m. številka.
u UuNlanl. v peten. Z. ovsusto 1907.
XL leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urednlstve In npravnlstvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št. 34.
JVtesečna priloga: „Slovenski tehnik".
Posamezne številke po 10 b.
Upravnl&tva telefon št. 85.
Kdo ima večino?
Za reformo veleposestniške kurije, ki jo hočejo liberalci baje doseli, je cisto lahka pot: Liberalci in veleposestniki se naj domenijo, kako bodo v demokraškem smislu reformirali veleposestniško kurijo, saj imajo večino. Ce bo ta reforma res demo-kraska, ni dvoma, da jo bo »Slovenska Ljudska Stranka« z veseljem pozdravila.«
Kje drugod naj bi bile zagledale te globoke modrosti polne besede Inč sveta, če ne v predalih »Slovenče-vih.«
Torej liberalci in veleposestniki imajo v deželnem zboru večino? In list. ki to piše, hoče biti resen list!
Naprednjak i in veleposestniki xi pač imeli enkrat večino v deželnem zboru in v deželnem odboru, a danes je drugače, danes tvori kle-rikalno-nemška zveza večino v deželnem zboru in v deželnem odboru.
Zveza napredujakov z veleposestniki je bila raztrgana tisti dan, ko so se veleposestniki domenili s klerikalci zaradi volilne reforme za deželni zbor in ko sta se Schwegel in Barbo združila s Šusteršičem in Krekom na boj zoper napredno stranko v svrho, da jo uničita.
Tisto uro je nastala v deželnem ru in v deželnem odboru klerikal-Ho-losvonroiiiovska-slovensko - nemška večina in ta veri na vlada sedaj v deželi.
Sad te zveze meti Nemci in klerikalci je bil. da je grof Barbo pometa] iz okrajnih šolskih svetov naprednjake in na njih mesto posadil klerikalce.
Sad te zveze je bilo tudi to, da so Nemci šli pri zadnji državnozborski vel i t vi v boj za Giirtlerineistra Jo-hanna Kregarja in sadovi te zveze se kažejo dan na dan, pri vsaki najmanjši priliki. Nemci napadajo celo nemške sodnike, če sodijo po vesti in po postavi in ne po željah dr. Šuster-šiča.
Dejstva torej pričajo na ves glas, da  obstoji   klerikalno - nemška
zveza, ki ima večino v deželnem zboru in v deželnem odboru in proti kči-T» t! stoji iuirodno-napredna stranka v opozicij L Spričo temu je gorostasna smešnost. da piše »Slovenec«: liberalci in veleposestniki  imajo veči-
no — dočim so veleposestniki tako tesno zvezani s klerikalci, kakor niso bili nikdar z nobeno drugo stranko.
Y deželnem zboru in v deželnem odboru gospoduje danes kleriknlno-nemška večina, ki ima na svoji strani tudi vlado. Ta večina gospodari, ta večina je pa tudi odgovorna za vse, kar stori in česar ne stori, odgovorna tudi za volilno reformo za kranjski deželni zbor — in te odgovornosti se ne otrese na nohtni način.
Narodno - napredna stranka zamore z obstrukeijo pač preprečiti volilno reformo, ki bi bila proti interesom slovenskega naroda in kranjskega meščanstva, kakor je to storila v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora (mutsch-Seh\varz-Sch\ve-gel-Šusteršičevini načrtom, drugega pa glede volilne reforme ne more ni-česar storiti, vse drugo je dolžnost klerikalno-nemške večine. Ce napravi ta klerikalno-nemška večina tak načrt, da bo z njim mogla biti zadovoljna narodno-napredna stranka, bo ta načrt Lahko prišel na razpravo in bo lahko obveljal, če pa načrt ne bo tak, tla bi mogla biti narodno-napredna stranka z njim zadovoljna, pride pač do b o j a in bo narodno-napredna stranka segla če treba tudi po obstrukciji. Vse je torej v rokah klerikalno-nemške večine. Kar smo mi pisali, je imelo samo namen, informirati javnost, pa tudi vlado in nemško-klerikalno večino o pogojih, ki se morajo izpolniti, ker je sicer vsaka misel o volilni reformi vnaprej pokopana. Zdaj pa je vse v rokah vlade in klerikalno-nemške večine — na njih pa tudi vsa odgovornost.
Nova stranka na Ogrskem.
Budimpešta, 1. avgusta. Bivši minister notranjih del Krištof fy je izjavil, da so vesti, da snujeta z baronom Fejervarvjem novo stranko, popolnoma izmišljene. Nadalje je rekel: Gospodje pri koaliciji vedno trdijo, da sem popolnoma uničen mož, vkljnb temu so uvedli proti meni praveato opazovalno službo. Moja pisma se tajno odpirajo, vsak moji korak zasledujejo detektivi. Nedavno sem bil dva dni na Dunaju, in opazovali so me detektivi. Ko >em se vrnil v Budapešto, sta se
dva teh gospodov pririnila do mojih
kovčekov, da sta pogledala, kje sem bil. Kot bivši načelnik policije poznam to postopanje. Vse to pa le dokazuje, da je koalicija na slabih nogah.«
Sestanki vladarjev.
Duu a j , 1. avgusta. V mero-dajnih političnih krogih pripisujejo predstojećemu sestanku med cesarjem Francem Jožefom in angleškim kraljem K d v a r d o m veliko politi č n o v a ž n t) s t. Pričaka jejo namreč za učljivo, da se pri tej priliki doseže popolno sporazuinlje-nje med Avstrijo in Anglijo gletle balkanske politike in posebno zaradi mncedonskega vprašanja.
B e r o 1 i n , 1. avgusta. Povodom sestanka med nemškim cesarjem in ruskim carjem v S\vinemun-du so oblasti izdale zelo dalekosežne varnostne odredbe. Razun celega gre-nadirskega polka je poklicanih v S\vinemunde še 50 orožnikov. Jutri pride tja celo nemško bojno brodov-je.
P e t r o g r a d , 1. avgusta. Vkr-cavanje carjeve prtljage in spremstva se je začelo danes. Vsi dohodi k nabrežju so strogo zaprti. Obe carski ladji »Standard« in »Polarstern« spremlja pet križark.
Albanci pri mirovni konferenci v Haagu.
London, 1. avgusta. Včeraj je prišla v Haag deputacija Albancev, da izreče konferenci želje za nadaljni kulturni razvoj albanskega naroda. Vodil je deputacijo v Ohridi rojeni mohamedan Derviš H i m a , ki je bil zaradi svojih naprednih idej na smrt obsojen ter živi sedaj v Bruse-lu, kjer izdaja časopis »L' Albanie«. Spremljala sta ga po eden katoliški in eden pravoslavni Albanec. V spomenici, ki jo je izročila deputacija članom konference, zahtevajo za Albanijo (vilajeti Kosovo, Skader, Bi-toij in Janina) avtonomno upravo in albanske šole. Dermiš Hima je povedal, da ima Albanija edino varstvo Avstrije, toda ta država se noče več izpostavljati za albanske interese. Italija gre Albancem sicer bolj na roko, toda vsiljuje v šolah in cerkvah italijanski jezik. Najrajši bi Albanija držala s Turčijo, kakor tlo-
sedaj, akt) bi se ta država hotela odločiti za svobodomiselne naprave. Program med Avstrijo in Rusijo sklenjen v Miirzstegu, ni dosedaj izpolnil nad. Proti aspiracijam balkanskih držav je Albanija nepremagljiva.
Srbsko-turški dogovor.
B e 1 g r a d , 1. avgusta. Med Srbijo in Turčijo se je sklenil zadnje dni zelo važen dogovor. Dogovor, ki je tajen, obsega tri točke za varstvo srbskega ozemlja in za pospeševanje narodne in gospodarske blaginje srbskega prebivalstva v Macedoniji. Glavna vsebina dogovora je sledeča: Ako napade Bolgarija Srbijo z vojsko, je Turčija dolžna, priti svojemu zavezniku (Srbiji) z vojaštvom na pomoč, oziroma mora obenem napovedati bolgarskemu knezu vojsko. Akt) pa napove Bolgarija vojsko Turčiji, mora ostati Srbija strogo nevtralna. Obenem se zavezuje Turčija, da bo po možnosti pospeševala interese Srbije v treh macedonskih vilajetih ter ne bo dopuščala zatiranja srbskega elementa. (Vest o dogovoru se nam ne zdi posebno verjetna, saj je dogovor vendar — tajen. Uredu.)
Boji z vstaši v Macedoniji.
Carigrad, 1. avgusta. Turško vojaštvo zasleduje odločno in uspešno grške čete. Nedavno so vojaki zasledili grško četo na dvorišču grške cerkve v Seresu. Dva vstaša so ubili, štiri pa ujeli. Preteklo nedeljo pa so pri Dervišu uničili 10 mož bro-ječo grško četo. Največja bitka je bila v gozdih med vasmi Kastrou in Lužniea. Turki so ubili 40 vstašev. ujeli pa devet. Vstaši so bili pod vodstvom Jake in Kirme iz Grške.
Sofija, 1. avgusta. Pri Vele-žu so turški vojaki popolnoma uničili 45 mož brojeco bolgarsko četo Kakih 30 Bolgarov se je samih usmrtilo, ker so videli, tla ni rešitve. Turške izgube se prikrivajo. Kako trdovratno so se vstaši hranili, dokazuje dejstvo, tla st) pri vsakem truplo našli '250—:J00 izstreljenih patron.
Dogodki na Ruskem
Varšava, 1. avgusta. Na progi Skalmierzv - Szek so vrgli revolucij onar j i več bomb proti vlaku, ki je nato zdrknil s tira. Sprevodniki so par atentatorjev ustrelili.
V varšavski trdnjavi so imeli zaprta politična kaznenca Ivana in Karla Nie\\ iadionskega. Prvi je bil obsojen v tri mesečno ječo, drugi j)a na vislice. Pomotoma pa so obesili prvega, dasi je zatrjeval pomoto. Par ur po smrti se je pomota pojasnila. Vrhovni gubernator je v resnici na smrt obsojenega pomilostil v osemmesečno ječo.
Nemška nevarnost za Evropo.
P e t r t) g r a ti , 1. avgusta. »No-voje Vremja« piše z ozirom na sestanek nemškega cesarja in angleškega kralja: »Ne da se oporekati, tla nemški načrti zelo trezno izrabljajo sedanji i>oložaj. Rusija je vsled vojske in še bolj vsled notranjih nemirov oslabljena, Avstrija trpi vsled prepira svojih narodnosti, Francijo gloda antimilitarizem, antipatriotizem in razredni egoizem. Med njimi stoji kakor skala Nemčija, kjer bo šel celo »skupni sovražnik« socijalna demokracija v slučaju vojske z zunanjim sovražnikom s puško na rami na mejo. Čudna bi bila misel, da bi vojaška država, katere vsaki zgodovinski korak je oškropljen s krvjo, katere vsi uspehi so v oboroženi sili, za njo tako ugodni položaj ne izkoristila. To Nem čija že dela s tem, da tišči Francijo od zahoda, na njenem ranjenem mestu, v Maroku. Nehala ne bo prej, dokler ne dobi nadomestila. V Bero-linu si ne prikrivajo, tla zboljšanje razmer s Francijo ni mogoče, kakor na podlagi do govora. Z drugimi besedami: Francija mora oborožiti Nemčijo s kapitalijami za izkoriščanje Male Azije, potem šele dobi proste roke v Maroku. Kot zadnji nevarni protivnik Nemčije pri njeni svetovni vladi je Anglija s svojim kolosalnim brodovjeni in cvetočimi kolonijami. Nemčija si vztrajat) prizadeva, da jo dohiti. Ne ho se zadovoljila z mejami, ki jih ima >edaj.«
Anglija in Nemčija
London, 1. avgusta. Časopisje konstatira, da je v razmerju med Anglijo in Nemčijo opažati zbliževanje. Dasi o prijateljstvu za sedaj še ne moro biti govora, vendar bi se velika večina angleškega prebivalstva, ako bi prišlo da glasovanja, izrekla za zbližanje med obema državama. Ta čuvstva brezdvom-
LISTEK.
Margareta.
Spisal Abel Kabel. (Dalje.)
IV.
Drugi večer pa sem bil slabe volje. Bog ve zakaj mi je prišel na pamet profesor, ki je vstopil neki večer v kuhinjo, kjer sem sedel jaz in moj znanec in moja znanka lepa in prijazna gospa. Ah, vstopil je ljubo-sumni fant in pogledal je mojega znanca in se mu je neumno poklonil, mojo znanko je nerodno pozdravil in ji povedal dvoje bedastih fraz in ko se je obrnil do mene, mu je šinil poseben ogenj iz oči. Ah, parazita me je imenoval čisto po nedolžnem, nikoli nisem tega zaslužil. Tako težko je bilo to moje življenje, sam sem gradil vse ob pozni uri, ob polnočnem času, niso pomagali ljudje, podirali so z radostjo in zadovoljnostjo. Tako sem živel večno ob nehvaležnem trudu svojih rok, glej, in vstopil je malo-mestoi neznatni profesor in me imenoval z zaničljivim in krivim imenom. Tako je pljunil na skrivaj na moj veliki trud, na moje prizadevanje in stremljenje, ko mu nisem storil vse življenje nič zalega. A treba je pomisliti, da je bil ljubosumen po-
redni fantek, ali ce ni bil ljubosumen,   pa  je  bil   vsaj   užaljen njegov
deviški ponos - - - Kaj sem se domislil na fantka, ko je takt) neznaten, da ga ne vidijo oči, čemu so prišle na pamet njegove nelepe besede... Saj jih ni govoril, saj ni bilo profesorja, kodrolas otrok je bil, ki je jecljal nerazumljive besede... Da, kodrolas fantek je bil in že v zgodnji mladosti je zapisal njegov oče in gospodar ne-lep nauk t> meni v mlado srce. Opazil me je bil jasno rahlo sključeni oče, prijel se je za ščetinaste brke, popravil je naočnike v svoji vznemirjenosti. »Malovreden človek je, malopriden in izgubljen, ne bo nikoli ničesar dosegel." Jaz pa sem se razveselil teh besed, zakaj vedel sem, da sem že mnogo dosegel. Ah, postal je nevoščljiv in ljubosumen, hinavsko je izrazil svoje mnenje, kakor se to spodobi slovenskemu klasiku in filozofu, ki živi stt) let za nami . . . Jaz sem razumel njegove besede in zato sem imel nad njimi veliko veselje. Mnogo sem bil dosegel, nelepa je bila pot, a tedaj je posijalo nanjo solnce . . .
Tih večer je bil, na nasprotnem vogalu hiše je že gorela luč, jaz sem sedel pri oknu in Damjan je ležal na postelji. Bogvekaj je mislil, malo je govoril tisti večer.
Slabe volje sem bil, na pamet mi je prišla mlada in lepa gospa in njena gostoljubna hiša in zgodilo se je veliko čudo. Rodilo se je domotož-
je, zaželelo je srce daleč dol na do lenjsko stran. Ah, kakor mehke in ljubeznive roke Margaret ine so je oklenilo moje duše, prosilo je, zeleh) je na daljno pot. Tam daleč je menda tih večer, že so suhe ceste in poti, skopnel je sneg po holmih in golicava h. Veselo je na sprehajališčih, domača dekleta hodijo tam, skupaj ho dijt>, samo lepa Diana je sama nocoj. Ker je tako lep večer, pa se je domislila daleč nazaj na svojega ljubega fanta, ki jo je zapustil in odšel v ljubljanski lemenat. Tako je vse idilično nocoj, jaz grem preko trga, jaz ne vidim danes niti enega prezirljivega pogleda, jaz jo zavijeni po samotni ulici v stanovanje lepe in mlade gospe. Saj že sedi za mizo njen dobri mož, že je na zofi moj dolgi prijatelj, mlada gospa že naliva čaj pO skodelicah.
»Kaj ste doživeli, gospod Rudar, da je vaš obraz nocoj tako blažen in prijazen ? . . .«
Ljubezniva je mlada gospa, smejejo se njene oči, ves njen obraz je en sam spomladanski dan.
»Pomlad je zunaj, nebo se smehlja, vsa natura se smeje, pa se jc spremenil tudi človeški obraz . . .«
Tiho je v sobi, že je zapel klavir, nalahko in sam od 9ebe. Rahlo pojejo strune, plava melodija v srce, megle zavijejo oči, v morju mehkobe se potopi izmučeno srce . . .
Sedel sem pri pianini tisti večer, igrati pa nisem mogel; tako trudni in neokretni so bili prsti, komaj da so se u pogibali daleč prepočasi. Okno je bilo na široko odprto, včasih je dahnil veter v sobo, kakor bi poljubilo nedolžno tlekle, tako je čutil človek na licu.
Tam zunaj so peli po visokih nadstropjih klavirji, močni, bučeči akordi st) plavali na vse strani, vse sc je trlo drobnih in visokih glasov. Tudi violina se je čula od nekod, počasna sentimentalna melodija, topili so se glasovi drug z drugim, umrli so kakor bi zaspali . . . Včasih je vstala pesem na ulici, poskusilo je zapeti dvoje, troje mladih fantov, šli so mimo, izgubili so se za ovinkom.
Damjan je vstal in šla sva tisti večer daleč dol k morju.
Mirno je bilo tisti večer, bog-vekako je to bilo, tako mirnega nisem videl nikoli več. Ni bilo valov, nič ni pljuskalo ob skale, daleč, daleč je plavala ladja. Majhna luč je sijala tam. mogoče ni bila ladja, reven ribiški čoln samo, ki je sanjal sred morja.
Po nebu so viseli težki južni oblaki, včasih se je pokazal kos neba, popolnoma temnomoder je bil, z zvezdami posut... Tuintam so se pretrgali na daleč — od juga tja do severa do daljnih črnih gor, pokazala se je luna, mehka luč se je razlila po širokem morju. Zdaj se je videla natan-
čno v dalji ladja, plavala je na \v.-hod, enakomerno rezala valove.
Po bregu so stale klopi daleč druga od druge, grmi so stali vmes, tuintam samotna akacija.
Tam daleč spodaj prav na zadnji klopi je sedela Margareta, roke je tiščala k obrazu in je tiho jokala. Čudno je bilo tisti večer, večnone-mirno morje je mirovalo, jokala je resna in mrzla Margareta.
»Kaj pa j očes   . . .«
Mehko mi je bilo pri srcu, saj bi bil tolažil tisto uro, polagoma odvzel vso žalost mlademu srcu.
»Poslavljam se...«
Tiho je povedala, razdelili so se oblaki od severa do juga, razlila se je mehka luč.
»Kam pa misliš...«
Zdaj je bila odmaknila robec od obraza, oči so bile še solzne, lica so bila silno bleda. Pokvarjena je bila frizura, po sencih, po čelu so padali črni šopi las.
»Daleč, gospod . .. Tam ni več življenja...«
Solze v očeh so se sušile, plavali so pogledi na morje, v naročju so ležale bele in uboge roke ...
»Kam pa pojdeš, ti ubogi otrok? .. .«
Mehko je bilo v prsih, luna je sijala v njen obraz, ki je bil tako tih, tako lep in žalosten.
»Kam pa pojdeš, ti žalostno detel. . .«
Dnevne vesti
no potrdi sestanek med obema vladarjema.
Klanje Evropejcev v Maroku.
Pariz, 1. avgusta. Iz Maroka prihajajo strašne vesti o morenju Evropejcev, posebno Francozov. V pristaniško mesto Tasablanca so udrla tri maroška plemena, najbolj fanatični Marokanci. Proglasili so »sveto vojsko*. Pobili so pet Francozov, dva Italijana in enega Špaujola. Večina Fvropejcev je utekla na neko nemško ladjo, ki je ž njimi brž odplula v Tanger. Divjaki so nato oropali vse trgovine. Dogodki bodo imeli brezdvomno dalekosežne diploma t i čne zapletaje.
Tanger, 1. avgusta. Ko je francoski konzul v Casablanei zvedel za klanje Evropejcev, pozval je pašo, naj odpošlje vojake, da spravijo mrliče na varno. Paša pa je zahtevo odklonil, češ, da nima dovolj patron. Konzul pa je vztrajal pri svoji zahtevi, na kar je dal paša zdravnika dr. Merleju, ki je z nekaterimi Francozi zapustil mesto, vojaško spremstvo. Ko so Francoz je pri pogledu na razmesarjena trupla Evropejcev izražali svoje ogorčenje, so jim vojaki začeli groziti, nakar so Francozi zbežali, ter srečno utekli na varno, dasi jih je zdivjana množica zasledovala. Francozi so se nato v spremstvu španskega konzula vkrcali na nemški parnik, ki je bil že premi polnjen z židovskimi beguni. Ubitih je osem Evrope j eev, med njimi 5 Francozov. Bati se je. da pride v mesto do 20.000 Marokancev, ki so prisegli »sveto vojsko«.
Pariz, 1. avgusta. Francoski parnik »Galilee« je odklul v Casa-blaneo. Poveljnik sredozemske mornaru ice je iztlal ukaz. naj bodete dve križarki pripravljeni za odhod v Miiroko. Tudi blizu Azorov mudeča se križarka »Forbin« odide v Maroko.
B e r o 1 i n . 1. avgusta. Dogodki v Casablanei bodo imeli brezdvomno dalekosežne diplomatične posledice. Francoski ministrski predsedtiik C 1 e nt e n c e a u se vrne iz Karlovih varov domov. Francija stopi najprej v dogovor z ostalimi prizadetimi državami, da predlaga ali skupno postopanje proti Maroku ali pa naznani, kake korake misli sama storiti. Ako bi Francija v 24 ali 4S urah bombardirala Casablanco, bi se menda v Evropi temu nihče ne protivil.
Punt v Koreji,
London. 1. avgusta. Ko se je zvedelo, da se korejska armada razpusti, zbralo se je v Seulu na trgu več sto Korejcev. Na poziv japonskih vojakov, naj se razidejo, so zaceli še hujše groziti, nakar so Japon-ei streljali med nje. Ubitih, oziroma hudo ranjenih je bilo 40 Korejcev. Pred vojašnicami so nastavljeni mali topovi. Danes so Japonci razorožili 2000 korejskih vojakov. Vsak vojak dobi plačo za celo leto.
Japonci v Južni Ameriki.
London, 1. avgusta. Ker so Zedinjene države začele delati ovire naseljevanju Japoncev, a Japonska ima preveč proletarijata, začela se je japonska vlada pogajati z braziljan-sko glede naseljevanja japonskih delavcev. Vsako leto sme priti v Brazilijo 5000 Japoncev. V ta namen bo vozila italijanska parobrodna dražba > Navigazione Generale Italiana« redno med Vzhodnjo Azijo in Genovo.
»Daleč, daleč . . . Tam ni več ži\ -ljenja, tam je vse davno mrtvo...:.
Plavale so na morje lepe in velike oči, glej, zdaj so se dvignile roke, sklenile so se. bogvekaj je prosilo srce ...
Oddaljil se je bil Damjan, šel je naravnost ob morju po bregu naprej, tam daleč dol se je ustavil. Kakor črne sence se je videl iz daljave, komaj da so ga dosegle oči.
Izginil je veliki trak neba od juga do severa, strnili so se oblaki, ni bilo lune ne zvezd. Samo daleč tam na zapadu je stala ena sama zvezda, razgaljen je bil neznaten košček neba, sredi tistega je gorela, mehko je gledala po zemlji — spomladanskega večera sentimentalno oko.
Vstala je Margareta, jaz sem se ozrl nazaj, videl sem črno senco, kako je stopala po bregu dol, počasi, oprezno po skalah niže in niže . . .
»Kam, Damjan? .. .«
Zakričal sem, vstavila se je senca že daleč spodaj.
»V morje . . .«
Zasmejala se je senca z močnim glasom tam daleč spodaj pri morju, potem se je skrila za visokimi skalami .. .
Tisti večer ni bilo Damjana dolgo domov in ko je prišel, je bil bled in prepaden. Počepnil je h kovčegu, premetaval je dolgo po njem, potem se je umiril z ostarelo odrgnjeno sliko. Sedel je k mizi in nad tisto sliko je slonel potem dolgo v noč.
(Dalje prihodnjič.)
V Ljubljani, 2 tvgusta.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima svojo veliko skupščino dne 0. t. m. v Bohinjski Bistrici. Namesto dragih telegramov blagovoli se naj raje — en ali dva dni prej — mali znesek družbi doposlati, in sicer po poštni nakaznici pod naslovom Ivan Piber, župnik v Bohinjski Bistrici. Na kuponu poštne nakaznice naj se pa napise pozdrav. — Te-d a j n a m e s t o t e 1 e g r a m o v — poštne nakaznice!
— Znamenito priznanje. Piše se nam: Kranjsko deželo so nemški li sti razvpili kot  dolino razbojnikov, katere se mora izogibati vsakdo, komur je mar življenje in imetje. Posledica tega je, da se   nekateri nevedni tujci res izogibajo naše deže le, ker gredo na limanice nemškim lazom. Kako so pa ti ljudje razočara ni, ko pridejo med nas in vidijo, da Nemcev nihče ne pobija s kolom, ka kor se tolikrat bere v štajerskih in koroških nemških listih! O tem naj služi sledeči dogodek, ki se mi je pripetil te dni. Sešel sem se z nemškim Korošcem, ki je že par let obrtnik \ Ljubljani. Ta mi je dejal: Ko sem se odpravljal vLjubljano, ao mi tovariši svetovali, naj   si   kupim vozni list še za nazaj, ker mi ne bo obstati na Kranjskem.   Grozno  gorjačo so mi ponujali na pot ter se poslavljali od mene, kakor da me ne bodo nikoli več videli, ker me bodo potolkli »die verfluchten  Kraner«.   Danes vidim, da je bil ves tedanji strah docela neopravičen.   V Ljubljani se mi godi trikrat boljše, nego se mi je na Koroškem, ljudje so vse bolj prijazni z menoj in nihče mi še ni rekel žal besede, ker  sem  Nemec.   Pravijo, da v hala draginja v Ljubljani. Drugam pojdite, pa boste   videli,   kje bosu tako  poceni shajali  kot  tukaj. Kcl-sem se še oženil   s Slovenko,   ki je pridna ženska, uživam   najlepše veselje tam, kjer sem   pričakoval, da mi ne bo prestati niti en teden. Reči moram, da so Slovenke mnogo bolj pridne in zveste možu nego Nemke in čudim se naravnost, zakaj si marsikateri  Slovenec  ne  more izbrati družico izmed svojega rodu. Slovenec je najponižnejši človek na svetu. To ponižnost izrablja nemštvo  v svoje namene in posledica tega je, da je Slovenije  sin  povsod zapostavljan, ker se ne postavi dosti po robu. ako-ravno ve, da se mu godi kruta krivica. Ravno zaradi tega se slovenske meje vedno krčijo in se bodo krčile, dokler bodo Slovenci taki, kakor so zdaj.«   Dragoceno je priznanje tega Nemca, kako dobro se mu godi med nami. Ko sem mu dejal, da so pri nas na kmetih v nekaterih krajih res nekoliko v omiki zaostali ljudje, mi je odgovoril: »Pojdite k nam na Koroško na kmete, pa boste videli, kakšne razmere vladajo pri nas.   Teden za tednom imate poboje iz ničevih vznikov, morala je pa  na   tako nizki stopinji, da je človeka sram, da je s Koroškega   doma.    Izmed   otrok jih pride 40' t   nezakonskih na svet! Pogosto ne vem), kdo je otrokov oče. še mati sama ne ve!« Tudi te besede naj bi si zapomnili vsi tisti, ki vidijo iz-vcii   kranjske   dežele   vse   lepo, na Kranjskem   pa  vse  v  pregrehah in napakah.  —  Opomba uredništva: Da se Nemcem na Kranjskem posebno pa  v Ljubljani   res dobro godi, sledi iz tega, da jih vedno več sili k nam. Ako bi se jim godilo >la bo, ne bi bih> nikogar več sem in še ti. kolikor jih je, bi jo pobrisali proč. Naravnost ostudno je, da ti Nemci v graške in druge vsenemske liste pišejo, kaki reveži so pri nas in branijo drugim priti na Kranjsko. To delajo samo zato, da bi se sami toliko bolj redili. — Kako se gotovo Neme! izogibajo Kranjske, se vidi n. pr. iz izleta, ki ga napravi od 5. do 13. t. ju. 300 gojencev zveze dunajskih deških zavetišč v Trst. Ljubljane sploh
11 i-o mislili obiskati, ampak bi se vlak ustavil samo za par minut. Le ker zdaj radi legarja v Postojni tam ne izstopijo in ker jim ne kaže premi-njati vsega obširnega programa, ostanejo nekaj ur v Ljubljani, dočim so že sprva določili, da prebijejo v Celju in Mariboru po cel dan. Radi bi vedeli, kaj je za te gojence v Celju in Mariboru zanimivega! Naše krasne Gorenjske, Bleda, Vintgarja, izvira Savice itd. seveda ne smejo videti, ampak se bodo divili samo razbeljenim mestnim zidovom!
— Bakljada in serenada županu Hribarju. Po velikem zanimanju, ki vlada v vseh narodnih krogih smemo pač soditi, da bo udeležba pri nocojšnji bakljadi in serenadi impozantna. (Pred županovo hišo bo pela »Zveza slov. pevskih društev« tri pesmi: »Morje adrijansko«, »Herce-govko« in »Slovanski brod«.) Bodi ta izraz simpatij in spoštovanja g. županu vsaj malo zadoščenje za nečuvene sramotne napade od strani ti ste zavržene družbe, ki se zbira pod klerikalno zastavo.
— Bakljada in serenada županu Hribarju. K ti včerajšnji notici se nam poroča, da se bode sprevod iz Gosposkih ulic odhajajoč pomikal po Wolfovih ulicah, na Miklošičevo cesto, v Sodnijske ulice, po Marija Terezije cesti in po Bleiweisovi cesti v »Narodni dom«, in ne po Kongresnem trgu in Šelenburgovih ulicah, kakor je bilo prvotno poročano.
— Odkritosrčnost dr. Benkoviča. Dr. Benkovičevo glasilo »Posavska straža« je pred kratkim prineslo članek, ki se je zavzemal za skupen jugoslovanski klub. Tisti članek je bil pa sama farbarija. V Rajhenburgu je dal dr. Benkovič na svojem shodu sprejeti nesramno resolucijo zoper dr. Ploja, kateremu se je doslej hlinil kot dobrega prijatelja. Kdo bo še verjel dr. Benkoviču, da mu je za skupen jugoslovanski klub?
— Zveza »zvezarjev« in Štajerci jancev. V Ptujski gori pri Ptuju so se našli Štajerčijanci in dični pristaši »narodne« »Kmečke zveze« v bratovskem objemu. Pri občinskih volitvah so zmagali v II. razredu Štajerčijanci za enega odbornika — in to s i)omočjo »Kmečke zveze«! F. Fias, gostilničar v Župečji vasi, katerega je hvalil »Slov. Gospodar« kot
— slovenskega gostilničarja in ga — priporočal, je volil Štajercijanca! Drugi zvezarji v Župečji vasi pa so se poskrili, ko je bilo treba iti volit! Castitamo g. Eajmoštru Ozmecu in dr. Korošcu v Mariboru na takih značajnih in — narodnih pristaših! Sedaj vemo, koliko je vredna narodnost in slovenstvo teh ljudi, katerih edina duševna hrana je »Slovenski Gospodar«; vemo tudi, koliko je vredno »ogorčenje« tega neznačajnega lista nad Štajerčijanci! Sramota takim
pristašem — »slovenske« stranke, kakor se zmiraj imenuje »Kmečka zveza« in sramota listu, kateri je zagovarja!
— Mariborsko učiteljišče — »nemška posest«! Od Drave se nam piše: Moško e. kr. učiteljišče v Mariboru je vendar v prvi vrsti namenjeno izobraževanju učiteljev za slovenski del štajerske dežele. Zato bi tudi moralo biti uravnano po tem! A v istini pa je vendar pretežno nemški zavod; in še mrvica slovenščine, ki se tu pri pouku uporabljuje, kaj bode našim Nemcem v oči. — Nemški profesor na tem učilišču, dr. I b 1 e r , pride s prihodnjim šolskim letom na trgovsko akademijo v Gradec. On je poučeval nemščino, zgodovino in zemljepisje. A njegovo mesto se je razpisalo za slovensko propedev-tiko, event. geografijo, zgodovino in nemščino. In vsled tega velik krik v nemškem časopisju! Iz razpisa sklepajo, — kar je vendar edino pravo
— da bode bodoči profesor Slovenec: to pa ne gre, kajti to se reče »cine (leutsche Anstalt slovcnisieren!« Enkrat pravijo, da je učiteljišče mariborsko »eine windischc Anstalt«, drugič zopet tisto proglašajo za nemško, t. j. za nemško posest.. Potem pa naj kdo reče, da naši kulturni Nemci niso - konsekventni.
— Iz policijske službe. Narednik 1)7. pešpolka Leopold Mod ie je imenovan za policijskega kancelista v Trstu: policijski oficijal Josip S c h \v a iger istotam pa stopi v stalen pokoj.
— Iz deželne zdravstvene službe na Primorskem. Zdravstveni konei-pist pri namestništvu v Trstu dr. Karel F r a n c i n je imenovan za okrajnega zdravnika, zdravstveni asistent pri namestniškem svetu v Trstu dr\ Peter K o p o r č i č pa za zdravstvenega kom-ipista ter premeščen v Volosko.
Velikansko reklamo je napravil včeraj »Slovenec« brivskemu mojstru Ogriču. Privoščimo Ogriču prav od srca, da bi mu ta reklama mnogo pomagala. »Slovenec« pa pri tej reklami tudi po svoji navadi laže in na to se moramo ozreti. »Slovenec« pravi namreč, da je Ogrič bojkotiran Od naših somišljenikov. Ravno ta Ogrič pa je prišel k odločnemu našemu somišljeniku in ga prosil, naj mu posodi deset kron, sicer ne dobi lokala, v katerega se je zdaj naselil. Sicer je ta naprednjak eden tistih, ki so izstopili iz »Ljubljane«, pa je »bojkoti-ranemu« Ogriču vendar dal tistih deset kron. Se deset kron ni mogel dobiti Ogrič pri klerikalcih in moral se je zateči k naprednjaku, da mu je pomagal, sicer bi se bil moral etablirati za Ljubljanico, kjer je bil včasih »pudelšerar«. Upamo, da bodo klerikalci Ogriča vsled »Slovenčeve« reklame vsaj toliko podprli, da bo mogel vrniti omenjeni petak.
Sodovičar Potnik je sicer slab pevec, a toliko hujši klerikalec. Te dni se je na javni cesti zaletel v nekega gospoda, ki je čisto mirno stal v bližini »Zvezde«. Potnik se je vanj zaletel — s komolcem v hrbet — samo zato, ker je dotični gospod z drugimi pevci vred izstopil iz društva »Ljubljana«. Tak mož, kakor je ta Potnik, bo pa res mnogo koristil go-stilničarski zadrugi.
C. kr. katehetu Oswaldu v Idriji. V sobotnem »Slovencu« piše ces. kr.
katehet Oswald med idrijskimi novicami: »Kakor sedaj vidimo, je bilo vse to (idrijske protiklerikalne demonstracije) le oni »obljubljeni komentar« g. Julčeta v »Notranjeu«, katerega imajo liberalci na vesti. Novaku je zmanjkalo dokazov, zato si z vpitjem pomaga.« Na to pripominjam. Obljubljenega komentarja svoječasni »Slovenčevi« lopovščini do danes res še nisem doprinesel, ker sem nameraval sodnijsko razkrinkati hudobijo idrijskih klerikalnih dopi-sunov, a sem to namero iz gotovih razlogov opustil. Ker pa demonstracije pač ne morejo biti v tem slučaju komentar, prinašam ga danes le s tem, da izjavljam: »Prav navaden lopov je oni, ki ve za pisca zadevnega lažnjivega dopisa iz Idrije v »Notranjeu«, a drugemu podtika misti-fi kaci jo tega lista.« Da mi ne bo manjkalo dokazov, razpoložim v nedeljo dopoldne rokopis v izložbenem oknu trgovine g. V. Lapajneta in prosim sosebno začasno upokojenega davčnega kontrolorja Josipa Zazida, da si ga ogleda, ker bo on pač najbolje poznal pisavo in mi njegovo priznanje nadomesti vse druge dokaze.
J. Novak.
Gasilno društvo v Sori pri Medvodah je bilo priredilo v nedeljo, dne 28. julija veselico z gledališko predstavo, petjem moških in mešanih zborov s sodelovanjem tvorniške godbe iz Goričan. Ta veselica se je bila pričela nekako ob treh popoldne ter končala pozno v noči z vspehom, da je bilo zadovoljno gasilno društvo in udeleženci. Vršila se je na Drmoto-vem podu in v gostilniških prostorih Starmanovih v Sori. Mešani zbor je zapel Razlagovo pesem »Domovinic po Fr. Vilharjevem napevu nato moški zbor Fr. Cimpermanovo pesem »Na planine!« po H. Sattnerjevem napevu; pozneje zopet mešani zbor z drugim Sattnerjevim napevom: »Na planine«. Moški zbor zapoje potem še: Triglav po Aljaževem napevu. Prišla je na vrsto igra: Eno uro doktor. Kulise na odru je naslikal znani g. Strnen, akademični slikar — umeje se s pristnim umetniškim čopičem. Igro so igrala vrla domača kmetska dekleta in fantje. Ta igra. ki je burka, je spisal nemško Adolf Reich, preval na slovensko Jakob Alešovec. Ostane vedno pripravna za naše predstave na kmetih, ker je zlasti po novi ureditvi za naše občili-stvo popolnoma razumljiva. Vse igralke in igralci so se v svojih vlogah odlikovali. Doktorjevega slugo Škrjancn je igral tukajšnji sobni slikar g. Zelnik s pravim temperamentom: Živahno, neprisiljeno, da smo spoznali, kako izboren talent da jt g. Zelnik za gledališče. Gospodinjo doktor j evo je imela v vlogi pogumno dekle Marica Starmanova, ki ni nič zaostajala za slugo Skrjancem. Za vlogo gospe Bornove je bila Pepica Crtanec jako srečno izbrana. vse. glas, nastop je bil jako ugoden. Nežna in dražestna je bila Karla Kova-čičeva kot nevesta doktorja. Andrej Plešec, pevec kmetski fant je prav lepo, neprisiljeno pogodil brivčevo vlogo. Prav po naravi je označil trgovca Veternika g. Tome, Lekarniškega učenca je igral Jaka Gaber naivno, kakor je primerno, poštenega voznika Sedlača pa Frane Barle odločno kakor mu vloga veleva, Tvorniško godbo iz Goričan je vodil nje vzgojitelj g. Kolonec. Culi smo. kaj premore železna eneržija in talent moža, ki vstvari še ne v enem letu toliko izurjenosti pri svojih neukih godcih. Mešani pevski zbor v So*-i je že prav lepo izurjen. To ji delo vrlega učitelja Antona Grmeka in njegove gospe soprogo, ki je tudi učiteljica. Pri moškem zboru so mu pomogli štirje bližnji tovariši. G. Grmek si je zastavil nekako pravo nalogo, spoznavši prej svoje zmožno sti, kje mu bo najuspešnejše delati zunaj med prostim našim narodom po naročilu Gregorčičevem: »Ne samo, kar veleva mu stan itd.«
Velika vrtna veselica v Kamniku. Kakor smo že poročali, prirede združena društva v Kamniku veliko vrtno veselico v prid »Društvenemu domu«, kateri se ima zidati takoj, ko se nabere potrebna vsota. Do sedaj so imela društva svoja stanovanja v »Čitalnici«, ki je bila last umr lega Rodeta. Poslopje so po njego\ i smrti narodna društva kupila od de diče v, a ker prostori ne zadostujejo več, odkar se je tu ustanovil tudi »Sokol«, treba je hišo docela prezida ti, kar provzroča nar. društvom mnogo stroškov. Zato prirejajo nar. dru štva veselice le v prid fondu za prezidavo »Društvenega doma«, in taka veselica bode tudi 4. avgusta, t. j. v nedeljo popoldne na Rodetovem vrtu tik kolodvora. Ker je »Društveni dom« zelo važnega pomena za narodno-napredno stranko v Kamniku in je naval klerikalcev čim dalje drznejši in hujši, zato je dolžnost vsakega narodno in napredno mislečega Slovenca, da veselico, če le more, poseti, ter s tem pomaga do naprave »Društv. doma«, ki bo močna trdnjava   proti   napadom mračnja-
kov. Združena narodna društva tedaj tudi od Ljubljančanov, ki imajo tako lepo zvezo v Kamnik popoldne ob 2. uri, Domžalčanov, Mengšanov itd. trdno pričakujejo, da se veselice v obilnem številu udeleže. Pri veselici sodelujejo vsa društva, »Sokol« s telovadbo, »Lira« s petjem, mestna godba itd. Za zabavo skrbelo bode tudi varijete-gledališče. Vino, pivo, klobasice, sploh jestvine se bodo prodajale v nalašč zato napravljenih paviljonih. Tudi za ples bode skrbi jen«,. Društva se bodo potrudila veselit o narediti vsem zadovoljivo.- 4. avgusta naj torej ne zamudi nikdo poleteti v lepi Kamnik.
Slovensko gledališče. V Ajdovščini pri Vipavi priredi društvo »Edinost« dva gledališka večera v prostorih »Edinosti« g. Frana Brati ne, s sodelovanjem članov slovenskega deželnega gledališča iz Ljubljane. V ponedeljek, 5. avgusta in v torek 6. avgusta t. L, obakrat ob 8. uri zvečer. V ponedeljek se predstavlja Stolbova burka »Na Letovišču« in v torek veseloigra »Huzarji«. Nadejati se je velike udeležbe. Kdor ljubi veselo dramo, humor iti smeh, zadovoljen bo in to nudi v polni me i igra »Na Letovišču«, Igra »Huzarji« od Moscntala je pikantna stvarica. Muhasti in predrzni huzar v ženske,, krilu, ki pije raj Še mleko mesto »toka j ca« in se boji miši, je vrlo zanimiva salonska igra, ki so jo povsod z velikim uspehom predstavljali člani slov. gledališča. — Predproda j o sedežev za obe predstavi v trgovini g. Stekarja v Ajdovščini. Opozarja mo okoličane na ta izredna gledališka večera. D.
Velik požar v Ponikvah. ! 80. m. m. ob (5. uri je začelo goreti na Ponikvah blizu Tolmina. Tolminski gasilci so zvedeli za požar Se le ob 9. uri zvečer. Vkljub velikemu nalivu so se nemudoma odpeljali v BaČO h: so šli tamkaj i>eš z orodjem na Ponikve. Brizgalnic niso mogli vzeti seboj, ker ni pravili voznih poti. Na kraj požara so došli okolu ene ure pu noči, ko je bil ogenj uničil skoraj vso vas. Ubranili so ognja vendar tri hiše. Pogorelo je popolnoma 24 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji vred Zgorel je tudi en šesttedenski otrok, par volov, tri krave iii en prešle ter mnogo perutnine. Škodo cenijo nad 200.000 K. Večina pogoreleev je bila zavarovana, toda le za male vsot«. Ogenj je nastal v neki bajti, kjer najprej pričel goreti dimnik in na to slamnata streha. Ker so bile večinoma vse hiše krite s slamo in te>. i skupoj zidane, bila je nama h vsa "nw v ognju.
Glede legarja smo že poročali.
da se med civilnim prebivalstvom ni pojavil noben slučaj in da se epi kemičnega nastopanja te bolezni v Ljub* ljani ni z lahka bati. Pojaviti bi se k večjemu mogli posamezni slučaji, došli že inficirani iz okuženih krajev. Da se prepreči eventualno nadaljno okuženje po takih slučajih, treba je paziti na te Če tudi zdrave doslece. Zdravstvena oblast zamore uspešno nastopati proti kužnim boleznim le, če jo pri tem podpira zavednost in inteligenca občinstva. Hišnim lastnikom in družbinskim predstojnikom je torej nasvetovati, da vsakega do-šleca takoj prijavijo pri mestnem zglaševalnem uradu. Ta urad sproti naznanja došleoe iz Postojne in drugih okuženih krajev zdravsteni oblasti.
Ker ni plačeval za otroka.
371etni delavec Frano V erz el je nezakonski oče Marije Frank v škorbi pri Ptuju in mora varuhu Jožefu Franku plačevati mesečne alimentacije. Tako plačevanje je pa po navadi silno težavno, ker človeku kar ne gre denar iz rok, pa mu ne gre, ker vidi, da plačuje za trenutek zabave dolga, dolga leta, ne da bi imel kdaj kaj koristi od tega in ve, da bo nezakonski otrok preklinjal še svojega očeta, kadar zraste. Tudi Franc Verzel je nerad plačeval, tako nerad, da večkrat kar plačal ni. Posledice so bile take, kot so vselej pri takih rečeh. Varuh je tožil, in sodišče je rubilo Verzela. Da si pomaga iz zagate, je šel zarubljenec in zneske na nekaterih starih recepisih zvišal za toliko, kot da je bila plačana vtožena vsota. TiČka so pa kmalu imeli. Verzel se je sicer izgovarjal, da je njegova 91etna hči Marija Verzel popravila zneska na recepisih, a mu niso verjeti tega. Obsojen je bil pred mariborskim sodiščem na 6 tednov zapora.
Strela Je udarila v stolp grada na Blagovni blizu Št. Jurja ob Južni žel. Odskočila je od strelovoda v zid in v sobo, kjer je bila posestnioa vdova poslanca Berksa in njen sin. Gospa je vsled strahu omedlela.
Nova podružnica družbe sv Cirila in Metoda se je ustanovila v
Lembachu pri Mariboru.
Ženo ustrelil. V murskem Središču v Medjimurju je 29. julija mlinar Barjak M. srečal na oesti svojo ženo, s katero že dve leti ni živel skupaj in jo ustrelil. Nato je pobegnil. Sumi se, da je u tekel v Ameriko.
Proizvajanje premoga na Sp. Štajorstem. Glasom porodila rudarskega urada v Celju se je v območju leta 1906 proizvajalo na Spodnjem Štajerskem 8,641.000 metri oni h stoto v premoga v vrednosti 5,700 000 K. Na Trbovlje pride 4,827.000, na Hrastnik
I, 513 000 met. stotov, ostalo pa na premogovnike: Pečovnik pri Celju, ^kale pri Velenju, Zabukovje, Štore itd.
„Stoji nazaj, če ne, ustrelim I"
V Krulčevi gostilni v Slovenski Bistrici je nastal prepir med kovaškim pomočnikom Maksom M atušom in *211etnim Čevljarskim pomočnikom Jurjem Tkavcem iz Žabieka. Ker se je bilo bati hudega pretepa, porinili so pretepača na cesto. Tu je potegnil Tkavec nabit samokres, ga pomolil proti Matušu in zavpil: nStoj, nazaj, če ne ustrelim la Ko je kmalu nato prišel mestni stražnik S kolo k njemu, zagrozil mu je Tkavec isto-tako. Obsojen je bil pred mariborskim sodiščem na 6 tednov zapora.
Prostovoljno gasilno društvo
V Dol. Lo atcu je sklenilo prirediti s sodelovanjem tamburaškega pevskega društva „Sloga u dne 15. t. ni., v slučaju slabega vremena pa dne IS. t. m. na vrtu hotela „Kramar1* veselico s srečolovom v korist društvene blagajne. Gasilna kakor tudi druga društva naj se pri določitvi dneva morebitnih priredb na to ozirajo, da bi ne bilo po več priredb ob istem času.
Posnemanja vreden izgled zavednosti in odločnosti. Občine
H\karje, Bočna in Rečica v gornje-praskem okraju so vložiie po državnem poslancu g. Vinku Ježo v-n i k u pritožbo na c. kr. trgovinsko ministrstvo proti c. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Gradcu, ki ne da na njihovo pismeno zahtevo z dne 31. decembra 1904, naj se da poštam v Šmartnem in pri Sv. Frančišku slovenski poštni pečat iu naj se na vseh poštah gornjegrajskega okraja nabijajo le slovenski razglasi, po preteku dveh in pol leta nobenega odgovora. Imenovane občine zahtevajo, naj se zoper to razžaljivo preziranje slovenskega jezika uvede zoper poštno ravnateljstvo preiskava ter se naj krivci kaznujejo. Ta odločen nastop užaljenih občin mora doseči primeren uspeh.
Planinska koča na Poreznu
se. kakor je naznanjeno, slavnostno ::vori dne 11. avgusta t. 1. Koča je popolnoma dograjena in tudi prav ono opremljena; obiskovalci se prav pohvalno izražajo o nji. Vsled L:ve Bohinjske železnice ima sedaj Porezen tako ugodno pozicijo, da gorivo postane v kratkem času ena izmed najbolj priljubljenih in obisko-vanih naših gora. Lahek dostop od treh strani, znamenita flora, dobra smdenčnica in predvsem nepričakovano obsežen in diven razgled, so prednosti Porezna, da ga je že pred gradnjo železnice in vzlic zelo neugodnih komunikacij obiskovalo mnogo planincev. Cerkljanska podružnica S. P. D. je takoj ob času stavbe nove železnice uvidela potrebo po koči na Poreznu in po vzpodbudi poznavalcev tega hriba odloČila se je staviti to kočo, ki stoji sedaj zidana iz kamenja in cementa ter krita z eterni-toni prav na vrhu Porezna ter čaka
II. avgusta slovenskih planincev, da jo slavnostno otvore. Neometane, kamenite zunanje stene koče napravijo na gledalca vtisk silnosti in mogočnosti, ki se popolnoma ujema z mogočnim; pečinami v ozadju stoječih triglavskih skal in gora. Zanimanje za to otvoritev narašča od dne do dne in ta dan postane na Poreznu glavni sestanek slovenskih planincev v letošnji sezoni. Osrednji odbor S. P. D. v Ljubljani napravi oficijalni izlet k otvoritvi te koče in tudi druge podružnice se oglašajo druga za drugo, tako da bode na dan otvoritve gotovo lepo število planincev na vrhu. Dohod vlakov k otvoritvi koče na Poreznu: Izstopna postaja za obisk Porezna je Podbrdo ob južnem vzhodu bohinjskega predora. Kdor ima čas in noče izgubiti najboljšega dela noči, naj se pripelje že v soboto v Podbrdo, oziroma Hudo južno. Oglasiti se je v Strausovi restavraciji, kjer se bodo dobila tudi vsa nadaljna pojasnila in navodila. Zadnji vlaki, s katerimi je Še mogoče dospeti k slavnostni otvoritvi so: Iz Ljubljane odhod ob 458 zjutraj, dohod v Podbrdo ob 9 08 zjutraj. Gostje, ki ne pridejo v Podbrdo, se zbirajo v Cerknem, odkjer bode zadnji odhod ob 8. uri zjutraj. — Zbirališče gostov iz Železnikov in sploh iz selške doline je gostilna gosp. Demšarja v Zalem Logu.
Narodna Čitalnica pri Sv. Luciji ob Soči je povabila člane slov. deželnega gledališča iz Ljubljane v goste; v nedeljo, 4. t. m., bo v dvorani g. Mikuža predstava burke „Na letovišču". Začetek ob 8. uri zvečer. Predprodaja sedežev je pri gospici Almi Kovačič, tajnici Čitalnice.
Obsojena Štajerčijanca. Štajer-čijanska gostilničarka Slana in njen Stajerčijanski mesarski pomočnik Tržič v Sv. Jurju ob Ščavnioi sta
bila obsojena zaradi prodaje mesa neužitne živine. Slana je dobila 30 K kazni ali 3 dni zapora, Tržič pa 50 K kazni ali 5 dni zapora.
Nogo si je razcepil delaveo Ribič v Studencih pri Mariboru. Pri sekanju drv mu je padla nanjo sekira.
Umrl je v Št. Lenartu v Slovenskih Goricah zdravnik dr. Henrik Benesch, ki je bil strasten Nemec.
Spored slavnosti v talen. Posebni vlak odpelje iz Celja ob 11. uri 15 m. Opozarjamo, da se za ta posebni vlak pobira voznina v vlaku in sicer 40 vin. za III, 60 vin. za II. razred. Oni, ki bodo pobirali voznino, bodo imeli znak s črnim napisom: „blagajnik". Listki, kupljeni pri blagajni na kolodvoru, ne veljajo za posebne vlake, tudi različni povratni listki so neveljavni. Prihod v 2aleo s posebnim vlakom ob 11. uri 37 m. Na kolodvoru sprejem z godbo, telovadci odkorakajo z godbo na telovadišče. Za telovadce je pripravljen obed ob ;i,<4l. v Roble-kovem salonu. Drugi gostje se zbirajo po posebnem vlaku v dvorani g. P. Hodnika, kjer zamorejo tudi obedovati. Prosimo, da vsak, kdor želi obed, to nemudoma naznani. Ob 1. uri popoldne pri vlaku zopet sprejem z godbo. Med ty49 in drugo uro se zbirajo sokolska društva na telo-vadiŠču, druga društva pa ^red občinsko hišo. ^očno ob 2. uri pozdrav. Po županovem pozdravu odkorakajo društva v drevored, kjer se razvije prapor. Za red skrbijo reditelji: bel znak z napisom „rechtelj". Po razvitju zastave sprevod po trgu na slavnostni prostor. Vstopnina k ljudski slavnosti prosta Vstopnina na telovadišče: na tribune 1 K, ostali sedeži 60 v, stojišče 20 v. Na predvečer slavnosti dne 3. avgusta poje pevsko društvo „Edinost" podoknico kumici gospe Ani R o b l e k. Pri koncertu v nedeljo popoldan sodeluje: „Šoštanjska narodna godba", pevski zbor »Delavskega podpornega društva v Celju", Pevsko društvo BraslovČe — „Vranska Vilau in „Edinost" v Žalcu z izbranim sporedom. Priprave za slavnost so v najlepšem teku. Prostora je za 1500 oseb. Damski komite z vztrajno pridnostjo skrbi, da bodo šotori, kar najbogatejše založeni, in kar najlepše opremljeni. Na slavnostnem prostoru je plesalna dvorana. Zvečer umetalni ogenj. Zanimanje po vsej savinski dolini velikansko.
Strela je udarila v hišo posestnika Jakoba Šiška v Sv. Jurju ob ŠČavnici. Pogorelo je vse do tal. Zgorela je tudi svinja.
Voz premoga le zgorel v nedeljo na železniški postaji Mislinje pri Slovenjem gradcu. Požar se je videl velikanski.
Skozi okno je padla v Mariboru v ponedeljek pri snaženju služkinja Julij ana M a r i n i č Ker je padla iz prvega nadstropja, dobila je težke notranje poškodbe.
Druga telefonska zveza Dunaj-
Trst se zgradi v kratkem in se v nekaj mesecih poda prometu. Taka zveza je kaj potrebna.
Poito brez pismonoše imajo v Kooališču Beljak pri Beljaku, dasi se v^zi mimo vsak dan 34 osebnih vlakov. Kdor misli, da bo kako pismo dobil, mora sam iti na pošto vprašat. Če je kaj zanj. Na vsak način je to za poštno upravo ceneje, kakor če bi bil nastavljen pismonoša.
Imenitne razmere na lokalni železnici. Lokalna železnica Sinča ves-Železna kaplja na Koroškem od zadnje sobote n9 vozi več, ker se je lokomotiva pokvarila, druge pa nimajo. Počakati se mora, da se popravi stroj, na kar bo zopet vozil vlak. Res imenitne razmere !
Mrtvoud je zadel bivšega deželnega poslanca in župana g. Slavoja Jenka v Podgradu in župana ilirsko-bistriškega gosp. Antona Tomšiča. Oba sta težko bolna.
Zlobnost — kali? Gospod J. K. v Spodnji Šiški je dobil z Dunaja pismo, katero je bilo, kakor znaki na njem kažejo, neopravičeno odprto. To se je moralo zgoditi med časom od oddaje in pred vročitvijo pisma. Ker pa tako dejstvo označuje zlobne namene in razna sumničenja, zatorej se slavna poštna in brzojavna uprava prosi, naj to stvar preišče. Pojasnila dobi pri nas.
Nezgoda. Dne 29. julija sta se sprla v Gornjem gradu dva opekarja, Italijana DiGiusto inGuido di Torro. Končno je Di Giusto potegnil samokres ter ustrelil dvakrat v zrak, tretjikrat pa v svojega nasprotnika. Zadel ga je v zgornji del trebuha. Ponesrečenca — ki je de mlad mož — so prepeljali Se isto noč v celjsko bolnišnico, storilec pa je takoj hitel k sodniji in se javil.
Hrvatica — doktorica medicine. V Curihu je bila promovirana za doktorico medicine Hrvatica I z o 1 d a B e 11 h e i m, hči podžupana koprivniškega.
Za Strossmsyorf ov spomenik
se je že nabralo nad 36 000 K.
Slovenska dramatična iola ¥
Trstu. Obenem se s slovenskim gledališčem osnuje v Trstu tudi dramatična šola. Otvori se že 15. t. m. Pouk je popolnoma brezplačen.
„Prosveta" priredi v nedeljo 4. avgusta ob pol 11. uri dopoldne v dvorani „Jeseniškega Sokolau v Je-senioah predavanje o ljudskih knjižnicah. Predava tov. iur. Er-nest Rekar. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
Umrl je včeraj v Rožni dolini pri Ljubljani g. Ivan Splichal, o. kr. finančne straže nadpaznik v p.
Za slugo pri detelnt vladi je
imenovan narednik bosansko hercegovskega polka št. B. Luka Piši ar.
Karavansski bratio v Ljubljani imajo glavno zborovanje jutri v soboto ob pol deveti uri zvečer v stekienem salonu pri gosp. F e 11 r u (Pock), Plorijanske ulice št. 6. Bratje se vljudno vabijo, da se zanesljivo udeleže zborovanja.
— Pogreša se od 23. junija 571etni hlapec iz Matene Ivan Skraba, ki je do tedaj služil pri posestniku Antonu Strletu v Mateni. Pogrešanec je nekoliko slaboumen.
— Nesreča« Ko so se včeraj opoldne peljali med postajama Laze in Kresnice štirje slovaški delavci na malem železniškem vozičku (Bahn-wagerl), so zadeli v nasproti prihajajoči stroj, vsled česar sta bila dva takoj mrtva, dva pa sta se močno poškodovala. Imena poškodovancev, kakor tudi natančnejši podatki nam še niso znani.
— Tatvina. Predvčerajšnjem popoldne je dosedaj še neznani tat ukradel učiteljici gdč. Mariji Levčevi z dvorišča hiše št. 30 na Cesti v Mestni log kovčeg, v katerem je imela za 22 K perila, dva molitvenika , maturitetno in usposobljeno-stno izpričevalo, dekret provizoriČ-nega in defiuitivnega nastavljenja, osobna popisnica, kakor tudi rojstni in krstni list. Komur bi prišle te listine v roko, naj jih izvoli izročiti policiji. Tatvine je sumljiv neki potepuh.
— Preprečen ogenj. Včeraj so
menda otroci zapalili v neki še ne izgotovljeni hiši prazne vreče, kar so ljudje še pravočasno opazili in pogasili.
— Delavsko gibanje. Včeraj se
je odpeljalo z Južaega kolodvora v Ameriko 31 Slovencev, 12 Hrvatov in IS Macedoncev.
— Izgubila je vdova g. Marija Slitseferjeva bankovec za 20, enega pa za 10 K.
„Društvena godba ljubljanska"
priredi jutri koncert v hotelu „Južni kolodvor", (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob polu osmih zvečer. Vstopnina prosta.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 14. do 20. julija 1907. Številonovo-rojencev 18 (=24*93 %0), mrtvoroje-nec 1, umrlih 23 (=3086%n), med njimi sta umrla za jetiko 2, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 19. Med njimi je bilo tujcev 11 (=47 82 %), iz zavodov 14 (=60 87%). Za infekcijoz-nimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 2, za tifuzom 19, za mum-psom 1, za ušenom 2 osebi.
* Drobno vesti. Predsednik deželnega sodišča v Pragi postane dvorni svetnik v justičnem ministrstvu Km. C h o c h o 1 k n , ker je šel dosedanji predsednik Krčmar v pokoj.
— O p o r o k a p n t r i j a r b a Brankovića, ki zapušča celo svoje premoženje svoji hčeri in zetu, je razveljavljena. V blagajni so našli vrednostnih papirjev za 70.000 K in 5000 K v gotovini. Včeraj popoldne je prišlo na njegov naslov še 86.000 K od neznanega pošiljatelja. Koniisij,i, ki sestavja inventar, je denar takoj zaplenila.
— Za sekcijskega načelnika v finančno m i n i s t r -s tv o pride sedanji gališki finančni podravnatelj dr. Prokopowicz.
Verska nestrpnost. Canadski komitat je sklenil, nakloniti 300.000 K za zidanje delavskih hiš ter je prosil rimsko-katoliškega škofa, naj odstopi nekaj pripravnega stavbnega sveta v zameno za rodovitne jši svet. Škof pa je stavil pogoj, da se smejo v delavske hiše sprejemati le katoliške osebe. Ta nestrpni pogoj je komitat odklonil.
— Močan potres v daljavi kakih 300 km so zaznamovali aparati včeraj v Trstu.
— Tudi Avstrija ima svoj zrakoplov na krmilo. Vojaški zrakoplovski oddelek v Kra-kovu ima že več dni vaje z novo iz-najdenim zrakoplovom na krmilo. O poskusih in konstrukciji se varuje stroga tajnost.
— Svojo staro mater je oropal in umoril v Šimucu pri Brnu 221etni   delavec Fr. Pokornv.
— Praški mestni uradniki groze županu s pasivno resi-stenco, ako se jim ne izboljša gmotni položaj.
— Aretirangrof. V Krako-vu so zaprli grofa Henrika Poto-
ckega, ki je ponaredil menic za 100.000 K.
* Železnice v Macedoniji. Nad
štiri leta že deluje Bolgarija na to, da bi zvezala svoje železnice s turškimi preko Macedonije v Ristovac in Solun, toda turška vlada noče nič o tem slišati. Tudi avstrijska vlada bi rada svojo novo mejno železnico izpeljala od Rude, oziroma Uvca čez Plevlje v Mitrovico, a Grki žele podaljšati svojo progo od Larise čez El-lasono v Solun. Istotako stremi Srbija za tem, da si zgradi železnico skozi Turčijo do Jadranskega morja, kar bi bilo za srbski izvoz velikanske važnosti. Vse te države delujejo z vsemi sredstvi, da bi uresničile svoj načrt, toda turška vlada se kaže vsem skupaj uprav nepristopno.
* Največji most na svetu. V Njujorku gradijo že od leta 1903. most, ki mu ne bo para na vsem svetu niti glede dolgosti niti glede stroškov. Most bo dolg 21 /a km; nad morsko gladino bo vzdignjen 39 m, tako da bodo mogli pod njim voziti največji parobrodi. Veljal bo ravno 100 milijonov kron. Most bo spajal Njujork in The Long Island City. Prvotno so bili stroški proračun ieni na 62 milijonov kron, toda ko so ga začeli graditi, veljali so samo temeljni stebri 40 milijonov. Most ima samo dva velika oboka in v sredini eno opornico. Na mostu je za pešce posebno nadstropje.
* Učenjakova  usoda. Svoje-
časno često imenovani francoski učenj ak 821etni Louis Monschot je prišel na beraško palico, tako da so mu zarubili vse pohištvo. Bavil se je mnogo z vprašanjem, kako bi se dala koristno porabiti solnčna toplota. Leta 1878. je znašel stroj, ki je takrat zbudil veliko pozornost ter je na razstavi v Bordeauxu dobil prvo nagrado. Iznajdba je bila sicer dobra, toda se ni dala praktično izrabiti Akademija znanosti ga je imenovala za svojega člana. Za nadaljnje raziskovanje je porabil vse premoženje, žena mu je vsled žalosti umrla, a sedaj še njega preženo iz stanovanja
* Resnični strahovi. V Severni Ameriki je takozvana Mamutova votlina, ki je dolga 430 km, t. j. daljša kot pot iz Ljubljane v Prago. Votlina še vedno ni popolnoma preiskana. Lani so zopet preiskovali jamo pogumni možje. Prišli so do navpične jame. Napravili so vreteno ter po vrvi spustili enega iz družbe v neznano globoČino. Čez dolgo časa je dal mož znamenje, naj ustavijo, ker je zagledal povprečno votlino. Pritrdil je vrv ob kapnik ter šel z gorečo bakljo po votlini. Kmalu je prišel do stoječe vode, ki jo je bilo treba prebresti. Nenadoma je zapazil pred seboj neko velikansko dvoživko, ki je sopeč odpirala žrelo proti njemu. Prestrašen je zbežal, a na begu se je spodtaknil in padel. Sicer se je brž vzdignil, toda bil je v temi, daleč od človeškega bitja, ker mu je pri padcu baklja ugasnila. Za seboj je slišal broditi usodno žival. V smrtnem strahu se je plazil po vseh štirih do stebra, kjer je bil pritrdil vrv. Toda vrvi ni. V obupu je skočil v negotovost, lahko bi bil priletel v grozno brezdno. Česar bi ne bil pričakoval, se je zgodilo: v skoku je ujel vrv. Zapel si je vrv, dal znamenje. Ko so vreteno dovili, visel je na vrvi mož brez zavesti. Vsled strahu je smrtno-nevarno zbolel. Sicer je ozdravel, toda njegovi lasje so se popolnoma pobelili.
Telefonska in brzojavno poročila
Karlovci, 2. avg. Oblastva sumijo, da je bilo patrijarhu Brankoviću, ko je ležal na smrtni postelji, ukradenih 84.000 kron. Branković je to svoto prejel nekaj dni pred smrtjo, zdaj pa ji ni sledu. Oblastva so vsled tega zapečatile vse prostore, v katerih je prebival patrijarh.
Rim 2. avgusta. Razkritje različnih samostanskih škandalov je pro-vzroČilo v Speci j i velike izgrede. Predvčerajšnjim je velika množica s kamni bombardirala stolno oerkev in potem naskočila salezijansko kapelo, ki jo je popolnoma opustošila. Na piazza Brin zne-šene cerkvene podobe in cerkvena orodja je ljudstvo polilo s petrolejem in jih sežgalo. Snoči so se izgredi ponovili. Ljudstvo je s kamni bombardiralo salezijanski samostan. Orožniki niso mogli množice razgnati. Ljudstvo je tudi orožnike bombardirajo s kamni in jih poskušalo razorožiti. Orožniki so ustrelili. En demonstrant je bil ubit, dva demonstranta in Štirje orožniki so težko ranjeni; lahko ranjenih je nad sto ljudi.
Parili 2. avgusta. V političnih krogih vlada veliko razburjenje zaradi masakriranj a E vrop ej ce v v Casablanca v Maroku. Zastopnikom evropskih držav v Tangerju je maroška vlada obljubila, da ne bo nevarnih rodov več pustila v mesto.
Vzrok napadu je bilo baje strogo postopanje francoskih carinskih uradnikov.
Madrid 2. avgusta. Kabel med Tangerjem in med Špansko je pretrgan. Vlada je ukazala, da da odide takoj velika vojna ladja v Tanger.
Berolin 2. avgusta. Nekdanjo kneževino Sagau, ki je last vojvode Sagauskega, je vlada postavila pod sekvester, ker je neki francoski upnik vse zar u bil. Grof Hatzfeld je oskrbnik kneževine.
Berolin i 2. avg. Pri sestanku nemškega cesarja z ruskim carjem bodeta navzočna tudi kancelar B ii-low in državni tajnik za zunanje zadeve Tirpitz. To priča, da ima ta sestanek dalekosežen pomen. V varstvo obeh vladarjev so bile oskrbljene najobsežnejše varnostne naprave in uredbe.
Gospodarstvo.
— Ljubljanska kreditna banka.
Meseca julija t. L se je vložilo pri „Ljubljanski kreditni bankiu na vložne knjižice in na tekoči račun 1,833.121 K 77 v, vzdignilo pa 1,605.052 K 62 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem julija t. 1. 8,064.102 K 03 v.
— Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu juliju 1907 je 194 strank vložilo 35.970 K 47 v, 143 strank dvignilo 49.617 K 73 v, 12 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 39.420 K, stanje hranilriih vlog 1,551.136 K 71 v, stanje hipoteČnih posojil 1,264.481 K 68 v, denarni promet 186.766 K 94 v.
— Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu juliju 1907 je 419 strank vložilo 197.428 K 27 v, 345 strank dvignilo 176.652 K 53 v, 11 strankam se je izplačalo posojil 22.400 K, stanje hranilnih vlog 4,397.499 K 33 v, stanje posojil 2,519.220 K 25 v, denarni promet 641.457 K 58 v.
— Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juliju 1907 je 301 stranka vložila 83.661 K 94 v, 292 strank vzdignilo 81.579 K 38 v, 32 strankam se je izplačalo posojil 26.453K 10 v, denarni promet 440.515K 60 v.
Poslano.*)
Z ozirom na večstranska vprašanja cenj. naših odjemalcev, kaj je na notici „Slov. Naroda" št. 172, s katero se nas spravlja v zvezo z Ljudsko posojilnico in g. dr. ŠusteršiČem, resnice, dovoljujemo si slav. občinstvo opozoriti, da je „Slov. Narod" v svoji v ponedeljek, dne 29. julija 1907 izišli številki 173 lojalno že konstatiral, da priobčena notica ni resnična, kar tudi mi potrjujemo.
Kakor smo iz zanesljivega vira poizvedeli, povzročil je dotično popolnoma neresnično notico nek raz-pečevalec „testamenta", imenom Južna iz maščevanja, ker se mu ni kreditiralo.
Upamo, sioer, da nas enake notice ne morejo diskreditirati, vendar pa tem potom konstatujemo, da cenj. odjemalci in tvrdke, s katerimi stojimo v zvezi, ne bodo imeli napačnih predsodkov, da je naša tvrdka vsestransko neodvisna.
Zahvaljujemo se slav. občinstvu za izkazano nam dosedajno zaupanje in prosimo, zagotavljajo točno in solidno postrežbo, za mnogobrojni obisk.
Odličnim spoštovanjem
Puc & Komp,,
zaloga pohištva in dekoracijskih izdelkov. 2548
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
ftva najbolje neguje zebe
-  Cacacr ?
/.    i i
XXtnj U rti a in
Borzna poročila
Ljubljanska
.Kreditna banka v Ljubijan!"
Uradni kurz* dun. bone 2. avgusta 1U07.
r Halotbani papirji.
4*1% majska rent*.  .  . . 4'2°/0 srebrna renta   .  . . 4% avstr. kronska renta . . 4*/,    „ zlata 4f/# ogrska kronska renta . 4%     . zlata 4*/« posojilo dež. Kranjske 41/1°/0 posojilo mesta Spljet 4*JA      »        n Zadar 4»/.% bos.-herc. železniški ! posojilo 1902  .   . .
4*,t češka dež. banka Ij. o
•   is   • . \&
4» ,9 e zast- pisma gal. dež.
hipotečne banke . . 4*,,% pešt. kom.   k. o. z
10 pr......
-?"V/« zast-  pisma Innerst.
hranilnice.....
4*/,% zast. pisma ogr. cent
dež. hranilnice . .
4Vi°/o z- Pis- °gr- hiP* ban 4 V o obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 4*/,% obl. češke ind. banke 4*/0 prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4#/0 prior, dolenjskih žel. . 1« 0 prior. juž. žel. kup. ' / , 41/,0 o avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 18601,  .  . . ,    od 1. 1864 .   .   . .
9 tizske......
,    zem. kred. I. emisije
m        »»       »11- » _    ogrske hip. banke . .    srbske a frs. 100-
9 turške......
Sasilika srečkt . . . Kreditne •    .  • •
Inomoške ■     .  . .
Krakovske »     .  . •
Ljubljanske       ,    .  . • Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr.      „       m    m     ' -Rudolfove ,     .  . .
Salcburške , . . . Dunajske kom.   „     . .
Delnic«.
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke   . . Ogrske     , »       • •
Živnostenske • Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan   . . Praške žel. ind. dr.   .   . . Rima-Muranvi .... Trboveljske prem. družbe £vstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr. cekin.....
20 franki ......
X marke.......
Sovereigns.......
Marke ....«•*•
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
Denar
$6 80 9« 301 96 8N 118 151 92 40
9«9<>i 104 nO &9 8^
9805 99 -96 75
99 25
1C2-50
98-60
98 -
99 25
98 5 J
99 76
09 9C 987?
296 SO 100 —
149 -?47rO 14 25 269-269 75 231 SO
95 -'81 90
20 35 422 — 84' 89 50 59 50 44 10 £6 26 68
88-452 —
148-76 66676
1803 -649 76 749 50 241 -736 — 587-75
ž 600 -639*25
I 250 — 495— *39 -
11*84 19*1. 2348 84 —
117-55
96 90 «•62 4-F4
97 -
98 50 97 0*
11B 35 ; 2 ti
n- -*6
1«9 90 102-1U0 86
99 -100 —
9725
95 tO «03 60 99-čO
99
1 >0-25
99 51
^075
997* 29830 101 —
161 -261 50 142 25 266 -275 76 ?37 50 101-— 18290 22*36 4S8-— 88'-93 60 63-50 4610 28-25 72 — 92 — 468 —
149-75 667 75 813 — 650 75 7b0*50 241 5) 737 — 588 75 2610 — 540 25 256 -5 0-140 —
11-38 1&-13 23*f4 24C8 117-76 S6 10 253 6
žitne oeno v Budimpešta
Dne 2. avgueta 190*. Termtir. za oktober    ,   , za
Pšenica Rž
Koruza Ovea
. avgust . . m B maj 1908 . . , a oktober,  •  . m
5-1C h višje.
60 tf 60 • 60 ,
60 ,
«3 -
11*68 8 96 6 62 6 62 8 24
Meteorolositno porodio.
Tttiaa. nad morjem 306.   Srednji cračnl 736 0
a t* > "1	Cas opazovanja j	Stanje barometra t mm	t* ° O. > £ ei	t Vetrovi	Nebo
1.	9. *v.	7360	18 4	brezvetrno	jasno
2	7. zj.	736 7	16-0	j fl. jvzh.	oblačno
n	3. pop.	737 1	22 2	ir. Bvzh.	pol. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura: 185* por male 19 7 . — Padavina t mm 0 0.
I
I
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretulno vest, da je naš iakrenoljub-ljeni oče in stari oče, goBpod 2?>37
IVAN SPL1CHAL
c. kr. finančne straže nadpaznik v p.
danes ob 10. dopoldne, v 81. letu svoje dobe, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospoda zaspal.
Pogreb dragega rajnega bode ▼ soboto, 8. avgusta 1907 ob 3. popoldne iz hiSe žalosti St. 97 na pokopališče na Vič.
Kožna dolina pri Ljubljani, dne 1. avgusta 1907.
Žalu|oci ostali.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli od raznih strani ob Bmrti našega iskrenolj ubij enega očeta, gospoda
Jakoba Bolharja
sprevodnika v pok.
izrekamo najtoplejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo preč. duhovščini, domžalskim veterancem, sprevednikom J žnfi in Državne železnice, kakor tudi VBtni prijateljem in znaDcem, ki bo nepozabneg i pokojnika spremili na zadujem potu.
Ljubljana, 1. avgusta 1917.
2623 Žalujoči ostali.
pozor, gostilničarji!
Oddajo se s 1. novembrom 1907
V Gosposkih ulicah (zraven „Narodne kavaroe") 2540
pstiliiišti prostori
obstoječi iz točilnice, 2 velikih sob za goste, velike kuhinje, 1 sobe za posle, 2 stanovahu h. sob in lepe ter dobre kleti za pijače. Razsvetljava je ie vpeljana. Vhod tudi iz Židovskih ulic. Prost r i so pripravni tudi za pisarno, prodajalno ali za kako drugo večjo obrt.
Poiasnila    daje    hiŠDi oskrbnik
Al«. KUNST, Židovske ulice št. 4.
naznanilo.
Podpisana vljudno naznanjava, da sva otvorila v svoji novozidani hiši
v Streliških ulicah 20
z vsem lepo opravljeno
gostilno.
Točila bova različna pristna vina, izberno pivo Delniških pivovarnic,
postrezala vedno z okusnimi gorkim i
in mrzlimi jedili.
Na mnogobrojen  obisk prijazno vabita 2656—1
Pavel In Ana Turk
5
Dacarja
sprejme pogoditveno društvo za uzitnlno za davčni okraj Radovljica. 2498-3
Oskrbništvo
hiše sprejme proti primerni nagradi tozadevno izvelban mul kot postranski zaslužek. — Blagohotne ponudbe na notavn. „Slov. Naroda" pod šifro ,,P. H." 8524-2
Pri v$a\{em vremenu.
v  ■ 111 (
Jutri, o soboto 3. augusta 1.1, velik
TI i
1
Začetek ob poluosmih.   Vstop prost.
A. Seidel,
2562 hotelir.
Vsako soboto in nedeljo svete „bavarsko pivo".
Odda so na Tržaški cesti št. 13 v LJubljani
stanovanje
z dvema sobama in pritiklinami za 1. oktober ali 1. november. — Odda se pa tudi prodajalnica in delavnica
pripravna za vsako obrt. 2654—1
Žandarmerijski   oddelek v Šiški sprejme
kuharico
s 15. avgustom t. 1.
2539-1
Dva
za prevažanje piva sprejme takoj
zoloio piva Goes v Šiški.
2546
Vajenca
14  let starega sprejmem takoj v
svojo trgovino  z mešanim blagom.
Ivan Tomšič
trgovina z meš. blagom v II. Bistrici.
2034- 1
St. 30 387.
Razglas.
2C45-1
Radi oddaje
zidarskih, klesarskih, tesarskih, kleparskih in krovskih del ter dobavo železnine
za novo stavbo župnišča pri Sv. Jakobu v Ljubljani se bode vršila pri
podpisanem mestnem magistratu, v prostorih mestnega stavbnega urada, javna pismena ponudbinska razprava 14. avgusta 1907 ob 10. dopoldne.
Načrt", proračuni, pogoji in vsi drugi pripomočki so razgrnjeni pri mestnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah vsakemu na vpogled.
Ponudbe, v katerih je enotne cene in na njih podlagi preračunjene skupne troske navesti v številkah in besedah, je izročiti do določenega roka zapečatene in opremljene 8 5% vadijem, določenem po skupnim znesku ponudbe.
Izrecno se določa, da se na ponudbe, ki ne bodo ustrezale povsem razpisnim pogojem, ki se bodo pogojno glasile in bodo prekasno ali naknadno vložene se ne bode oziralo.
Mestni magistrat ljubljanski.
dne 22. julija 1907.
Oblastveno dovoljena razprodaja!
Nikar ne zamudite ugodne prilike za nakup!
se z dovoljenjem obrtne oblasti radi popolne
opustitve trgovine
Sprejme se v lepo mesečno sobo g posebnim vhodom
gospod
na hrano in stanovanje. 2428-4
Natančneje se poizve na Start m
trgu št. 9, II. nadstropje, med 3. iu
5. ure popoldne.
Sobne slikarje
za mesto in zunaj sprejme takoj
Ivan Štrukelj
Mobnl slikar 2551 i
LJubljana, Fiorljaneke ulice 28.
ftanovonje
v II. nadstropju,  Knallove ulice
št. 5 obstoječe iz 3 sob, predsobe, poselske sobe in pripadkov se Odda za november 1907.
Pojasnila daje upravništvo rodne tiskarne4*.
,Na-
Bprejmejo se
l Mi gomil
železDinske stroke, ki so izvežbani tud: v prodaji poljedelskih strojev. Ozir se bode jemalo samo na beljše moči in take, ki so že vojaščine prosti.
Oferte  poštno  ležeče pod šifro „Spreten ielezninar".        s54.-i-1
ne in
oprano in osnaženo 12kj od 35 kr. naprej
22 prodaja
C. I. Hamann
v Cjubljani.
807 22
1Č46-H
Svicarija.
Od 1. moja nadalje tudi
gorka kuhinja
Vsak dan ob 3. in od 7. popoldne
KONCERT
Ljubij. seksteta na lok
Ob nedeljah in praznikih ob 7. uri zjutraj, 1 10. dopoldne ic ob 3. in 7. popoldne.
Vstop vselej prost«
Vljudno se priporoča
trgovina
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
Jtari trs Jteu. 10.
Velika zaloga, solidno blago. 3512     Ceno zmerne. 89
Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraanovTBtoejSlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica Zlasti Je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt S manjkajočimi se vplačili.
Vsak član ima po  preteku   petih let pravico do dividende.
-  -  -  - vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  -  -  - • Rez. fondi: 38,242.074-78 K. Izptedene odškodnine In kapttatije 91,936.99372 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nade države
m varaaoil slo« anukn-naroduo ufmve.
Vsa pojmila daje:
Generalni zaatop V H«**^-^ cigar pisarne »o v lsBinej bmnčnoj hitt
Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim Škodam po najnižjih oenah. dkode ceniuje takoj In najkulantn/ie. Uliva  naJMjai  slovea, koder posluje.
Dovoljuje  iz čistega   dobička Udatoe podpore  v   narodne  in ob&nokoristoe namene.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to Pustoa lemiek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne11.
7
90
FS