Izhaja vsako »rod®. Naročnina:
za celo lete Dir. 30"— za pol leta „ 1*'— za inozemstvo za oelo leto din SO'—
Imeratl po tarifu. - Pismenim vprašanjem naj «0 priloži znamko 2a odgovor. — Nefrankiranm se ne sprejemajo.
Glasilo »Slovenske Kmetske
Stranke".
Vsakdo vlival ▼•e ladove svojega del« ln marljivosti!
M	II
Rokopisi s« na vračajo. — Plača In t*« se v Ljubljani. — Uredništvo In uprava Ja * Ljubljani v Kolodvorski ulici it. 7. — Telefon Inter. it. 550«. — Račun pri poštni hranllnM it. 14.194.
Zahtevamo
Poslanci kmetsko-demokratske koalicije so zapustili Beograd.
Po vsem tem, kar se je zgodilo v Beogradu, je poslanski klub KDK sklenil, da zapusti Beograd in se ne vrne tja, dokler bo zbrana dosedanja krvava Narodna skupščina in dokler bo vladala sedanja večina, ki je politično odgovorna za zverinska umorstva v skupščini.
Ta sklep je velikanskega pomena za vse prečane. Je to izraz javnega mišljenja vseh Hrvatov ter skoro vseh Srbov-prečanov in skoro polovice Slovencev, da je z beograjsko čaršijo nemogoče skupno obravnavati državna vprašanja.
KDK ne zahteva samo, da odstopi vlada, da se razpusti omadeževani parlament, ona zahteva, da se izpremeni do temelja ves cincarski režim, ona zahteva, da se izpremeni ustroj države. Z eno besedo, zahteva popolno gospodarsko in zakonodajno samostojnost prečanskih krajev, to je federativno Jugoslavijo s popolno svobodnimi državami v skupni državni meji.
Te zahteve noče priznati sedanja i-adikalr.o-klerikalna vlada. Ne samo, da jo noče priznati, ona nam je celo prepovedala staviti take zahteve in če te prepovedi ne sprejmejo od naroda svobodno izvoljeni poslanci, potem se hoče z umori preprečiti izvršitev narodne volje.
V demokratični državi je narod suveren, to se pravi vla-d a r. Čaršija tega ne prizna. Pri nas hoče biti ona vladar in narod naj bo veren sluga njej, če ne z lepa, pa z revolverskimi streli. Zato narod, vladar, zastopan po svojih iposlancih, zapušča Beograd, ne prizna več suverenosti čaršije.
Kaj bo sedaj? Popolno zaupamo v vodstvo KDK koalicije, to vodstvo bo ukrenilo vse Ipotrebno in pripravilo vse, da bo narod resnično vladar. Zato čakamo mirno na razvoj J dogodkov, ki bodo končno prinesli narodu svobodo.

Svečan pogreb hrvaških
mučenikov.
V sredo, dne 20. t. m. so padli v beograjskem parlamentu smrtonosni streli, dobro pripravljeni streli, ki so ugasnili luč življenja dvema hrvaškima kmečkima poslancema, tri pa spravili v življensko nevarnost, katere jih je rešila, vsaj tako upamo, vešča in spretna zdravniška roka. Padel je Pavle Radič, tudi naš Pavle Radič, in padel je dr. Gjuro Ba-sariček, tudi naš Gjuro Basarioek! V bolnici pa še trpe naš voditelj Štefan Radič in njegova tovariša dr. Pernar in kmet iz zagrebške okolice in poslanec Grandža.
Smrtonosni streli pa niso pogodili globoko v srce le mučeniških žrtev, ampak so zadeli v srce ves hrvaški narod. Temu so bile morilčeve krogle namenjene. To je dobro čutil ves hrvaški narod in nepopisno ogorčenje je zavladalo po celi hrvaški in reči smemo, tudi po celi slovenski deželi, kjer je le še trohica poštenja doma in le še mrvica človeškega čuta. Ni naša krivda, če klerikalci tega čuta niso pokazali!
Kako strahovito so odmevali morilčevi streli po vseh prečanskih deželah, je pokazala velikanska udeležba vsega prečanskega naroda pri pogrebu mučeniških žrtev v soboto, dne 23. t. m. v Zagrebu.
Od Beograda do Zagreba.
Trupli obeh žrtev so najprej položili na mrtvaški oder v bolniški kapelici v Beogradu. V četrtek popoldne so trupli svečano prepeljali na beograjski kolodvor, kjer so poseben vagon priključili na brzovlak, ki vozi v Zagreb. Cerkvene obrede je opravil v Beogradu nadškof Rodič. Neverjetno pa je, kako so se obnašali v tem žalostnem trenotku neki Beograjčani. V gostilnah in kavarnah, mimo katerih se je premikal žalni sprevod, so se ljudje zabavali ob zvokih vesele godbe kakor da bi nič ne bilo. Celo v kolodvorski restavraciji v Beogradu je svirala Beograjčanom toliko priljubljena ciganska godba, ko so zunaj peli žalostinko!! Kakšni morajo pač biti ti ljudje? Oni niso nič videli nesrečnih vdov pokojnikov, niso videli plakajočih otrok, ki so šli za krstama — slišali so samo cigane in njihove gosli! Ali je potem čudno, če je raz-draženost med ljudmi dosegla svoj vrhunec ob taki brezmejni posurovelosti in brez-čutnosti? Ugotovimo pa, da je šla v Beogradu za pogrebom samo siročad, radikalska gospoda pa je poslušala cigane ...
Ginljivi in pretresljivi prizori so se odigrali na dolgi poti od Beograda do Zagreba
na vseh postajah, kjer se je ustavljal vlak. Na stotine in na tisoče hrvaškega kmečkega ljudstva je prior kovalo vlak na vsaki postaji, da izkaže mučenih m zadnjo čast. A tudi tu se njdg^uilo vse tako, kakor bi se bilo lahko. Vagon s krstama se je ustavljal vedno daleč izven postaje, da so ga ljudje komaj našli. Narod pa je s ponosom preziral vse te malenkostne sekature in je vztrajal na svojem mestu do zadnjega slovesa. Krste je že pokrivalo nebroj vencev. Posebno lep je bil trnjev venec, ovit s temnotrdečimi rožami, ki ga je položila na krsti organizacija HSS v Vinkovcih. Poslanci, ki so spremljali krsto, so imeli polne roke in polna usta dela, da so opominjali ljudi, naj drže red in mir v teh težkih dneh. Prosili so in rotili ljudi v imenu Štefana Radiča — in narod je na veliko srečo svojega voditelja ubogal. Se nikdar se ni pokazalo tako očitno kot v teh strašnih dneh, kaj pomeni na Hrvaškem ime Štefan Radič! Upajmo, da bo kmalu tudi v Sloveniji tako, da se bodo tudi zaslepljeni pristaši SLS pri nas na deželi znašli skupaj z nami in Hrvati pod skupno zastavo v skupnem boju!
Prihod v Zagreb.
Na ogromnem prostoru pred glavnim kolodvorom v Zagrebu se je zbrala v petek zjutraj že na vse zgodaj ogromna masa naroda, želeč kar najbolj svečano sprejeti mu-čeniška sinova matere Hrvatske. Na peronu kolodvora pa se je zbral najodličnejši svet, kar ga premore kraljevski Zagreb.
Tu pa se je pojavila med množico pri-prosta žena, oblečena v skromno obleko in z ruto na glavi. Vsa potrta, oko pa suho — jokati se ni mogla več! Dala se je v svoji neizmerni bolečini peljati, kamor so jo pač peljali, brez volje, brez moči... Bila je to nesrečna — Pavletova mati...
Vodile ste nesrečno ženo obe vdovi umorjenih, zaviti v žalno črnino. Vsaka je z eno roko podpirala nesrečno mater, za drugo roko pa so se jima obešali jokajoči otroci obeh mučenikov, ki jim je zverinski morilec vzel očeta in rednika!
Strašen je bil ta prizor in ob enem nepopisno ginljiv. Tudi najbolj junaška srca so se topila v žalosti in nobeno oko ni ostalo suho pri pogledu na onemoglo mater in na osiromašeno deco...
Pri nas pa je brezmejna klerikalna strankarska zagrizenost in podivjanost ipak mogla roditi strašne besede: »Prav je!«... Taki so plodovi nesrečnega klerikalnega hujskaštva pri nas!
V Seljaškem domu.
Ko je mestni župnik zagrebški opravil na kolodvoru cerkvene obrede in so številni govorniik izrekli svoje zadnje pozdrave, so naložili obe krsti na gala-voz in ju v svečanem sprevodu prepeljali v Seljaški dom, kjer so ju položili na pare. Mogočna stavba Se-Ijaškega doma je bila vsa zavita v črno. Potem pa so odprli oba vhoda v palačo in od tedaj naprej je defilirala tisoč- in tisočglava množica Hrvatov vseh stanov in brez razlike strank mimo pokojnikov, skazujoč jima zadnjo čast.
Tudi zagrebški nadškof dr. Bauer je pri-žel — opravil kratko molitev in se vpisal v žalno knjigo. Njegovemu lepemu zgledu je sledila vsa zagrebška in hrvaška duhovščina.
Tako delajo katoličani in kristjani, ki pa niso klerikalci...
Pogreb.
Krasno je sijalo solnce v soboto, ko so se začele zgrinjati silne množice hrvaških kmetov iz vseh krajev svoje širne domovine v svoje središče, v Zagreb. Bilo je, kakor da bi samo nebo hotelo potolažiti užaljena srca v njihovi silni boli in tugi s svojo toplo milino ...
Zagreb pa ni videl solnca. Odel se je ves v žalost in tugo, vse delo je počivalo, vseh oči pa so bile uprte na Seljački dom, odkoder so ta dan prepeljali mučenika za kmečko pravico in narodno svobodo na pokopališče k večnemu počitku.
Pogrebnih svečanosti ni mogoče opisati. Toda iznad vsega zunanjega sijaja se je visoko dvigalo globoko spoštovanje vsega naroda pred mučeniškimi žrtvami in kljub globoki žalosti ponosna zavest, da bo krepki in odločni hrvaški kmečki narod prebolel tudi to bolečino!
Ta globoka zavest je dala stotisočem silen pogum, a tudi silno samozatajevanje. Ni dvoma, da je v vsakem hrvaškem srcu ta dan kar vrelo in gorelo in ustnice so se stiskale tesno, toda trezen razum in hladna pamet sta premagala vse srčno gorje! V tem svojem samozatajevanju je pokazal hrvaški narod v Zagrebu vso svojo veličino pred celim kulturnim svetom! Niti enega policaja ni bilo nikjer videti in nobenega žandarja, pa se vendar ni dogodil niti najmanjši incident, ki bi bil oskrunil svečani trenotek. Na sto- in stotisoče naroda je napolnilo široke ulice in trge, a samo vzklik »Slava!« je zadonel, potem pa niti besede več. Nemo in mirno so zrle množice na žalni sprevod, ki se je pomikal mimo njih. Ta silna disciplina je bila pa ravno vsled svojega miru nekaj groznega, nekaj strašnega ...
Ob polenajstih dopoldne so kmečki mladeniči v narodnih nošah prinesli obe krsti pred Seljački dom. Položili so ju na vozova, ki jih je takoj obdala častna straža. Za krstama sta korakale obe vdovi z otroci in pa mati pokojnega Pavleta.
Trpko čustvo je prešinilo množice, ko je zagrebški nadškof dr. Bauer z veliko duhovniško asistenco opravljal cerkvene obrede. Nobeno oko ni ostalo suho.
Nepregledna množica je med petjem ža-lostink molčala kakor grob. Po končanem blagoslovu pa se je pojavil na balkonu Selja-škega doma podpredsednik Hrvaške kmečke stranke g. Josip Predavec v spremstvu Sve-tozarja Pribičeviča in več drugih poslancev, da se zadnji pot poslove od mučenikov.
Govor podpredsednika HSS P r e-d a v c a.
Prvi je kot podpredsednik HSS izprego-voril Josip Predavec.
»Razžaloščeni bratje in sestre, veliki mu-čeniki in tovariši naši! Hrvatska in njeno glavno mesto sta zopet v težki črnini. Od Petra Svačiča, od Matije Gubca, od Zrinj-skega in Frankopana, od julijskih, december-. skih in rakovaških žrtev iz leta 1903 in 1918. se vrste postaje Kalvarije hrvatskega naroda, neprestano se polnijo tužne in slavne strani hrvatske zgodovine. S srcem, polnim bolesti, moramo ugotoviti, da bol in tuga hrvatskega naroda v nobenem času nista bili tako vsesplošni kakor danes ob odru teh nedolžnih mučenikov in junaških žrtev. Ko so prišli prvi glasovi o njihovem umoru, so zadrhtela vsa srca, in ko so se ti glasovi potrdili, se je zle-denila kri vsega naroda.
Posebno je zadrhtelo selo. Žuljava roka je prenehala delati in od ust do ust se je razširilo strahovito šepetanje: Kaj sedaj? Strahovit šepet, ker to vprašanje ni vprašanje nezavedne, neorganizirane množice, temveč je to vprašanje zavednega naroda, ki se vprašuje, kaj sedaj, ko ni možnosti niti na najbolj legalen način voditi borbo za pravo svobodo in boljšo srečo. Kaj sedaj, ko naši sinovi niso niti v parlamentu svobodni? Kateri pot nam preostaja za obrambo svobode?
Razžaloščena srca bi našla hitro strašen odgovor. Toda občutimo strašno težo časa. Organiziran narod, vodeč borbo proti temi in mračnim silam: tiraniji, hegemoniji, šovinizmu in korupciji, čuti, da je to borba dveh svetov. Narod se popolnoma zaveda strašnega vprašanja in ako si predočimo njegovo spoznanje, kakšno borbo vodi, prihaja tudi odgovor na vprašanje. Tiranija sama po sebi pada, a kri prinaša osvobojenje. To je zakon zgodovine. Zato, oplakujoč naše žrtve, dvignimo glavo in dajmo odgovor: v naših srcih naj ožive naši najvišji ideali ali ideali človeka, hrvatskega naroda, ideali pravice, svobode, dela in poštenja, a naša svetla pamet naj da vsa sredstva, dostojna hrvatskega naroda.
Dragi Pavle in dragi Gjurol Oba tovariša obenem! Preveč je za nas. Toda naj nas kre-pe vajini duši in naj nam dasta dovolj moči, da nadaljujemo in dovršimo veliko delo, osvobojenje človeka in Hrvatske. Večna vama slava!«
Govor Svetozara Pribičeviča.
Nato je izpregovoril Svetozar Pribičevič. Prevdarno, kakor bi tehtal sleherno besedo, je navezoval stavek k stavku. Učinek njegove deklaracije, podprte posebno z velevažnim sporočilom Stepana Radiča, ki mu ga je včeraj diktiral v pero, je bil sijajen. Znameniti govor, ki najavlja novo epoho, se glasi do-slovno:
»Tužni zbor! So slučaji, ko preživi človek v trenutku cel vek. Tudi mi smo tako v enem trenutku preživeli skoro celo stoletje in pridobili v tem času izkušnje, kakor da smo živeli stoletje. To smo preživeli v onem usodnem trenutku, ko so smrtonosni streli pogodili drage pokojnike, ki so se z nami borili za najsvetejše in največje pravice, za svobodo, enakost, ravnopravnost in dostojanstvo človeka.
Streli, ki so bili izstreljeni, so bili namenjeni vodstvu KDK sploh, zlasti in posebej pa še predsedniku Stepanu Radiču.
Toda ti streli, ki so odjeknili in ki so smrtno pogodili naše drage pokojnike, so jih pogodili samo fizično. Ostal .je duh, ki je njihov in nas bo vodil v borbi.
Ti streli so pogodili nekaj drugega. Pogodili so današnjo Narodno skupščino, v katero se po sklepu KDK ne bomo vrnili. (Klici: Tako je! Živio!) Ti streli so zatem pogodili današnjo ureditev države, za katero smo delali v najboljšem prepričanju, pod katero smo doživeli v praksi neenakost in podrejenost ter smo morali nadaljevati to veliko borbo.
Končno so ti streli smrtno ranili današnji sistem, ki išče zadnje argumente v kundaku in nasilju, namesto da bi jih iskal v sporazumu vseh narodnih sil, v skladu in harmoniji vseh narodnih vrlin.
Ko sem po izvršenem groznem zločinu takoj po operaciji bil skupaj s svojim tovarišem in prijateljem Stjepanom Radičem (Živio!), ki se je na operacijski mizi obnašal tako, da je zdravnik izjavil, da v svoji praksi ni imel primera take hladnokrvnosti in takega, junaštva, tedaj mi je Radič dejal: ,Bojim se za državo!'. In neprestano je ponavljal: ,Bojim se za državo!' in ,Vsi naši neprija-telji bodo sedaj dvignili glave.'
Ko sem bil včeraj pri njem, mi je dejal: ,Bojim se za državo!' ter me je prosil, naj vam iprečitam to njegovo izjavo.«
Tu je g. Pribičevič razvil papir in z izjavo, da mu je besede diktiral v pero g. Ste-pan Radie s prošnjo, naj jih v njegovem imenu prečita danes pri pogrebu, je pričel citati:
Sporočila Stjepana Radiča.
»Zločin, storjen v Narodni skupščini, je veliko narodno in državno zlo. Mi vsi to vidimo in občutimo. V tem občutku nam je bila prva misel, da zastopniki Hrvatske in ostalih prečanskih krajev nikdar več ne pridejo v Narodno skupščino v Beogradu. Toda v državnem, narodnem in mednarodnem življenju ne sme biti besede »nikdar« — da, v tem trenutku tega vprašanja ne smemo niti postavljati.
Mi Hrvatje imamo slovanski ilirski preporod in seljaški preporod. V prvem so stali prečanski Srbi ob strani. V drugem so z nami. To nam daje moč in pamet, da težko vprašanje, ki ga je sprožil zločin, rešimo hitro, odločno in velikopotezno. Verujmo v svoj narod, kakor veruje on v nas. Verujmo kralju, kima v tem času, čeprav je neodgovorni ustavni faktor, pripada izredno težka naloga. Prepričan sem, da bo svojo zgodovinsko nalogo izvršil tako narod srbski, hrvatski in slovenski, kakor tudi naš kralj. Delajmo vsi na tem, da nalogo izvršimo, ko nas pozovejo na volitve ali v drugo borbo!«
Med grobno tišino je poslušala ogromna množica to zgodovinsko sporočilo Stepana Radiča in ga sprejela ob zaključku na znanje z gromovitim, a kratkim, odsekanim: »Tako je!« Pribičevič pa je nadaljeval:
»Srbi v teh krajih bodo stali v teh usodnih dneh težke izkušnje ramo ob rami s svojimi brati Hrvati. Ohranili bodo edinstvo, ki so nam ga stvorila stoletja skupnega življenja in borbe in odgovorili bodo v teh težkih trenutkih z zvestobo za zvestobo. To je globoko občutil tudi predsednik Radič (Živio!), ki mi je, kakor tudi mnogim drugim našim prijate-teljem in članom, po atentatu izjavil: ,Kakšna sreča in moč, da smo danes skupaj!' (Klici: ' Tako je!) Mi vsi občutimo, posebno pa se zavedamo tega tukajšnji Srbi, da so Hrvatje v skupno državo prinesli svojo zgodovinsko državnost in to je razlog več, da se tako urede odnošaji v naši državi, da se zajamčita popolna enakost in ravnopravnost onim, ki so skozi stoletja znali obvarovati svojo državnost. (Tako je!)
Našim dragim pokojnikom (Slava jim!), našemu premilemu Pavlu in Gjuri (Slava jim) pošiljam poslednji naš pozdrav s trdno vero, da bo žrtev, ki sta jo doprinesla, rodila obilen plod za naš narod, za njegovo misel svobode, enakosti, ravnopravnosti in dostojanstva človeka, za katere se borimo.«
»Vama, draga pokojnika, ki sem vaju toliko ljubil in spoštoval in ki sta nam bila toliko potrebna v teh velikih trenutkih, vama slava in hvala!«
Vsa množica je ob koncu govora Sveto-zarja Pribičeviča zaklicala trikrat: »Slava jim!«... Nato je pevsko društvo »Kolo« zapelo ganljivo žalostinko.
Zadnji, pozdrav Slovencev.
Kot tretji govornik je nastopil poslanec Ivan Pucelj, ki je izvajal:
Spoštovani in otožni pogrebniki!
»Spoznal sem za največje dobro in zato učim: Brez Hrvatske ni Slovenije, brez Hrvatov ni Slovencev. (Tako je!) Brez zadovoljnega in srečnega hrvatskega seljaka ni in ne more biti zadovoljnega slovenskega kmeta. Brez zadovoljnosti in sreče ni miru, brez miru ni dela in brez dela ni življenja. In ker to vemo, zato je rana, zadana v hrvatske grudi, zadana ravno tako v slovenska prša. In ko je danes vaša bol velika, je pa moja bolečina mnogo večja, ker danes ni tukaj z nami cela Slovenija, kakor bi to moralo biti; nego samo en del. Izgubil je hrvatski narod dva svoja
Poziv k plačilu uslužbenskega davka. Vsi oni službodajalci, ki po določbah pravilnika k čl. 99., točka 6. (k zakonu o neposrednih davkih (Uradni list št. 31 z dne 31. marca 1928) odvajajo uslužbenski davek četrtletno, se opozarjajo, da morajo plačati davek za tekoče četrtletje s predpisanim seznamkoin najkasneje do dne 15. julija t. I. V njih lastnem interesu je, da se tega roka točno drže ter se s tem izognejo plačevanju zamudnih obresti in morebitne kazni zaradi nerednosti po čl. 138 in 139 novega zakona o neposrednih davkih. Davčni uradi imajo nalog, da s pomočjo finančne kontrole ugotove, če so službodajalci zadostili svoji dolžnosti. Kjer se bodo ugotovile nerednosti, se bodo morale uporabiti kazenske določbe.
Uradi za agrarne operacije v Ljubljani (to je komisija za agrarne operacije, komisar za agrarne operacije v ljubljanski oblasti in komisar za agrarne operacije v mariborski oblasti) so se preselili iz palače Velikega župana na Bleiiweisovi cesti v Auerspergovo palačo, Gosposka "ulica It. 15, II. nadstropje, kjer uraduijej« od ponedeljka 25. junija 192$ dalje.
5 UR DELA MANJ
če se ravnate po novi metodi, katero Vam priporoča Schicht
ŽENSKA HVALA
raztopljena v vodi odpravlja nesnago .rreko noči, drugo jutro pa se vzame za izkuhavanje perila
SCHICHTOVO TERPENTIN MILO
najboljša sinova (Slava jim!), izgubil je dva najboljša izmed dobrih, a trije najboljši med dobrimi in gotovo prvi človek med vsemi, zvijajo se v nepopisnih mučeniških bolečinah težko poškodovani od zločinske roke. Izgubil ste dva, ki sta bila vzor rodbinskega očeta, izgubili ste dva, ki sta bila vzor zakonskih mož, izgubili smo dva najboljša prijatelja, izgubili smo dva, ki sta bila vzor požrtvovalnosti in nesebičnosti, ki sta bila borca idealna in nesebična, pripravljena vsak trenutek za najskrajnejše žrtve.
Strašna je to usoda in človeški razum zastane pred neskončno pravico božjo. Ali utehe in tolažbe iščemo v spoznanju, da še ni nikoli nikjer nobena borba vodila k zmagi brez silnih in velikih žrtev. In če sta draga prijatelja, blagopokojni Pavle in Djuro, umrla s svojimi fizičnimi telesi, nista umrla s svojim duhom. Grobovi Pavla Radiča in Djure Ba-saričeka bosta ono mesto, kamor bo romal narod hrvatski, da si nabere in načrpa novih moči in silnega poleta za nove borbe, ki ga čakajo v bližnji in daljnji bodočnosti. Ali na te grobove bo moral romati tudi slovenski narod in pred vsem slovenska mladina, ako bo hotel živeti svoje narodno življenje.
Prinašam na te sveže grobove pozdrave slovenskega polja in naših lepih gozdov, prinašam pozdrave naše kmetske vasi in naših lepih gora, katere sta pokojni Pavle in Djuro istotako ljubila, kakor jih tudi mi.
Mir in pokoj zemeljskim ostankom pokojnega Pavla in Djure v lepi zemlji hrvatski. Njihovim dušam zasluženo plačilo pri večnem in neskončno pravičnem Bogu! Spominu njihovemu pa med nami večna slava!«
Drugi govorniki.
Za tov. Pucljem je govorilo še večje število govornikov, na to pa se je razvil velikanski sprevod do zagrebškega pokopališča, kjer sta položena v častno grobnico v neposredni bližini velikega hrvatskega pesnika Prerado-vica. •
Cel dan je vladal v mestu vzoren mir in red. Vlada je pač poslala v Zagreb cele bataljone orožnikov in tudi vse vojaštvo je bilo pripravljeno, potreben pa ni bil niti en policaj. To je kulturna veličina hrvatskega naroda, kateri se danes divi ves svet!
Žalostno !
Tudi v Ljubljani so nameravali pristaši obeh v Kmečko-demokratski koaliciji združe*
nih strank prirediti žalno manifestacijo za svojimi padlimi tovariši in mučeniki, toda vlada je vse manifestacije kratkomalo prepovedala!
Kljub vladni prepovedi pa naše žalovanje ni nič manj prisrčno in iskreno. Toliko pri-srčneje, ker se zavedamo, da moramo vsaj mi po možnosti oprati sramoto s slovenskega imena, ki so jo Slovencem pripravili kleri-rikalci.
* * *
SKS na pogrebu v Zagrebu. Na pogrebu je bilo zastopano načelstvo SKS, oba okrožna odbora, okrajne organizacije: Krško, Kostanjevica, Metlika, Brežice, Kamnik, Novo mesto, Ljubljana okolica in še več drugih, ki se pa nam niso prijavili. Močno delegacijo so poslali na pogreb dijaki. Zastopana je bila tudi Zveza kmetskih fantov in deklet.
Telegrami krajevnih organizacij.
Sožalne brzojavke. Okrožni odbor SKS v Mariboru je poslal sledeči sožalni brzojavki: Predsedstvu HSS, Zagreb, Seljački dom. — Okrožni odbor SKS v Mariboru izreka najgloblje sožalje stranki in rodbinam Pavla Radiča in dr. Basarička in želi zdravja predsedniku, dr. Pernarju in Grandji. Iz njihove mu-čeniške krvi bomo črpali čudovito moč. — Predsedniku Stjepanu Radicu pa sledeči brzo-jav: Predsedniku- Stjepanu Radiču v Beogradu.— Ves naš kmečki narod želi, da nam ostane ohranjeno Vaše dragoceno življenje in da skoro ozdravite. — Okrožni odbor SKS v Mariboru.
* * *
Odbor Slovenske kmetske stranke za Celje in okolico izraža tem potom najglobokejše sožalje nad nepričakovano in kruto smrtjo naših odličnih bojevnikov za narodne pravice. Ogorčeno protestira proti krutemu zločinskemu postopanju vladne večine, katera se z orožjem in krvoprelitjem hoče obdržati na krmilu državne uprave ter zahteva takojšnji odstop sedanje vlade, ker je nezmožna, da čuva red in mir ter enakopravnost v državi.
« * *
Krajevna organizacija SKS Št. Vid nad Ljubljano. Podpisana organizacija odločno obsoja krvave dogodke v narodni skupščini in prosi, da pošljete družinam padlih naše globoko sožalje, g, Stepanu Radiču pa naše tople
pozdrave in našo radost, da je ušel smrti, katero so mu skrbno pripravljali radikalski morilci in njihovi slovenski pomagaoi. Klerikalnim hijenam, ki rijejo po grobovih padlih
mučenikov, pa naše zaničevanje.
♦ * *
Občinski odbor občine Želimlje, zbran na svoji seji dne 24. junija 1928, užaloščen nad žalostnimi dogodki v narodni skupščini v Beogradu, pošilja svoje globoko sožalje nad izgubo naših prvoboriteljev za svobodo, pravičnost in enakopravnost ter voditeljev našega kmetskega pokreta tov. Pavla Radiča in dr. Basarička. Sožalnico blagovolite sporočiti bratskemu H. S. S. vodstvu. — Župan: Franc
Železnik, slede podpisi vseh odbornikov. ♦ * *
Zverinsko umorstvo v Narodni skupščini najodločneje obsojamo, izrekajoč najgloblje sočutje po izgubi herojev za narodne pravice in želeč čimprejšnjega okrevanja našemu vodji in ostalim.
Kraj. org. SKS Radomlje, Lovšin, tajnik. * * *
»Klub neodvisnih akademikov« in uredništvo »Svobodne Mladine« so poslali predsedstvu HSS sledečo izjavo:
»Z globokim ogorčenjem smo sprejeli vest o strašnem zločinu člana radikalne stranke, velesrbskega fanatika Puniše Račiča nad parlamentarnimi zastopniki hrvatskega naroda.
Izrekamo svoje globoko sožalje nad padlimi žrtvami* Pavlom Radičem in dr. Gjurom Basaričkom in srčno želimo skorajšnjega okrevanja Vašemu voditelju Stjepanu Radiču, dr. Ivanu Pernarju in Ivanu Grandji. Prosimo Vas, da sporočite to tudi njihovim svoj-cem.v
Težko nam je, da je v tem času v vladi najštevilnejša zastopnica slovenskega naroda SLS, da v komentiranju tega zločina kaže njeno časništvo toliko pomanjkanja moralne sile in politično kratkovidnost in da je s tem podan videz, da je tudi velik del Slovencev soodgovoren za ta zločin med hrvatskim narodom.
Zagotavljamo Vas, da se hoče mlada slovenska generacija, zbrana v »Klubu neodvisnih akademikov«, odločno boriti, da se najdeta slovenski in hrvatski narod v skupni borbi za politično in gospodarsko - socialno osvoboditev.«
Kdor sreče ne odklanja, naj naroči srečko.
Danes smo priložili naročilne dopisnice za srečke državne razredne loterije, ki bo v bodočem kolu razdelila na srečne igralce težke milijone. Vsaka druga srečka bo izžrebana, zato je pametno, da si hitro naročite srečko. Žrebanje prične že 7. julija. Srečke za Slovenijo razpošilja glavna razpečevalnica srečk za Slovenijo
Zadružna hranilnica r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
Značilne podrobnosti«
Brez komentarja!
Prejel sem iz Maribora sledeči dopis:
»Včeraj je bil pri nas tov. Filip Primec. Vzeli smo od njega na zapisnik sledečo izjavo, ksi jo je lastnoročno podpisal in se nahaja pri nas:
„Filip Primec, posestnikov sin 'o
Hotinji vasi št. 19, izjavi:
„»Poslanec Štefan Falež se je proti
Mihaelu Skodiču, posestniku v Hotinji
vasi in Še nekemu drugemu iz Hotinje
vasi včeraj dne 22. junija 1928 izrazil,
da je prav, da je prišlo do atentata v
Narodni skupščini in da je on že prej
vedel, da bo do tega prišlo in da je
sam pri neki priliki držal že nož v žepu,
da udari po Radiču.
To sta mi povedala včeraj in sicer
Skodič na svojem domu in drugi je
pravil posestniku Škrablu na Škrablo-
vem domu.""
V Mariboru, dne 23. junija 1928.
Filip Primec, l. r."
Ta dopis sem prejel in ga izročam slovenski javnosti.
Ivan Pucelj, nar. poslanec.
Prečani zapušča jo srbijanske stranke.
Na Hrvaškem, v Dalmaciji in drugod so imeli radikali in demokrati precej močne organizacije tudi med Hrvati.
Te organizacije razpadajo, ker so začeli vsi pristaši teh strank iz radikalnih in demokratskih organizacij izstopati in se pridružujejo naši organizaciji.
Danes vlada na Hrvaškem samo ena misel: Proti beograjski cincariji! Strank na Hrvaškem ni več! Hrvaška stoji danes kot en mož v prečanski fronti pod vodstvom Stjepana Radiča!
In Slovenija? In Slovenci? In slovenski kmetje?
Hrvaški ponos.
Takoj po atentatu je vlada izjavila, da bo ona plačala pogrebne stroške za ubite žrtve in da bo skrbela za vdove in sirote ubitih poslancev.
To ponudbo je cel hrvaški narod ogorčeno odklonil. Najprej človeka ubiti, potem pa priti in reči, ej, kaj boš sitnaril, saj bom jaz plačal pogreb — to je že več kot predrzno! To zmore samo cincar!
Pogrebne stroške je plačal kraljevski Zagreb. za vdove in sirote pa bo skrbel hrvaški narod, ki je že zbral lepo vsoto denarja v ta namen in ga bo še.
Kako gre Radiču in tovarišem?
Radič leži bolan v Beogradu. Njegovo stanje po operaciji je dobro, toda nevarnost komplikacij še ni minila.
Dr. Pernarjevo stanje je dobro. Rana se lepo celi, toda počasi. Upajo, da bo kmalu popolnoma izven nevarnosti.
Kmet Grandja se že sprehaja po bolni-škem vrtu.
Kralj pri Radiču.
Takoj na dan atentata je kralj obiskal v bolnici ranjenega Radiča in ga dvakrat poljubil. Kralj je ukazal, da mu morajo zdravniki vsaj trikrat na dan poročati, kako gre Radiču.
Sožalnih brzojavk je prejel Radič na tisoče. Svoje sožalje mu je izrekel francoski poslanik, ameriški poslanik, češki minister Hodža, rumunski ministrski predsednik Bra-tianu in še na stotine odličnih mož.
To povemo zato, da ne bodo naši ljudje nasedali brezvestnim natolcevanjem klerikalcev o Radiču in da bodo vedeli, da lahko čisto mirno govore o vseh teh dogodkih, brez strahu pred kakimi preganjanji. Živijo Radič!
Revolver in bodalo.
V belgrajskem parlamentu so zadeli re-volverski streli pet hrvaških poslancev. Dva sta mrtva, trije so ranjeni.
Ti streli pa niso zadeli le petorice hrvaških poslancev, ampak so zadeli v živo srce ves hrvaški narod. Za hrvaški narod ti streli niso bili hudi le zato, ker so padle nedolžne hrvaške žrtve, ampak še hujše je zadelo Hrvate to, ker je streljal na njihove zastopnike lastni »brat« — če smemo morilca še tako imenovati — z juga države.
Ko je pretekli petek ves hrvaški narod gledal v neizmerni svoji boli samo na Zagreb, kjer so ležali na parah njegovi mučeniki, je pa zadel Hrvate še en udarec.
Tega dne je priobčil namreč ljubljanski »Slovenec«, glavno glasilo SLS, poročilo iz Beograda od »nekega člana vlade« (dr. Korošec?), ki obdolžuje opozicijo, t. j. predvsem Hrvate, da so oni moralni krivci vse nesreče!
Slovenci teh besed, kakor vse kaže, niso dovolj razumeli. Če je namreč res, da je opozicija (t. j. Hrvati) moralni krivec nesreče, potem je bil logično morilec moralno opravičen, da je streljal, t. j. da je imel prav, da je streljal!!
Tako so besede »Slovenca« razumeli Hrvati. V svoji neizmerni bolečini so morali doživeti še to, da jim reče javno še njihov severni brat, da je imel morilec prav, da je pa-lil na Hrvate!
Ali se nesrečni severni brat Slovenec res ni zavedal, kako globoko je porinil v že prestreljeno hrvaško srce še svoje umazano bodalo?!
Eden strelja z juga, drugi bode s severa — ali si je mogoče misliti še kaj hujšega?
In vendar — nobena žal beseda ni padla iz hrvaških ust! Nič drugega niso naredili, kakor da so v svoji nemi tugi objavili žalostno obdolžitev »Slovenca« ter ji dali veleznačilen naslov: »Slovenec in Hrvat...«
Hrvaška usta res niso govorila — toda kaj je moralo trpeti njihovo srce ob sunku z bodalom?
Odkar se piše slovenska zgodovina, slovenski brat še ni zagrešil take sramote. To je bilo prihranjeno »Slovencu«. Na celo Slovenijo pa je padel težak madež...
Ali ga bo Slovenija oprala? Ali bo dala Hrvatom zadoščenje SLS?
»Narod, ki takega madeža ne opere,« je rekel tov. Pucelj, »ni vreden svobode in ugleda«.
Da se vsaj nekoliko popravi ta nezaslišana surovost, pozivamo vse naše organiza-
cije, naj vsepovsod sklenejo ogorčene proteste proti surovemu napadu SLS na Hrvate! Naj je ne bo občine v Sloveniji in tudi ne političnega ali kulturnega ali gospodarskega društva v Sloveniji, ki se ne bi pridružilo temu protestu!
Protesti naj se pošiljajo na naše tajništvo v Ljubljani, Kolodvorska ulica, ki jih bo oddalo na pristojno mesto.
Socijalisti sklenili zapustiti Beograd.
Na seji vodstva socijalistične stranke v Celju dne 24. t. m. so sklenili pozvati svojega zastopnika v parlamentu g. Petejana, da zapusti Beograd vsled krvavih dogodkov v narodni skupščini.
Hrvaški klerikalci proti SLS.
Dalmatinska hrvatska pučka stranka (klerikalna), katere edini poslanec je član poslanskega kluba SLS v Beogradu, je z ozi-rom na to, da SLS podpira velesrbske hege-moniste in jih brani celo tedaj, ko le-ti morijo svobodno izbrane hrvatske poslance, pozvala svojega poslanca g. Bariča, da takoj izstopi iz kluba SLS in se pridruži enotni prečanski fronti.
* * *
Da zabeležimo. Sporoča se nam, da je g. ravnatelj Kmetijske družbe odobraval umor hrvatskih mučenikov.
Razpoloženje ne Hrvatskem.
V	Zagrebu je imel takoj po zgodovinskem dogodku mestni občinski svet sejo, ki je po poročilu »Slovenca« potekla takole:	I
V	petek opoldne je bila seja zagrebške-* ga občinskega sveta, na kateri se je izrazilo obžalovanje radi izgube poslancev Pavla Radiča in dr. Besarička. Izredno sejo je otvoril Milutin Majer, ki je v svojem govoru obžaloval težke dogodke in predlagal, da se sprejme sledeča izjava:
»Dne 20. junija 1928, v katerem letu se kraljevina SHS pripravlja, da slovesno proslavi desetletnico postanka te države, se je dogodil v beograjski narodni skupščini zločin, za katerega ni primere v svetovni parlamentarni zgodovini. Ta dan sta bila umorjena hrvatska narodna zastopnika Pavle Radič in dr. G juro Basariček. (»Slava jim!«) Napadel ju je v času trajanja seje v zlem namenu poslanec . Puniša Račic. (»Doli ubijalec!«) Na isti način so bili ranjeni narodni poslanci Stepan Radič, dr. I. Pernar in Ivan Grandža. Zagrebški občinski zastop, puščajoč ob strani vse strankarske nazore, obžaluje skupno z vsem hrvatskim narodom dogodke, povzročene po razuzdani in divji strasti nasprotnika. (Burni klici: »Doli ubijalec! Živela svobodna Hrvatska!«) Ta zločin kaže, da je Puniša Račič samo slučajni vršilec preganjanja vsega onega, kar se čuti hrvatsko. (Med tem časom nastane v zbornici velika manifestacija, silno ploskanje in vzkliki: »Živela hrvatska država! Živel hrvatski sabor! Živela hrvatska vlada v Zagrebu!«) Manifestacije trajajo več minut, preden more občinski svetnik Majer nadaljevati čitanje, dočim so v resnici zločinci katastrofe vsi oni, ki so z njim skupaj od početka do danes izvajali hegemonijo in. nasilniško politiko napram hrvatskemu narodu. Ta zločin dokazuje, da je današnji položaj hrvatskega naroda, kakor ga daje vidovdanska ustava v tej državi, nemogoč in nevzdržljiv. (Silno ploskanje, vzkliki: »Doli cincarija! Živela hrvatska država! Živel hrvatski sabor v Zagrebu!«). Kjer se ne spoštuje niti nedotakljivost narodnih poslancev v narodni skupščini, tam tudi ne more biti govora o nedotakljivosti, o spoštovanju pravic in samostojnosti naroda. (Burno ploskanje.
n TEDENSKI KOLEDAR.
1.	julija,	nedelja: Teobald.
2.	julija,	pondeljek: Ob. Mar.
3.	julija,	torek: Helijodor.
4.	julija,	sreda: Urh, škof.
5.	julija,	četrtek: Ciril in Metod.
6.	julija,	petek :«Izaija.
7.	julija,	sobota: Vilibald.
SEJMI.
1.	julija: Žiri, Podčetrtek.
2.	julija: Št. Gothard, Srednja
vas, Kočevska Reka, Nova Štifta, Petrovče, Sv. Tilen, Rakičan.
3.	julija: Črnomelj.
4.	julija: Vel. Gaber, Krško, Re-
čica, Marenberg, Vojnik, Sp. Kostrivnica.
5.	julija: Škocijan, Videm ob
Krki, Mengeš, Žužemberk, Peklo pri Poljčanah. 7. julija: Brezovo pri Litiji, Bo-štanj.
VALUTE. Berlin, 13*57, Curih 10-93, Dunaj 8, London 277, Newyork 56-73, Pariz 2-22, Praga 1-68, Trst 2-99.
Naročajte KMETSKI LIST !
pere sam in
beli kot solncel
Vzkliki: »Ven iz Beograda! Živela hrvatska vlada!«) Iz,teh razlogov izraža mestno zastopstvo svoje nezadovoljstvo nad delovanjem vla-g|de, izraža iskreno in globoko sočustvovanje v llsoglasju z vsem hrvatskim narodom in svoje P ogorčenje kot odgovor za bodoče dogodke. p (Nastane burno odobravanje: »Tako je! Živel t hrvatski Zagreb! Živela sloga vseh Hrvatov! Živela hrvatska vlada!«) Izraža svoje sočustvovanje rodbinam padlih in pozivlje ves hrvatski narod, da ta udarec usode, ki je znak časa, sprejme dostojanstveno, da bo mogel svojo boljšo bodočnost nadaljevati na temelju svoje tisočletne zgodovine. (Silno ploskanje in vzkliki: »Živela hrvatska država! Vstala je Hrvatska! Živel hrvatski sabor v Zagrebu! Živela hrvatska vlada! Dajemo kri za svobodno Hrvatsko!«) Večna slava in trajni spomin med hrvatskim narodom narodnima mu-čenikoma Pavlu Radiču in dr. Gjuru Basa-ričkuf«
Izjavo so vsi sprejeli soglasno. Nato je bilo sprejetih več sklepov, ki se tičejo pogreba pokojnikov. Stroške pogreba prevzame nase mestna občina, ki bo dala pokojnikoma častno grobnico. Nato je bila prečitana brzojavka beograjske mestne občine, ki izraža so-žalje Zagrebu radi težke izgube. To sožalnico pa je zagrebški občinski svet na predlog občinskega svetnika dr. Pallerja odklonil ter jo bodo vrnili beograjski občini.
Današnja izredna izdaja »Hrvata«, v kateri objavlja sklepe mestnega zastopa, ki so bili sprejeti na današnji izredni seji, objavlja velik naslov preko vse strani: »Živel hrvatski sabor in hrvatska vlada.«
V Splitu v Dalmaciji se je zbralo na dan pogreba mučenikov na tisoče ljudi točno opoldne ob morski obali, ki so-odkriti popolnoma tiho in obrnjeni v smeri proti Zagrebu izkazali mučenikoma zadnjo čast.
„DEČVAW
Žene in dekleta! Poslužujte se naše narodne poletne noše! Zahtevajte pri vseh trgovcih nagelnovo dečvino blago, ki se prodaja v prid Jugoslovenski Matici in Dečjorau domu.
Klerikalne hijene.
Hrvatski narod je ves čas od zločinskega dejanja klerikalnega zaveznika Puniše Račiča v najgloblji žalosti. Mučeniška smrt kmetskih voditeljev je zravnala vse prepade, zabrisala nasprotja in zgladila razlike med strankami, stanovi in razredi na Hrvatskem. Vsi Hrvati so bili složni in enotni, kajti veličastna borba padlih junakov je imela cilj priboriti narodom Hrvatom, Slovencem in Srbom najosnovnejše človeške in državljanske pravice: svobodo, enakost in bratstvo.
Vsa poštena slovenska javnost, zlasti naše pošteno kmetsko ljudstvo je občutilo bol hrvatskega naroda kot svojo. Vsa Slovenija je žalovala, ki ima količkaj človeškega srca in bratskega čustva.
Na sramoto Slovenije, slovenskega naroda in njegovega imena so se pa našli edino v vrstah do kosti in mozga pokvarjene klerikalne bande moralni izmečki in človeški gnus, ki je dajal vidnega izraza zadovoljstva in veselja nad mučeniško smrtjo kmetskih junakov. Vsakdo jih je lahko videl, kako so tekali v dneh tuge in žalosti mimo »Katoliške« tiskarne v Ljubljani in šepetali: »Prav je, da so jih.« »Sedaj bo šlo lažje.« »Prokleti Radič jo je skupil.« »Škoda, da jo je Pribičevič odnesel« in slične svinjarije. Kakor hijenam in steklim psom so žarele oči. Enaka poročila dobivamo tudi z dežele, kjer klerikalne svinje rijejo po mučeniških grobovih. Hvala Bogu, da kmet z gnjevom odklanja klerikalno početje.
V isto vrsto spada tudi podlo in ogabno pisanje »Slovenca«, ki javno zagovarja zločin Puniše Račiča s tem, da vali moralno krivdo na kmetsko demokracijo.
Vprašamo prezvišenega gospoda knezo-škofa, ali je to na »krščanski podlagi«, ali so to katoliška načela?« Ali je pravoslavni Pu-niša Račič branil sv. katoliško vero, ko je streljal na voditelje štirimilijonskega katoliškega naroda hrvatskega.
In potem Vas prosimo, da nam še povejte razliko med čarugom, Prpicem Malim, Puni-
šem Račičem in onimi klerikalci, ki odobravajo beograjski zločin.
To hoče danes vedeti vse slovensko kmetsko ljudstvo, to hoče vedeti ves slovenski narod. Ali je zato pod kaznijo zapovedano, da mora vsa duhovščina biti samo v klerikalni stranki? Ali je to blagoslov onega »srca« Jezusovega, ki je sedelo ob volitvah v klerikalni skrinjici?
Če je tako, potem vemo, da je Puniša Račič pokrovitelj »katoliških« načel na krščanski podlagi v obrambi »sv. vere«, katero ščiti klerikalna stranka.
IZ STRANKE
Seje vseh organizacij SKS se vrše dne 29. junija ob 10. uri dopoldne v Novem mestu v Narodnem domu, isti dan popoldne ob 3. uri v Trebnjem pri Alojzu Pavlinu.
Dne 30. junija ob 8. uri zvečer v Škof ji Loki v Sokolskem domu.
Dne 1. julija ob pol 10. uri dopoldne v Kranju v Narodnem domu in isti dan ob 3. uri popoldne v Lescah pri Šumiju. Na sejah poroča poslanec Pucelj.
Seja mariborskega okrajnega odbora, ki je bila sklicana za soboto dne 30. junija t. 1., se je morala preložiti in se bo vršila pozneje. Dan in uro bomo objavili v »Kmetskem listu« in z vabili.
Brežice. Seja okrajnega odbora SKS se vrši v nedeljo dne 1. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne pri Bogoviču v Brežicah. Člani krajevnega odbora so dobili tudi pismena vabila in prosim, da se seje gotovo udeleže. Pride zastopnik iz Ljubljane. — Predsednik.
Krško. Seja okrajnega odbora se vrši v nedeljo 1. julija ob 3. uri popoldne pri Vani-ču. Prosim polnoštevilne udeležbe. — A. Grebene, predsednik.
* * *
Društvo kmetskih fantov in deklet v Medvodah priredi na praznik 29. junija t. 1. ob 4. uri popoldne pri Bohinjcu na Klancu prvo javno tekmo koscev. Vabimo vse tovariše bližnje okolice, da se udeleže te lepe in koristne prireditve.

Politične vesti.
Klerikalno ujedinjenje. Aprila 1920, ko so bili klerikalci na vladi, je na Zaloški cesti tekla slovenska kri, junija t. 1. je v Beogradu na Mihajlovi ulici tekla srbska kri, in istega meseca zopet v Beogradu v Narodni skupščini hrvatska kri. Žalostna predstavnica slovenskega naroda. Sramota slovenskega naroda.
Dr. Koroščeva policija strelja ljudi. Drugi dan strašnega zločina klerikalnega zaveznika, velesrba Puniše Račiča, se je zbrala ogromna množica ljudi po zagrebških ulicah, da dostojno oceni delo sedanje vlade. Medtem, ko je užaljeno ljudstvo dajalo v ogorčenju duška svojim čustvom s primernimi klici, je dr. Koroščeva policija streljala v množico in prelivala ponovno hrvatsko kri. Ubitih je bilo pet oseb in na stotine ranjenih. Kadarkoli imajo klerikalci v rokah vladino moč, se preliva kri kmetov in delavcev.
Kako sodijo Hrvati-katoličani o dr. Korošcu? Kmetje iz celega okraja Varaždina so se zbrali dne 3. junija skupaj in so sklenili poleg protestne resolucije proti netunskim konvencijam tudi oster protest proti dr. Korošcu, ki se glasi: Kot dobri katoliški kristjani se zgražamo, da se je katoliški duhovnik kot notranji minister strinjal s strašnim krvo-prelitjem nedolžnih in idealnih mladeničev in mož ter da je prezirljivo odklonil vsako opravičilo v trenotku, ko bi vsaka vlada to storiti morala. Zahtevamo v interesu naše vere od pristojnih oblasti, da se najenergičnejše in za vselej onemogoči katoliškim duhovnikom, da svoje roke mažejo z nedolžno krvjo.
Velikanska poneverba pri klerikalni posojilnici v Gornji Radgoni. Dne 17. junija t. 1. je pobegnil neznanokam tajnik posojilnice v Gornji Radgoni, ki je v zadnjih letih prešla popolnoma v klerikalne roke. Ta posojilnica je bila močna opora klerikalne stranke v okraju in je bil tudi njen tajnik Alojz Neu-dauer — sicer z velikim terorjem — izvoljen za župana trga Gornje Radgone. Bil je tudi oblastni poslanec SLS in tajnik oblastne skupščine mariborske ter kot tak sedel vedno na desnici predsednika oblastne skupščine. Vodstvo SLS mu je slepo verjelo in zaupalo na velikansko škodo kmetskega prebivalstva gornjeradgonskega okraja. Vsled napovedane revizije Zadružne zveze je 17. junija nenadoma pobral šila in kopita in se odpeljal preko postaje v Radgoni. Eni pravijo, da v Švico, drugi pa, da v Turčijo. Koliko je oškodoval posojilnico in pobral ljudskega denarja, še ni točno ugotovljeno, vendar pa gre visoko preko enega milijona. Poleg tega pa je še mnogo oškodovanih, ki so jamčili za njega, tako, da se trdi, da znaša skupna vsota poneverb in goljufij okoli 3 milijonov dinarjev. To so katoliška načela SLS.
Kleroradikali pripravljajo nov atentat na Pribičeviča. Predsednik KDK Svetozar Pribičevič je bil od beograjske policije službeno obveščen, da se pripravlja nanj atentat. Glasom tega obvestila je pobratim Puniše Račiča, neki Smajo Safirovič, v Prištini izjavil takoj po tem, ko je dospela v Prištino vest o dogodkih v Narodni skupščini, da bo odpotoval v Beograd, da izvrši to, česar Puniša ni mogel. Safirovič je baje odpotoval v smeri proti Beogradu. Policija zatrjuje, da ga dotlej ni mogla izslediti. Obvestilo končuje z dostav-kom, da bo policija ukrenila vse potrebno, da prepreči nesrečo in izsledi Safiroviča, prosi pa tudi g. Pribičeviča, naj se čuva in bo previden ter naj se ne izpostavlja po nepotrci)« nem nevarnosti.
II OPISE
Vidovdanska konjska dirka v Št. Jerneju na Dolenjskem. Na »Petrov dan«, 29. junija t. 1. ob 15. uri se vrši v najlepšem kraju naše Dolenjske, v prijaznem Št. Jerneju, običajna dirka, ki se v tem kraju vrši že čez 60 let. Kakor vsako leto, bode tudi letos dirka zelo zanimiva, ker se tu zbere cenjeno občinstvo iz vse Slovenije in dirkajo slavno znani konji iz šentjernejske okolice. Na razpolago so modemi »sulky-gigi«, ki jih je nabavilo dirkalno in jahalno društvo z velikimi težavami. Po dirki prosta zabava na dirkališču. Svira novomeška društvena godba. Preko Novega mesta in Brežic ugodna zveza z državnim poštnim avtomobilom, ki odhaja iz kolodvora Novo mesto od vlakov iz Ljubljane in Karlovca o poldne, iz Brežic pa od vlakov iz Ljubljane in Zagreba že zjutraj. Ugodna prilika za nakup krasnih, slavnoznanih šentjernejskih konj. Interesenti se uljudno vabijo.
Rožički vrh, p. Sv. Jurij ob Ščavnici. Kakor nam je znano vsem občanom, je tudi naša občina dobila koruzo, katero naj bi g. župan razdelil med revnejše občane. Sicer je naš g. župan to storil, in tudi onim, katerim doma priraste. Tistim pa, kateri nimajo nobenega pridelka, je ni dal nič, češ vi ste rokodelci, ker dosti zaslužite in si lahko kupite. To ni lepo od našega g. župana, ker so koruzo dobili večji del samo tisti, kateri so mu lansko leto ob občinskih volitvah kroglice spustili. Ne bomo sii pa glave belili zato, ker zaradi tega bomo imeli tudi mi še debele prašičke ter rumene žgance jedli. Vi, g. župan, pa, ako ne boste svojih »poštenih« ovčic z drugim krmili kakor s koruzo, bodo čisto oslabele in sicer tako, da do prihodnjih občinskih volitev niti kroglic ne bodo mogle prinesti v Vašo (2.) skrinjico, temveč bodo ostale vse pri prvi. — Kmetski fant domačin.
Ljutomer. Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 1. julija 1928 v Seršenovem logu v Ljutomeru veliko javno tombolo z mnogimi lepimi dobitki. Za tombole je določilo: 2000 Din v denarju, moško kolo, konjsko opremo, plemensko svinjo in voz drv, razun tega bode še 400 dobitkov, v skupni vrednosti 25.000 Din. Ker je čisti dobiček namenjen povzdigi znamenite konjereje na Murskem polju, torej izključno gospodarskim svrham, pričakuje Kolo, da se udeleže njegove prireditve vsi sloji, posebno kmetski z Murskega polja. Po tomboli se vrši v Seršenovem logu velika ljudska veselica. Vstopnina prosta.
Sv. Andraž v Halozah. Za tukajšnjo važno občino se je ob prošlih volitvah bil hud boj, ki je končal s sijajno zmago pristašev Slovenske kmečke stranke. Obrabljenih volilnih gesel, kakor: »vera je v nevarnosti« itd. so bili občinarji pač siti, ko so videli, da občinske doklade rastejo, občinske ceste pa stalno propadajo. SKS se je podala v volilni boj predvsem s svojim poštenim gospodarskim programom in brez vsakega slepomišenja. Danes izvaja istega v splošno zadovolj-nost. Skrajno zanemarjene ceste se temeljito popravljajo, nabavljajo nove cevi itd. Koruza se je delila javno in pravično in vsem najbolj siromašnim ljudem brez ozira na politično pripadnost. »Radičevci« so zaračunali gladu-jočim dovoznih stroškov od kilograma po 15 par, nekatere sosednje občine pa po 50 par, torej trikrat toliko! V občinskem gospodarstvu je uvedena skrajna štedljivost. Vkljub tem napredkom so »radičevci« znižali občinske doklade od 560% na 260%, torej za celih 300% in jih nameravajo za prihodnje proračunsko leto znižati še nadalje! Upamo, da se bo v občini sčasoma vse uredilo, kakor je treba. Prepričani smo pa tudi, da bodo končno spregledali Se vsi tisti kmetje in vlniSarji, ki so pometali svoje krogljice z menoj vred za-
peljani skozi okno in proti svojim lastnim gospodarskim interesom! Izkušenemu županu, tov. Bračiču pa kličemo: »Le tako naprej z božjo pomočjo!« —Občan-volilec, bivši hudi pristaš SLS.
Sovodenj. Danes se moramo zopet malo oglasiti v našem cenj. Kmetskem listu, malokdaj se kdo oglasi. Treba bo več dopisovanja. Pišite, tovariši kmetskega pokreta! Pri nas v Sovodnjem in okolici smo ustanovili v pretekli jeseni »Društvo kmetskih fantov in deklet«, ki je do zdaj že jako napredovalo. Ima že jalko lepo razvito knjižnico. Društvo je imelo že več članskih sestankov. Zadnji članski sestanek se je vršil v nedeljo 24. junija t. 1. Seveda imamo tudi mnogo hudih nasprotnikov, največ seveda od .strani farovža. Mi, ljubitelji kmetskega gibanja, pa se zato niti zmeniti ne smemo, mi delajmo tako naprej kakor smo do zdaj in bomo prav gotovo prišli do zaželjenega uspeha. Seveda se nam je bati tudi za življenje. Lep dokaz k temu je, kakor je razvidno iz časopisja, da so pretekli teden ustrelili v narodni skupščini tov. Pavla Radica, da je bil na mestu mrtev, zadet je bil ravno v srce, tov. Stjepan Radič pa težko ranjen v trebuh; dalje so bili ranjeni še trije drugi poslanci KDK. Tukaj je razvidno, da ker drugače ne morejo zatreti popolnoma kmeta in delavca, jim pobijejo voditelje, da bi jih na ta način razkropili! Streljal je seveda radikalni poslanec, t. j. Puniša Račic. Zdaj vidite, kaj delajo z nami, ubogimi trpini, radikali in njihovi pomagači klerikalci. Mi, mlada generacija, pa se postavimo za to, da osvobodimo našega kmeta in delavca. — Kmetski fant.
Bohinjski kot.
»Knjižica službeničkog poreza«. Po Vi-dovdanski ustavi je slovenščina naš enakopraven državni jezik. V praksi žalibog vsled potrpežljivosti Slovencev samo na papirju. Sistematično se uvaja z višje strani državne tiskanice, tiskane ali samo v cirilici ali pa v nekem jugoslovanskem volapiku. Neoporečno dejstvo je, da je svoj čas cesarski Dunaj bolj vpošteval slovenščino kakor pa današnji cincarski Beograd. To nam spričuje znova najnovejše skrpucalo »Knjižica službeničkog poreza«. 0 tehničnih napakah tega nestvora sploh ne govorim. Odločno pa se protivim v imenu starejših slovenskih delodajalcev proti temu, da nas finančna uprava sili odkupovati take knjižice, v katerih se še učen človek ne spozna, toliko manj navaden podeželan. Slovenci smo poznani kot najtočnejši davkoplačevalci. Zato smo menda tudi upravičeni zahtevati, da se nam izdajajo v našem jeziku »fronkarske bukvice«. Poživljam zato zastopnike našega naroda na pristojnih mestih, da nam nemudoma preskrbe v ustavi zajamčene nam narodne pravice.	A. M.
Žalne zastave. Bohinj je res samonikel. Po vsej Gorenjski so radi zločinskega umora v narodni skupščini razobešene številne žalne zastave. Bohinj pa je ostal tudi to pot brez srca, ker mu je sočustvovanje zamorila stoletna vzgoja. Razven na poslopjih hotela »Mar-keš« in g. lesnega trgovca Rafka Hajnriharja nisem zapazil nikjer tega vidnega znaka so-žalja. Treba to zapomniti! — Izletnik-dobro-voljec.
Iz Prekmurja.
Klerikalno zavijanje i nedolžnost. To se
vidi iz prekmurskih klerikalnih »Novin«, kakor tudi iz »Slovenca«, kako se delajo nedolžnega, češ, da je strelav na te poslance črnogorski poslanec, šteri je po jeziku sam Horvat i je bio proti dajšnjo vladi. S tem hočejo oni gospodje okoli novin povedat narodi, da je morilec Puniša Raeič kak poslanec, šteri je bio v vladi Horvat ter da je on sam kot takii strelao svoje brate Horvate, šteri so v opoziciji te da je bio on proti vladi, zatok ker
je bio on sam v vladi i strelao opozicijo. To je ranš etak, kak je negda bio g. Korošec, gda je bio v vladi te je strelao proti autono-miji Slovenije i kada pa bio v vladi pa je strelao proti centralizmi, to se pravi, da je bio proti vladi. Novine tudi pišejo, da oni odkrito povejo, da so pri tem deli ne nedužni ne Radič i Pribičevičevi poslanci, Račič pa kak-pa tudi ne. Torej vsi so ne nedužni, samo klerikalci so nedužni i njihovi zavezniki radikali s šterimi so oni v vladi. Pišejo tudi, da je vlada izdala naredbo, naj bo red i mir po vsej državi. Tako je! Red i mir mora bit v vsej državi. Pa ranš oni, šteri so v vladi, bi morali dati narodi vzgled, i ranš oni kalijo red i mir v državi. Ker se ne udeležujejo skupščinskih sej i ne davlo račun od parlamenta i ranš zatok jim je kazao g. Štefan Radič dne
18. junija v skupščini »govedom«, ker od 113 radikalnih poslancev, štej: stotrinajst, se jih je udeležilo samo 13, štej: trinajst. A »Slovenec« piše, da jim opozicija ne pusti delat i ranš opozicija šče da oni delajo i se udeležujejo sej, i oni so dolžni delat, ker zatok so v vladi i zatok morajo dat račun od dela v skupščini i dobijo plačane dnevnice, ker so na vladi. — Da, red i mir mora bit v državi. Ranš etak je ednok eden pijan delavec ednok v Nemčiji v ednom varaši prišo domo že po policijski vori, pa je začeo kričat i spevat v svojem stanovanji: »Vaterland magst ruhig sein...« Policaj pa pride v imenu postave pa mu kaže: »Vaterland ist e ruhig,« samo vi morate mirni bit, i to je ranš etak, narod šče bit miren, samo ovi drugi ne, šteri so na vladi, ranš oni kalijo mir.
NOVICE.
Vpisovanje v naših srednjih šolah se bo vršilo v času od 1. do 3. septembra; poznejše vpise sme dovoliti samo pristojni šef. Sprejemni izpit za prvi razred srednjih šol je odpravljen. V prvi razred se sprejemajo učenci v starosti do 13 let. Izjeme sme dovoliti le prosvetni šef.
Smrten padec. V Paki pri Vitanju se je te dni smrtno ponesrečila posestnica Neža Skokova. Padla je štiri metre globoko tako nesrečno, da si je pretresla možgane in izdihnila.
Naplavljen mrtvec. Na Dravskem polju je v bližini Sv. Marka naplavila Drava moško truplo, ki je že približno tri tedne ležalo v vodi. Neznanec je imel temnomodro obleko in je bil star okoli trideset let. Identitete še niso mogli ugotoviti.
Izvršena obsodba. V četrtek 21. junija je bilo ustreljenih v Skoplju 5 na smrt Obsojenih morilcev, ki so lansko leto ubili Hadži Popoviča, urednika časopisa »Južna zvezda« v Skoplju.
Oče-vdovec zastrupil svoji hčerki in sebe. Ante Bezjak, delavec v Zagrebu, je živel že več tednov v veliki duševni žalosti, ker mu je pred petimi tedni umrla žena, ki mu je zapustila dve hčerki v starosti treh let oziroma šestnajst mesecev. Žena je umrla za le-garjem v bolnici. Nesrečni mož je v žalosti zastrupil z morfijem sebe in oba otroka.
Orjaški plug. V Ameriki se poljedelsko delo čim dalje bolj mehanizira, to se pravi, da se že za vsako delo uporabljajo stroji. Ti stroji mnogo hitreje delajo in kmetu prihranijo ogromnega in težkega napora. Stroji se pa z dneva v dan izboljšujejo. Te dni so pričeli v Ameriki graditi ogromen plug, ki bo 75 m širok in bo imel 150 lemežev. Za pogon pluga bo služil motor s 6000 konjskimi silami in 36 ljudi bo pri plugu zaposlenih. Cel orjaški plub se bo pomikal z brzino 15 km na ški plug se bo pomikal z brziino 15 km na uro in bo preoral okrog 2 ha zemlje na minuto.
Mehanični človek — govori. Neki ameriški mehanik je zgradil strojnega človeka, ki je uporaben za odpiranje vrat, pometanje sob, prižiganje luči itd. Sedaj je dotični mehanik strojnega človeka že toliko izpopolnil, da se javlja na telefonu in odgovarja s posebnimi znaki. Sedaj pa poskuša dati stroju človeški glas, nakar bodo umetnega človeka porabili na raznih nevarnih postajah kot čuvaja.
Gospodinjska šola v samostanu Šolskih sester De Notre Dame v Šmihelu pri Norem mestu razpisuje zimski gospodinjski tečaj za kmetska dekleta, ki se prične letos 3. septembra ln .traja 6 mesecev. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, moralna neoporečnost in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Prošnje, ki so kolka proste, se vlože pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu, p. Novo mesto, do 10. avgusta t. 1. Ravnotam se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila glede preskrb-nine itd. Prošnji je treba priložiti krstni list dn zadnje šolsko spričevalo.
Kaj nas uči narava?
Ako se vsedeš pred čebelnjak, pa opazuješ ono veselo vrvenje pred panji, kadar narava preskrbi v izobilici čebelam nektarja in obnožine, vse hiti, ena bolj kot druga. Zdi se, kakor da gre vse to za stavo. Z vsakovrstnimi koški pobarvane obnožine razvesele slehernega, kdor vse to opazuje. Imamo pa še druge zanimivosti. Vidiš tudi, kako izgine čebela, bogato obložena z obnožino, v panj, čez nekoliko časa se ti vrne, nato odleti in izgine v drugega. V vrvenju se je zmotila, zašla, nato pa spet vrnila v svojega pravega.
Vsi slovanski narodi ljubijo čebelo, ljubijo jo posebno čebelarji in kdor jo dobro opazuje, se od nje marsikaj nauči. Tako majčkena drobna živalica uči tudi nas kmete in vse podeželsko ljudstvo, kako potreben je složen, skupen močan nastop, da se premagajo ovire, težave in kaj vse se lahko doseže. Uči nas za politično življenje s svojiimi naravnimi prirojenimi zakoni, da le v slogi se da vse narediti. Ako bi današnja človeška družba si vzela za vzor čebelno družino, pa bi na mah izginili vsi klerikalci in liberalci, pa bi kmetski stan, podeželsko ljudstvo, nastopalo skupno, se veselilo svojega panja, to je Slovenske kmečke stranke.
Ako pogledamo mesta in trge, lahko vsak na prvi pogled vidi, kakšno bogastvo je skupaj nagromadeno. Kdo je vse to skupaj spravil? Ali ne podeželsko ljudstvo? In to ljudstvo skrbi, da imajo v mestu vedno vsega v izobilju, čeravno ono na deželi samo trpi pomanjkanje. Vidimo in čujemo, kako mesta dobivajo podpore za svoja gledališča in druge njihove udobnosti, za ubogega kmeta in delavca se pa niti ne skrbi, da bi od gladu ne poginil, kakor se to dogaja v Dalmaciji in Hercegovini.
Država je oni velikanski čebelnjak, v katerem so razpostavljeni panji. Vsaka stranka ima svojega. Za nas je najpomembnejši in najbolj zanesljiv naš kmečki, v njem je naše zatočišče, zbirališče, v njega moramo donašati naše misli, naše želje, donesti pa moramo tudi ljubav, ter mu tako biti z vsemi sredstvi na razpolago. Najbolj varni smo v njem, veže nas en duh, en program, kateri siloni na naravnih zakonih naše matere narave, katera nas dan za dnevom uči! Opazuj me, premišljuj o meni, misli z mano, osreči me, pa ti bom vračala stotero tvoj trud.
jNa skalo je zidano vse to, mnogo nas je naučila, s pomladjo se nanovo oživljajo naše vrste, tudi tisti, kateri so nekako dremali, danes z vso živahnostjo širijo naše misli med svojimi sosedi. Padla je tista mržnja proti nam. Tisti, kateri so nas najbolj napadali, so obmolknili. Spoznali so, očutili na svoji koži, da vse drugo jih le samo vara.
Močan pohod naših kmečkih čet bo zrušil vse tiste, kateri nas ovirajo in prvi bo zaplesal slovenski klerikalizem, katerega se bo
nagnalo v farovže in kloštre. Slovenski kmet, ti se pa spomni vsako jutro svojega panja, svoje kmečke stranke in delaj za njega, kjerkoli ti je mogoče. Uspehi so sigurni, da bo tudi nam zasijalo solnce boljše bodočnosti.
Mehika.
Sedaj pa še nekaj o Mehiki. Grozodejstva v Mehiki odločno obsojamo, pa naj se vrše nad komurkoli in od kogarkoli. Obsojamo pa tudi nakano SLS, ta mehikanska krvoprplitja izrabljati za verski boj v Sloveniji v svrho pro-fitiranja gumijevih kroglic. Ker pa hoče klerikalni štab volilce informirati samo enostransko in samo tako, da neti med nami Slovenci brez potrebe versko nestrpnost in sovraštvo na deželi, smo primorani povedati ponovno nekaj resnice o mehikanskih prekucijah, da ne bo potrebno »Gospodarju« objavljati otročjih bajk in izmišljotin.
Mehikanski kmečki narod je bil do danes naravnost nezaslišano izžeman od tamkajšnje duhovščine. Ena tretjina zemlje in naravnega bogastva je bila v rokalh kmečkega prebivalstva, dobre dve tretjini si je pa duhovščina, izrabljajoč globoki verski čut naroda, prisvojila na zvit način tekom zadnjih petdesetih let. Medtem ko ima pri nas vasica (fara) z 2000 do 3000 prebivalci po enega dušnega pastirja (in pri tem prav dobro izhaja!), je v enako velikem mehikanskem kraju bilo ne morda pet ali deset, temveč kar po 20 do 30 in več duhovnikov, ne vštevši številnih samostanov, kateri so zrastli iz zemlje kakor gobe po toplem dežju. Ako imate pri nas v kraju dve, tri gostilne, je v Mehiki v enakem kraju dvakrat toliko kloštrov. In vsa ta armada dušnih pastirjev je živela udobno na račun izmožganih množic mehikanskega prebivalstva. Pomisli samo, o prijatelj v Kristusu, koliko jeze in sovraštva in gorja je pri nas n. pr. v taki fari, kjer prične agitirati samo eden klerikalni agitator. Kaj šele v Mehiki, kjer jih je nastopilo v enem kraju mesto enega kar po — 30, ne vštevši celih kompanij patrov in sfanatizi-ranih redovnic! Izmozgano in do kosti oguljeno prebivalstvo skoraj da ni moglo živeti, vendar prenapet lok le vsled tega ni počil, ker se je ljudstvo umetno pritiskalo k tlom s peklom in mehikanskim hudičem, kateri je dosti hujši od slovenskega vsled dveh parov rogov, kakor ga slikajo v sami Mehiki. — Dasi je dve tretjini zemlje, industrije itd. bilo v rokah duhovščine in je mehikanski narod bil bolj podoben srednjeveškemu španskemu sužnju ali pa kitajskemu kuliju in je garal ko nema živina na samostanskih veleposestvih, vendar bi do revolucije ne bilo prišlo še tako kmalu. Toda v nesrečni deželi so se pojavile še z denarjem (ogromnimi vsotami dolarjev) sijajno podprte trume protestantovskih misijonarjev, katere so hotele isto enako udobno živeti brez dela v zasužnjeni katoliški Mehiki. Konkurenca protestantov katoliškim je izbila ' sodu dno in krvavi ples se je začel. Seveda nastopajo v Mehiki duhovniki - veleposestniki z orožjem v roki proti vladi in narodu. Vlada je na to zemljo odvzela pijavkam in izmozgo-valcem ter jo dala sužnju - kmetu, kateremu po božjem pravu tudi edino pripada.
Najbolj ostudna srar~~x- £a iaj, ako se danes »Slov. Gospodar« ne zavzema za resničnega »mučenika«, t. j. mehikanskega kmeta, temveč jemlje v zaščito mehikanske, če tudi žegnane pijavke in kobilice, katere so mali kmečki narod izpile do mozga in izgulile do belih kosti.
In poizkuša iz teh žalostnih krvavih dogodkov kovati še politični kapital v Sloveniji v prid SLS!
Fej!
Prometn
I s
TeSefon St.2146, Poit. ček. raž, 13.853
ritarjeva ulica št. 2
(vogs! Pred Skotilo 1. -nasproti magistrata)
2iro>ra£un nri Narodni banki
Kafcup in prodaja vaSuS in deviz. Sprejemanje viog na tekoči račun in hranilna knjiiSc®, vnovfavanje Selcov Sn menic. Izdaja vvererajl, garancijskih 5n kreditnih pisem, podeljevanj kreditov in IsvrSevanje vseh banialb postov po najkulantnejiih pogojih.
H tNjMRl

' f ~

Naznanjamo vsem, ki so jo poznali in radi imeli, da je v petek, dne 22. t. m. ob 12. uri ponoči po dolgi mučni bolezni mirno zaspala v Gospodu naša
TANJA
Pogreb pokojne se je vršil iz kapelice pokopališča na Pobrežju v torek, dne 26. t. m. ob 4. uri popoldan. Maribor, dne 23. junija 1928.
Žalujoče rodbine
Dr. Rosinova, Stergarjeva in sorodniki.
Brez posebnih obvestil.
r»S

.Lesorolni .Rathstsp" Cylinder
Znano je, da so nafpre-ciznije izdelani samo Šivalni stroji znamke:
m ,Adler'
za dom, obrt Iti industrijo
Ss pri
Peteline,
blizu Prešernovega spomenika za vodo m
t \A/ants" nup °aše in aParati za vkuhavanje '■"e d VVcLIv " UVtJ zadovolje vsako gospodinjo.
Glavna zaloga „Weck" pri fvrdki Fructus, Ljubljana, Krekon trg 10/1.	Zahtevajte cenik!
KUPUJEMO g-ft toepira-
turno: t srebrito krono Din 3 60 2 srebrni kroni . Din 7-20 5 srebrnih kron . Din IS---prevzamemo tudi vse druge kovine ln platamo najbolje.
TOVARNA ZA LOČENJE DRAGIH KOVIN
Sp. SlSko, Sv. JerneJa cesta St. S.
Kmetje in kmetice I
Kadar kupujete v mestu svoje potrebščine, podpirajte v prvi vrsti trgovce, ki v našem listu nudijo svoje blago.
Svoji k svojimi	Svoji k svojim!
Ia KRANJSKE OBLIKE turške, peklenske in ,Vulkan*
z (garancijo) ter prvovrstne brusne kamne — ima v zalogi Osrednja gospodarska zadruga
»EKONOM"
Ljubljana, Kolodvorska u!. 7
HRANILNI IN
■aCun poStne hranilnice »t. 14357	reff. zadr. Z nCOHlCj. IBV.	Brzojavk« »Kmetski dom". Telefon st. 2847
v LJubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, pritličje
Da,e.	Obrestuj®	| Preskrbuje: Kavcije. inJtase, sreCke
Posojila n« vknjižbo, ^roti poroJtvu ter	*****	I	in "^P^fJ6'^^^^^^^
nastavi premičnin ln vrednostnih papirjev ter H	knjižice v 0 povedi	fl	3 tmucamaj na omg« m«««. w
dovoljuje kredite v tekočem račun® pod	Motili	|	Uradne ure:
najugodnejšimi pogoji.	"'■JKJJ^MSS&itsko&Bm	j	Vsak delavnik od 8.-12.«/, 1» od 5.-4.7, -
Pooblaščeni prodajalec sretk državne razredne loterije.	Podružnica v KAMNIKU na 63avn©m trg«.