ta iMMiAmeato postale. — l'> >nij Veto LXXV^ it. 119 Cena 40 cent« ' - I ■ - 1 • UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, FUCCINUEVA OUCA i EKUUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kraljevine Italije tn inozemstva Ima UNIO VE P1*BBL1CITA HAIJANA S. A- MILANO TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 Is 31-26 Računi pri poštno čekovnem zavodu: LJubljana Stev. 10-351 ■ Izhaja vsak dan opoldne — Mesečn a naročnina 6.— Ur, sa Inozemstvo 15.20 Lir CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: TOMOM PUBBIJCITA ITALIANA S. A„ MILANO. Učinkoviti letalski podvigi V dveh dneh je bilo sestreljenih 48 letal, nadaljnji dve sta bili uničeni pri napadih na sovražna letališča Glavni *»tnn Italijan-ki!i - }.< r->/> nih *»H je objavil 24. maja naslednje 723. vojno p©roćk>: Xa p-nJrrrfjn friznnvzhodno od Mekilija Je našo topništvo obMr»l>-\ alo zbirajoča se sovražna motorna vozila. V Clreaalki so bih- sovni/n»'tnu letalstvu r»r./.. . t- i pjde iz>;ul»e. \em-ki letalci so M^strelili 11 •ovce* in 4 letala ti^ Boston, naši lovci p:i >t- priliki poskusene-Ra napad:* na leta!.šče %* Demi eno letato tipa Curti*>4 in 3 bombnik«-. I*roti!."tai»K > topništvo j. sestrelilo nadaljnje tri letala, ki so trt-Š4 .Li na tla. Angleške letalske sile so na ta način tajaMi v Libiji v zadnjih 2 dneh -»kupno li.i aparatov. Giavni «..:m i: . «».-.- m '>b..r«»; -roTi SJI je objavil 25. maja iiad.dnj.* ZZl. poročilo: Na cirenaiškl fronti delovanje Izvl patr«»i. Naša letala napadla in dirala sov Gij * ~ p napadih ner>š'_3 leti.- i ih. letaiiš. o / ip.ulno od llar-odo\jla l<»|te in s*>t*. ris« a. Pri d-ntvj ra/.i.i !»-t:i!i-.-a so i i .i • lejula i\ letali na \ /!»•- Z (Po Uspele operacije j<*k»-ga področja, 26. maja. s. nji položaj, sp je nadaljevalo že po«rpe*eno in uspešno. Mnogo sovražnih patrulj jo bilo odbitih, preden so prodrle v bližino italijanskih utrjenih postojank, drugim so prizadejali izgube in so se morale - sv jih postojank pod pritiskom italijanskega topništva, ki jim je io prevozna sredstva. 16. t. m. je naše ' < pognalo v beg nekaj sovražnih avtomobilov. 18. t. m. so prednji oklopni obili odbili močne sovražne patrulje. T ' a dne, je južno od Mekilija neki iz-• oddelek za el skupino sovražnika tvom n Kega kapetana. Topništvo je onesposobilo za borbo mnogo sovražnih topov in zažgalo skladišče potrebni bojnih črt. 19. t. m. so na-•-tvežni požari na sovražnih črtah. Tudi udejstvovanje letal je bilo živahnejša H-azen običajnega bombardiranja so-n**ga z o neka] napadov na aovražne piometne zveze. Na angleški :i je bilo mn^o mrtvih in ranjenih in mnogo Angl« žev je bilo tudi ujetih Vsak svoj napad je sovražnik drago plačal, k^jti osni bombniki so takoj t _ in rušili zbirališča, skladišča in protil- t ske baterije. Lovci so odlično ovirali sq-ne napade. Protiletalske baterije osi očik> so na front: ?ectrelile mnogo sovražnih ;n:ka agencije j letni raznih tipov. SI faad). Tudi v preteklem tednu afnš'xo Tudi na morju so bile osne sile budno ni spremenilo svojega lica. Top- } na straži. Neka tovorna ladja srednje to- ništvo je b;!c še nadalje v akciji in doseglo precej pozitivne uspehe. Delovanje izvid-niških čet, ki je najbolj značilno za seda- naž-e, ki se je skušala približati osnim vodam, je bila zadeta z bombami in hudo poškodovana. Veliki napori delavskih bataljonov Sredi bombnih napadov, pred očmi sovražnika in kljub nevzdržnemu podnebju grade ceste, letališča, utrdbe in protitankovske jarke Z operacijskega področja, 26. maja, ?. (Pcro;:lo posebnega doplsnka agencije Štefan:). Ob stran: pehote, tankov in topništva, sodemjejo v prvih črtah ta neposredno v zaiedju oddelki, ki tudi z orodjem in ne samo z orožjem prispevajo končni zmagi- Vse vojskujoče se države imajo take delavske bataljone. Opremljeni so ne ramo s potrebnim orodjem, temveč tudi s ruško, k; je čestoprat potrebna, Oddelki delujejo ne samo v prvih črtah, temveč tudi pred njimi in delavci so morali že mnogokrat odbiti napade sovražnika, da so lahko dokončali delo, ki jim je bilo poverjeno. Okoliščine, v katerih delajo delavski bataljoni, so zelo neugodne. Njih področje je med utrjenimi postojankami, kjer sovražnik neprestano napada, v zaledju, kjer so pogosti napadi iz zraka, v puščavi, kjer sta jim vročina in pesek neizprosna sovražnika. Kijub temu nastajajo povsod ceste, letališča, protitankovski jarki, voio-vodne naprave, utrdbe, mostiči. zaklonišča, telegrafske naprave ter taborišča. Poprav-* Ijati je treba škodo, ki so jo povzročili sovražnik ali vilharji. Značilno za te ljudi so njihova žilavost, junaštvo in ljubezen do dela. Vedo, da njih delo ni samo dopolnje-valno, temveč dostikrat odločilno, tako da od njega zavisi izid prodora ali ustavitev sovražne akcije. Mnogo jih je tako preia-nih svojemu delu, da ga nadaljujejo z največjo požrtvovalnostjo v puščavi tudi v času peščenih viharjev in kljub pomanjkanju vode. Skoraj nemogoče je s številkami izraziti njih delo. Zgradili so že več »to kilometrov ce^t sredi puščave, kjer manjka najpotrebnejšega gradiva. Za gradnjo teh cest je bilo potrebnih več milijonov stotov materiala. Oskrbovalne baze pa niso od :al jene le nekaj korakov kakor pn Angležih, temveč mnogo bolj. Delavci so se preskrbeli z materijalom v sami puščavi. Izkopali so izpod peska kamenje in ga obdelali za grai-njo. Povsod pa niso našli kamenja in so ga morali prepeljati iz oddaljenih kamnolomov. Dolg očitek ceste na kraju, kjer so se motoma vozila globoko vdirala v pesek, je bil zgrajen n. pr. v petih tednih. Pravcati čudež je bila ta cesta in čudil se je tudi sovražnik, ki je delavce neprestano nadlegoval in skušal sproti razdejati, kar so zgradili. Neko noč je ob cesto v gradnji v dolžino eneea kilometra treščilo kar 200 granat. Gradnja ceste pa se je nadaljevala. Delavski bataljoni so mnogokrat delal: pred očmi sovražnika. Posrečrlo se jim je izkopati več tisoč kubičnih metrov skalovja sredi neprestanega obstreljevanja sovražnih baterij. Drugod so porabili navidezno najboi; neuporabljen material za popravo materialne škode. Delavski bataljoni so tipični zastopniki italijanskega naroda, ki žilavo dela in se junaško bori za svojo bcKiočncst. Tri vrline, ki so značilne za delavske bataljone so inteligenca, volja in junaci", o. Dino Aliieri v Velikem fašističnem svetu Rim. 26. maja. s. Duce je z dekretom 2 dne 24. t. m. imenoval poVan'ka Dina Aifierija za člana Velikega Fašističnega sveta za k in propagando, nekaj mesecev pozneje pa ga ic imenoval za mini-tra za tisk in propacando. To ministrstvo se je potem pretvorilo v ministrstvo za ljudsko- kulturo, ki ga je vodil do leta 1939. ko je bil imenovan za poslan i ka. Bil ;e najprej poslanik pri Sv. s*toiici do leta l(l40. nato pa je bil imenovan za veleposlanika v Berlinu, kjer deluje še sedaj. Vladarjeve čestitke argentinskemu državniku Kim, 26. maja. s. Nj. Vel. Kralj in Ce-?nr je podal o priliki argentinskega narodnega praznika podpredsedniku dr. Ramo-nu Castillu naslednjo brzojavko: O priliki argentinskega narodnega praznina ž^lim izraziti Vaši Ekscelenci, vladi in argentinskemu narodu svoje prisrčne čestitke. Ob obletnici so tudi to leto prijateljski odnošaji med našima državama nespremenjeni in ojačeni. Prepričan sem, da bo prijateljska republika Argentina pod modrim vodstvom svoje vlade nadaljevala pot svejih plemenitih tradicij. Organizacija šolstva v novih pokrajinah Kim, 26. maja. s. V soboto se je v senatu sestal senatski finančni odbor. Razpravljal je o proračunu prosvetnega ministrstva. Na seji je podal Prosvetni minister Bottai daljši ekspoze, v katerem se je dotaknil vseh aktualnih šolskih vprašanj in posebno srednješolskega problema. V svojem govoru je- podal tudi nekaj zanimivih navedb o 'olsici organizaciji v novih pokrajinah. Za šolsko organizacijo v priključenih deželah je bilo ob pravem 'času poskrbljeno in doslej so bile izpolnjene vse naloge v okviru programa, da se v duhovnem pogledu postopno, a gotovo pridobi vsa š:!ska mladina novih vzhodnih pokrajin, v katerih s« obnavlja stoletna civilizacija Rome in Venezie. V poročilu, ki tra je guverner Dalmacije podal Ducoju. je minister dejal, da je z velikim zadoščenjem čital, kako smatrajo v teh pokrajinah italijanske učitelje za najboljše funkcionarje, kar jih je bilo poslanih v Dalmacijo, ki delajo čast italijanskemu imenu in pričajo o visoki stopnji italijanskega šolstva. Mtofeaj izmed teh učiteljev je bilo predlaganih za odlikovanja s svetinjami za vojaške zasluge. Med njimi je tudi skromna učiteljica, ki je de-Iovala v nekem manjšem osamljenem kraju, ki *o ga nadlegovala krdela upornikov. Učiteljica je organizirala obrambo BPOfe šole in jo spremenila v trdnjavo. Vedela je. da mora biti iola zmerom trdnjava vrlin in bodočnosti r naroda. Izjave Prosvetnega ministra m bile sprejete s splošnim in navdušenim odobravanjem. Proračunska razprava o javnih delih in prometu Rim. 26. maja. s. Včeraj sta se sestala senatski finančni odbor in odbor za javna dela in promet. Ob tej priliki je bil odobren proračun ministrstva za javna dela. Poročevalec senator Pozza je poudaril, da je ministrstvo nadaljevalo svoja prizade-i, da ohran- dovršena dela in v omejenem obsegu nadaljuje pričeta dela na ozemlju Dalmazije ter v rnikrajinah Ljub-|£l F:ume, Ca;tara in Žara, ObkoUevalna bitka pri Harkovu Tri sovjetske armade in večji oklopni oddelki cbkolfeni — Uspehi tudi na drugih odsekih bojišča Černigov , GluK( Neit f\ijey _ ,V0boian Konotop^Belopolje^ \ Krasrtopolje * >Romni niu> G^aivoron o "AhttTkT ŽeS r*' y Voronež ^ / f\ BortsoglebsK ^ StOskol J\ Bobrov^- /V-^-c*^ t NovonopersK .'Ostrogo M Oskol / NV. Buturlmovka V I Belaja Ccr ^Mir^orod ^___ CerUask ar kov čpltava/ V Kra^riogra': fBolqa: Kalač Val ujki iKupjansk »Kreme nćuk 7 Starobjelsk oUmani • Pervom ajsl Aleksandnj; Zmovjevsk .Loiova;. —^— .J —♦---1 /Jiavjar-,1^ , KramalorskajaOv \ r^-TemovikTVcr fošuovgrajđ Dnjepro elrovsk^pavlo^rap L ' \ } Capimo--^ ,MakejeAa J * ,, S 'crozicJ t /-^a^vroJ•M«vsk, © L Don 'Nikolajev kopolj i 0rjeho'v7 '^Ma rtu polj h. Berdiansl "lenTopolj /vo!hovaha\ i >Nać I Taoan icevan ■Njovočerka btov sk )aesa 'erton —cKutovka c ■.; i J J jTa-crnin.N. mimr* V lzan» >TimaTev5kaja\ KropoTktt 3to» EC N Kara^ubez^t Kert »osna Krasnodar irmavii Maj kop JalTa" x Wertlo o It. Hitlerjevega glavnog-a stana. 26. maja, s. Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil je objavilo včeraj naslednje vojno poročilo: Operacije na področju južno od Harkova so se razvile v obkoljevalno bitko. Obkoljene «w bile tri sovjetske armade skupno z močnimi oklopnim! oddelki. Vsi poizkusi za prvboj obroča so se izjalovili ob najti /jih izgubah /A sovražnika. Xa osrednjem odseku fronte je bilo z ofenzivnimi akcijami zavzetih okrog; 30 nadaljnjih krajev. Južnozapadno od Tlmenskega jezera so se izjalovili krajevni napadi sovražnika. Na Laponskem so nemške in finske čete v hudih borbah, ki so trajalo več tednov, porazile sovražne oddelke već divizij. Pri teh akcijah je skupina kolesarjev 99 A kljub terenskim oviram zavzela neko utrjeno sovražno postojanko, ki jo je sovražnik branil z veliko vztrajnostjo. Ob ustju Randalakše so bojna letala uničila važen most murmanske železnice. Skupine letal so v pretekli noči napadle eno izmed oporišč lahkih britanskih pomorskih sil ob južni obali Anglije in ga učinkovito bombardirale z rušilnuni in zažigata imi bombami. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. maja, s Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil je objavilo predvčerajšnjim naslednje poročilo: Južno od Harkova so bile obkoljene znatne sovjetske sile ob priliki protinapadov, ki so bili včeraj zabeleženi. Njihovi poskusi, da bi prebile obroč, niso uspeli. V ostalem so enako propadli tudi olajševalni napadi, ki so jih rdeči sprožili od zunaj. Na področju južnovzhodno od Ilmen-skega jezera so bili tudi včeraj odbiti vsi sovražni napadi. Madžarske čete so v zaledju vzhodne fronte ob priliki operacij, ki so trajale vec dni, uničile močno oboroženo boljše-viško tolpo. Pri tem so zaplenile mnogo vojnih potrebščin. V severni Afriki in južno od Mekilija je topništvo obstreljevalo zbirajoča se motorna vozila. Nemški lovci so v letalskih spopadih nad Marmariko sestrelili 15 angleških letal. Sami so izgubili en aparat. V zapadni Angliji so letala podnevi s težkimi bombami napadla pristaniške predele ob Bristolskem prelivu. Kapetan Grane, bataljonski poveljnik pri nekem polku, se ie odlikoval v borbah na polotoku Kerčn s prav posebnim pogumom. Tank proti ladji Rim. 2f*. maja. s. Sovjetski list ^Rdeča fora* opisuje zanimiv prizor iz bitke za Kcrč. ko ;c neki nemški tank potopil so- ! vjctsJco vojno ladjo. Preden so mogl* zadnji ostanki sovjetskih sil. ki so se 'zognili obkelitvi, /upustiti polotok, se je neka so- vjetska bojna ladja pojavila v bližini obale in sku.-ala rešiti begunce ter ovirati operacije nemških čet. Neki nemški tamk. ki je prvi dospel do obale. ;e pričel streljati s svejimi topovi na sovjetsko ladjo in uspelo mu je zadeti jo in hudo poškodovati. So-vierski livt zatrjuje, da se je posadka mo^la >e rešiti in sc oddaljiti na na-protno obalo. Ladja pa se je pozneje potopila. S finskega bojišča Helsinki. 26. maja. s. V zapadnem področju Karelske ožine se je v zadnjih 24 urah znatno ojači! dvoboj med težkimi obalnimi finskimi topovi in sovjetskim topništvom na umetnih otokih, imenovanih Totleben. severno od Kronštata. V zapadnom odseku te fronte so bile odbite sovražne patini ie, ki so skušale prodreti mod pi*ve finske črte. V nekem odseku Aunuške ožine je bil odbit sovjetski napad, ki ga jc topništvo dobro pripravilo. Sovražnik je utrpel znatne izgube. Finsko topništvo je razpršilo in pojmalo v beg" ruski oddelek. V vzhodni Karelii: so finski topovi in metalci bomb na južnem odseku učinkovito obstreljevali sovjetske baterije. Na področju pri Louhiiu je finsko topništvo oviralo utrjevalna dela sovražnika. Zaradi sovjetskih letalskih napadov na Finski zaliv so bila obalna mesta alarmirana. Ruske bombnike, ki so skušali prodreti nad Kotko, je pregnalo protiletalsko topništvo. Dve ameriški ladji potopSjeni Berlin, 26. maja. s. Službeno je bilo objavljeno, da je nemška podmornica na Karaibskem morju potopila 2274 tonsko ameriško tovorno ladjo. Ladja je skušala pobegniti in se je zavila v umetno meglo, toda podmornica jo je s torpedom v nekaj minutah potopila. Drugo 4832 tonsko ameriško ladjo je podmornica potopila s streli iz topov v Mehiškem zalivu. Operacije na Kitajskem Japonski prodor proti Kinhvinu Minister za javna dela je v svojem govoru poudaril, da je ministrstvo delovalo v skladu » potrebami naroda v vojni. Govoril je o šolskih gradnjah, k- so bile zelo obsežne. Intenzivno je bilo tudi udejstvovanje fašističnih zavodov za ljudske stanovanjske hiše. Na potek državn h gradenj so vplivale težkoče pri oskrbi in prevozu materiala. Ministrstvo je naglo pomagalo v kraiih, ki so trpeli zaradi sovražnih napadov m je poskrbelo za takojšnjo popravo poškodovan u javnih in zasebnih hiš. pooblaščeni minister Rim. 26. maja. s. NTj. Vel. Kralj in Cesar je na Ducejev predlog imeneval senatorja odvetnika j?rofa linrica San Martino Val-£erg* sa pooblaščenega, ministra, T_ _ Tokio, 26. maja. s. Japonske čete, ki zasledujejo čungkinške sile so dospele, kakih 10 km pred Kinhvin. k*i je najvažnejše sovražno oporišče v vzhodnem delu pokrajine Cekijang. Oporišče bo v kratkem zasedeno. Japonske izvidniške patrulje so javile, da se je general Kukutung, poveljnik 3. vojnega področja odloČil za umik iz Kin-hvina, kjer vlada največji nered zaj'ad'i umika 80. kitajske armade. Pregažena so bila tudi vsa njena ojačenja. Japonski bombniki so razdejali vse vojaške objekus v mestu. Tokio, 26. maja. s. Iz ćekijanga poročajo, da so japonske čete po tutrditvi v dohiti reke Tungijang in po očiščenju preostankov sovražne vojske pričele napa 1 proti Kinhvinu. Japonske sile napredujejo v dveh kolonah. Ena je na pohodu proti Lankiju, druga pa naravnost proti Kinhvinu. Na umiku v srednji Kitajski Tokio. 26. maja. s. Skupine 10 armadne-ffa zbora Kitajcev na osrednji kitajski fronti so se pričele .vpričo naraščajočega japonskega pritiska umikati vzdolž železniške pn>^e Ctkijang—ICjaogfii Japonski bombniki, ki podpirajo operacije vojske na kopnem, so hudo bombardirali in razdejali k i tajske postojanke. V čekijangu razdejana letališča Tokia. 26. maja, s. Z-avtopnik mimstrs>tva za informacije Hori je izjavil na sestanku z novinarji, da je bilo mnc<*o kitajskih letalskih oporišč v pokrajini Cekijang v zadnjih dneh popolnoma razdejanih. Na posebno vprašanje novinarjev je Hori dejal, na sicer Še ni konkretnih dokazov, da pa ie možno, da ameriški tehniki pomagajo čung-kinškim lct;iNkim silam pri gradnji novih letališč in letalskih opon>e. Bombe na Paošan Tokio 26. maja. s. Po vesteh s kitaiske fronte je japonsko letalstvo včeraj močno napadlo kraje v vzhodnem Junanu in je bombardiralo zlasrti Paošan in druge strateške točke ter povzročilo obsežne požare in velika razdejanja. Novi padatki o bitki na Koralnem morju Tokio, 28. maja. s. Japonsko vrhovno poveljništvo je objavilo podrobne podatke o japonskih uspehih v bitki na Koralskem morju: Potopljena je bila ameriška 9S00-tonska križarka vrste ^Portland^. 35.000-tonska bojna lad;a nove vrste ^North Čarolija" je bila hudo poškodovana. K tvm izgubam je treba dodati 5 nadaljnjih ladij, katerih imena so bila objavljena takoj po bitki. Ugotovljeno je bilo tudi. da je bila križarka, *ci je bila hudo poškodovana in ki je ni bilo mogoče identificirati, pripadala razredu 3>Louisvi!le*. Seznam potopljenih ladij v bitki na Koralskem morju obsega eno ameriško oklop-nico tipa »Californiat, dve ameriški nosilki letal tipa ^Saratogac in >Yorkto\vn^ in eno ameriško križarko tipa 3>Portland Poškodovane so bile: angleška oklopnica tipa "Warspiter, amerilka oklopnica tipa ^North Carolina . angleška križarka tipa >Canberra in ameriška križarja tipa »Louisvilles. Oklopnica »North Carolinp.c je bila vključena v ameriško vojno mornarico v preteklem novembru. Oborožena je bila z 9 topovi po 16 palcev, z 20 topovi po 5 palcev ter s 16 manjšimi topovi. Opremljena je bila s štirimi letali. Križarka 3-Portland«, ki je bila zgrajena leta 1933, je bila oboiožena z 9 topovi po S palcev, z 8 topovi po 5 palcev in z več topovi manjšega kalibra. Japanski parnik zadel ob mino Tokio, 26. maja. s. Prometno ministrstvo je objavilo, da se je potopil 5258 tonski parnik ^Nagasaki maru«, ki je 13. L m. zadel ob mino pred pristaniščem v Nagasakiju. Večji del potnikov in posadke se je rešil. Bilo je 13 smrtnih žrtev, 26 ljudi pa pogrešajo. Predsedstvo novega japonskega parlamenta Tokio, 26. maja. s. Včeraj zjutraj sg je parlament izvolil za novega predsednika Okado, za podpredsednika pa Ukigasakija. Zasedanje je bilo nato odgođeno do srede, ko bo imel novi parlament pod vladarjevim predsednižtvom svečano otvoritveno sejo. Ministrski predsednik Tojo ie bil sprejet v avdijenci pri cesarju, ki Je odobril izvolitev predsednika in podpredsednika zbornice. Novi predsednik Okada je pripadal do Leta 1923. notranjemu ministrstvu, nato pa se je udejstvoval v poiiUki kot član stranke sejukej. Ukigasalci je bil vseuči-li^ki profesor ter je bil zastopnik Japonske pri Zvezi narodov, nato pa se je politično udejstvoval v stranki minseito. Priznanje generala StiliweUa Bangkok, 26. maja. s. Ameriški general Stilhvell, kj mu je Cangkajšek poveril poveljništvo nad kijat^imi silami v Birmi, je zdaj v Neu Delhiju, kjer se je sestal z generalom Wavellom. Novinarjem je izjavil, da je Birma za zavezniki Izredno važno življenjsko področje v svrho zveze s Kitajsko in da je treba storiti vse, da se znova izvojuje. Peta in šesta kitajska armada se še vedno bor.ta, vendar general ni povedal, ne kje ne v kakšn?ti okoliščinah. General je priznal, da so Angleži in Kitajci dobil: v Birmi huie udarce. Po njegovem mnenju bi bilo lahko spremeniti položaj v prid zaveznikom, če bi ti imeli na nazpolago večje število letaJ. V bitki smo se borili na slepo, je izjavil. Pohvalil je kitajske vojake, češ da so dobri bore:, če so pod dobrim poveljništvom, priznal pa le tudi odlične bojne sposobnosti Japoncev, ki so odporni, izvežbani in skromni ter prezirajo smrt. StJJlvvell je zaključil, da je zo-petno zavzetje Birme vsekakor težka operacija, ki je ne bo mogoče izvesti brez popolnega sodelovanja vseh sil. Poziv turske vlade javnosti Ankara. 25. maja. d. Turški radio je objavil svarilo turški javnosti, naj ne nase-ca raznim govoricam policičn3^a značaja, k» so bile lansirane v Turčiji z Limenom da se omaje stabilnost notranje turške fronte. Obenem je v oficioznem listu »Ulu-su* izšel članek s sličnim pozivom. Oblasti pozivajo v članku, naj se turška javnost ravna edinole po Informacijah, ki jih Objavljajo turški službeni KrogU Stran 2 >5I0VENSK1 NA ROD t, torek, 26. maja 1942-XX. 6tev. 118 Navodila Visskega komisarja predstavnikom upravnega sveta Borze dela Ob navzočnosti inšpektorja dela inž. Ma-sere in izvedenca V^okega komisarijata majorja Petronija je V.soki Komisar pred-včerajšr.rm doooldne sprejel predstavnike novega upravnega odbora Borze dela. Predsednik ga je pozdravil s kratkimi besedami, zagotavljajoč mu. da bodo novi vodje znali izpolniti v celoti nalogo, ki jim je bila poverjena v kor^t zavoda in delavstva. Eksc. Grszlolf je v odgovoru na pozdrav opozoril navzoče na važnost naloge, ki jim je b:la povenena. in na o-^ov -: : -ki so jo prevzeli tako nasproti vladnim oblastem, kakor nasproti delavstvu. Podd ;.m je nafo točne smernice, da bo Borza deia. ki bo mela funkcijo iz- plačevanja nakazil za brezposelne in za namestitve, upravljana z vso skrbjo. Poudaril je. da bodo morale biti podpore dejansko izplačane vsem. ki bodo imel: voljo za delo in ki ne bodo mogli najti dela. ne pa tistim, ki jih ni želja, da bi se sislermzirali. V tem pogledu je še dodal, da je Občinski podporni zavod v stanju zadovo-vse potrebe brezposelnih in da je na ta način Borza dela razbremenjena Številnih izrednih podpor, ki jih je morala dajati v preteklosti. Nito je V*oki komisar poda! smernce glede ustanovitve namestitvenih odsekov v središčih pokrajine. Binkoštni sijaj v LJubljani rVsi MUH pnHBičnost kolikor mogoče v starem slogu — Včeraj ie bilo malo birmancev Ljubljana, 26. maja S>: v splošnem o&lal stari, le m». i. a so bila bolj skromna. AJi se spominjata, kako je birma včasih razvnela duhove? Že dolge tedne pred birmo so n ir ■.: i v izložbah opozarjali bodoče botre in botrice na birmanska darila. Krojači in šiviije so delal j pred bink ostmi dan in noć. Vsi drugi krajevni in svetovni dogodki so postali spričo birme nepomembni. Čudno bi bilo res, če bi tega binkoštnega sijaja v Ljubljani nič ne estalo. Ce se na b.nkcšti nismo spomnil: več tednov prej. jih pa vsaj nismo mogli prezreti na sam praznik. Mnoji so celo praznovali oba dni. ne le v nedeljo. Največ sijaja je pa dala binkoštim seveda birma, z vsem, kar je z r.jo v zvezi. Brez lepega vremena bi prazničnost seveda splavala po vodi. tako je pa solnce prispevalo svojo barvitost ln razlilo svoj sijaj v okolici stclr»:ce. V soboto ni«, io pričakoval: lepega vremena med praznik:. V resnih skrbeh so bili vsi tisti, ki so prevzel: <- .. .. %; v > rja bi b l.i LlnkcStn* praznićnost na zunaj čim bolj slovesna. M^d njimi so se zelo bali dežja tudi ko-ČTjaži. re le botri. Ali si sploh lahko misi; Is ovenčano kričijo, bleščečo in odprto, s slovesnim kočijažem. ki sedi na koz:u obredno v gala un.formi, v fraku in poki't z visokim bleščečim cilindrom — v dežju ? Potem pa pomislite na birmanke in botrice ▼ angelskih tančicah, v oblekah z viečko. ovenčane in nakodrane — pod ljubljansko ploho! Nebo nam je pa prizaneslo. V nedeljo se je solnce nasmehnilo ie zjutraj in z nasmehom so vstopali botri in botrice v kočije. Se celo raje se je marsikdo pokazal v kočiji kakor v avtomobilu, kajti v >limu-xmi< je človek preveč skrit ln vožnje je prehitro konec. Zdi se jim tudi. da je !e vožnja s kočijami dovolj obredna, v pristnem starem slogu, z vsem tistim ganljivim čerem*-ni e lom, ki ga ne moreš pozabiti do starih let. Slog je torej bil star. merila so pa bila skromna: že zaradi tega. ker je zdaj v Ljubljani samo okrog 6 kočijažev. Namreč pristnih kočijažev 6 pristnimi kočijami in pravimi kočijaškimi konji. Tudi birmancev fetos ni bilo mnogo, tako da je bilo mnogo manj vrvenja okrog stolnice. Včasih so dali BSjVoC pestrosti in življenja ljubljanskim binkoštim podeželani. ki so znali p- .»•-'• m poročno sedati na kočij«, bodisi svoje ali najete, in ki so se tudi dobro zavedali, da z birmo v stolnici še ni vsega konec, temveč, da je tam le za- <: birrranski golaž je bil neločljivo svezan z vso prazničnost jo, prav tako kakor fotografiranja, kupovanje daril, zlasti krta na stojnicah ob cerkvi. Mnogi so pn celo v zanosu darežljivosti stopali k ura*--jem. čeprav prej niso b:ii pripravljeni na takšne trt ve. Vse je bilo opravljeno v nedeljo. Dopoldne je bi'o ob stojnicah res tako živahno, da smo se spomn li na nekdanje bahate birme. Tudi na sadnem trgu. kjer so bra-n;evcj prodajali praznično oblečeni in raz-p oženi črc.snje in kar so pač imeli, je bilo en ^a Med stolnico -n semeniščem ob Pogačarjevem trgu je pa bila prav že.c:nanjsko živahno in slovesno. Postavljenih je bilo precej stojnic, menda jih ni > mnogo več tudi prejšnja leta. Zdelo se je pa tudi. da niso b le nič manj pri-R * bi se pa tudi mogel ubraniti čara nas:h žegnanjskih stojnic ob mogoč -. zvonjenju in ob vsem birmanskem vrvežu, šumu in neprikrit, radosti?! Ta radost je pljuskala še daleč po mestu ter ni ostala omejena le na okolico stolnice. Ali ti ne postane prijetno pri srcu. ko nalet š na podobno idilo: velika birmanka sedi na vezni stopnici ob cesti, birmansko ob'.eko ima seveda visoko zavihano, da si je ne umaže in da pokaže izdelke čipkarske umetno-'; — pa igra na orglice, da meščine začno celo srbeti pete... Včeraj je pa že začelo prevladovati mrtvilo ob stolnic. Dolga vrsta avtomobilov e čakaia ;n ob kočijah so dremali konji. Hrup med stojnicami je potihnil in tudi cerkev je bila napol prazna. Tudi v gost 1-nah je zavladala tišina. Kočijaži. ki so čakali na Vodnikovem trgu. so tožili, da so imeli včeraj samo po eno vožnjo. Sicer so pa b-li zadovoljni že zaradi teffa, da dež n-. skalil prazničnega razpoloženja. Tudi po ulicah včeraj ni bilo več tako živahno kakor v nedeljo, ko je bilo odprtih celo več trgovin. Včeraj je meščane vleklo že bolj v Tivoli in na Rožnik kakor k stolnici. Ze v nedeljo popoldne je bilo izredno živahno na Rožniku, kakor da je bila tudi tam birma. Včeraj je bil sopraznik, ker so tu in tam že delali, vendar je bilo na spreha-jal'ščih živahno kakor ob praznikih. Popoldne se je zopet povsem zjasnilo in meščani so uživali solnce tako rekoč z veliko žlico. Precej jih je bilo tudi v kopališču, vendar je bilo za kopanje v nedeljo vec časa in za solnčenje nekoliko prijetnejše vreme. Štev Inj meščani iščejo že kotičke za solnčenje na prostem, zlasti ob Glinšči-ci pri Večni poti. NEDELJSKI SPGRT Vendarle Tcrino — prvak? Ker je Roma samo rettsizirala z Lazim«, je Torino prevzel sara vodstvo — Za presenečenje je poskrbel HapoU Ljubljana. 26 maia. :sj dtviz > A v I tal: j: nc je konCdlo z naslednjimi rezul-ta:.: Firenze: S a pni i—Fiorentma 7:0 (0$), *todena: Modorta—Bof&gn* 10 (/.-0/. Li\*orno: Jin-entus—Lii-orno 2 1 (11). .M / in Ambrosiana—Genova 1:1 (1:1). Rom j. Lazio—Roma 1:1 (0:1). C/err/, ,7. Liguria— Milano 1:0 (0:0), Torino: Torino—Atalania 9.7 (40 U Trie ste: Trtesfma—Venezia 2:2 (1:0). M ui no lit, ki smo predvidevali, se je uresničila, R( mi ni uspe'o premudat' svojeg* krajevnega tekmeca, ki hiti v zadnjih kolih od uspeha do uspeha in jc danes mod najboljšo peterico itaiijamkih nogometnih klubov. S tem ;e Roma izgubila mnopo svoih :/:_♦ cdov. da bi si osvojila letošnji navfv r r. .-ka. J".nrav ^c r, iz-juh" icn:> vse. Njeni s:mnat:zcrji se tO a/:io. da tudi Torino še čakaio v zadnjih treh tekmah nevarne mo/novri. ki lahko znova sr*rcmene položaj. KI tekmi farni je treba povedati to«iko. da so £r->!i padli precej po nakl;učju. Roma je zabeležila zjjoditek v prvem polčasu, ko jc b^l Laz o na ijjri^ču znatno boljši, L«zio pa jc izenačil v druqcm polčasu, ko je prevladovala Roma. Tekmo je sodil Bar'assina. Rezultat v Torinu je zgovoren s*am na sebi. Na tej tekmi jc padlo dobri dve petini vseh gcionrl Tako si je Tor'no malce popravil -vojo najšibkejšo stran: kol'čmk go-'ov. \"endar ga Roma še vedno prekaša in prav s te strani mu morda preti največja nevarnost. Izgubiti ne sme niti točke, če hoče postati prvak. Včerašnjo nezgodo Rome ni :zkcrstila Venezia. ki je morala pustiti točko v Trie-s»tu in tako ostati vsaj do drugega mesta v enaki ni/dalii ko doslej. Tekma v Tre-sru je b: a zelo napeta in razburljiva. Po vod-tvu Trie>tine v prvem polčasu je Venezia v drugem polčasu izenačila in sama prešla v vodstvo, ki ga ;e obdržala do zadnjih minut. Tedaj na je Ta^liasacchi Ie našel priložnost in izenačil. Vsi ostali rezultati so prestižnega pomena, razen morda še dveh, in sicer zmage Napolija v Firenzi in Modene v Bologni. Čeprav se zdi morda neverietno vendar nemogoče ni. da bi na koncu vsaj enega obeh dosedanjih kandidatov za izpad ne zamenjal kateri drug.h klubov. Tako po&ta.)3. zari: mi v tudi položaj na koncu tabele Kapo- iijev podvig v Firenci je vsekakor dokaz, da tiče v tem moštvu sposobnosti, ki jih morda ni-so znali pravilno izkoristiti. Tudi zmaga Modene. čeprav dosežena na njenih tleh. proti »loviti Bologni. je pomemben uspeh. Zabeležiti pa je treba še. da je morala Modena v drugem polčasu igrati samo z 10 igralci, ker je bil eden izmed igralcev r kodovan. Zrnata Juvenru^a v Livornu je tesna, morda celo ne povsem zaslužena. Lrvomo je namreč v drugem polčasu prvi prišel v v- d>tvo. toda sodnik mu gola ni priznal. Genova je znatno popustila. Moštvo ne več s tisto zagrizenostjo, ka-kor je eralo. dokler je še imelo možnosti, da se uvrsti na najvidnejše mesto. Kaže. da boleha v napadu. Proti Ambro^iani je Genova v drugem polčasu imela na igrišču očitno premoć, ki je pa ni znala in mogla vnovč'ti za zgoditke. Tekma v Genovi med L gurio in Milanom je bila le malo zanimiva. Liguria si je z dvema točkama pomagala sk< raj že iz nevarne cone na koncu tabele, v kateri jc sedaj prav za prav še >e**t klubov. Po nedeljskih tekmah je stanje v tabeli divizije A tri kola pred koncem naslednje: Torino 27 15 7 5 56 34 37 Roma 27 13 10 4 45 21 36 Venezia 27 13 8 6 35 22 34 Genova. 27 10 11 6 44 32 31 Lazio 27 11 9 7 46 34 31 Juvenrus 27 12 6 9 44 35 30 Bologna 27 12 4 11 46 31 28 Triestina 27 7 13 7 27 29 27 Milano 27 10 6 11 49 44 26 Ambrosiana 27 7 10 10 28 38 24 Liguria 27 9 6 12 37 53 24 Fiorentina 27 9 5 13 46 45 23 A ta lan ta 27 8 6 13 31 43 22 Livoma 27 9 6 12 32 52 22 Na poli 27 6 7 14 26 46 19 Mod ena 27 6 6 15 20 53 18 Vicenza je ostala na drugem mestu Nedeljsko X. povratno kolo v diviziji B — do konca jih je še 7 — ni postavilo j vprašanja spremembe v vodstvu. Slr^ je le za to, ali bodo tekmeci Barija vzdržali do- 4 Iz pokrajine Gorizia — F*o<"*a«*titev spomina v vojni padlih av-tomoblHstC. Percotto« v Gorizii je priredila skupen obisk šolark ranjenim vojakom v vojaški bolnišnici. Deklice so obdarovale ranjence s cigaretami, vinom, sladkarijami, časopisi in podobnimi darili. — Binkoštni prazniki v gorizijaki stolnici. Svečano mašo na binkoštno nedeljo je daroval nadškof mons. Margetti. ki je nato delil zbranim birmancem zakrament birme. — Pri sekanja drv se je poškodovala. 42-letna Marija Cumarjeva iz Gori zle se je pri sekanju drv na svojem domu vsekala v piščal desne noge. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da se bo morala zdraviti mesec dni. tedanjo razdaljo do njeija. To vprašanje se je tikalo predvsem Vicenze, ki je morala nastopiti v Spezii. Viccnzi sicer ni uspel ta smoter, z neodločnim rezultatom pa &»' je še vedno ohranila drugo mesto v tabel: pred Padovo in Pe>caro, ki sta obe zmagali na domačih tleh. Od ostalih tekem naj podčrtamo še zmago Ldineseja v P ratu. poraz Novare v Alesandrii in poraz Pise v Rc gii Emilii. Tekme divizije B so se končale takole: v Spezii: Spezia - Vicenza 1-1, v Pratu 04 nes^ - Prato 4^1, v Savoni: Savona t^ucehe^e 4:0, v F ust u Ars^ziu: Pro P^-tria - Siona 0:0. v Padovi: Padova - Fan-fulla 2:0. v Bar:ju: Ban - Fiumana 2:0 v Pescari: Pescara - Brescia 2:0, v Alov-landrii: A*essandr"a - Novara .":0. v Re<: 7'u: Reg?iana - pisa 2:0. Stanje točk je po nedeljskem kolu na-^ednje" Bnrj 39. Vicenza. Padova in Pecara 36. Brescia 33. Novara 32. AlimilHii i-ia 29. Spezia in Pisa 28, Savona, Prn pa-"r:a. Ud:ne*e 2fi. Fanfulla 24. S'ena 22. Re:-Tiana 21. Fiumana in Prato 17. Lucchese 1 točk. Letošnji spored hrvatskih pj-.vačev Hrvatska plavalna zveza je sestavila na-slednjj koledar svojih letošnj h prireditev: 4. in 5. julija plavalno pr\-enstvo u.c*a-ške mladine — 11. in 12. julija plavam! dvoboj med plavalno sekcijo Lazia iz Rima in Zagrebškim plavalo m klubom. — 18. in 19 plavalni troboj Italija - Slovaška - Hrvatska. Od 1. do 3. avgusta plavalni dvoboj med talijansko in hrvatsko mladino. — 9. av-a državno plavalno prvenstvo za mladino pod 14 leti v Karlovcu. — 13.. 15. in 16. prvenstvo v waterpooiu. — 22 in 23. ■vgoafta piavaiĐa dvoboj Slovaška - Hrvatska v Brat slavi. 1. septembra plavalni dvoboj Hrvatska -Svca v Švici. — 15. septembra plavalni dvoboj med Zagrebškim plavalnim klubom in plavalno sekcijo Lazi a v Rimu. Sklenjeni sta bili še dve drug: Banllllif rt n~ireditvi, ki čakata odobritve hrvat>ke plavalne zveze. Gre za dvoboj Zagrebškega plavalnega kluba z milanskim plavalnim klubom Rar-; Nantesom, in sicer 29. in 30. v Zagrebu ter 23. in 24. septembra v Milanu. Besselmann — evropski boksarski prvak V soboto zvečer eta se v Berlinu pome- - i dosedanji evropski boksarski prvak srednjetežke kategorija Italijan Casadei in nemški prvak iste kategeri'e Besselmann. Lepi borbi, v kateri sta oba prvaka pokazala mnogo tehničnega znanja. Besselmann pa tudi boljše živce, je prisostvovalo nad 6000 gledalcev, ki so vneto navijali za svojvga moža. Besselmann je dejansko zmagal po točkah in tako postal evropski boksarski prvak v svoji kategoriji. Tenis: Italija : Hrvatska 5 :1 Pred prmsB&d se je začel v Zagrebu teniški dvoboj med reprezentančnima moštvoma Italje in Hrvatske v turnirju za >Rimski pokal«. V smislu propozicij obsega dvoboj 4 igTe poedincev in dve igri dvojic. Prvi dan sta bili na sporedu igri poedincev. in sicer med Romanonijem (I) in Pal-lado (H) ter Del Bellom (I) in Branovi-črm iH). V obeh sta zmagala Italijana: Romanoni—Pallada 8:6, 1:6, 6:3, 6:2, Del Bello—Branovič 8:6. 6:4, 1:6. 6:4. Zanimiv je slednji rezultat, ki je za Brano-viča dovolj časten in kaže. da je bila borba vseskoz ostra. Tako je Italija prišla v vodstvo 2:0. Naslednji dan sta bili na sporedu igri dvojic. Na častni tribuni so prisostvovali ves čas italijanski in hrvatski diplomatski, oblastveni in športni predstavnici. V prvi igri so se sestali Bossi—Quintavalle (I) in Bra.ncvič—šarič (H). Hrvata sta se siecr nokaj časa dobro upirala, toda rutinera-nejša in boljša Italijana sta ju kmalu prisilila k popuščanju. Zmagala sta Bossi-Quintavalle 6:4, 6:3, 6:1. Nato sta nastopila Cueelli—Del Bello (I) proti Palla-di—Mltiču (H). Tudi v tej igrri so zmagali Italijani in sicer 6:4, 6:4, 4:6, 7:5. Zadnji dan sta bili na sporedu zaključni Igri poedincev. V prvi je Italijan Sada z lahkoto premagal Sariča 6:6, 6:2, 6:2. Najbolj napeta in trda borba pa se je vodila v zadnji igri, kjer sta se sestala oba prvaka Cueelli in Mitić. Po petih aetih je zmagal Mitić 2:6, 6:3. 6:4. 4:6, 6:4. Tako je zaključni rezultat Italija—Hrvatska 5:1. V nekaj vrstah Po italijanskih virih povzemamo, da se bo Italijanska nogometna reprezentanca sestala z nemSko julija meseca. Tekma bo v Berlinu. Naslednjo nedeljo pa bi Italijani nastopili v Stockholmu proti Švedom. V diviziji C vodi v okrožju A Gorizia s štirimi točkami naskoka pred Ferraro. Ker so do konca le še tri kola je Gorizia skoro že sigairen prvak svojega okrožja. V nedeljo j« premagala Pordenone 4:0 (1:0). med tem ko je Ferrara Igrala s Ponzlano neodločeno 1:1. Med italijansko ln švicarsko teniško zvezo se vodijo pogajanja za. sklenitev dvoboja reprezentanc obeh držav. Dvoboj naj bi bil v Curihu. — Telovadna prireditev. V četrtek se je na športnem igrišču na trgu Itala Balba začela večja telovadna prireditev. Tekmovanja se udeležujejo ženska in moška moštva, ki jih sestavljajo učenci in učenke -redriih in višjih mestnih šol. Sodeluje 15 moštev. — Pri padcu s črešnje se je težko poškodoval. 58-letni kmet Anton Rudisca iz Val Vociane je Sel nabirat črešnje. pri tem pa mu je spodrsnilo in je padel z drevesa, V bolnišnici so ugotovili, da si je poškodoval hrbtenico in desnico. Prijava in zapara goveje živine Smatrajoč za potrebno, da se ugotovi odanje stanje govedi, da bi se za dobo Jd 1. jul -ja t. l. do 30. junija prihodnje--ja leta zagotovila preskrba z govejo živi-oo za prehranjevalne potrebe pokrajine, je /isoki komisar za Ljubljansko pokrajino jlede na svoji naredbi z dne 19. julija 1941-XIX št. 71 o predpisih za klanje goveje živine in naredbe z dne 30. decembra 1941 št. 190 o zvišanju deleža za obvezno oddajo goveje živine predpisal naredbo o prijavi in zapori goveje živine, ki je objavljena v »Službenem listu« '23. t. m. in ie na dan objave stop la v veljavo. Vsa goveja ž-vina v posesti kogar koli na dan, ko stopi ta naredba v veljavo, se mora v 10 dneh od tega dne prijaviti fokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu (Prevodu) preko občine, kjer je navadno, :n sicer na posebnih obrazcih, ki se dobijo pri občinah :n kjer se mora natančno navesti število glav in njih živa teža. Občinski uradj in Prevod morajo po svojih organih pregledati točnost pr javljenih podatkov. Za dobo 20 dni od dne. ko stopi ta naredba v veljavo, so odloženi vsi sejmi za govejo živino, izvzemšj dogone. odrejene po Prevodu in je tudi prepovedana prodaja aH oddaja take živine. Določbe naredbe z dne 19- julija 1941 -XIX ostanejo V veljavi tudi za vso dobo od 1. julija t. L do 30. junija prih. leta z naslednjimi spremembam-; m dostavkit Kdor ima več ko dve glavi goveje živine po najmanj 70 kg. mora pridržati na razpolago Prevodu delež 30° o celotne žive teže (doslej (25° o), prijavljene po tej nared- Iz Spodnje štajerske — Spodnja Štajerska za zimsko pomoč. Po vsej Nemčiji so nabrali za zimsko pomoč že nad 4 miljarde nemških mark. Spodnja Štajerska je prispevala letos šele prvič. Njen prispevek je znašal nad 3 in pol milijona mark. — Novi grobovi. V Mariboru so umrli vpokojeni policijski uradnik Gottl:eb No-zir, star 64 let. magistratn: uradnik iz Ptuja Osvald Orssich, star 38 let, hčerkica strojevodje Erika Bratuša in gostilničar Franc Murko, star 34 let. — Zborovanje spodnještajerskih gozdarjev. Prvič po zasedbi Spodnje Štajerske so zborovali v sredo v Ptuju spodnještajerskl gozdarji. Njihovemu zborovanju so prisostvovali tudi organi državne gozdne uprave. Govornik: so naglašali potrebo, da se posveti posebna skrb gozdovom na Spodnjem Štajerskem. — Iz Brežic in Krškega. V brežiški bolnici je umrla po daljši bolezni priseljenka iz Kočevja Pavla Lackner. V Cerkljah Je umrl Kočevar Peter Honigmann, star 84 let. Pokojni je bil splošno znan kot gostilničar v Slovenski vasi pri Srednji va# pod imenom »Kroiner Peter«. V Krškem je pa umri sin KoOevarja Hans Schemitch, star 13 let. Iz pokrajine Trieste — Birma v katedrali sv. Justa. Jutri 24. maja bo pri sv. Justu slovesna pontifikalna maša škofa mons. A. Santina. Po maši bo ob 11. uri pričetek birme. — O rasni politiki v Nemčiji bo predaval drevi ob 19. uri v veliki avli Dantejevega l.ceja prof. Jedert Fischer. — Pomladni ciklus komornih koncertov pri sv. Justu. Pričenši z 31. majem se prične na gradu pri srv. Justu pomladni ciklus komornih koncertov. Koncertni spored bo izvajal znani triestinski kvartet "»Josip Tartini«, ki ga tvorijo goslača G. Pavovich in J. Viezzoli, violist Sergij Luzzatto .n čelist Hektor Sigon. Na sporedu prvega koncerta so Barbe rove, Novakove in Beethovnove skladbe. Nadaljnji koncerti bodo v nedeljo 7., 14. in 21. junija. Ponedeljek 25. maja pa bo v veliki avli Dantejevega liceja koncert čelista J. Menegozzija. ki bo izvajal skladbe VivaJdija, Boccheri-nija, Fizzetija, VVeberja, GlucKa in Fagani-nija. — Počastitev spomina padlih vojakov avtomobilistov. Na trgu Uni ta v Triestu so v petek slovesno počastili spomin vojakov, ki so padli služeč kot avtomobiusti. Pred spomenik padlim avtomobilistom so položili lovorjev venec. — Triestska gledališka kronika. V gledališču Verdi so konec preteklega tedna izvajali člani Igralske družine Umetniškega teatra 3 dejansko dramo Alana Laug-tona Martina >Verige«, ki je bila prirejena tudi za film. Odlična igra je občinstvo navdušila. Istočasno so v gledališču Ros-setti predvajali Puccinijevo opero 2>Mada-me Butterflv«. Glavno vlogo je pela Ro-setta Pampaninl, dirigiral pa je Luigi Ca-toni. Uspeh je bil popoln. Na sporedu so bile za sobotno predstavo »Cavalleria rustičan a« in »Glumačic. — Trčenje dveh vozil. Na oglu Rimske ceste ln korza Vittoria Emanuela in. v Triestu sta trčila v petek tovorni avtomobil in voz filovie. V filovij so bili lažje ranjeni štirje potniki, ki so jih prepeljali v bolnišnico. — Šahovska prireditev. Šahovski odsek Dopolavora Acegat v Triestu je v soboto organiziral simultanko mojstra Simonija, Kimoni je igral proti 20 šahistom. — Bink oš t i in birma, Binkoštni prazniki so potekli v Triestu v znamenju tradicionalne birme. Svečano mašo pri sv. Justu je daroval škof mons. Santus, ki je potem ob 11. podelil zakrament birme zbranim dečkom in deklicam. — Otvoritev železničarskega kopališča v Triestu. 31. maja bo otvorjeno kopališče železničarskega Dopolavora. V kopališče imajo dostop železničarji in njihovi otroci. — Nesreče. Pri sekanju mesa se je ureza! 19-letni mesar Anton Narducci iz Trie-sta v desno nogo. — Upokojenec Anton Battagelli, star 60 let, je padel na ladji in se ranil na levi strani telesa. — Rane na desni nogi in na bradi je dobil pri padcu na moteni jadrnci 45-letni Marij Moche-san. bi Vsa za klanje določena goveja živina pa ostane vsekakor pod zaporo na razpolago Prevodu Omenjena 30n'o zapora velja tudi za živino, ki je vpisana v rodovniške knjige. Ta pod zaporo stoječa živa teža pa se sme nadomestiti z navadno, nevpisano živino, in to do one izmere, ki jo dovoljuje število nevp>sanih živali. Prevod sme glede na posebne živinorejske razmere raznih predelov pokrajine določiti za oddajo drugačen odstotek in predpisati določne kategorije goveje živine, ki ?e mora oddati. Živa teža goved, prijavljenih po tej naredbi, ki se do 30. junija t. 1. odda po predpisih naredbe z dne 19. julija 1941-XIX in 30. decembra 1941-XX, se odb je od žive teže. spadajoče pod zaporo po tej naredbi. Količine goveje živne, ki so že pod zaporo po gori omenjenih naredbah in se ne oddajo do vštetega 30. junija t. L, se bodo morale oddati po tem dnevu, ne glede na količine, spadajoče pod zaporo po novi naredbi. Živina, ki b se morebti ne oddala, se zamudnikom odvzame ob njihovih stroških. Kdor se ne pokorava določbam te naredbe ali odda neresnično ali nepopolno prijavo. ?e kaznuje, če ni dejanje huje kaznivo, upravno po postopku iz naredbe z dne 26. januarja t. L v denarju do 5000 lir ali z zaporom do 2 mesecev. V hujših pr merih se izreče poles denarne kazni tudi zapor. Poleg tega se lahko odredi začasni odvzem obrtne pravice ali predlaga njen trajni odvzem. Vseiej pa se morn odrediti zaplemba skrivaj zaklane živine. Razveljavljene so vse določbe, ki bi kakorkoli nasprotovale določbam te naredbe. — Izredno močna nevihta se je znesla v petek zgodaj zjutraj nad Triestom. Po neznosni nočni soparici je proti 7. uri začelo zapovrstjo bliskati, grmeti in v curkih se je iz temnih oblakov vlival dež. Obenem z dežjem je pihala močna burja, tako da ni bilo mogoče odpreti hišnih vrat. Ob pol 9. pa se je nevihta že unesla in kmalu je posijalo solnce. Zrak je bil zelo ohlajen. Nevihta je napravila večjo škodo med ladjicami, motornimi jadrnicami in čolni, ki so bili zasidrani v pristanišču. O usodi ribičev, ki so bili na odprtem morju še ni poročil. Mrtvo so našli neko 30-letno ženo, ki je še niso identificirali. Dve ribiški ladji sta se potopili v pristanišču samem. KOLEDAR Danes: Torek, 26. maja: Filip Neri DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Princezina ljubezen Kino Sloga: Loteča vraga Kino 1'nion: Traviata Razstava Omersa-Putrih v galeriji Ober-snel na Gosposvetski resti, odprta od 9. do 13. in od 15. do 18. Razstava M. Jame v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Rasljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Ko-motar, Vič — Tržaška cesta. Dr. Lambcrt Ehrlich. Davi ob 8. je nenadno umrl dr. Lambert Ehrlich, profesor bogoslovne fakultete ljubljanske univerze. Eil je znan delavec v akademskih podpornih organizacijah in velik dobrotnik revnih akademikov. Radio L]ttbl3ana TOREK. 26. maja 1912-xX 12.40: Sekstet Jandoli. 13.: Napoved časa — Poročila v Italijanščini« 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Svjanec. — Lahka glasba. 14.: Poročila v Italijanščini. 14.15: Koncert orkestralne glasbe, vodi dirigent Gallino. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Polifonični koncert vodi dirigent Liclnio Retifice, sodeluje organist F. Vignaneli— priredi družba EIAR s sodelovanjem PapeSicega zavoda za duhovno glasbo. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pesmi in napevi. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Vojaške pesmi. 20.15: Koncert ritmo-simfoničnega orkestra Cora, VOdi dirigent A. Semprrm. 21.50: Predavanje v slovenščini. 22 : Koncert tria San-toliquido - Pelliccia - Amphiteatrof. 22.45: Poročila v italijanščini. SREDA 27. MAJA 1942/XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba. — V odmoru (8.00): Napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Duet harmonik Golob-A lamič. 12.40: Trio Am-brosiano. 13.00; Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Orkester domače glasbe, vodi dirigent Franga. 13.50: Pisana glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Adamičevega orkestra. 14.45: Poročila v italijanščini. 17.15: Koncert tenorista A. Jarca, na harmoniko ga spremlja A. Stanko. 17.35; Iz zvočnih filmov. — Orkester vodi dirigent Zeme. 19.00: -Govorimo italijansko^. — poučuje prof. dr. Stanko Le_ ben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Prenos iz občinskega gledališča v Bologni; Rossini: Grof Ory. — V odmoru: Predavanje v slovenščini. — Po končani operi: Poročila v italijanščini. OHLAJENA LJUBEZEN Sena se pritožuje, da se je moževa ljubezen do nje ohladila. Ko sva bila še mlada, pravi, si me tako objemal, da me je bolelo. — Se\Teda te je bolelo, ker sem imel 1a-krat v suknjiču in telovniku še vse gumbe, odgovori mož. Štev. 1 1 8 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 26. maja 1943-XX. Stran 3 Moja hiša — moj grad Kolika gradov je v Ljubljani? — Gradovi, gradiči in kaj vse je pri nas grad LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. ln 18.15. ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30 Ljubljana, 26. maja Ko smo nedavno pisali o okolici tako rvanega CeVmovega gradu, smo mimogrede omenili se nekatere ljubljanske gradove. Morda bi kdo mislil, da smo hoteii a bo zadoščeno vsem, ki se jim morda nI zdelo prav, da omalovažujemo ljubljanske gradove, omenjano ob tej priliki še poslopja, ki se z njimi Ljubljana lahko ponaša kot z gradovi vsaj v tujsko prometni propagan ii. ČV med temi gradovi omenimo tudi Bokalre. je pa treba opozoriti, da bokalški grad spada že v ljubljansko okolico. Kje naj začnemo? Takoj si v nevarnosti, da se komu zameriš: pomisliti je namreč treba, da je pri nas vsaj mnogo poznavalcev krajevne zgodovine, če ne že gra-ščakov. Znan je rek: »Moja hiša — moj grad! in ali bi smeli Ljv:b';r»rčanom št*3ti v zlo. če bi šteli svoje lepe hiše med gradove? Toda kdo bi po tem takem našteval vse ljubljanske gradove? S polno upravičenostjo pa bi smeli šteti med gradove sta-rinske plemiške palače, ki se nekatere po- našajo s častnim imenom >dvorcc . Za pri-mer naj navedemo Auerspergovo palača, ki je v nji mestni muzej s kulturnim oddelkom mestnega poglavarstva. Zadnjič smo omenjali Cekinov grad. zato se ozrimo najprej v njegovo soseščino, v Šiško, kjer najdemo še dva gradu: grad v Jami in Galletov grad. Mnopi pač ne bodo več vedeli, kje je bila »Jamac in katerega poslopja v Hiški se še drži ime grad. Ta grad je spremenil svoje lice in se temeljito spremenil tudi znotraj, tako da ga lahko prepozna le še zgodovinar. V njem je Krekova gospodinjska šola. Zdaj nihče več ne govori o gradu, temveč o šoli. Boi] znan je Galletov grad. sosed Krekove gospodinjske šole. Vendar je to poslopje grad bolj po imenu kakor po svojem značaju. To je precej skromna nadstropna stanovanjska hiša. ki je budila večjo pozornost, ko je bila £iška šrt vas. Zdaj se pa ta gradič utaplja med meščanskimi hišami. Častno ime »gradr mu gre bolj zaradi tego, ker je bil last graščaka. Med pozabljene gradove bi lahko uvrstili grad Selo. Najbrž ne boste vedeli, kje je ta grad. čeprav stanujete v soseSčini. Ljudje imenujejo to poslopje žrebčarno. ker je tam bila nekaj časa banovinska žrebčarna. Pozneje so v poslopja medili poboljševalnico, a staro ime je ostalo. Od tam ni daleč na Kodeljevo. Codellijev grad si je še povsem ohranil sloves pravega gradu. Ver.d .r se pa tudi to poslopje že utaplja v zidov ju novega r srlja in ne budi več posebne pozornosti. Ljudje so tudi že pozabili, da se je nekoč Imenoval Turen. Treba je torej razlikovati med gradom Turen in Podtumom. Razen gradov je v Ljubljani še nekaj gradi če v. Gradič bi se smela imenovati sleherna vila, če se oziramo na to. kaki ?n je Koilmanov gradič pod Rožnikom. Zakaj je to poslopje dobilo ime gradič? Najbrž samo zaradi tega. ker je na tistem kraju, kjer je zdaj ta vila. stal v starih časih dvorec Rosenbvirhel. Omeniti bi bilo treba še Rozin o v gradič ob Hra.-i^rkesra rrsti. Ljudje ga imenujejo »Westnpv gradič« še bolj pogosto pa »VVestrova hi>a . Posebna vestnost pri naštevanju gradov bi nam narekovala, da bi omeni'.i še Bežigrad — že zaradi njegovega imena. Bežigrad, starinska hiša nasproti sv. Krištofa, je pa bila grajska pristava, a ne grnd. Težko je reči. da smo s t?m že odpravili v»e ljubljanske gradov«*, razen onih. ki smo jih omenili že zadnjič.. Prizanesejo nam pa naj oni. ki jim rek *Moja hiša — moj gradr poročni toliko, kakor da so tudi oni gT as Caki. DNEVNE VESTI — Tz >itižben^ea IHta«. >Služben! list za Ljubljansko pokrajino« št. 41 z dne 23. ma.a 1942-XX EF. objavlja nove določbe za uvedbo in voditev registra prebivalstva v cbč-nah Ljubljanske pokrajine in prijavo in zaporo goveje živine. — Avtarkični napredki t v*eh panogah Italijanska industrije. Kljub nekaterim proizvajalnim prilagoditvam, ki jih je zahtevala sedanja vojna, je italijanska industrija preteklo zimo in sedanjo pomlad delala scplc&io v zadovoljivem ritmu napredka. 2e v prvih mesecih >*'.-n;rga I< ta so zabeležili nove uspehe v avtarkičnem stremljenj.; Zlasti je treba opozoriti na rezultate, ki jih je dosegla rudarska industrija. Dočim so plinska goriva deloma nadomestila precejšnje količine goriv, ki jih je bilo treba doslej uvoziti, je bil dosežen napredek tudi pri pridobivanju tekočih goriv. Povečala se je proizvodnja sirovega petroleja. V proizvodnji kovin je bilo mogoče odpovedati se uvozu vsaj deloma svinca, magnezija itd. Tudi uvoz mnogih drugih rudnin se je znatno zmanjšal. Nasprotno pa je bil povečan izvoz tistih, ki jih nakopljejo v Italiji preko lastnih potreb. Na prsi o jc je bil dosežen tudi v proizvodnji elektrike, ki je za Italijo življenjskega pomena. Prav na polju električne proiz^'odn'r' so v dovr^evanju aH pa v stanju pripravljanja načrtov akcije, ki bodo pomenile velik napredek. Znatni so tudi uspehi v drugih industrijah, kakor na primer industriji sintetičnega gumija, celuloze, umetnih tekstilnih vlaken. Važen je tudi uspeš>n razvoj mehanične industrije, ki je omogočila, da je bil znižan uvoz lahkih in precizijskih strojev in raznega orodja. (A~: I — Glino je prodajal kot milo. Karabi- njerji v Milanu so aretirali 30-letnega Car-la Cardoneja iz B^revcnta. ker je prodajal milo po previsokih cenah. Ko so napravili pri njem hišno preiskavo, so mu zaplenili nad pol stota gline, kakršno rabijo umetniki za modeliranje. Cardoni je prodajal to glino kot milo. — Od 1. junija n*1 bodo več »prejemali navadnih "M-zojavk. Po odredbi generalnega ravnateljstva pošte in telegrafa v Rimu od 1. jun i 'a nanrej v Italiji ne bodo več sprejemali navadnih z. ^bnlh brzojavk tn navadnih brv.-.javnih denarnih nakazil v notranjem prometu. Take brzojavke bodo odslej sprejemali le kot nujne in bo treba zanje plačati trikratno pristojbino. Od ukinitve so izvzet: brzojavke vojakom z enotnim besedilom, brzojavke Stranke kakor tudi brzojavke v inozemstvo in italijanske kolonije. — Tečaj o ra«»nih vprašanjih. Vrhovno poveljstvo Milice je priredilo v Rimu prvi tečaj o vprašanjih, ki se tičejo rase. Tečaju je prisostvovalo mnogo častnikov. Zaključili so ga v četrtek in je bil ta dan navzoč tudi Minister za narodno proeveto Pavolini v družbi z mnogimi drugimi od-ličniki. — Delež italijanskih gasilcev v sedanji vojrd. F- Notranjega ministrstva Guidi Buffarini je v nekem svojem govoru te dni podčrtal pomemben krvni delež, ki so ga doprinesli doslej italijanski gasilci v borbi s sovražnikom. Pri bombardiranjih in na raznih frontah je padlo 47 gasilcev. 164 pa je bilo ranjenih. Intervenirali so 2853krat in rešili 1419 oseb. — Smrtna nesreča kapitana alpincev. Ko se je kapetan alpincev Filippo Bosio vračal na kolesu iz Valdigne v pokrajini Aosta, kamor se je peljal po službeni dolž- nosti, se je v bližini gradu Avise zaletel v cestno ograjo in padel 80 m globoko v prepad. Po naključju sta bila ob nesreči navzoča aostski sodnik Grisero in nek oficir, ki sta ga takoj prepeljala v najbližjo bolnišnico. Toda pomoč je bila brezuspešna in je kapetan Bosio kmalu podlegel težkim notranjim poškodbam. — 150 ohsotih zaradi nakupov brez točk. Po štiridnevni razpravi je bila v četrtek zaključena v Livomu razprava proti 201 obtožencu zaradi nakupov tkanin brez točk. Vse nakupe je posredovala tvrdka Boasso in Bertoletti. Oba trgovca sta bila obsojena vsak na 2 leti in pol zapora, 1500 lir globe in na plačilo državi 1S3 602. lire. Bertoletti je bil poleg tega obsojen še na eno leto zapora in 10.000 lir denarne kazni. Od drugih obtožencev jih je bilo 150 spoznanih za krive in obsojenih na razne denarne kazni od 7000 do 300 lir. Ostale je sodišče zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. prikrivanja konoplje obsojeni in trgovci. Pred okrožnim sodiščem v Bologni se je končala razprava proti 24 obtožencem, industrijcem in trgovcem s konopljo. Obtožnica je navajala, da so prikrili znatne količine konoplje, k: bi jo morali oddati na zbiralna mesta. Razen štirih oproščenih so bili vsi obsojeni na večletne oziroma večmesečne zaporne kazni, obenem pa tudi na plačilo visokih denarnih kazni. — Natečaj za keramiko. V Faenzi bo v kratkem vsakoletna prireditev zcu-užena z natečajem za keramična dela. Tekmovanje se bo letos ponovilo že četrtič in uspešno dosega svoj namen vzpodbuditi keramično obrt k tehničnemu in umetnostnemu napredku. KeTamika ima v Italiji že starodavno in slavno tradicijo. — KonrrfN zdravnikov vojnih kirurgov. Vojno ministrstvo je priredilo v Rimu državni kongres zdravnikov vojnih kirurgov. Zanimanje zanj je v medicinskih in znanstvenih vrstah splošno. Obravnavali bodo vprašanja vojne kirurgije. Na kongresu sodelujejo tudi znani nemški kiruigi, uradne zdravniške delegacije iz BoIga:ij»\ Hrvatske, Romunije, Španije in Albanije. Kongres je bil otvor jen v nedeljo. — Nemčija na bienali. Na XXIII. bienali v MmI bodo sodelovali tudi nemški m»etniki. Posebno pozornost posvečajo individualnima razstavama dveh znanih "nemških umetnikov: slikarja Arthurja Kampfa in kiparja Fritza Klimsceha. Nemški razstavni paviljon urejuje prof. Adolf Zie-gler, predsednik nemške oblikovnoumet-nostne zbornice. — Izmenjava umetnin med Hrvatsko in Venezio. V Venezlo je prispel v petek akademik prof. Karaman Jubo, ravnatelj vseh hrvatskih muzejev, kot predstavnik predsedstva hrvatske nacionalne akademije. Seboj je prinesel dve sliki slikarja Carpaccia, k: sta nekoč viseli v cerkvi Santa Foeca v Venezii. sedaj pa je bila njih lastnica hrvatska akademija, ki ji ju je zapustil škof Strossmaver. V nedeljo dopoldne je hrvatski odposlanec v navzočnosti povabljenih odličnikov, oblastvenih zastopnikov in grofa Volpija di Misu rata obe sliki podaril Venezii, v zameno pa je prejel kot darilo Venezie krstni kamen kralja Ven-česlava, ki izvira iz Dalmazie in ga hranijo v Venezii že od 18. stoletja. — Madžarski promet čez Fiume. Pred tednom so se v Stresi sestali madžarski in italijanski delegati, člani komi j: je. katere naloga je, urediti madžarski promet KINO MATICA — TELEFON 22-41 pHVa ljuh«nnftk2 zcodha na ruskem carskem dvoru Princezina ljubezen Lntsa Ferida. CJaodia Gora. Laura Nocp R-r r. Aleksander Volkov KINO UM ON — TELEFON 22-21 Film kavalirttva. viteštva, napetih pustolovščin in i ubav n i.l «n!etk Cacitaa Fracassa V slavnih vlogah: Etsa de Gkrei. CJara Calamai, O. Valenti ia d Tip. KINO SLOGA — TELEFON 27-30 ■5*an Laurel m Oliv« Hardv, popularna filmska Lor-ika v «ija:ni in nadvs« zabavni borki Leteča vraga V cM si i h vlogah Jean Parker in Regiruid Gardiner — Povišanje pokojnin svojcem padlih. V Rimu bo v kratkem objavljena uredba, s katero bodo povišane pokojnine, ki jih sprejemajo svojci padlih vojakov. Pokojnine bodo zvišane za 40 oziroma za 50' > tanisče Fidme. Na sestanku so razpravljali o v? ii železniških, pristaniških. pomcrs'.;ih, caiinr-kih vprašanjih, ki se tiče-j o razvoja madžarskega prometa čez Fiume. Bastl podrobno so bile proučene železniške tarife. — Qan svinjske m^šč^oe. Rimski uradni list je objav? ministrsko uredbo, ki določa cene vsakovrstnega mesa. svinjske maščobe in silam. Za svinjsko maščobo so določene naslednje cene franko proizvajalni kraj: slanina po 1421 lir za stot, mast po 1317 lir za stot. panceta po 1571 lir za .-tnt. Dodatke k cenam v prehodu blaga od proizvajalca do potrošnika določijo krajevna oblastva. — IUt/pi^ana služba. Občina St. Vid nad Cerknico okraj Logatec, razpisuje mesto občin^k ga ta rit. i. blagajnika. Šolska 'z-obrazba: 4 razrede srednje ali enake šole. Pranje Je tivha vložiti v 30 dneh. — Pivmicra Senočićeve veseloigre v (.r:-zu. E Iea najbolj znanih hrvatskih dramatikov G^no Scnećić, kulturni ataše hrvatskega poslaništva v Bratislavi, je na- .1 veseloigro »Očka Stanič« ki je bila te dni njena premiera v Grazu. Senečič je začel svojo fcari; kot novinar in že zgodaj jc začel pisati gledališka dela. Naglo so se vrstili' gledališki komadi »Ferdi- ir, > Dogodek s ceste«, j Radnički dol«, .Nenavaden človek« in »Akt št. 516«. Njegova dela so bila z velikim uspehom vpri-zo: jena v Zagrebu, petem pa na odrih podeželskih gledališč. Vsa njegova dela so bila prevedena tudi v druge jezike tako v nemščino, slovenščino, bolgarščino in madžarščino. Senečič je že dvakrat dobil najilltjo hrvatsko literarno nagrado, De-metrovo nagrado. Premiera njegove veseloigre »Očka Stanič« je bila v Gradcu v soboto zvečer in dosegla je velik uspeh. — Realna gimnazija v Kočevju. Z ukrepi, ki zo v teku, se namerava za letes odločiti, da 'bodo učenci realne gimnazije opravljali razredne izpite, ne da bi plačali takse. — Razredni izpiti rednih učencev in privatni izpiti bodo v času od 1. julija dalje; učenci IV. in VIII. razreda pa bodo polagali te izpite cd 20. do 30. junija. — Nižji in višji tečajni izpiti se bodo vršili od 15. julija dalje. — Učenci bodo imeli pravico na popravne izpite, kakršnokoli bo število predmetov, iz katerih ne bi uspeli v I. roku za izpite. — Ravnateljstvo. — Farniški promet med Beogradom in žabcem. Komisar bivše jugoslovenske rečne plovbe objavlja, da bo 28. t. m. obnovljen osebni in tovorni parniški promet po Savi med Beogradom in Sabcem. Farniki se bodo ustavljali v Beogradu, Zabrežju in £abcu. Iz Beograda bo odhajal parnik vsak četrtek in soboto ob 6.30. — Preimenovanje ulic in trgov v Zagrebu. Hrvatska poročevalska agencija »Croa-tia* poroča, da bo preimenovan Borzni trg. k; se je imenoval prej Washingtonov trg, v Trg monakovske opere. Preimenovani bodo tudi drugi trgi in ulice v Zagrebu, ki imajo zdaj neprikladna imena. — Državni urad za telesno vzgojo tn sport na Hrvatskem. Hrvatski uradni 1-st je objavil zakon o ustanovitvi državnega urada za telesno vzgojo in sport. Nova ustanova bo priključena korporacijskemu ministrstvu in bo vrhovni državni organ, pristojen za vse zadeve telesne vzgoje :'n sporta. Pozneje bo ustanovljena visoka šola za telesno vzgojo. Poseben oddelek državnega urada za telesno vzgojo in sport bo skrbel za potrebne športne naprave. Najprej bo zgrajeno v Zagrebu krito športno kopališče. Za vodjo urada je bil imenovan športni vodja Miško Zeb.č. — Dva poziva Nemcem na Hrvatskem. Vodja nemške skupine na Hrvatskem je pozval vse na Hrvatskem bivajoče Nemce od 17. do 50. leta, pristojne v Banat ali Srb jo, naj se takoj javijo za vojaško službo, v kolikor so za njo sposobni. Izvzeti so samo član; vodstva narodne skupine. Dru C: poz: v velja vsem Nemcem na Hrvatskem, k; so imeli 14. aprila 1941. svoje stalno bivališče v zasedenih pokrajinah Spod. Štajerske, Koroške n Kranjske in ki so bili tja pristojni, naj se v svrho pridobitve nemškega državljanstva takoj javijo pristojnim krajevnim skupinam. Nemško državljanstvo dooe samo tisti, k! so bili 14. aprila 1941. člani nemškega Kulturbunda, Osebe slovenske ali katerekoli druge narodnosti nemškega državljanstva ne morejo dobiti. — Centrala za. živtno tn mleko v Srbiji. Centrala za živino v Srbji bo razširjena tako, da bodo v bodoče spadali v njeno področje tudi mlečni proizvodi. Imenovala se bo odslej centrala za živino in mleko. Prenos mesnih ali mlečnih proizvodov iz kraja v kraj je vezan na njeno pismeno dovoljenje. — Nesreče. Med prazniki so prepeljali v ljubljansko bolnico naslednje ponesrečence in ponesrečenca: naključje je hotelo, da so se ponesrečile skoraj same ženske. Vda Kumar, 9-letna hči zidarja iz Ljubljane, je pri igri padBa in si zlomila levico. — Milica Zdešar. 8 letna hči posestnika lz Zaklanca, je padla z voza in si zlomila levo nogo. — Anton Stupica, 9 letni sin delavca iz Sodražice, je padel doma na dvorišču in si zlomil desnico. — Marijo Kranjc, 26-letno ženo krojača iz Ljubljane, je pb&Ia na cest. slabost tako, da je padla ter se pobila na čelu. — Ana Mrak, 61 ietna žena posestnika iz Notranjih goric, je padla doma pri hiši in se zelo potolkla po hrbtu. — Julijana Muha, 31 letna žena zidarja lz izubijane, je včeraj peljala na sprehod v Mz:ćku svojo enoletno hčerko Magdaleno. NJa Poljanskem nasipu pr. nov; zapornic: o je podrl neki voznik z vozom. Pad'.a je z. vso silo in zvrnil se je tudi otroški vo- :;ček. Močno se je pobila po glavi in rokah, otrok pa je ranjen po vsem telesu. £z Ljubljane —Ij Ne delajte škode v gozdovih in na travnikih: Večkrat smo že opozarjaii, kakšno bogastvo so za Ljubljeno njem gozdovi, pljuča in okras mesta. Ce bi v ljubljanski okolici ne bilo toliko gozdov, bi imen še mnogo oepnjetaejse podnebje tn Ljubljana bi bila manj zdrava. Ne sklicujemo se na ljubezen do narave in je tud: ne -kušamo vLvati ljudem v srce, saj to ni propagandna zadeva, temveč stvar srčne kulture. Zato pa tudi ne meremo prič^Ko-vati, da bodo ljudje začeli varovati gozdove iz same ljubezni do narave: čuvaji sami jim bodo moral, zopet dopovedovati, kaj je dovoljeno in kaj ne. Boslej ni nihče branil ljudem nabirati suhljad: v mestnih gozdovih m jim tudi poslej ne bo, posa-mezn ki se pa bodo morali vendar sprijazniti, da ne smejo hoditi v gozdove s sekirami in žagami, kakor da so lastniki. Nekateri so postali ce*o predrzn-, ter nesramni in zavestno delajo vprav nepopravljivo Škodo. Precej drevja so ogulili, da bi se posusi'o. mnogo mladega drev.lr. so pa ludi že posekali, da so nastale cele jase. Prav tako bi bili marsikje potrebni tudi čuvaji na travnik h, ki se spreminjajo v gmajne, tako da lastnikom ne bo treba kositi, ker bo do košnje skoraj vsa trava populjena in požeta. —lj Vse pridelovalce žita, krompirja, fižola ln lanu v cbmočju mestne občine ljubljanske spet opozarjamo, da morajo prijaviti tudi najmanjšo količino tak.h kultur, še posebno pa opozarjamo kmetovalce, da let03 uslužbenci mestnega g spo-darskega urada ne bodo dostavljali prijav na dom kot lansko leto. Zato naj vsi pridelovalci sami pridejo po tiskovine v sobo št. 55 mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7, seveda čimprej ker morajo naznaruia oddati najpozne.e do 31. t. m. —lj Tatovi po roiniikih gozdovih in po-lesovih ob Večni poti delajo veliko škodo, ker sekajo hosto in mlado, a tudi odraslo drevje kar na veiko. Nastale so že poseke in jase, da se gozd slehernemu smili. Tatovi so postali celo tako predrzni, da hodijo kar z vozmi po hosto. Izumili so pa tudi način, da si zagotove suho hosto, ki jo lastniki radi puste poštenim revežem Zato so gozdne straže debile ukaz, da morajo z vso strogostjo pregnati škodljivce zasebnih in mestnih nasadov. Varujmo nasade in gozdove, saj so vir dohodkov in zdravja ter ponos vse Ljubljane! —lj Zadnjo oviro so podrli. Urejevanje cestišča podaljška Subičeve ceste od muzeja do Kongresnega trga je sedaj že toliko napredovalo, da bodo mogli cesto v bližnjih dneh predati svojemu namenu Včeraj so delavci začeli razkopavati asfaltni hodnik za pešce in tako bo padla zadnja ovira za promet. —lj Licitacija zastavljenih predmetov. Mestna zastavljalnica ljubljanska objavlja, da bo 12. junija ob 15. v njenih prostorih na Poljanski cesti 15 licitacija zastavljenih predmetov. —lj Spored koncerta, ki ga bo izvajal v petek, 28. t. m. ob četrt na 7. zvečer v veliki f ilharmonični dvorani ljubljanski komorni trio je naslednji: 1) Corelli: Sonata za tri; 2) Beethoven: Trio v D-duru, opus 1, št. 2; 3) škerjanc: Trio; 4) Novak: Trio quasi una ballata, opus 27. Ljubljanski komorni trio, ki bo koncerti-ral na koncertu Glasbene Matice, tvorijo violinist Albert Ilermelj, čelrst Cenek sedlbauer m pianist Marijan Lipcv^ek. Trije domači umetniki, ki so se že močno uveljavili v našem koncertnem življenju. Vstopnice po običajnih koncertnih cenali v knjigarni Glasbene Matice. —lj Obračun glavnega odbora za obdelovanje Barja. Glavni odbor za obdelovanje ljubljanskega Barja objavlja, da je razpoložen na vpogled vsem Interesentom njegov obračun dohodkov in stroškov za leto 1941 pri načelstvu Novi trg 1, med uradnimi urami vsako soboto od 9. do 12., od 23. do 30. t. m. V tem času je vložiti tudi morebitne ugovore pri načelstvu glavnega odbora. —lj Vojni invalidi in vdove iz Ljubljane, ki so se oglasili v društveni pisarni radi domovnice in potrdila o bivanju v Ljuh-ljani se pozivajo, da pridejo takoj ponovno v pisarno med uradnimi urami ker so potrebni š° nekateri pedatki. Krajevni odbor Ljubljana. —lj Podmžn'ca SVD Šiška ima še lepe sadike paradižnikov po zeleniadnem izboru v svoji gorki gredi pri vrtnarju g. Čeh Ivan. Gasilska c. 14. Kdor si še ni pre-skrbel dovolj paradižn kovih sadik, naj si jih nabavi še ta teden tam, ker jih dobi po prav nizki ceni. Revnim redfeinasa vojnih ujetnikov in internirancev Po odredbi Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino je zaradi ureditve podpiranja revnih rodbin vojnih ujetnikov in internirancev potrebno ugotoviti število in stanje teh rodbin ter sem in tja ugotavljati morebitne spremembe. Odločeno je. da spadajo pod odredbo samo družine, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje: 1. družina mora biti revna; 2. družina mora biti v Ljubljansko pokrajino pristojna in živeti v pokrajini; 3. iz družine mora biti vsaj en sorodnik ali v internaciji ali v vojnem ujetništvu, ne glede na to, ali so ti sorodniki poklicni vojaki ali ne, prav tako pa tudi ne glede na to, zakaj so bili internirani. Da napravi popis vseh takih družin, ki žive v mestni občini ljubljanski, objavlja mestno poglavarstvo v Ljubljani tole: Vse take revne družine, kJ je kak njih član bil na dan 1. maja t. 1. vojni ujetnik ali interniranec, naj en Član družine javi mestnemu socialno političnemu oddelku v n. nadstropju stare eukrarne na Poljanskem nasipu 5t. 40 mod uradnimi urami od 8. do 14. ure. Pri tem naznanjanju naj se revne družine ravnajo po naslednjem razporedu po začetnicah priimka vojn aga ujetnika in internirale^; od A do D bin- koštno soboto 23. maja, od E do J binkošt-no nedeljo 24. maja, od K do M binkoštni ponedeljek 25. maja. od N do R v torek 26. maja. Od S do T v sredo 27. maja in od U do Ž v četrtek 28. maja t. 1. S seboj naj stranke prineso listine, ki so iz njih razvidni vsi podatki ujetnika ali tnternlranca ter družinskih članov. TaKe listine so zlasti rojstni in krstni list. domovnica, poslovna knjižica, družinska knjižica, rodbinska pola, osebna izkaznica in druge uradne lisiinc. Obenem pa morajo prinesti tudi listine, ki dokazujejo ujetništvo in internacijo, torej uradna obvestila, pisma in podobno. Tiste družine pa, ki izpolnjujejo pogoje trr je kak njih član šele po 1. maju šel v internacijo ali ujetništvo ali bo pa šele šol, naj se ra v tem uradu javijo katerikoli uradni dan po 28 maju t. 1. Vrse prizadete družine pa morajo temu uradu vselej takoj naznaniti tu "i vrnitev ujetnika ali intermranca. o n A M A Torek ?S maia: Zaprto. Sreda 27 maia cb 17.30: Poročno darilo. Red Sreda. Četrtek 28. maja ob 17.30- Sola za žene. Red B Ornima bo ponovila Sbahospeareievo iero -"onfo in Julija« r. .lanom in Vido Icvanovn v naslovnih vlos:»h Predstava bo v kratkem OPER A Torek 26 maia Znprto Sreda 27 maja ob 17 uri La Boheme. Tzven Gn?+r»vanie Tosipa Gost:ča. Cene od 33 Ht navzdol. Ce4r*ek maia ob 1630' Carmen. Red Četrtek Gostovanje Elze Karlovčeve. Gostovanje Jcsfpa Gsstiča B:všj član nnše opere Jos p GostiC bo nel 27. t m Rudolfa v Pucciniievem delu »La Boheme« S to partijo si ni osvojil ored let: ?amo m na5? slovesa resničnega odrskega umetnika temveč ?e je uvrstil *udi v Zagrebu med prve oporne moč'. Njegove odlike so postale očitne tudi inozemski kritiki in občinstvu, ko je gostoval na Dunaju in v Italiji. Priznanja in super-atlvov nolne krit:ke so najboljši dokaz, kako ceni razvajeno in kritično inozemsko občinstvo vrline tega domaćega umetn ka. Delovanje Jo-ipa Cort:ča v n - coer- ie zapustilo iskrene in zveste občudovalce njegovoga kulturnoga petja in tenkočutne ■gre N.;egove partije Des Grieuxa, VVer-*herja. A]frcda. Cavaradossija, Radamesa, Joseja. P nkertena. Lenakega in princa v >Rusalki«, so umetniške podobe, ki o?tj-^eio v trajnem *nom;nu. — Na dunajski iržav-ni open je gostoval v »Carmen«, »Trubadurju«, *Tosci« in »Ba^azzu« Nie?ov uspeh je bil tolikšen, da je dobil ponudbo za ponovna postopanja v raznih partijah. Najnovejše lavorke je žel v Gotovčevem »Eru z onega sveta«, s katerim ie pred nejavnim čpsora gostovala zagrebška opera v Rimu Firenzi m Veneziji. Zanimivo je iejstvo. da so bili protagonisti te predstave trije Slovenci: Gostič. Kogojeva, Križaj. Gostičev nastop v na£i operi pomeni resnično veselje vsem uživalcem nrefinjene jjledališke umetnosti, ki bodo obžalovali le eno- da bo njegov nas+op samo enkraten in da ne bodo imeli nriložnost1 . Napis nam pove, da so pozempl;c\ce ostanke velikega učenjaka preneliali v Ljubljano, in sicer 12. oktobra 1897. Ze na starem pokopališču Sv. Krištofa je budila največjo pozornost pisateljska grobnica. Prenesena je bila na Navje pod arkade. Na spomeniku je vklesanih več imen. V pisateljski grobnici so bili pokopani: Anton Aškerc, naš veliki epski pesnik (1856—1912); Franc Gestrin. pesnik in pisatelj (1865—1893>; Fran Levstik, eden naših prvih pesnikov in pisateljev, tudi dober jezikoslovec in izvrsten slovstveni kritik ter najboljši slovenski novinar svoje dobe (1831—1887); ljudski pisatelj Podmiljšak. znan pod psevdonimom Andrejčkov Jože (1845—1874); Ant. Raič. profesor in pisatelj; Božidar Raič. politik in pisatelj; Ivan Resman, pesnik in pisatelj (1848—1915); Simon Rutar, zgodovinar (1851—1903»; Ivan 2eleznikar. pisatelj in urednik »Slov. naroda* (1839—1892); Josip pisateljev (1836—1923). Stritarjevo ime je vklesano v posebni spominski plošči. — Pod arkadami pa srečamo še številna imena naših pisateljev in drugih zaslužnih mož. Omenimo naj Josipa Jurčiča, ki je imel precej lep spomenik na starem pokopališču, približno na sredi, blizu Bei-vveisovega spomenika. Tam sta tudi pokopana brata Cimpermana. Franjo in Josip, dalje pisatelj Franjo Maselj-Podlim-hacskj (1852—1917). Karel Dežman. ki je bil najprej slovenski pesnik, pozneje pa hud nasprotnik Slovencev in se je prekrstil v Deschmanna (1821—1889». in Ivan Grohar, znamenit slikar (1867—1911). še vrsta znamenitih imen 5e dolgo vrsto znamenitih imen srečamo na Navju. Spomeniki se vrste še na reenih tratah, ki jih krasi zdaj tudi Voo cvetje. Nekatera imena so manj znana, vendar bi ne bilo pravično, če bi jih pozabili. Tako naj omenimo Matijo Preles-nika, pesnika in pisatelja (1872—1905). Poleg se ustavimo ob imenu Viktorja Eržena, ki je bil tudi pesnik in pisatelj (1857 do 1881). Pozabiti tudi ne smemo pesnika Frana Svelličiča (1814—1881), Prešernovega posnemrdea. Slikariev ni mnogo pokojnih na Naviti, razen Groharja sta r.n-šla tam počivališče še Matej Laneus (1792 do 1855) in M hael Stroj (1303—1871^. Med imeni skladateljev zasledimo Antona Ned-veda (1828—1896), Jurija Flajšmana (1818 do 1874). Gregorja Riharia (1796—1263) in Gašperja Maska (1794—1873). Naši skladatelji so pa počaščeni še posebej s po-meniki pred Glasbeno Matico. Na pokopališču pri Sv. Krištofu je bil pokopan tudi Josip Resel. izumitelj ladiiskega vijaka. Počaščen je bil posebej s spomenikom pred poslopjem tehnike. Resel je bil Ceh. Rodil se je 1. 1793. Umrl je 1. 1857. Posebnosti med napisi Ce bi hoteli omeniti vsa imena, bi morali še dolgo naštevati. Vrste se še imena številnih kulturnih delavcev. Večino pa imajo najbrž literati. Precej ie vzgojiteljev, učenjakov, politikov itd. Kdor bi iskal posebnosti med napisi, bi jih tudi našel. Naj omenimo, da je na Navju edin napis v metelčici, in sicer na spomeniku jezikoslovca Franca Metelka. Povedali smo /e. da najdemo tudi en napis v poljščini. Nemških napisov je več. Posebnost pa je nedvomno starinska nagrobna plošča iz 17. stoletja in spomenik Ircu Mac Nevenu z irskim grbom. Na nagrobni plošči Si-monettijeve družine pa najdemo Prešernove kitice v nemščini. Toda na Navje ne zahajamo zaradi njegovih posebnosti in zanimiv osti; tja romamo, da počastimo zaslužne može, ki so nas s svojim kulturnim delom utrdili v veri do lepega, plemenitega ter človečanskega. Pridobivanje zlata na drugem mestu Madagaskar ima pa tudi druga Dfl ravna bogastva. t< -.in rudmšfvo na n t m še ni posebno razvito. Omeniti jc trebi /"a ti pri-dobivanje Mjudc, ki jc t.jui za vojno "n-dustrijo \a/na surovina. Šljudo pridobivata Compagnic Generale dc Madoga kar in So*-ciete des Minerai> de ia tirand lic. Glavna ležišča so rri Petrcki. Ambovombi in Rc-kiili. Leta 1938 so pridobili na Madagaskarja 677 fem sijado v vcedm ti I4,d00t©08 fisnkc.v in c J te si> ;o UBVOgfil 626 ti.n. več'noma v Angliji . Če premo po prv.'-v.-::. i.' pr;uVb:"jn ic zlata ni .Madiiga.&arju ni drugem me-tu. Leta l*M8 so pridobili 42S kg dota v vrednoti 15.400.000 frankrv. !cr.i" I937 p.ied tudi kerimd. Leta 1938 so ca pridobili 35 ton. leta 1913 pa 1100 ton. Tu vidimo znatno nazadovan ie. kakor ?e kaže rudi pri pridobivaniu z ata. ki so ca pridobili leta 1013 2050 kc. Madagaskar ima ti-di bogata ležišča Ig Eata. Končno je treba omeniti Te žlahtne kamne, ki so jih pridobili leta 1938 okrcaj 314 kc in >kora: vse izvcziH. Se nciApriSžcna so na Madagaskarju ležišča premogi in uranove rude. Premalo železnic Francoska kcAoBiaina uprava jc precej 7ancmari:i'a izkoriščanje naravnih bogastev Madagaskarja. Franco ka vlada, ki jc pc jlav.la leta 18Č7 M;'d.rt;:'kar /a svoje protektoratno ocenil je. ni izkoristila vseh r~ednrsti te kolonije. Rudnišivo sc ni mo-£5.o razviti predvsen zaradi s!ab:h prometnih zvez. MadagaralrM jc četrti največji otok na svetu, saj meri 627.000 km- in ie večji od Francije same, ima pa same 8o4 k.!' metrov železnic. CiJavna ?e!czm>ka proga vodi od prisrtnni.^a Tarnata ve na vzhodni obali d33 ton, leta jem dt 1 pokopališča, ki je zdaj 1 * ~, - ->A ' • jl^^,.^ - - ~ „. it 19 VS rya /e 24.1 <1 ton. Zedmicne države namenjeno 7a semen sce. Zato so morah . ™ . ' • V * j * j La številne grobove prekopati m kosti pre- proizvajajo umetn, grafit, toda ta mdustri- I ekaj grobov zaslužnih | & 'c a^nja leta nazadmala. Ach^engraphit mož je bilo že prej na sedanjih Navjah. i Corporation vNew^ojku kot najpomemb- Kjerk ohranjen: stari sporne- | nejše industrijsko podjetje te vrste ima niki zaslužnih mož, so jih prenesli na j &v<>'« industrijske naprave pri Niagarskem Navje z zemeljskimi ostanki vred. V ne- slapu. katerh primerih so pa lahko prenesli le I Ko je prišel otok Cevlon v vojno pod- spomenike. kaj t: grobovi so bili že preko- ročje, je bilo tako; jasno, da se bosta An- e. Tako so glija in Amcril pan: in kosti so se porazgubi ika prizadevali polastiti se Madagaskarja, kjer je rudi mnogo grafita. Podobcn korak, kakor Anglija z zasedbo Madagaskarja, je storila Amerika že pred pričetkr.m vojne v Pacifiku, ko je zasedla Nizozcm-ko Guvano. kjer so bogata ležišča bauksita. Do prve svetovne vojne je imel Cevlon v pogledu grafita najvažnejšo vlogo. Tu gre v glavnem za kristalni grafit, zaradi dobrih lastnosti posebno priljubljen v ameriški industriji. Po prvi svetovni vojni pa je začel izpodrivati Cevlon Madaga- Red sanca Že v pradvnih časih j>e igralo sonce v mitu narodov posebno vlogo, še zdaj naletimo pogosto na sončne simbole kot znak časti in dostojanstva. Manj znano je, da imajo nekateri narodi celo posebna sončna odlikovanja. Taka odlikovanja so najprej podeljevali na Japonskem in v Perziji. Perzijski red sonca ln leva ima obliko žareče zvezde in u.^tanovil ga je leta 10S šah FeČ Ali. Pozneje Je ta red zapadel pozabi. Tako je zdaj Japonska edina država na svetu, kjer .še podeljujejo red sonca. To visoko odlikovanje debe vojaški in civilni dostojanstveniki za, izredne zasluge. Red sonca le ustanovil leta 1873 cesar Mutso Hito. Njegov pomen je razviden že iz dejstva, da se podeljuje v osmih stopnjah. Zlato sonce z 32 prameni naj bi bilo podoba japonskega tropičnega sonca. Denarni cbtok na Japonskem Japonsko finančno ministrstvo je zvišalo bankovcev, ki smejo biti v obtoku. Za j,7$x>nsko državno banko Velja povišanje od 4.7 milijarde jenov na 6 milijard, za banko na Koreji od 6C0 na 750 milijonov in za banko na Formozi od 210 na 270 milijonov. Najvišji obtok svojih bankovcev je japonska drZavna banka dosegla skar. kjer nad .trgovinskimi bankami in bdeti n;1 I tajsko valuto doma in v tujini. Glavni banke se bo mogla povišati samo z dovoljenjem finančnega ministrstva. (Agit) Deficit v angleškem državnem preračunu V pravkar zaključenem finančnem letu so dohodki angleške države dosegli 2074 milijonov funtov šterlingov, izdatki pa 4776 milijonov. V zadnjih mesecih so znašali vojni izdatki 11.25 milijonov funtov šterlingov dnevno. Leteči dol