Posamezna šteriika Dit 1'—
P«iUiM platana r gotovini.
luhaja vsak dan opoldne, izv^eniši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Dia 80-—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. ta. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tariio.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račan pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
»Državotvorni" razbijalci države.
Za nasprotnika države, separatista in veleizdajalca proglašajo sedanji mogotci vsakogar, ki se slepo ne pokorava diktatu njihove stranke, zakaj oni so edini državotvorci in njih klike imajo patent na državotvornost.
In vendar še ni bila izrečena, odkar •batoji Jugoslavija, tako velika laž, kakor je trditev, da so sedanji mogotci državotvorni in da so njihove klike v interesu države. Zakaj brez vsakega obzira rušijo sedanji mogotci temelje države, če zahteva to njihov osebni in strankarski interes, Če so ae morejo drugače polastiti državne oblasti.
Parlamentarna vladavina je naša država po ustavi, oni pa so prišli do vlade s kršenjem parlamentarnega principa, z absolutističnimi metodami.
Iz tega izvirnega greha pa izvirajo vsi ostali, da so že omajani temelji države.
Med prve in osnovne temelje države spada zakon. Država, ki ne pozna pravice, ta je odigrala. Kdor ne spoštuje zakona, ‘a zato ruši državo. Vse preje, ko zakon, pa spoštujejo sedanji mogotci.
V Ljubljani je izreklo sodišče, da je bila ustavitev Domoljuba< nezakonita, kljub temu policija ne pusti iziti »Domoljubu«. Eksekutivni organ, ki bi moral poslušati sodišče, se postavlja sodišču po robu in »državotvorci« odobravajo upor policije.
V Zagrebu je banski stol izrecno ukazal, da treba aretirane člane vodstva HRSS izpustiti, policija pa jih na pragu sodnega poslopja aretira in internira. Kjo na svet« se Se dogaja, da se v mirnili časih internirajo državljani, ki imajo biti po izreku sodišča prasti! Naši »državotvorci« pa molče in dr. Bedekovič, ki je internacijo izvršil, je avanziral.
Policija nad sodiščem, eksekutiva nad sodno oblastjo! In to pravno anarhijo so zagrešili oni, ki pravijo, da so državotvorci! In na pravni anarhiji nai bo zgrajena država? To naj bo aaoržavno delo?
Oster in ljut je pri nas voliven boj. Toda tekom vsega volivnega boja ni padla niti ena beseda proti državi kot taki in vse prebivalstvo vrši v največjem redu vse svoje državljanske dolžnosti. Kljub temu pa pravijo sedanji mogotci, da so vsi opozieionalci proti državi. Vse zaman, če ves narod in vsa opozicija še tako svečano izjavlja, da je za državo, sedanji mogotci nočejo tega slišati, oni hočejo, da je ves narod, razven njih, protidržaven. vPrašamo: Ali je listi za državo, ki je vesel kadar raste število nasprotni-
ali ie tisti dobor °*e’ki
ilab oče so M mu ie iz^rubil sin? Tak .	... ?5?aŽnji mogotci in zato
je nji io i t nvotvomost« čisto navadna laz!
Zgodovina je dokaau«, da je samo tista država trdna, ki se more zanesti na ljubezen svojih državljanov. vse polica j« k e države so propadle, vse svobodoljubne pa so obstale. Ljube-zen državljanov pa uživa samo tista drJava, ki skrbi za državljane, ki spoštuje njihove državljanske svobode. Kako pa postopajo v tem oziru naši > državotvorci«.
Svobodo tiska so ukinili, svobodo govora so odpravili, svobodo združeval* so ukinili, a nasiljem hočejo
ubiti svobodo volilca in s protipostav-nimi policijskimi odredbami hočejo zlomiti odpor opozicije. Kaj se na ta način pridobiva ljubezen državljanov? AH se da mar ljubezen dobiti s palico!
In koga preganjajo! Boljševike in prevratne elemente? Kaj še!
Premlatili so dr. Tomljenoviča in ga ranili na glavi, nogi in roki. Pa dr. Tomljenovič ni boljševik in ni nikoli bil, tudi radičevec ni, temveč se nasprotno v svojem okraju že dolga leta bori z radičevci. Bil je dvakrat hrvatski ban in podpredsednik ustavnega odbora. Kralj Aleksander mu je podelil red sv. Save I. razreda. Naši mogotci pa so ga dali pretepsti od zločincev, med katerimi so bili policijski nameščenci v uniformi!
In demokratsko - zemljoradniški kandidat za Hercegovino, idealni Vasilij Grdjič. Med vojno je bil vsled svojega srbskega patriotizma obsojen na smrt na vešalih in če ne bi zanj intervenirala španski kralj in papež, bi bil neusmiljeno obešen. Danes pa dajo sedanji mogotci tega idealnega moža pretepsti in pravijo, da je od njega srbstvo ogroženo. In to vsled tega, ker je protikandidat dr. Laze Markoviča, onega Laziče, ki je sramota Jugoslavije!
In Uroš Stajic, zemljoradniški kandidat! Na bojnih poljanah si je zaslužil ta idealni Jugosloven najvišja odlikovanja in vso osvobodilno «ojno je prebil na fronti. Večkrat težko ranjen z.i svobodo Srbije in Jugoslavije, je danes žrtev pretepačev, ki so jih najeli sedanji mogotci. Ali mar borci za svobodo ogrožajo državo!
In v nedeljo je bil napaden Mehmed Spaho, šef jugoslovansko muslimanske stranke. Glasoval jc za vidovdansko ustavo, bil vedno odkrit monarhist, bil vsled tega napaden od Radiča, danes pa mora doživljati fizične napade. In da bo ironija popolna. Dva dni preje je bil na dvorskem plesu v Beogradu, kralj Aleksander ga je takoj opazil in počastil z daljšim razgovorom, dva dni kasneje pa izvršuje na njem po napadu policija telesno preiskavo!
Ne eden od teh ljudi ni bil nikdar proti državi, ne eden od teh mož ni zagrešil niti sence protidržavnega dejanja, in vendar so bili vsi žrtev atentata, naročenega od sedanjih mogotcev. In tako postopanje naj bo državotvorno? Na ta način naj se pridobiva med ljudstvom ljubezen do države?
Vsi ti ljudje pripadajo inteligenč-nirn krogom in takozvanim višjim krogom in vendar so bili premlatenil Kako pa postopajo policijski organi proti preprostim kmetom, tam doli v divji Macedoniji, kako se tam uveljavlja državna avtoriteta, si lahko vsakdo sam misli!
Državna misel je visoka ideja, ki mora in more osvajati ljudi s silo svoje ideje. Sedanji mogotci pa so brez ideje in zato so se zatekli k nasilju. S tem so priznali svoj popolen idejen bankerot, ker kdor ve, da ima prav, ne argumentira s palicami.
Zlasti pa se ne argumentira s pendreki proti bratom. Pravi bratje skr-'‘“sklenejo v slučaju nesoglasij prijateljski in iskren sporazum. Kakšen brat jo tisti, k! ne priznava bratu enakopravnosti, ki ga trpi v hiši le,
Stol sedmorice proti policiji.
Popolna blamaža sedanjih mogotcev.
Zagreb, 4. februarja. Stol sedmorice je na svoji včerajšnji seji pretresal odloke sodnega stola o vprašanju kompetence in o spopadu med policijo in sodnimi oblastmi o priliki, ko so bili dr. Maček in njegovi tovariši spuščeni na svobodo. Stol sedmorice je izdal odlok, v katerem se proglaša sodni stol kot kompetenten sklepati o tem slučaju.
Stol sedmorice je razveljavil policijsko zabrano plakatov, ki jih je policija prepovedala na dan prihoda
T Davidoviča. Plakati namreč pred-j stavljajo vešala in dvoje obešenih lju-| di, pod njihovimi nogami pa napis: »P. P.* Državno pravdništvo je po-j slalo ovadbo zagrebških sodnikov proti šefu zagrebške policije Bedekoviču vrhovni instanci, da ona odredi, katero sodišče bo vodilo preiskavo. Zagrebški sodniki sami so namreč prosili, da se v ta namen določi drugo sedišče. Kakor domnevajo, bo za ta slučaj delegiran sodni stol v Belo* vara ali pa v Ogulinu.
Pašič proti Jovanoviču.
Ministri vendar enkrat v Beogradu. — Nasilja.
Beograd, 4. februarja. V teku včerajšnjega dne so se vrnili v Beograd skoraj vsi minstri. Pol. situacija je bila radi tega popoldne nekoliko živahnejša. Pri Pašiču so se vršila posvetovanja. katerih so se udeležili Boža Maksimovič, Šurmin, Velia Vukičevič in Žarko Miladinovič, ki je poročal o svojem agitacijskem potovanju po južni Srbiji.
Opozicijonalni krogi so govorili o bivanju g. Davidoviča v Zagrebu, kakor tudi o kandidaturi Ljube Živko-viča, katerega želi Pašič postaviti kot svojega naslednika. Ne samo opozici-jonalci, marveč tudi sami radikali se čudijo, da se poskuša v politiko zopet uvesti Ljubo Živkovfča, čeprav se še
ne ve, kako bo vplival na politično
življenje. V glavnem politični krogi ugotavljajo, da je ta reaktivacija Živ-koviča naperjena proti Ljubi Jovanoviču, ki jo splošno veljal za Pašičeve-ga naslednika.
Davidovičevi pristaši so se včeraj bavili z raznimi slučaji terorja in nasilja oblasti v Štipu, Cetinju, Skoplju, Sarajevu, Banja luki, Prijepolju in na raznih drugih krajih. Danes se bo sestal izvršni odbor, ki bo vse te slučaje vzel v pretres. Nastas Petrovič se mudi v Jagodini, kjer je imel včeraj lepo uspelo konferenco radikalne omladi-ne. Iz Jagodine potuje Petrovič po južni Srbiji in se bo vrnil do nedelje v Beograd.
Ameriški lugosioveni za opozicijo.
Pittsburgh, I. februarja. Tu se je
vršil shod vseh ameriških Jugoslo-venov, na katerem so bile sprejete ostre resolucije proti današnjemu režimu v Jugoslaviji. Med drugim se pravi v resolucijah:
Zbrani ameriški Jugoslovani najodločneje obsojajo današnjo nezakonitost, ki je zagrešena s tem, da se je Pašič-Pribičevičeva vlada polastila vlade proti volji vsega naroda. Smatramo jo odgovorno za vse zločine in nasilja, ki se vrše med narodom.
Najenergičneje protestiramo dalje pi oti terorju, ki vlada v sedanji volilni dobi v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zahtevamo, da se takoj izpuste vsi politični aretiranci •..
Slični shodi so se vršili po vseh jngoslovenskih naselbinah in povsod so bile sprejete enake resolucije.
Današnje > Jutro« pa ima drzno čelo, da piše, da so naši ameriški rojaki za režim in proti opoziciji. Iz tega se jasno vidi, koliko so vredne J utr o ve* tatarske vesti.
PO IZGONU PATRIARHA.
London, 4. februarja. Iz Aten poročajo, da se bo slučaj izgona carigrajskega patrijarha rešil ali z diplomatsko intervencijo ali pa pred svetom narodov. Obča nevolja ljudstva bi mogla vlado prisiliti, da poda demisi-jo in bi potem nastopila vojaška diktatura. »Grška mora eventuelno tudi napovedati vojsko«, je izjavil notranji minister. »Ako bo moj predlog v tem pravcu odbit, bom prisiljen podati demisijo.«
POSLANIŠTVO FRANCIJE PRI VATIKANU Ji: ODPRAVLJENO.
Pariz, 3. februarja. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je predlagal bivši ministrski predsednik Leyques, da se poslaništvo pri Vatikanu ohrani. Ministrski predsednik Herriot je proti temu nastopil in stavil vprašanje zaupanja. V poimenskem glasovanju je nato zbornica izrekla s 314 proti 250 glasovom Herriotu zaupnico.
če mu je hlapec! V navadni rodbini se morajo bratje sporazumeti, veliko bolj pa v državi. Sedanji mogotci pa pravijo, da so vsi Hrvati in Slovenci protidržavnl in celo Davidoviča, ki je dal sina za Jugoslavijo, uvrščajo med protidržavne ljudi. Kaj pa ostane od Jugoslavije, če so Hrvati in Slovenci proti državi, če se dvema bratoma no dovoli mirnega in složnega sožitja v rodbini!
Ne državotvorci, temveč razbijalci \ države »o sedanji mogotci in zato ja j
boj proti njim državna in nacijonatna
nujnost.
Za svobodno Jugoslavijo, ne za reakcionarno je padlo poldrug milijon
Jugoslovenov* za Jugoslavijo bratskega f-.porazuraa in ne za teroristično Ju-< •; .davijo so padle težke žrtve in zato počastite spomin padlih, zato spoštuj to spomin junakov in dne 8. februar ja vsi na volišče in glasujte proti terorju in za svobodo!
In kdo je zapustil vas!
Novinarji za svobodo tiska.
Mladinsko časopisje je z veliko naslado poročalo, da je dr. Jamar izstopil Iz NSS. Cenimo visoko g. dr. Jamarja kot dobrega Jugoeloveua in človekoljuba in zato priznavamo, da je njegov izstop iz NSS neprijeten udarec, ki ga je pa stranka le davno prebolela, kakor se je izotop že davno izvršil.
Ampak s kakšno pravico bi hotelo »Jutro« tu triumfirati? Kaj je morda to laka nezaslisanost, če kdo izstopi iz kaka stranke? Kaj so posamezniki stranka? In končno: Koliko ljudi pa je že izstopilo iz JDS? Vsaj iz Žerjavove stranke niso izstopali samo posamezniki, temveč kar cele skupine. Vsa NSS je bila nekoč v isti stranki, ko dr. Žerjav, danes je NSS najodločnejša nasprotnica sam. dem. stranke in sicer ravno vsled dr. Žerjava.
Vsa Narodna napredna stranka je bila nekoč v isti stranki, ko dr. Žerjav, danes je rsa v nepopustljivem boju z SDS in »icer ravno vsled dr. Žerjava.
In velik del pristašev SKS je bil nekoč v isti stranki, ko dr. Žerjav in g. Pucelj je bil celo podpredsednik JDS, danes je SKS v neizprosnem boju z SDS in sicer ravno vsled dr, Žerjava!
In poglejte med kulturne delavce in na prstih lahko preštejete tiste, ki so še v -'stranki dr. Žerjava. Samo poglejte sezame predstaviteljev v Žerjavovi Zvezi kulturnih društev in ostrmeti morate, kako kulturni delavci dosledno odklanjajo Žerjavovo stranko!
In trgfvoi in obrtniki! Ljudje, ki so bil! nei*b$ sjeber narodno napredne stranke, m še niso u&rašiii niti pred klerikalnim bojkolojn iti niti pred šika-nami Avstrije, danls odklanjajo vsako zvezo s politiko, ker se sramujejo metod samostojno demokratske klike, ker kot pravi naprednjaki nočejo imeti zveze z reakcionarci!
Ponos narodno napredne stranke je bil nekoč, da je bil cvet inteligence v njemh vrstah, danes se ogromna večina inteligence sramuje, da bi bila v SDS. — Samo poglejte to revščino, ki vlada danes v samostojni demokratski stranki. Manifestacijski sliod sklicujejo za četrtek, toda shod mora reševati pred fia-skom dr. Pivko! Niti enega moža nimajo v Ljubljani, čigar ime bi bilo za javnost privlačno. Tako popolno so zapustili mladinsko stranko inteligenti in poštenjaki!
* In tako falitna stranica, tako diskreditirana klika, bi hotela svetovati drugi stranki likvidacijo! — Gospodje, mislite raje na likvidacijo svoje stranke, ker po 8. februarju boste spoznali, kako brezumno blazno ste razmetavali v sedanjem volilnem boju denar za izgubljeno stvar in kako silno je bilo škoda vsega napora, s katerim ste mnogim škodovali, koristili pa nikomur, da onih žalostnih agitatorjev po deželi in raznih plačancev ne omenjamo!
V resnici, čas je, da likvidirate svojo kliko, ki jo predrzno nazivate Samostojno demokratsko stranko!
Zakaj ta izj imai
Se vselej so mladini pred volitvami zagnali vrišč o potrebi naprednega bloka. In dosledno so proglašali za izdajalca napredne misli vse, ki se niso hoteli takoj navdušiti za napredni blok!
Samo za sedanje občinske volitve v Ljubljani ne propagirajo naprednega bloka. Odkod ta izprememba?
Moremo poslužiti bralcem v tem oziru s točnimi informacijami. Predvsem se zavedajo mladini, da se bodo pri volitvah dne 8. februarja v Ljubljani tako slabo odrezali, da bodo kvečjemu na tretjem mestu. Da bi prilezli vsaj na drugo mesto računajo sledeče:
Da si zasigura večino, bo Narodna Zajednica ali pa samo skupina dr. Ravniharja sklenila za občinske volitve pakt z SLS. Na predvečer skupščinskih volitev bi potem mladini plakatirali po vsej Ljubljani, da je dr. Ravnihar jeva skupina sklenila pakt s klerikalci. Na ta način bi naprednjake premotili in g. Mohorič bi dobil več glasov ko dr. Ravnihar. Nato bi kako listo razvelja-
vili in razpisali še enkrat volitve in na podlagi s sleparsko senzacijo pridobljenega uspeha zaceli s propagando naprednega bloka pod vodstvom mladinov.
Nekateri mladini pa so celo tako naivni, da mislijo, da večina strank vsled sedanjega volilnega boja ne bo uspela, da bi vlažila kandidatsko listo in da bi zato mladini želi. K temu idealno naivnemu mnenju iz srca čestitamo!
Ni treba povdarjati, da je mladinska špekulacija popolnoma zgrešena in da bo končala s tako strahovitim polomom, kakršnega ni vajen niti dr. Žerjav.
Opozarjamo pa Ljubljančane, da je razpis ljubljanskih občinskih^ volitev zvezan z gotovo mladinsko špekulacijo za skupščinske volitve in da naj vsi s tega vidika presojajo vse senzacije, ki jih bodo mladini izpustili tik pred volitvami.
To upoštevajte in tudi najbolj ženi alna laž mladinov Vas ne bo premotila.
Steber režima - dr. Bedekovič.
Eden glavnih stebrov sedanjih mogotca je tudi šef zagrebške policije — dr. Bedekovič. Že v eni prejšnjih številk smo opisali, kak avstrijakunt in kaka zverina je bil ta človek nekoč. Danes je treba to sliko samo še malo izpopolniti! —
V zagrebškem »Hrvatu« objavlju dr. Milovan Žanič nova odkritja o tem stebru režima. Med drugim pravi:
V nekaterih časopisih je bila zabeležena vest, da me misli dr. Bedekovič tožiti. Naj me samo toži, za svojo osebo sem pripravljen storiti vse, da se čim preje pogledava pred sodiščem.
Nedavno je bil aretiran in prepeljan v Zagreb narodni poslanec Dragotin Kovačevič. Ko jo bil pripeljan pred dr. Bedekoviča, je dejal, da ga že pozna. Ko ga je vprašal Bedekovič, od kje da ga pozna, je odgovoril, da še Iz časov vojne, ko je kot načelnik komisije pretepel z volovsko Žilo dva Srba v Dolnjem Raiču. Bedekovič je takoj prepustil zasliševanje Kovačeviča drugemjjp uradniku.
Bedekovič je nato dal na tihem vprašati oba dotična Srba (Kosta Kosovca In Ostoja Pavkoviča), če bi tudi danes izpovedala, da sta bila od njega z volovsko Žilo pretepena. Oba »ta vprašanje potrdila in dala na zapisnik, kako je z njima postopal dr. Bedekovič. Ta zapisnik je bil poslan dr. Bedekoviču.
Zato poživlja dr. Žanič Bedekoviča, da ga čim preje toži!
In taki ljudje avanzirajo sedaj, ker nastopajo proti neodvisnosti souišč in ker preganjajo sedaj Hrvate tako, kakor so nekdaj Srbe!
Vsak komentar je pač več kot odveč!
ZOPET BLAMAŽA POLICIJE.
Beograd, 3. februar ja. Včeraj je su-botiški srezki načelnik izročil nosilca Davidovičevo liste Živanoviča in Popoviča sodišču, ki pa ju je izpustilo, ker za aretacijo ni bil podan zadostni razlog. Popovič vč povedati strašne stvari o pritisku, ki ga izvaja srezki načelnik v Subotici.
Votivna dolžnost
velja v nedeljo, dne 8. februarja. Niti en poštenjak no sme ostati ta dan doma. Vsi morajo na volišče, ker zmaga poštenosti, resnice in svobode mora biti sijajna. Sedanji mogotci bodo skušali z intrigami opehariti za plod njihove volilne zmage. To nakano mora v kali zadušiti blesteča veličina zmage in zato v nedeljo vsi na volišče! Z intrigami doli •mkrat ca vselej. Naj iivi volja narada!
Že v včerajšnji številki smo javili, da so zagrebški novinarji odločno nastopih za svobodo tiska in izključili iz svoj« srede državnega podtajnika Wilderja,
ker je oviral svobodo tiska. Razsodba novinarskega razsodišča je tako značilna, da smatramo za potrebno, če jo objavimo v njenem najmarkantnejšem delu dobesedno. Glasi se:
Večeslav Vvilaer je kriv, da je aktivno sodelovat pri protiustavnem, protizakonitem in načelom svobode protivnem preganjanju časopisov in novinarjev, v preganjanjih, ki so pokazali v slučaju odvzemanja kolportaže »Hrvatu«, »Večeru«, »Novostim«, »Hrvatskemu listu« oziroma ustavitvi ali prepovedi listov »Susački Novi Ust«, »Hrvatsko jedin-stvo« v Varaždinu, »Medjimurski Hrvat« v Čakovcu, »Graničar« v Novi Gradiški, »Srem« v Vukovaru, »Hrvatski Branik« v Vinkovcih, »Hrvatski Glas« v Sisku, »Hrvatska Riječ« v Splitu, »Ilrvatska Domovina« v Dubrovniku in »Siobodni Dom« v Zagrebu in je tako delal proti ciljem društva (Udruženja), izraženih v § 2. društvenih pravil, točka 2. (da deluje za dvig novinarskega stanu in njegovega ugleda), točki 3. (da čuva svobodo tiska in da v zvezi s tem propagira čim najbolj svobodoumen tiskovni zakon), točka 5. (da brani svoje člane proti nezakonitemu preganjanju), točka 6. (ua pomaga svojim članom materielno in moralno), da se je s tem pregrešil proti časti in ugledu društva kakor tudi proti interesom društva, novinarskega stanu in društvenih članov. Zato se izreče proti njemu kazen izključenja iz društva. Nato sledi zelo obširna utemeljitev razsodbe. —
Tako so zagrebški novinarji jasno in glasno nastopili za svobodo tiska in pogumno obsodili vse, ki delajo proti svo-
bodi tiska, Imenoma Večeslava VViider-ja, ki je zagovornik reakcionarnega nacionalnega bloka.
Nobeno čuao ni, da je z nastopom novinarskega udruženja nezadovoljen »Slovenski Narod« Ln da je to obsodbo novinarjev »Jutro« zamolčalo. Gospodje pač vedo, da so obenem z Wilderj©*i obsojeni tudi sami! Smešen pa je »Slovenski Narod«, ko pravi, da večina novinarjev ni vedela za sejo zagrebške sekcije. Seja je bila javljena v vseh zagrebških listih in če je to spregledal »Slovenski Narod«, potem mu bog pomagaj.
j TUDI BEOGRAJSKI NOVINARJI ZA SVOBODO TISKA.
V krogih beograjskih žurnallstov je zavladalo silno ogorčenje, ko se je zvedelo, da je policija prepovedala izredni občni zbor zagrebške sekcije novinarskega udruženja. Podpredsednik in glavni tajnik Jugoslovenskega novinarskega udruženja sta odšla danes k drž. podtajniku Wilderju, ker je notranji minister odsoten, da podasta protest proti prepovedi. Wilderja pa niso našli v pisarni in zato je bila akcija odložena na , jutri, ko se vrne notranji minister Ma-I ksimovič. V slučaju, da bi bila iuterven-j cija pri notranjem ministru brezuspešna, I se bo obrnilo Udruženje jugoslovenskih ! novinarjev na Mednarodno novinarsko ! federacijo, katere član je.
:	Tako so doživeli sedanji mogotci zo-
pet strahovit in nad vse zaslužen uoarec. Najprej so obsodila sodišča protizakonito postopanje sedanjih mogotcev, sedaj so to storili še novinarji, dejanski pred-stavitelji javnosti. Dne 8. februarja pa bodo te sodbe potrdili volivci, ko dožive sedanji mogotci svojo najbolj učinkovito kazen, ko bo zmaga poštene javnosti za vedno končala vsa nasilja!
Votivna borba.
Zmaqa se biva!
Še štiri dni in volivni boj jo dobo-jevan. Končane bodo tedaj nasilnosti in ljudstvo se bo oddahnilo.
čiiii bližje pa prihaja dan volitev, tembolj postajajo nervozni sedanji mogotci. Vedo, da je dan volitev, dan obračuna z nasiljem in odtod njihova nervoznost. Kakor hazarderji stavijo vse na zadnjo karto. Vsako sredstvo jim je dobro, vsaka laž dobrodošla, samo da bi si popravili svoje šanse.
Zaman vse njihovo početje, brezupni vsi njihovi poizkusi, da bi izsilili zaupanje javnosti. Ta jih je spoznala in zato stoji ko skala, neomabljivo in j trdno proti vsem viharjem nasilja.
In osmega februarja bo to dokaza- ! no v vsej državi. Bolj raočai\, kakor j kdajkoli se bo vrnila opozicija v skup- j ščino in nikdar več ne bo mogoče z intrigami kršiti parlamentarizem in j poteptati ljudsko voljo.	...	!
Dno 8. februarja ni v Jugoslaviji gospodarja nad ljudstvom. Ta dan je j ljudstvo suveren! Ta dan vrši ljud- j stvo svojo najvišjo pravico, ko si voli svoje zastopnike.
Jugoslovenski narod se važnosti dneva zaveda in zato bo obsodil one, ki mu hočejo kratiti njegove državljanske pravice.
Še štiri dni in zmaga pravice bo dobojevana. Vztrajajte, na svojih me- j stih, stopnjujte svoje delo, podvojite | svojo požrtvovalnost in zmaga ne bo samo velika, temveč naravnost sijajna.
In sijajna mora biti zmaga, ker samo taka je vredna slavnih tradicij jugoslovenskega naroda.
Dlt. WILFAN - DR. KRAFTU.
Vodja tržaških Slovencev je pisal dr. Kreftu pismo, v katerem pravi med drugim. »Vest, da ste bili ob priliki nekega volivnega shoda težko ranjeni, me je jako mučno zadela in sem vsled te vesti čisto iz sebe... Čutim se dolžnega, da Vam z ozirom na nasilni napad Izrazim svoje najtoplejše simpatije s tem, da najostreje obsojam one, ki so ta napad, bodisi direktno ali indirektno povzročili. Upam, da so vsi pošteni Jugosloveni brez razlike z menoj enega mnenja .. .<
Tako je pisal neustrašeni in vzgledno nacionalni voditelj tržaških Slovencev.
In kaj pravite vi, nacionalisti? Ali boste še naprej podpirali one, ki skušajo z nasilji izsiliti zmago pri volitvah?
NOVA BLAMAŽA.
Proces proti Audroličevi je končan in nade mogotcev, da s pomočjo le zloglasne žene uprizore politično senzacijo, so se izjalovile. Vsi, katere je obdolže-vala Androličeva, so oproščeni in samo njo je zadela kazen zakona ter je bila obsojena na tri leta ječe. V Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, v vseh treh naših prestolicah skrbe sodniki, da je zakon spoštovan tudi v sedanjih razburkanih časih in zato čast jim in hvala vse poštene javnosti!
500 VOLIVCEV
je navdušeno ploskalo na Vrhniki v nedeljo dr. Žerjavu. Tako pravi »Jutro«. Dne 8. februarja bo ta laž jasno razkrita, ko bo g. dr. Žerjav zaman iskal v vsem vrhniškem okraju 500 glasov. Gospodje, če že lažete, lažite zmerno, ker drugače je laž preočitna.
SITNO VPRAŠANJE.
Kakor znano, je »Slov. Narod«, odkar se je izneveril svojim častnim tradicijam, vedno na strani vlade. Zato je danes celo bolj vladni list, ko »Jutro«, glavni organ mladinov. Radovedni pa smo, kako bo pisal »Slovenski Narod« po 8. februarju, ko bo zmagala opozicija. Pa ne da bo »Slovenski Narod« potem glasilo g. Korošca. Političen boj v Sloveniji postaja skorajda zanimiv.
MOSTOVE RUSIJO!
Iz Kladova poročajo demokratskemu klubu, da so radikali napadli demokrat-skoga kandidata Lazareviča in streljali nanj s samokresi. Ker je okolica Kladova proti radikalom, so porušili radikali tamošnji most, da preprečijo tako opoziciji v mesto vstop. Kralju je bila zaradi tega poslana protestna brzojavka. Lepa državotvornost, ki ruš> njofl °v® Upamo, d„ bo »Slovenski Narod« radikale v Kladovu pohvalil-
Vsi v boj,
proti nasilju!
EtJmMjbMJ&nM 'volit** ."S«* sferm/ico.
Fr. Bračun:
Volilci! Bratje!
*
i
Narodni socialisti no v zvezi z davi-dovicevci tako nazivanemu ^narodnemu bloku; z dr. Markovičevo kandidaturo v Mariborsko-Celjskem okrožju temeljito prekrižali račune. Pristno apostolsko delo, ki ga vrši naš vrli nosilec liste po vsem okrožju, poraja prekrasen sad. Od daleč ga hodijo poslušat volilci, sledijo pazno njegovim izvajanjem ter mu ploskajo tako prisilno, kakor so ploskali nekoč gene-lalu Maistru, osvoboditelju tega okrožja izpod habsburškega jarma Takrat so stiskali pesti naši dedni sovragi ter se skrivali v svesti si svoje nemoči po svojih hišah. Danes se penijo jeze naši izkoriščevalci in poniževalci, ki se smelo nazivajo »demokrate«, ter prepovedujejo svojim vernim posečati shode bloka »bratskega sporazuma«. Ali morejo še bolj očividno pokazati svojo idejno slabost?
Dr. Božo Markovič je evangelist ljubezni, one prave jugoslovenske ljubezni, ki ne dela razlik med plemeni, ne med državljani, ki se ne straši nobenih težkoč in ne plaši nikakih ovir, da doseže cilj, vzvišen cilj močne jugoslovenske države, stoječe na nepremagljivem temelju zadovoljnosti večine državljanov. Kako lahko pa se pridobi človeško srce', gladno ljubezni in velikodušnosti, baš s širokogrudnimi nazori, o tem pričajo Markovičevi shodi, to nam kaže burno ploskanje na zborovanjih in bodo pokazale predstoje-če — volitve.
Besni napadi nasprotnikov pa dokazujejo napredni javnosti, da propada njih politika. »Splendid isolation« Izv. samostalne demokratske barke, ki jadra tokrat pod dvakrat lažnjivo zastavo lažinarodnega lažibloka, je popolna. V svesti si neizogibnega poraza pri volitvah, blatijo naše voditelje in kandidate ter jih zmerjajo na le njim lastni način. Blokaši čutijo, da se bliža konec herostratskemu delu, ki so ga opravljali med nami že šest let, da se okoriščajo ž njim. Oni čudjo, da se potaplja njihova barka z varljivo zastavo na jamboru in ničvredno robo v sebi. Da rešijo iz potopa, kar se rešiti da, skušajo po stari navadi slepiti napredno javnost. Zato podtikajo naši ideji nečiste namene. Zato grozijo napredni javnosti, da jo uplašijo in zmedejo. Zaman je njihov trud. V kalnem ne bodo lovili več — 8uš. Vsega so zmožni, le — plemenitega čina ne. Toda le predobro so znane njih metode, da bi bilo treba v naslednjem se podrobno baviti ž nji-, mi. Bolj na mestu se mi zdi naglasiti razlike med nami in onimi, ki jadrajo tokrat pod dvakrat lažnjivo zastavo »narodnega bloka«.
Dr. Markovič je evangelist ljubezni in bratskega sporazuma. On prihaja med nas, da nam oznanja:
»Brat! Slovenci! Obhodil sem na široko volilno okrožje, a protidržavnih elementov nisem našel med vami. Tudi Hrvatje niso tako črni, kakor jih slika režimsko časopisje. Še v zadnji vladni krizi je g. Jovanovič, mandatar krone, zahteval, da se za slučaj koncentracijske vlade rezervirata dva
ministrska sedeža za — radičevce. Danes stoje pod — obznano. Tako hitro se menjajo pri režimovcih nazori. Večina nas Srbov pa obsoja krivice, obžaluje nasilje ter želi iskreno sodelovati z vami na temelju obstoječih zakonov, da se zbližamo in sporazumemo, kakor je to potrebno med rodnimi brati.«
Tako Markovič. Svetla misel se bori tu z demoni sovraštva, nosilci nasilja, rušilci zakona. Ali ne čitamo dan na dan v režimskem časopisju o bolj-ševiški nevarnosti, ki preti obstoju države, o klerikalcih in drugih subverzivnih elementih, ki jih je treba v javnem interesu »pobiti kakor stekle pse?« Ali ne odobrava baš to časopisje vsako nasilje, pa naj se vrši nad priprostimi seljaki ali nad izobraženci proti razsodbam merodajnega sodišča? Ali ni zahteval dr. Bedekovič, policijski šef v Zagrebu in najver-nejši sluga režima, da naj ministrski svet »spali ustavo in zakone.«
Jasen dan se bori v tem boju s temno nočjo. Kdo bo zmagal? Odgovor, brati, je lahek. Zgodovina nam kaže v neštetih slučajih, da je prevladala v takem boju vedno in povsod ideja. Tudi pri nas se svita. Poslavlja se noč mračna in mrazna z vso zahrbtnostjo in lokavščino. Umika se svetli ideji bratskega sporazuma.
Fiat lux! Svetloba, ki jo razširja naš dr. Božo Markovič med nami, je žarka svetloba jutranjega solnca, ki drami življenje, vzbuja tvornost, izziva borbenih v udih, otrplih od demonov teme in sovraštva. Resnica, ki jo oznanja naš apostol, razkraja meglo, s katero hoče naša lažidemokracija prikrivati politični položaj.
Bratje naprej! Dr. Markovičeva ideja ne meri na prevaro, izključuje nasilje. Bratska ljubezen ne vidi milijonov protidržavnih elementov v državi. Mi verujemo trdno v našo Jugoslavijo ter na njen gospodarski, kulturni in socialni napredek, ki ga danes še zadržujejo in upropaščajo besi sovraštva in nasilja, da se osebno okoriščajo. Ne ustrašimo se iznova graditi most, ki ga rušijo med brati zli duhovi krivice, nosilci brutalnosti. Neomajno je naše zaupanje v moralno silo zakonov, ako se bodo uporabljali v enaki meri za vse. Justitia funda-mentum regnorum, justitia summa li-bertas!
Na eni strani svetla ideja bratskega sporazuma, enakopravnosti in zakonitosti, ki jo zastopa naš evangelist dr. Božo Markovič, na drugi strani nasilje, dvojna mera in brezzakonje, ki ga širijo demoni sovraštva in krivice. Tu svoboda in pravica, tam robota in samovolja. Odločitev ne bo težka.
Strnite vrste, bratje! Nasprotniki ne bodo izbirali sredstev, da vas odvrnejo od volitev. Ne nasedajte njihovim zvijačam in lažem! Naš uspeh je povsem siguren, ako pridete vsi, ki mislite pošteno, kakor naš dr. Božo Markovič, na volišče ter glasujete za
blok bratskega sporazuma.
Naša Skrinjica (14) je zadnja.
Kruh je dražji.
V času, ko je narastla veljava dinarja, se je tudi dvignila cena kruha. In ker raste cena kruhu po vsem »vetu, zato je gotovo, da bo tudi pri nas kruh še znatno dražji. Za revnejše sloje nastaja s tem resna skrb za obstanek. Enako tudi za državne nameščence, ki kljub svoji zvestobi do režima ne morejo prejeti niti zakonito določenega izplačila razlike plač. Jasno je, da je dolžnost vlade, da se z vso vnemo loti vprašanja, kako preskrbeti revnejšim slojem cenen kruh. Povsod drugod vlade tudi to delajo in na Češkoslovaškem se bo bavil s po-draženjem kruha celo parlament. Le naši ministri se ne ganejo. Le oni nimajo časa, ker kdo ho potem prirejal razne bankete in ponesrečene shode, kdo Ik> posečal razne plese in kdo bo končno skrbel za agitacija Naj trpi ljudstvo še tako pomanjkanje, to mi-
nistre ne briga, ker glavno je, da bo zasiguran g. ministru mandat, vse drugo je postranska stvar. Zakaj mandat je vsakdanji kruh gospoda ministra, kaj pa ima ljudstvo za vsakdanji kruh, to ni stvar g. ministra, temveč ljudstva samega. Ampak dne 8, februarja ima ljudstvo priliko, da nauči ministre, da se imajo tudi oni brigati za vsakdanji kruh ljudstva. Pazite vsi, da ljudstvo te prilike ne izpusti!
NA DAN VOLITEV IMA VOJSKA PRIPRAVNOST.
Beograd, 4. februarja. Povodom vesti, da bodo volilni lokali zasedeni po vojski, doznavamo, da bo vojska v resnici na dan volitev pripravljena v slučaju potrebe, zlasti na Hrvat-skem in v Slavoniji. Mir in red pa bo vzdrževala policija.
TATARSKE VRSTI »JUTRA«. j
»Jutro« poroča, da bodo morali vsi j duhovniki položiti poslanske manda- ! te, ker jih bo drugače papež izobčil iz cerkve.
Dalje poroča »Jutro«, da bodo narodni socialisti dobili iz Prage prepoved, da bi se eš imenovali narodni socialisti.
Celo iz daljne Amerike je prejelo »Jutro« vest, da je tam vse navdušeno za Pasicevo brado m Žerjavove metode.
Radovedni smo ie, kakšne tatarske vesti imajo gospodje pripravljene za zadnji volilni dan.
ČUDEŽE JE PRIČEL DELATI DR. ŽERJAV
zadnje tri dni pred volitvami. Tako poroča. »Jutro« o važnih razgovorih, Žerjav s Pašičem in * ribicevicem in na katerih se je raz-pravljalo o najbolj drobnih vprašanjih Slovenije. Seveda je bilo vse ugodno rešeno. Sploh bi svetovali vsakomur, ki ima kako bolezen ali nadlogo, da se takoj obme na dr. Žerjava in modemi čudotvorec mu bo do 8. februarja v vsaki stvari pomagal! Ampak, gospodje, čisto po domačo povedano: Pojte se solit s takim grobim volilnim manevrom! Občudujemo I samo okus ministra Žerjava, da se- ! ga po taki reklami!
VSI V JUTRANJIH URAH NA VOLIŠČE!
Beograd, 4. februarja. Včeraj do- j poldne sta bila v avdijenci Maksimo- : mc m Pri biče vic. Kakor doznavaiuo iz merodajnih krogov, so dali pristaši režima naročilo svojim volilcem, naj pridejo čim preje na volišče, da bi se moglo potem poskusiti s prepredeva- j njem in onemogočevanjem volitev, da j opozicija ne bi mogla pravočasno gla-sovati.
liS?£A,DNIŠKI ČUVARJI
SKRINJIC V BOSNI ZAPRTI.
Beograd, 4. februarja. Kakor vse l/gleda, so policijski organi že pričeli v posameznih okrajih z izvrševanjem vladnih namer,, z aretacijami in zapiranjem čuvarjev opozicionalnih skrinjic in vodilnih članov opozicije. S tem pa so pričeli preje, nego bi vlada
ate™ 1 v6«la .^neveljavno besedo
0 tem. V Banjaluki vlada velik teror Najprej so zaprle'oblasti zemljorad-
mske čuvarje in sicer na ta način, da so oblasti vsakemu poslale pismo, podpisano od Radiča, nato pa so jih pozvali, naj čim preje prinesejo ono Radičevo pismo in jih potem zaprle na podlagi Obznane.
MAŠILO FRANCOSKE VLADE IROTI NASILJU V JUGOSLAVIJI.
Fariz, 4. februarja. »L’Ere Nouvel-le« poroča sledeče: »Zagrebški sodni stol je sklenil, da spusti na svobodo vodstvo HRSS. Te vse imenovane je policija zaprla po nalogu notranjega ministra in jih internirala v kasarni.
si interniranci so bivši narodni po-s anci, dr. Maček pa podpredsednik parlamenta. Bivši zunanji minister
1 rumbic je izjavil, da je to najhujše nasilje, ki nima nobene pravne podlage. Po nalogu policije interniranci ne smejo govoriti s svojimi volilci. Jugoslovanska vlada izvaja v celi zemlji nečuveni teror, ker se boji popolnega poraza.«
BODRERO V ZUNANJEM MINISTRSTVU.
Beograd, 4. februarja. Včeraj je italijanski poslanik general Bodrero posetil pomočnika zunanjega ministra Markoviča in se z njim razgovar-jal o nadaljevanju beneške konference. Dalje se je mudil pri pomočniku zunanjega ministra tudi angleški poslanik in se zanimal za stališče naše vlade v spopadu med Grško in Turčijo. Nato je bil Markovič povabljen na obeti k romunskemu poslaniku.
CELO NOTRANJI MINISTER OBSOJA POLICIJO!
Zagreb, 4. februarja. Predsednik J. N. U. g. Krešimir Kovačič jo prejel od g. Milivoja Sokiča, tajnika centralnega novinarskega udruženja, poro-
čilo, da je včeraj dopoldne peMiil notr. ministra Maksimoviča in ms izročil protest radi prepovedi kolporte-že hrvatskih listov in glede preiskave pri novinarjih. Notranji minister mu je izrazil obžalovanje, ker se j* to moglo zgoditi le v njegovi odsotnosti, in mu je obljubil, da bo uvedel v vsej zadevi preiskavo. Notr. minister je dalje izjavil, da ne vidi razloga, »kaj je bila prepovedana izredna tkveščina J. N. U.
Dnevne vesti.
— Podružnica Narodne banke v Mariboru je vrnila »Narodni Dnevnike Isto so storili tudi njeni uradniki, da je s tem dokazano, da je gotovo povelje učinkovalo. Nas ne boli, če doživljamo taka priznanja, da smo v resnici ljudski list
— Tudi na železnici se opaža, da je pričelo učinkovati povelje, da smejo državni nameščenci čitati samo vladna liste. Ne zavidamo železničarje za čitanje vladnih listov, pač pa jih pomilujemo, da po vsej svoji naporni in vestni službi nimajo niti toliko pravice, da bi čitali to, kar jim je po godu. Kakor propade vsaka krivična stvar, tako bo propadla tudi ta in tudi jugoslovenski državni nameščenec bo še doživel čase, ko bo izven službe tako prost državljan kakor vsak drug.
— Poziv »Siškarju« v »Jutru«. V »Ju-trovi« ‘26. številki z dne 31. januarja t. 1. se je iz zasede oglasil neki »šiškar« ter me opozarja na dogodek iz 1. 1917, ki se je odigral v Uriesgasse v Gradcu. Podpisani s tem najvljudneje poživljam istega »Siskarja«, da mi v »Jutru« v roku 8 dni naznani svoj popolen naslov, da bom ž njim temeljito obračunal, kakor sem bil obračunal z neko surovino leta 1917 v Griesgasse. - V Ljubljani, dne 3. februarja 1925. - Ivan Petrič, učitelj v pok., Ljubljana, VIL, Gasilska c. 3-1.
Polomija g. Zebala na Ježici. Pod zaščito orožnikov in s pomočjo ljubljanskih mladinov je hotel prirediti g. Zebal na Ježici pri Ruskem carju shod. Na shod pa so prišli v velikem številu samostojni kmetje, ki so mahoma postali gospodarji situacije. G. Zebal je govoril silno nerodno in kmetijci so se na njegov račun izborno zabavali. Po g. Zebalu je povzel besedo tajnik SKS., g. Bukovec in ostro ter med glasnim odobravanjem navzočih obsodil mladinsko politiko. Iz mladinskega shoda je tako postal sijajen shod SKS in g. Zebal je moral hočeš nočeš asistirati pri tej opozicionalni manifestaciji. Svojo polomijo so hoteli mladini ublažiti nato s tem, da so začeli z orožniki preganjati one, ki so delali medklice g. Zebalu. S tem pa so jo končno in temeljito polomili, ker so se ljudem samo še jasnejše pokazali kot poli-cajdemokrati, ki ne zaslužijo ljudskega zaupanja.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 3. februarja.
Vrednote.
2%% drž. renta za voj. škodo, kupon 1 den. 155, bigo 155, zaključki 155; 7K% inv. pos. iz 1. 1921 bigo 65'A; Celjska pos. den. 210, bigo 212, zaključki 210; Lj. kred. bka den. 228; Merk. bka den 124, bigo 128; I. hrv. Sted. den. 895, bigo 900; Slavenska bka bigo 80; Split portland cement bigo 1385; Strojne tov .in livarne bigo 147; Trboveljska prein. dr. bigo 408; Združene papirnice den. 100; Stavbena dr. d. d. Lj. den. 280, bigo 290 ; 4K% kom. zad. dež. bke bigo 89.
Produkti.
Javorjev! plohi od 2 do 4 m dolž., od 20 do 40 cm, media 27, neobr., fko meja, bigo 1200; bukovi plohi 45, 55, 60 mm, od 2.25 m dolž. napr., fko meja den. 5C0; smrekove deske 20, 25, 30 in 50 mm, monte, fko meja bigo 500; lipovi krlji od 25 cm prem. naprej, od 3 m dolž., fko nakl. post., kol. 1 vagon den 400, bigo 420, zaklj. 400; bukovn drva, sep. seč., 1 m dolž., fko nakl. post. kol. 2 vufL den 20, bigo 21, zaklj. 20; pšenica domača, fko Lj. den. 475; koruza nova, dobava febr., fko Postojna, trans. 2 vag. den 275, bigo 275, zaklj. 275; koruza nova, dobava marec, fko Postojna, trans, bigo 290 in april bigo 300, oves srbski, par. Lj. 330; fižol rib-uičan, čist b/n, fko Postojna, trans. den. 800. •
Curih, 8. februarja. Beograd 8.375, New York 518.10, Pariz 28.03, London 24.82, Milan 21.53, Praga 15.30, Sofija 3.75, Bukarešta 2.6675, Dunaj 0.0078, Budimpešta 0.0072.
Beograd, 3. februarja. Curih 1188—1190, Pariz 334—835.50, London 295.75—296, Milan 256.50-266.75, Praga 182.50-182.00, llew York 01.46—61.55, Dunaj 0.087-0.087L Budimpešta 0.0861—0.0869.
Stran 4.
NARODNI DNEVNIK, 4. februarja 1W25.
Stev.
Jack London:	(3.)
Burni doživljaji.
Roman Južnega morja.
▼iaburi je prinesel dve prižgani svetiljki ter ja* ferocil belemu možu, da jih preišče. Mož jih | je pogledal in ko je videl, da gorita z jasnim, čistim in širokim plamenom, je prikimal. Eno sve-tiljk« je dal obesiti visoko na drog za prapor, drugo pa j® velel postaviti na široko verando. To sta bili svetiljki, ki sta označevali pot v berandsko pristani iioe; vsak večer skozi celo leto jih je na ta način preiskal in porazmestil.
Nato pa se je beli moi zgrudil na divan ter se globoko oddahnil. Dnevni opravki so bili končani. Na postelji poleg njega je ležala puška. Njegov revolver je bil v dosegu roke. Tako je minila ura, tekom katere se mož ni zganil. Stanje, v katerem se Je nahajal, je bilo napol spanje in napol nezavest. Hipoma pa se je prebudil in je jel opazovati. Slišal je bil neki šum zadaj na verandi. Soba je imela podobo črke L in kot, v katerem je stala njegova postelja, je bil temen; toda svetiljka v sprednjem delu sobe nad biljardom, ki je visela tik za vogalom tako, da mu ni mogla svetiti v obraz, j jo gorela jasno. Podobno so bile razsvetljene tudi verande. Čakal je nepremično. Šum se je ponovil in mož je spoznal, da se zunaj »kriva in preži par ; nei.
— Kaj se godi? je zaklical glasno.
Hiša, ki je stala ua koleh par čevljev nad zemljo, se je stresla v temeljih od topota bežečih nog, ki so se naglo oddaljevale.
— Drzni postajajo, je zamrmral. — Nekaj bo treba storiti. —
11. poglavje-Nekaj je storjenega.
Drugo jutro se je David Sheldon prepričal, da mu je huje. Ni bilo dvoma, da je bil znatno slabši, pa tudi druge znake je opazil, ki jih je moral smatrati m neugodne. Pričakujoč neprilike, je pričel vršiti svoje obhode. Hotel je imeti neprilike. Napeti položaj, ki je bil nastopil, bi bil precej resen tudi, če bi bil popolnoma zdrav; ker pa je bila stvar taka, da je bil težko bolan, je bilo treba nekaj storiti. Črnci so bili od dne do dne hudob-nejši in upomejši in pojav onih mož na verandi v pretekli noči — bil je to največji prestopek na Berande — je bilo usodepolno znamenje. Če jih on ne ukroti sam, ga bodo prej ali slej pokorili oni. To se zgodi, če se mu kmalu ne posreči uveljaviti nad njihovimi temnimi dušami plamteče nadvlade belega moža*
Vrnil se je domov razočaran. Ni se mu ponudila prilika, da bi se bila pojavila kakšna neposlušnost ali osornost. Nič takega se ni pripetilo, čeprav so se od onega dne, ko je izbruhnila na Berande bolezen skoro dnevno dogajali taki slučaji. 2e samo dejstvo, da ni nihče zagrešil prestopka, je bilo sumljivo. Postajali so zvijačni. Žal mu je
j bilo, da v pretekli noči ni počakal tako dolgo, d« bi bili rasbojniki vdrli v hišo. Tedaj bi bil ustrelil | enega ali dva, ostalim pa bi bil dal krvavo lekcijo, ki bi jih bila spametovala. Bil je sam proti dvesto | črncem. In imel je grozen strah pred svojo bolez-j nijo, da ga ne bi premagala in izročila onim na j milost in nemilost. V duhu si je predstavljal, kake se črnci polaščajo plantaž, kako ropajo v skladišču, palijo hiše in beže na Malaito. Včasih je tudi videl strahotno prikazen svoje lastne, na solne« posušene in v dimu prekajene glave,* kraseče ia ; čolnov obstoječe domovanje ljudožrske vasi. Prispeti mora Jessie ali pa mora sam kaj ukreniti.
Komaj je zazvonil zvonec, ki ie pošiljal delavce ua poljsko delo, je že dobil Sheldon obisk. Svoje ; posteljo je dal odnesti na verando in ko je tam ležal, ie priplul kanoe na vesla in pristal na obre-j žju. Okrog štirideset s sulicami, loki, puščicami ie bojnimi kiji oboroženih mož se je zbralo pred vrat-j mi dvorišča, toda le en sam je vstopil. Poznali se j zakon na Berande kakor pozna vsak domačin v j okrožju tisoč milj, kjer so raztrošeni Salamonski ' otoki, zakone belega moža in njegove hiše. V onem : samotnem možu, ki je vstopil na stezo, vodečo de hiše, je spoznal Sheldon Seeleea, poglavarja vasi Balesuna. Divjak ni stopil na stopnjice, temveč je i ostal doli in se je od spodaj navzgor razgovarjal z : belim gospodarjem.	(Dalje	prih.)
* Divjaki na otokih južnega morja, zlasti takozfaii lovci lobanj, imajo navado, da svojim sovražnikom odre žejo glav«. Truplo pojedo, glave pa mumificirajo v dimu.
To in ono.
: Pred *<:ini lene in »(rok si j* T»el *nr-Ijcij*. Na Dunaju v XVII. okraju se je odigrala te dni pretresljiva tragedija. Krojaški mojster Josef Silbernagel je zaviil v samomorilnem namenu vpričo fene in otrok vel-j« število veronaltablet, nakar je narekoval starejšemu sinu svojo oporoko, glasom katar« zapušča vse svoje imetje otrokom. /< ženo je živel že dnlj časa v neslogi. Dasi je žeita vedela, da so mu rojile že dolgo časa samomorilne misli po glavi in dasi je videla, kak« je zavžil veronal ter slisaLi, kako je narekoval oporoko, ni poslala po zdravnika, (•nvei je legla z otroci k počitku. Silbernagel je kmalu na to pri mizi zaspal in ko se j« žena zjutraj prebudila, je ležal mrtev na tleh. Tedaj je pač poslala po zdravnika, toda bilo je prepozno. Zoper ljubeznivo ženico je fleieiia kazenska ovadba.
: Sicilijanski briganti. V kmetski hiši bli-m Palerma je stanoval drvar Gianfridda >• ieno in 11 letno neiakinjo. Dne 30. januarja so se priklatili trije s puškami oboroženi in-dividui v hišo in vprašali po denarju. Ko »o izvedeli, da moia ni doma, so sedli in čakali, ne da bi i/.pregovorili besedo. Kmalu za njimi je prišel gozdni čuvaj in na"posled se je vrnil tudi drvar domov. Neznani možakarji so mu dejali, da so lačni in da zahtevajo jesti. Drvar jih je takoj sprejel v goste ter delil ž njimi svojo skromno večerjo. Ko so povečerjali, so planili lopovi nenadoma pokonci in začeli streljati na svoje gostitelje. Drvar, zadet v glavo je obležal na mestu mrtev. Zena je bila težko ranjena v prsa, nečakinji pa je zdrobil strel levo nadleht, samo gozdarjevemu čuvaju se je posrečilo, da je odnesel zdravo kožo s tem, da jo je pravočasno odkuril.
: Geologi prerokujejo, da se bo zapadita Evropa potopila pod morjem. Dva
/.namenila geologa sla ugotovila, da se velik del zapadnoevropejske celine neprestano udira, tako da pride proti koncu našega stoletja pod morsko gladino. V največji nevarnosti so Anglija, Francija in Belgija. Na drugi st rani je kon-statirano, da se Švedska dviga. Kot pre-sumplivni vzrok navajata učenjaka dejstvo, da so se nak< pičise o krog severnega tečaja velikanske množine ledu. Res je sicer, da se je pritisk ledenih mas v zadnjem času zmanjšal ker se led topi, vendar pa sili tekoča zemeljska masa pod trdo zemeljsko skorjo v smeri proti Švedski, ki se vsled tega dviga, dočim ra?!agata geologa padanje terena v Angliji, P’ranči ji in Belgiji z obratnim procesom. Tako torej prerokujeta geologa.
Njuno prerokovanje je smatrati za znan st veno hipotezo vendar pa je sigurno, dt» bouo izginili veliki kosi zapadnoevropej ske celine v doglednem casu pod morjem, čeprav mogoče ne eia Anglija, Fran cija in Belgija kakor menita črnogled« znanstvenika.
Širite .H?rod. Dnevnik*.
Izdajatelj: dr. Josip Hacin.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani
Vabilo
na
45- OBČNI ZSBOR
Kmetske posojilnice ljubljanske okolice
reaisfrovane zadruge z neomejeno zavezo v Ljubljani, ki se bo vršil v četrtek dne 19. februarja 1925 ob 15. uri v sejni dvorani posojilnice v Ljubljani,
Dunajska cesta štev. 18.
DNEVNI RED:
Prispevajte in agitirajte za Tiskovni sklad „Narodn. Dnevniki‘1
V plombiranih vrečah po 50 kg
razpošilja najceneje la anpl. kovaSVi premog
la angleški ko^-s
la angleški premog
trgovina s kurivom dom. Čebin. Ljubljana
Wolfova ulica Ste«. 1 II. Skladišče: Metelkova 19.
DOBAVLJA: vse doraeče premoge, drva in oglje najugodneje.
Na drobno.	Na	veliko.
1. Nagovor predsednika.
2. Poročilo ravnateljstva.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Odobritev letnega računa.
V Ljubljani, dne 3. februarja 1925.
VINOCET j
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi |
najfinejši in najokusnejši namizni kis \z j vinskega kisa.
■
jmp» Zahtevajte ponudbo.! ‘♦C
■
Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Ws*rn«; Ljubljano, Dunajska testa štev. 1 a, II. nadst.op|e.
■
:
Uprava »Narodnega Dnevnika*4 sprejme več
Oglasi
v Narodnem Dnevniku"
so Imeli vnetno uspeli
mu
5. Razdelitev dobička.
6. volitev predsednika, podpredsednika ter treh članov načelstva
7. Volitev treh članov nadzorstva.
8. Predlogi zadružnikov.
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico
llillllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllHIHIIIlIlllIIlIlllllllll r• *• ® °* Tm IIIHlllllllllllllll|llllllllllll!ll!ll!lllilllllllllllllllillllllllllll
v Ljubljani, Mestni trg štev. 6
ker ima že nad
10,000.000-— Din Jamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice In tekoči račun obrestuje najugodneje. - - - Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo in poroštvu. - . .