Dvojezični napisi. (Govor poslanca ŽičkaijaJ Nemški poslanci so v državnem zboru nujno zahtevali, da morajo na neki lokalni železnici na Češkem biti s a m o nemški napisi postaj. V razpravi dne 13. t. m. se je oglasil tudi slovenski poslanec Ž i č k a r, ki je zahteval dvojezične napise na Spod. Štajerskem. Govor se glasi: Ako se gospodje pritožuiejo, da so žaljena njihova narodna čustva, ker so na imenovani železnici poleg nemških tudi češka imena postaj, koliko bolj opravičene so pritožbe slovenskega prebivalstva na južnem Štajerskem in v slovenskem delu KoroSke, ker so ondi na progah južne železnice in dveh lokalnih železnic s a m o nemški napisi. (Cujtef) Prebivalstvo je v ogromni večini slovensko, a sprevodniki kličejo le nemSka imena postaj, kalerih ljudstvo ne razume. (Zivahni mejklici.) Slovensk-. občine, okraji in drugi zastopi so prosili za dvojezične napise — jaz sam sem predložil več takih prošenj, toda brez vspeha. Zato se mi umestno zdi, da se o tem govori v zbornici. Južna železnica teče na slovenskem Sp. Štaierskem od Spielfelda do Trbovelj, od Maribora do Spod. Dravograda in dalje po slovenskem Koroškern do Beljaka, od Pragerskega do Kaniže in od Zidanega mostu do Brežic proti Zagrebu. Skoraj ves ta svet je čisto slovenski, ker j« poleg 81 % Slovencev le 19% Nemcev. (Čujte!) Ali ni torej naravno, da bi morali biti napisi postaj slovenski in da bi sprevodniki klicali slovenska imena postaj. Kaj Se! Vsi napisi na teh progah so edinole nemSki in sprevodniki kličejo le nemška imena. (Cujtel Čujte!) Treba tudi pomisliti, da se imena postaj vse drugače glasč v nemSkem, kakor pa v slovenskem jeziku. Na primer imenujejo slovensko Račje—Kranichsfeld, Hoče—Kotsch, Slov. Bistrica—Windischfeistritz, Poličane— Poltsehach, Laško—Tiifler, Rimske Toplice— Romerbad, Zidan most—Steinbriick, Trbovlje—Tnfail; na progi proti Dravogradu so RuSe—Maria Rast, Ribnica—Reifnig, Vuhred—Wuchern, Vuzenica—Saldenhofen, Metlovo—Mittlern, Sinčaves—Kiihnsdorf, Rekarjaves—Riickersdorf, Kriva vrba—Krumpendorf, Poreče—Portschach, Vrba—Velden, Lipa—Lind, Podravlje—Foderlach, Jezernica—Seebach, Beljak—Villach; na progi proti Kaniži se imenuje Ormož—Friedau, Velika Nedelja—Grosssonntag, Središče—Polstrau. In razun v Ptuju in Središču je le malo Nemcev tam okrog. Istotako šo Zidan most prekrstili v Steinbriick, Sevnico v Lichtenwald, KrSko v Gurkfeld, Brežice v Rann. Čudno pa je pri južni železnici, da ima na Kranjskem dvojezične napise in da sprevodniki kličejo nemška in slovenska imena postaj. In vendar prebiva na južnem Štajerskem isti slovenski rod, kakor na Kranjskem. Zato res ne vem, zakaj ni na Štajerskem dovoljeno, kar velja na Kranjskem. Edini vzrok je menda ta, ker smatrajo južno Šta- jersko že ponemčeno. (Cujtel) Da, dokazati skušajo, da na Štajerskem ni več Slovencev. Tako tudi potniki, ki slišijo le nemSka imena, mislijo da so na nemški zemlji. Proti takemu tolmačenju in potvarjanju jnvnega mnenja moramo odločno ugovarjati. (Zivahno pritrjevanje.) Vlada je dolžna, da napravi konec temu, ker to žali narodna čustva slovenskega prebivalstva. (Tako jel) Na Spod. Štajerskem imamo tudi dve lokalni železnici Celje—Velenje in Poličane— Konjiee. Tudi tukaj so na postajah le nemška imena. Žalec je Sachsenfeld, Polzela-Braslovče se glasi Heilenstein-Frasslau, Rečica je Riezdorf, Pesje—Hundsdorf, Velenje—W611an. Na progi Poličane—Konjice je postajaliSče »Plankenstein«. Noben človek ne razume tega kitajskega imena, (Posl. Albrecht: Prav dobro, častiti gospod !), vsi poznajo le Zbelovo, Dražmirje so prekrstili v Gattersdorf. (Posl. Albrecht: To ni lepo, da nemški jezik imenujete nkitajski" ! — Ugovori slovenskih poslancev.) Da, v tem zmislu, ker teh imen Slovenci ne razumejo. Sprevodnik kliče >Gattersdorf«, a nihče ne pozna tega imena. Ko se je gradila železnica Velenje—Sp. Dravograd, so nekatere občine in slovenjegraški okr. zastop prosili želez. ministrstvo, da bi bila na postajah tudi slovenska imena, in sicer na prvem mestu, na drugem pa nemSka. Izvršilo se je, toda na prvem mestu so nemška imena. Nisem pa slišal, da bi bilo na tej progi zato manj prometa, ker so napisi dvojezični. Pa tudi prebivalsvo je zadovoljno z dvojezičnimi napisi. Kar je torej v redu na tej kratki progi, to bi moralo biti na vseh železnicah, ki vozijo na slovenskem Spod. Štajerskem. Prebivalstvo je zahtevalo tudi dvojezične napise in pečate pri poštnih uradih. Preje so nekateri poStni uradi tudi dobili dvojezične napise. Sedanja vlada pa se malo ali celo nič ne ozira na opravičene zahteve slovenske. V Sevnici, Dramljah, v Liutomeru n. pr. je prav malo Nemcev. Te občine so že večkrat prosile za dvojezične napise, pa brez vspeha. (Posl. Biankini: Kaj pa na to rečejo?) Kaj rečejo ? Da bi slovenski napisi razburili Nemce! Za naše pritožbe je vlada gluba. (Elici: Tako je!) Sploh so na javnib poslopjih le nemžka imena, uradni odloki, pozivi itd., le nemški. Kdaj pač dobimo v Avstriji vlado, ki ne bode le v besedah pravična, ampak tudi v dejanju, in sicer tudi Slovencem? Dokler se to ne zgodi, slovanski narodi ne bodo zadovoljni in srečni. Mi Slovenci torej zahtevamo, da vlada naSe itak skromne pravice ne le v teoriji prizna, ampak tudi povsod v javnem življeniu. (Živahna pohvala. — Govorniku tovariši častitajo.)