Političen list za slovenski národ.
ü
F« polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
1 gld., za en meaec X gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2,11., 28.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tipka enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne pprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ',',6. uri popoludne.
Štev. 55.
V Ljubljani, v četrtek 7. marca 1889.
I^etnili XTII.
Kralj Milan odstopil.
Zopet so je odigralo jedno dejanje srbske tragične komedije: Kralj Milan je včeraj, na dan sedemletnice kraljeve proklamacije, naznanil narodu, da se odpove kraljevi kroni in zapusti deželo. Iz Belegagrada jo včeraj došel telegram: Kralj je ob 11. uri sklical diplomatičen kor ter se v njegovi in ministra vnanjih stvari, Mijatoviča, prisotnosti odpovedal na korist svojemu sinu, ki je bil takoj proglašen kot kralj Aleksander I.; regenti so imenovani Joan Ristič in generala Protič in Belimarkovio. Jutri pričakujejo imenovanje radikalnega ministerstva.
Prihodnjost bode pokazala, kako se bode v Srbiji končala politična igra z narodom.
Siromaštvo in kapital.
Na Laškem in Francoskem punta se siromaštvo — lakote, pri nas na Slovenskem kmetje opuščajo in prodajajo posestva ter se izseljujejo v Ameriko, ljud tare siromaštvo, narod umira — tudi gladu. Navidezno, rekel bi kdo, je to skoro nemožno, a je vendar gola istina. Ali je bila morebiti zadnja leta na Kranjskem, v Avstriji ali sploh po vsi Evropi tako slaba letina, da zemeljski pridelki več ne zadostujejo človeškim potrebam? Nikdar! Tako hudo ni bilo še, in tudi vedno naraščajoči troški in izdatki za vojno moč in oboroženje niso glavni vzrok sedanji bedi. Kje torej tiči hiba? Pojasniti hočemo to v nastopnih vrstah.
Poslednje tedne smo zopet opažali, in zato imamo tehtne dokaze, kako cene blagu in pridelkom veliki kapitalisti povišujejo in je obratno zopet „tlačijo", ne oziraje se na to, ponuja li kdo ali pa povprašuje po ceni in blagu.
Male lopove so od pamtiveka ostro kaznovali, velike so pustili in jih puščajo še pohajkovati brez kazni. Ubogi delavec, ki je ukral za svoje lačne
otroke hlebec kruha, dene se pod ključ, tatove in defravdante milijonov pa odlikujejo. O različnih teh Wilsoniadah in Baruchiadah še govoriti nočemo. Taki slučaji dogajajo se vsak dan po vseh državah in po vsem svetu.
Ko so nedavno v francoski zbornici zahtevali radikalci in socijalisti, naj se odpravi carina od žita, odgovoril jim je minister Viette, da on tega ne učini, ker noče žitnim skopuhom s tem ustrezati. Istina je, da je carina velika zapreka zidom, koji bi radi uvedli v Evropi žitni krog ali „ring"! Brez carine dale bi se ložje žitne iu drugih pridelkov cene gnati višje in nižje; ljudstvu bi se pa laglje nalagali novi kruti židovsko-kapitalistični davki, ko bi ne bilo v raznih evropskih državah carine. V Zjedinjenih državah leta 18S0 n. pr. bila je nenavadno dobra letina, in vendar je ljud moral plačati za kruh dvakratno ceno in še več, pri vsem tem pa umiral gladu. Iu pri nas? Kruh je drag, žemlje so majhne, dasi je žito po ceni in pšenica.
Ljudje pri nas prodajejo poljske pridelke na pol zastonj, zlasti na Dolenjskem, kjer še ni železnice; istotako delajo po drugih državah; svoja polja obdelujejo z izgubo, davke plačujejo s posojili; nasprotno pa bogate žitni milijonarji, ker imajo od-pravna ali pošiljavna sredstva v svojih rokah, nad-vladajo tudi skoro ves žitni trg in kujejo tudi svojevoljno cene. Kjer ni nobenih žitnih cen, ondi je kruh najdražji, in mi se imamo zahvaliti povsem carinam, da evropski žitni trg in ljud nista popolnoma izročena na milost in nemilost velekapita-listom.
Da vsled tega trpe krščanski trgovci in obrtniki in da so železnice naše povsem v rokah poži-denega velekapitala, ve vsak. Kristijan mora vselej več plačati za pošiljatev, nego nekristijan, kojemu se dovoljujejo ogromne olajšave; in znano je tudi, da židovske železnice svojim zaveznikom z Ogerskega in Nemškega na škodo našim domačim izdelkom dovoljujejo nenavadno nizke odpravne pristojbine.
Javna tajnost je dalje, da je Žid Rothschild oškodoval državo na leto za več nego šest milijonov goldinarjev na ta način, da je na Reko navlašč
dovažal onečiščeni petrolej, in vsled tega plačeval je prav neznatne pristojbine. Dalje je tudi znano, da se je Rothschild polastil skoro vse petrolejna kupčije kavkaške ter določuje ceno, kakor mu drago. Da židovski milijonarji sploh narekujejo cene poljskim pridelkom itd., ni nobena tajnost več. Židovski milijonarji posneli so smetano s panamskih akcij, a drugim lastnikom prepustili k večjemu — vodo, tudi to je znano. Smetano s severne železnice dobili so istotako veliki delničarji, država naša pa — sératko. Trgovina s kavo je popolnoma v rokah židovskih velekapitalistov. Ti so n. pr. v štiriindvajsetih urah zvišali ceno gotovih vrst kave početkom minolega maja dvakrat od 90 do 240 mark. Na tisoče manjših špekulantov postali so čez noč prosjaki, na stotine si je zapodilo krogljo v glavo. Kaj neki na tem, da je tisoč eksistencij uničenih, saj je nekoliko milijonarjev v tem času obogatelo za sto milijonov! O borznih mahinacijah še govoriti nočemo. Katastrofe, polomi z let 1873—1874, 1878, 1885—1888 so še v živem spominu.
Pred dvema letoma sestavil se je v Parizu sindikat, ki zdaj, pokupivši vse bakrene rudnike na svetu, diktuje ceno medí, kojo je podvojil. Samo Francoska plačuje tako na leto židovskim velekapi-talistom poplačila 50 milijonov frankov. Delnice teh rudnikov imajo zdaj petkrat višjo ceno.
S tem židovsko - milijonarskim velesleparstvom trpi ves svet. Milijonarji materijal drago prodajajo odjemnikom; ti morajo, da bi jim bilo moči izhajati, podražiti svoje izdelke in delavce prikrajševati na plači. Slično godilo se je minóle tedne ljubljanskemu konzorciju mizarjev. Tako raste na jedni strani ogromno bogastvo, na drugi pa beda. Kam bomo dospeli? K socijalni revoluciji? Od te imeli so vselej največji dobiček velekapitalisti!
Bili so pri nas časi, ko je ljudstvo plačevalo primeroma večje davke, nego zdaj. V našem cesarstvu bilo je to za časa turških, pruskih in napoleonskih vojska. Za one dobe plačeval je naš ljud v malo letih na državne potrebe tretjino svojega imetka. Zakaj 6Í je pa ljud po teh strašnih katastrofah vselej še zopet opomogel? Zato, ker ni bilo
LISTEK.
Oče in hči.
v.
Nekega dne v večer pa je vstal nenadoma velik kreg v Zavodah pri Brinovih. Brinovke je bilo slišati največ in joka otrok.
„Kar ste nam posodili", kričala je, „to ste sedaj zajeli. Precej bi vas smela suniti iz hiše. Pa naj bo. Podila vas ne bom, ali to vam povem, da vi mojih otrok ne boste strahovali."
„Le dajaj jim potuho, le! Lep zgled! Iz starega človeka se norčujejo. Utepalo se ti bo."
„Mama, pustite ga, pustite!" prosi Ciljka.
„Nič, jaz tega ne trpim, da bi on moje otroke pretepal. Za to sera jaz, jaz sem za strah."
Mož je molčal ves čas. Ljilbe so je zaprl v izbo. Kmalu pa je prišel 8 culo v roki, pripravljen na odhod. Ženski se prestrašite. .Kam pa mislite?"
„Od tebe proč. Tvoje babe jezik je trikrat predolg."
.Kaj jej boste zamerili ? Pojdite, Pojdite! Ženske besede, pa nič! Le potolažite se!"
„Pa ne! Strah jej daj! Rad boš plačeval dolg." Tu pa je vzrastel gospodar:
„Kakšen dolg? Prav vam je žena povedala, da vam nismo nič dolžni. Pa iz usmiljenja vam rečem, da ostanete še lahko pri nas."
„Nič dolžan, nič dolžan! Tožil te bom."
„Tožite, da boste siti. In kar precej hodite v grad!"
„Saj bom šel, na pečat te bom tožil."
„Če prav na pismo! Pa sedaj hitro iz moje hiše!"
Starec je godrnjajo prestopil prag, želeč vse hudo hiši. Pa kreg še ni ponehal. Prepirala sta se mož in žena. On je bil hud, da ni imela potrpljenja ž njim. Komaj ju je potolažila starejša hči Ciljka. Pri večerji bila sta 6i dobra. Še dobro se je zdelo obema, da je tako prišlo. Bala pa sta 6e, da ne bi kje v snegu ostal, zato je šel gospodar za Ljube-tom, da bi videl, kam je namenjen. Proti Jelšini je krevsal. Tudi on ga je spremljeval do tam, a stari ni opazil, da gre kdo za njim. Ko je videl, da je razbijal na Mihaljkova vrata, napotil se je Brinov domov.
Pri Mihaljku so bili najbolj dobre volje. Ružili
60 koruzo. Vsi domači so sedeli okrog peči, gospodar Mihaljek, dva hlapca, pastir, stara teta in dekla. Osupnili so, ko je začel nekdo butati na vežna vrata. In zavzeli so se, ko so videli starega Ljubeta v sobi. Mihaljek ga je pogledoval od vrha do tal. „Oče Ljube!"
Iu staremu se je odprl jezik in pripovedoval je vse, kakor se je bilo zgodilo in nazadnje je prosil Mihaljka, naj ga on vzame pod streho in ne podi
od hiše.
„Nocoj lahko ostanete," govoril je gospodar, „jutri pa se napravite k hčeram v sosednjo vas. Obe ste dobro omožene in na lepih prilikah. Menda bodo poskrbele za očeta."
„One bi, pa zeta me črtita bolj ko pajka." „Hudo vam je; ali vsega ste si krivi sami. Zato vas ne bom dolgo imel. Vidite, dela ni. Zastonj pa se vas ne morem ogibati."
„Oče, vi se pa res tresete za denar," oglasi se jeden hlapcev; .mar bi še stanovali gori v Zavodah v Ostanovej hiši, namestu da se morate sedaj po svetu vlačiti."
„In Metko bi imeli pri sebi," dodA teta. „Prav prijazno iu dobro dekle je bila."

m-
milijonarskih lihvariev, koje nam je splodila novo-šegna liberalna doba.
Listu našemu ne more nikdo očitati, da ščuje zoper imovite vrste ali zoper Žide, ker so židovskega veroizpovedanja. Ker so pa libvarski sindikati, bodisi interkonfesijonalni, bodisi židovski, glavni vzrok splo-šnjega nravnega in gmotnega upadlca ljudstva, se pač ne čudimo, da raste antisemitizem in gibanje protikapitalistično po vsem svetu, dasi je liberalni listi — in celo konservativni — zaradi židovskih naročnikov in inseratov zatajujejo. Antisemitizem ne umolkne, dokler se ne odpravijo njegovi vzroki. Slovenski Židi, liberalizem, moderna prosveta ga ne bode odstranila, temveč prerojenje sveta ua podlagi jedino prave in rešilne krščanske omike.
Govor poslanca dr. Poklnkaija
v državnozborski seji dne I. marca t. I.
Umevno je, slavna zbornica, da častiti opoziciji vspeh današnjega proračuna ni prijeten, umevno tudi, da se ž njene strani sedanji vladi odreka v tem oziru vsako priznanje.
Umevno je tudi, ako se ostro napada ravno gospod finančni minister, kakor smo to čuli v ravnokar končanem govoru. Predlog pa, ki se je ravnokar nasvetoval v podporo ter jo je tudi našel, zdi se mi pa vendar v enem oziru premalo resen, ako se gospodje drže načela, da se mora vsaj začetkom leta rešiti proračun, na drugi strani je pa zopet premalo radikalen, da bi mogel ugajati onim željam, katere je menda imel gospod predlagatelj pred očmi. To še ne zadostuje in s tem nimamo še v žepu progresivne dohodnine, ako jo je predložil gospod finančni minister. Nasvetovati bi bil moral, ako je hotel popolnoma dognati stvar: Dokler se ne bo vložila taka postava ter dobila Najvišjega potrjenja (Tako je! na desni); potem bi se bilo menda zadostilo onemu, kar je po mojih mislih na-merjal gospod predgovornik.
Po tej stranski opazki morem preiti k proračunu samemu, glede katerega z ozirom na dosedanje govornike nimam ničesa več dostaviti, razven malenkostij, katere bodo pa gotovo tudi temeljito zavrnili poznejšni govorniki, ki so „pro" vpisani.
Gotovo je vesel vspeh, da moremo letos pri proračunu zaznamovati preostatek skoraj treh milijonov. Preverjen sem. da gospodje z levice, od opozicije, to ravno tako živahno pozdravljajo v svojih srcih, kakor večina visoke zbornice, kajti skušnja nas uči, da se v nadrobni razpravi — tudi v glavni debati se je že zgodilo — stavi jako mnogo predlogov s strani opozicije, in morda več nego z desnice, v tem smislu, kako naj se porabi srečno doseženi preostatek. (Prav res! na desnici.) Jaz za svojo osebo se ne bom spuščal v nadrobnosti velikega proračuna.
Omenjati hočem le enega vprašanja, ki se tiče finančnega ministerstva, ker je ravno sedaj postalo pereče. To je zadeva o hišnih davkih, h kateri bom izrazil svoje mnenje.
Splošno je znano in gospod finančni minister tega tudi ni nikdar tajil, da najbolj tlači avstrijske davkoplačevalec ravno hišni davek. Tudi je res, da je obljnbil finančni minister dovoliti olajšave pri
„Prav nič očetu podobna," pritrdi Mihaljek. „V obraz vam povem, oče, da ona ni bila v ničem podobna vam. In zamerim vam, da ste jo tako odslovili."
„Sama je šla."
„Pa zvedel sem zakaj. To se ne spodobi za očeta. Za koga boste tudi skrbeli, če za njo ne. Pa saj še sebi najpotrebnejšega ne privoščite! Greh je, pritrgovati si in trpeti pomanjkanje. Prav nič se mi ne smilite. Da bi se vam še huje godilo! Bes, ko se ne bi bal Boga, zapodil bi vas v sneg in na v&s."
Stari grešnik je gledal v tla in mirno čakal konca propovedi. Nič se ga ni prijela beseda. Mislil si je, da mora pač malo potrpeti, kajti po noči v debelem snegu še volk rad ne hodi — če le je sit — ampak se spravi v zavetje pod kakšen bukov štor.
Ko je Mihaljek končal, odvrnil je skopuh:
„Čakaj do jutri! Sel bom h Korenu; če me ta ne bo vzel, pojdem k Ozimku, če me še ta odpodi, namenjen sem k Opalku — in če bo vse zastonj, tožil bom vse od prvega do zadnjega. Vsi ti so moji dolžniki."
Družina sa je spogledala. Kdo je o vsem tem kaj vedel?
neposrednjih davkih, kakor hitro se bo potrdil davek od špirita ter pokazal svoj vspeb.
Badikalna olajšava pri hišnem davku je sieer res težavna, ker postanejo posledice vsakega znižanj» pri davčnem merilu naenkrat velikanske, in ako se ua vse strani enakomerno ne zmanjša davčno merilo, sledi iz tega enostransko protežiranje ene same vrste davkoplačevalcev (Prav res! na desni). Predlagalo se je na primer pri razgovoru o davku od poslopij v ožjem krogu, naj se pri poslopjih se-zuamka A v večjih mestih s poslopji 26*/, odstotka iu z odbitkom 15 odstotkov za vzdržavanje ta slednji zviša na 20 odstotkov, in finančni vspeh se je takoj pokazal v relativno jako velikem znesku, t pri-manjsku blizu 1,700.000 gld. (Čujte! na desni.)
Pomoč pa, olajšanje, ki bi se s tem dalo hišnim posestnikom v velikih mestih, bilo bi vendar jako majhno. Stališče, na katerem stojim jaz za svojo osebo glede hišnega davka, je nastopno: So nekatere krivičnosti, katere ima ta davek na sebi, velike trdo-srčnosti, katere olajšavati bi se po mojem mnenji moglo takoj pričeti, in je na eni strani to, da se izpusti zadnji alinea § 5, s katerim se kot minim davka pri poslopjih, ki se deloma ali popolnoma dajejo v najem, določuje dotični razred hišno-razred-nega davka.
Primaujšek. ako se to sklene, menda ne bo posebno velik, odstranjena pa bi bila rendar ena trdosrčnost, ki se je vsprejela v postavo gotovo zoper voljo onih, ki so zanjo glasovali.
Drugič leži v naravi stvari, da se mora tudi pri hišnem davku odpisati davek v vseh onih slučajih, v katerih posestnik dotičnih poslopij nima od njih ali koristi ali pa sploh ne najemninskih dohodkov. Tu se morajo tedaj na eni strani v poŠtev jemati vsa prazna stanovanja, ako to traja določeno najmanjšo dobo, na primer do pol leta; ravno tako pri hišno-razrednih davkih, kakor je to že itak postavno določeno pri hišno-najemninskem davku. Dalje naj se odstrani jako velika trdosrčnost, katero je posebno pospešila nova eksekucijska novela, namreč ta, da je vsled nje postala hišnega gospodarja dosedaj postavno veljavna zastavna pravica na in-vecta in illata vprašavne vrednosti. Dostikrat se pripeti hišnim posestuikom, da morajo plačevati davke od najemščin, katerih ne morejo iztirjati.
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. marca. Notranje dežele.
Ministerski predsednik Taaffe je predvčeraj za nekaj dni odpotoval v Budimpešto.
Govorilo se je, da bo 2>rinc Aleksander Battenberški vstopil v avstrijsko armado. „Frem-denblatt" najodločneje preklicuje to vest.
Protisuienjsko društvo na Dunaji bo sredi meseca maja priredilo na društveao korist velikansko dvadnevno veselico v „Pratru"; slavnostni sprevod bo brojil poleg velikega števila voz in živine 1500 oseb. Posamezne gruče bodo predočevale življenje afriških narodov.
Poiunsko mestno zastopstvo je dni 4. t. m. jednoglasno sklenilo odposlati obema zbornicama ugovor zoper § 14. orožne postave.
„Naredite kakor hočete, toda jaz vas ne bora mogel imeti. Micka," reče dekli, „prinesi otep. Na klopi, pri peči tako ne morete spati."
„Mihaljek, ne, ne; raje bom pri peči. Zebe me rado. Tudi sede lahko spim." In mel si je še otrpli roki.
Vsi so se starcu smejali. Takega človeka niso še videli. Pozno v večer so še burke uganjali ž njim, še pastir ni bil zadnji:
„Oče, koliko mi boste dali, da vas pojdem do Korena spremit?"
„Pojdi, pojdi, mlekozob," odvračal mu je Ljube, „i» starega človeka se boš norčeval?"
„Jaz da se norčujem? E, ne bi bil rad vaš sin. Vi ste strašno sitni . .
Zopet so se vsi smejali, tudi Mihaljek in še na-mežikaval je pastirju, da bi še katero zinil. Toda Ljfibe ni odgovarjal z&bavljicara. Cas je bilo tudi iti počivat.
Blizu poludne je bilo drugi dan, ko je korakal Ljtibe po debelem snegu v sosednjo vas k svojemu dolžniku Korenu. Pri Mihaljku so vsi gledali za njim. Na poti je večkrat postal in posegel za telovnik in privlekel listnico in jo zopet spravil, potem za suknjo, kjer je imel mošnjo tolarjev, mnogokrat pa se je potapljal po prsih, Kajti v telovniku je imel mnogo denarja všitega.---
T nanje države.
„Fremdenblatt" piše: Srbski kralj Mila» j« za trdno sklenil odpovedati se kraljevskemu posla, vendar ni znano, za koliko časa, in ali je ta dôba določena ali ne. Zdravje kraljevo je jako slabo ter že dlje časa želi kralj odpotovati v inozemstvo. Kralj je že vse potrebno ukrenil za regeatatvo, kakor je zahteva nova ustava, ter je podelil. Bisticu vse regentske pravice. „Srbski Dnevnik" tudi prorokuje, da bo kralj odstopil ter Bistica imenoval za regenta. Ne pové se, ali bo Bistič regent za kralja ali za kraljeviča. Zasebne vesti pripovedujejo, da se Miian za sedaj še ne bo odpovedal prestolu, marveč bo le za nekaj časa odpotoval v inozemstvo. Tudi vast gledé regenstva ni popolna, kajti srbska ustava aa-hteva tri regente, imenuje- se pa samo Bistié. Prewat v Srbiji se je izvršil v okvirju trocavske iveae ; dokaz temu, ker prihajajo vse prve dotične vesbi iz Berolina, od „Nordd. Allg. Ztg." Skoraj gotovo je v tej igri knez Bismarck sam prevzel vlogo resi-žčrjevo. Splošnji politični položaj vsled srbskega prevrata ne bo dobil drugega lica, ker tudi v pri-ftodnje bo mirovna liga obdržala vse srbske niti v rokah.
Princ Ferdinand Koburški je dné 26. m. m. praznoval svoj rojstni dan v Plovdivn. Več odličnih Bolgarov, v prvi vrsti sofijskih meščanov, izročilo mu je pri tej priložnosti adreso, katera se obrača zoper vlado ministerskega predsednika Stam-bulova; mej drugim imenujejo to vlado protiustavno in nevredno narodovega zaupanja. Budimpeštanski listi so hitro razglasili po svetu, da je adresa le delo ruskih spletk. Dne 22. februarija pa je dobil princ prijetnejšo adreso : 18 občin iz okrožij Karlovo, Kalofa in Kazanlik v njej zatrjuje neomejeno svojo udanost ter obsoja postopanje sinode zoper princa Ferdinanda.
Dne 5. t. m. je izšel ukaz ruskega carja, ki natančneje določuje in spopolnuje naredbe o odgovornosti Članov državnega svèta, ministrov in načelnikov raznih upravnih strok. Ukaz določuje, da se morajo tožbe o uradnih prestopkih teh velikih uradnikov izročiti naravnost carju, ki jih potem izroči za nadaljno postopanje kakemu oddelka državnega svèta. Zatoženca konečno sodi najvišje kazensko sodišče, katerega člane sproti imenuje car. — List „Buskoje Djelo" je dobil tretji ukor ter se je ob enem prepovedal za pol leta.
Francoski nârod je vedno bolj razburjen zoper vlado. Boulangizem je mnogo pridobil ravno zaradi Ašinove zadeve in vladnega postopanja zoper ligo patrijotov. Položaj je toliko kritičen, da opor-tunci silijo vlado, naj izda odločne naredbe ter naj brezozirno postopa zoper one, ki se jej nočejo pokoriti. Minister Constans mej odobravanjem državno-nemških listov vedno ostreje napada boulangizem. Pred nekaterimi dnevi je izdal naredbo, da sme Boulanger sicer sprejemati manjše deputacije, a redarstveni komisarji so dobili pri tem povelje, da morajo vse izjave pri takih prilikah zadušiti.
Italijanska ministerska kriza še vedno ni rešena. Crispi hoče na vsak način obdržati portfelj zunanjih zadev, to pa ga ravno najbolj zadržuje r sestavi novega kabineta. „Agenzia Štefani" pravi, da bo kriza v nekaterih dneh rešena. Portfelj državnega zaklada se je ponudil Giolitti-ju, Seisrait-Doda je sprejel finančni portfelj, Lacava portfelj za pošte, brzojave in, kar se bo še-le ustanovilo, za železnice. Govori se, da bodo prevzeli admiral San Bon mornarično, Finali delavsko in general Dezza vojno ministerstvo. — Oni politični krogi v Bimu se jako motijo, ki vriskajo veselja, da se je Crispiju že skoraj posrečila sestava novega kabineta vzlic vsem nasprotnim prorokovanjem. Novo ministerstvo bo stalo ravno tistim težavam političnega in finančnega položaja nasproti, kakor prejšnje ministerstvo. „N. F. P." gotovo ni Crispiju sovražna, vendar pa
VI.
Mila pomlad je prihajala v deželo. Povsod bujnost, bogastvo. Drevjo je bilo razcvelo, toda trave še niso pognale.
Po Mihaljkovem vrtu hodili ste semtertje dve ženski, Mihaljkova teta in Brinova Ciljka iz Zavdd. Gledali ste v tla in tu in tam pobrskali pri plotu. Pridruži se jima Mihaljek.
,,Ni še teh cvetlic", pravi Ciljka, ,,ki jih iščem."
„Za starega tako ni več pomoči, ko bi mu človek kuhal cvetlice celega sveta. Danes je posebno slab postal. Bekel mu bodem, da bodem poslal po gospoda."
Vsi trije so šli v hišo.
V stranski sobi je ležal Ljftbe. Ali ne bi ga sedaj vsak spoznal. Bil je bled in shujšan, grozna podoba.
„Oče!" pokliče ga Mihaljek.
„Dajte, ali hočete, da bodo prišli gospod?"
„Ne bom umrl, Mihaljek, ne; nikar ne pošiljaj !"
Sape ma je zmanjkalo.
„Vi boste umrli."
.Mihaljek, ne bom umrl ne; le pustita gospoda !"
kaj žalostno opisuje italijanske davčne razmere. Mej drugim pravi: „Davek od mlenja bi jako veliko lahko donašal, vendar pa je v političnem oziru nemogoč. Misliti si ne moremo, kako samo beseda .davek od mlenja' pretrese kmetsko prebivalstvo. Kmet večinoma ni imel denarja, da bi bil ž njim opravljal ta davek; storiti je moral to z žitom, pri tem pa je najlepše cvetelo oderuštvo. Narodni zastopniki so zaradi tega tudi odklonili ta davek, novi minister bo moral gledati, da dobi nova sredstva. Kakošna bodo ta? Govori se o skupni veliki reformi vseh davkov, o uvedbi progresivne dohodnine itd. K temu je pred vsem treba poguma in moči, dvoje lastnostij finančnega ministra, ki kaj rade postanejo nadležne italijanski zbornici.
Itumunski ministri notranjih zadev, pravosodja in vojne so razposlali podredjenim oblastnijam okrožnico, ki se obrača zoper preveliko razširjanje socijalistične propagande. Priporoča se strogo nadzorovanje in ostro postopanje zoper hujskače. Pravo-sodnji minister posebno še sodiščem priporoča, naj v slučaji socialističnih zločinov brezozirno izvršujejo svoj posel. Vojni minister zaukazuje posadkam, da morajo biti vsakpot političnim oblastnijam na razpolaganje.
„Berliner Tageblatt" je dobil iz Zanzibara brzojavko, ki poroča o resni bitki pri Bagamoy-u nemški vojaki so priplenili dva topova, Buširi je baje ranjen.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, dne 5. marca. (Pismo prevzv. knezo-škofa Jakoba do njegove duhovščine.) Odkrito smem reči, da mi že dolgo ni napolnjevalo srca toliko veselje, nego sedaj prečitavšega zuamenito pastirsko pismo našega prevzv. vladike do nas duhovnikov. „Quot verba, tot sententiae, quot sententiae, tot victoriae." Da, krasen spomenik je to pismo skrbi in ljubezni višjega pastirja do duhovščine, krasno spričevalo, katero daje višji pastir svojim duhovskim bratom, mil izraz očetovske ljubezni do sinov, pomenljiv dokaz, da cerkveno predstojništvo previdno in zavedno deluje, zlasti pa da 6toji cerkvena veljava na močnih tleh cerkvenih zakonov ter brani na V6t» strani cerkveno svobodo. Da, kam bi pa prišli, ako bi poslušali vsakega časnikarskega nepremišljenca? Cerkvi nasprotni list naj ukazuje, kaj naj duhovščina dela v cerkvi? Bog obrača vse na dobro in tadi zadnji boj je naši duhovščini v velik prid. Ako bi nam druzega ne bil pridobil, to škofovsko pismo nas odškoduje za vse. — A treba je tudi, da duhovniki od svoje strani kaj storimo. Dosedaj so mnoge dekanije izrazile svoje soglasje s „Slovenčevim" vredništvom, kar mu sme biti v pravičen ponos. A potem, ko je višji pastir tako govoril, ne smemo molčati. Vsi kakor jeden mož naznanimo, da se oklepamo najtesneje svojega vodnika v ljubezni in v enakem mišljenji. Drugič pa se moram» tudi pred narodom, pred verniki izkazati in opravičiti, pred katerimi so hoteli nasprotniki v slabo ime pripraviti duhovnike. Pred verniki pokažimo, k&ko spričevalo nam daje naša kompetentna nadzoroval na oblast, tukaj pokažimo, kaj pomeni hujskanje zoper naš stan. Zlasti napadeni dušni pastirji si ne morejo želeti boljšega pomočka, da pouče svoje vernike, kakor to škofovsko pismo. Pred kratkim mi je rekel neki duhovnik te sicer šaljive,
S strahom ga je gledala trojica. Tedaj pa se «glasi stara teta:
„Ljube, ti si živina, konj; tako boš poginil kakor —. Bes, ko bi hčere vedele to, še k tebi ne bi prišle. In če pridejo, poslala jih bom nazaj, da tebe še pogledale ne bodo."
„Kaj so mi hčere mari? Kar jih imam, pomagala mi ni nobena za črn noht. Da jih le ne bi bilo."
Molčali so. Pa Ljftbe je izpregovoril zopet:
„Samo Metko bi rad videl."
„Tudi nje ne bo", oglasi se Ciljka, „ko bode ivedela, da se branite svetega olja."
„Ne bo prišla, ne; sam vem to. — Ali pri srci mi je ona — toda prišla ne bo---"
„Tedaj nočete svete tolažbe?"
„Ni treba še, Mihaljek, popoludne, jutri, drugi dan."
Gospodar so razsrdi.
„Tega pa vendar ne! V moji hiši se to zgoditi ne sme. To bom smel zahtevati od vsakega iu tudi «d vas, ko vam je dnša komaj še v telesu. Glejte in pomislite! Dolžniki so vam za vršijo hrbet kazali. Ko ste jih tožili za dolg, morali ste jim še vi povrh plačevati."
„Ker ni pravice!"	(Konec sledi.)
a vendar pomenljive besede: „Kaj bomo pridigali o nekdanjih farizejih in soducejih, ko imamo sedanjih le preveč!" Nasprotniki pa naj 8i zapomnijo, da za njihovo razgrajanje in hujskanje imamo vedno pripravljeno odločno in krepko besedo, katero nam narekuje pravica in resnica. Ne, sovražnikom cerkve in vere ne bomo v strahu, in naj nam tudi smrt žugajo. A pokorščino, polno udanost in srčno ljubezen imamo do svoje postavne cerkvene oblasti, do svojega blagega vladike, katerega Bog ohrani in vodi v prid cerkvi, domovini, naši najvišji cesarski hiši, kateri je tudi vsa kranjska duhovščina ž Njim vred najzvesteje in naj-i pokornejeudana!	Duhovnik.
Iz Travnika v Bosni41), 1. marca. Gospodine uredniče! Ja mislim, da če Vam ugodno sasvim biti, kada s ove strane što čujete.
Ne mogu daleko zalaziti u prošlost, da pokažem, kako su se franjevci bosanski prometali za osman-lijske vlade, jer če biti svakomu poznato, pošto je to obširno opisato po W. M. Batiniču u dva svezka „Djelovanja franjevaca bosanskih". Medjutim ipak ne mogu prešutiti, a da u ime jedne stvari ne pro-govorim, naime:
Osim drugih oskudicit, koje su franjevci za turške vlade podnosili, bila je oskudica župnih stanova, samostana, crkava i škola. Dosta su puta župni stanovi pravljeni, ali su, osim što su krvavo franjevci morali podmičivati turke, da samo dozvolu dobiju za gradnju, izgorješe, čim bijahu dogotovljeni. A što da reknem o samostanih? Izmedju tolikih samostana, koji su za kralja bosanskih se dizali, kroz četiri stotine i više godina turške vlade, iz-ginuše tako, da je samo u puku ostala uspomena mjesta, gdje su se uzdizali. Orkve več nije ni bilo čestite, da bi joj se moglo reči, da je crkva. Jedini se uzdržaše samostani, Sutinska, Kreševo i Fojnica sa svojim crkvama; premda su više puta u prah i pepeo od biesnih turaka obračeni. A škole? Ta o školama nije ni govoriti. Sta je Turčin mario za škole. Njemu je dosta, ako mu diete samo kao psi-tak nauči njekoliko rieči arapskih na izust, da može klanjati, pa eto ga, da raji može zapovjedati. Franjevci 6u na mnogo mjesta uz župne stanove otva-rali škole, ama ih nijesu mogli uzdržavati sami, pa je dosta bilo, da su pravu sv. vjeru puk svoj učili.
Ovo kada sam reko, uvidit može svaki čitalac, kako su franjevci u bosni morali gorke zalogaje imati i koliko su se morali boriti za obstanak svete vjere.
Franjevci, boreči se sa oskudicama svakakvim, nastojali 6U ipak, uz pripomoč sjeromašnoga svoga puka, da dostojno svoje ime sačuvaju. Što 8U i UČi-nili, ama ipak dočepav se evo sada slobode, kada je pala sila turška, mnogi putnici iz drugih zemalja, vidivši stanove franjevačke i njihova zabitna mjesta, možda se čude franjevcem, jer misle, da su za svoje stanove i prebivališta mogli ugodnija mjesta nači. Nu, onim, koji tim franjevce krive, moraju znati, da su franjevci primorani skrovita mjesta po Bosni tražiti, prvo s toga, što su se morali kriti od biesa turskoga, keji su na svaki način gledali ih zlo-stavljati, oli globom pod kakvom izlikom, oli za-paljivanjem njihovih stanova, oli ubijstvom istih; jer nitko protiva turčinu nije smio svjedočiti, niti je krščena duša mogla u sudu nači sebi pravicu kada ima parnicu protiva osobi, koja sliedi muhameda. Osim toga, puk je katolički po Bosni takodjer raza-sut po skrovitim mjestima, nagnat od obiesti turške, pa su i franjevci morali za svojim stadom iduči na skrovitim mjestima svoje stanove uzdizati. Sada če svaki razumiti, kako je do toga došlo, da su franjevci bježali u skrovita mjesta sa svojimi stanovi.
Ovako je žalostno stanje trajalo sve do Omer Paše, koga je Sultan poslao u Bosnu, da red i reforme uvede. On je, kako je poznato, stuko rogove bašama bosanskim, pa od tada i franjevci i puk krščanski odahnuše i počeše nastojati, da si stanove, bar samostane posagrade. Povrh svega nastojanja, jerbo su i oni i puk vrlo sjeromašni bili, ipak, krvavo plativ fermane i dobaviv, podigoše samostane u Gučojgorikod Travnika, u Petricevcu kod Banje-luke, Plehanu kod Dervente, Tolisi kod Orašja i Rami kod Prozora i mnoge druge crkvice po župa s pomočju svoga vjernoga puka.
Dakle, gori rečene samostane podigoše franjevci, te sada imaju u Bosni do osam svojih samostana. Ali, pošto ni odkuda ne primaju podpore, ove samo-
*) Ta dopis smo prejeli od učitelja, rojenega Hosanca.
Ker je jezik iahko uniljiv, objavimo dopis v originalu.
stane i crkve, slabo su uredili i nakitili, kako kotf vas tamo.
Evo blizu Travnika samostan Gučagora, sa-gradjen još iza god. 1856, komu je temelj 6tavio piesvietli gosp. fra Marijan Šunjič, biskup. Tamo Ijeti osobito liepo je izšetati iz Travnika i župe Dolca, pa se nauživati prirode. Mjesto je pod viso-kom planinom zvanom Vlašičem, a odlikuje se svo-jom zdravom klimom i vodom. U njemu imade do osamdeset kura katolički. Samostan se sastoji od tri trakta, svaki na tri contignatie, a četvrti trakt zauzima crkva sa visokim tornjem. Ovaj se samostan vidi iz daleka. U njemu franjevci imadu svoj i Probomdat, t. j. nižu gimnaziju sa četiri razreda, u komu posluju četiri učiteljske sile, a ima dječaka do 84.
Pošto su franjevci sjeromašni, nije su imali čim svoj samostan i crkvu liepo uresiti. Medjutim, tko tamo kad dodje, neka se sjeti, da nije su u stanju bolje urediti, pa ipak živu zadovoljno niti boljeg šta traže.
Ja sam tamo u samostanu više puta bio i vidio braču franjevce i njihovu gostoljubivost. Ali sam odveč veseo, te sam prispio na 7 veljače tamo uprav, kada su franjevci imali slavu, koja je kod njih riedka.
Crkva im je prilično za puka velika. (J njoj su bile njeke stare orgulje, koje više nije su za svi-ranje. Zato se nadje vrli franjevac fra Nikola Mandič, koji se obrati na firmu „Br. Zupana" u Kamensku goricu, te rečena firma izradi krasan organ za ovu crkvu samostansku za 1000 for., kojeg su baš dva brata Zupana Ignacij i Joan na 7 veljače u ovu crkvu smjestili i prvi put na njemu misu svirali.
Firma je Br. Zupana glasovita, kako vam jo poznato i odlikovana sa medaljom u Bruselju. Organ sam vidio i čuo njegove varijacije. Da vam ga opišem :
Organ visok do šest metara a prilično i širok. Ima pako sliedeče:
1.	Principal 8' jako i posve ugodno svirajuči.
2.	Bourdun 8' puni i pravi flautski glas.
3.	Gamba 8' pravi violin i svira najnježnije.
4.	Gemshorn 4', milota ga je slušati, jer svira kao solo Trambuzino.
5.	Cornett 2%', ovaj kada se otvori, cielo pje-vanje na novo oživi, pa pjeva jako fino.
6.	Subbass 16', ovaj je za kontrabasa, koji vrlo liepo bubnji. — Još izbirači: a) Octava-Capell. b) Pedal-Capell. c) Mezzo Forte. d) Forte. e) Piano.
Na 7 veljače, sastala se je iiepa kita gosta u ovaj samostan: njeki slučajno, njeki opet, da vidi i čaje novi organ i pozdravi majstore. Koliko im se je dopao organ, više su im se dopali majstori, koji rekoše opet, da sa im se Bošnjaci dopali. Razumije se, da je onaj dan veselo bilo i da se je nazdravljalo i majstorima i fra Nikoli Mandiču, koji je organ za crkvu kupio. Bog ga poživio na ovomu svietu, a na drugom mu platio krunom vječnom. Sutra dan otidoše majstori kuči, a nama ostaviše svoje pria-teljstvo i spomen vječni u puku i kod franjevača. __X
Dnevne novice.
(„Slovensko društvo" v Ljubljani.) Prejeli smo danes naslednje vrstice: Ustanovni občni zbor „Slovenskega, društva" bode v nedeljo dnč 10. marca t. 1. ob 11. uri dopoludne v čitalnični sobani. — Na dnevnem redu je volitev predsednika i« devet odbornikov. — Po pravilih od c. kr. deželne vlade z odlokom dne 28. maja 1888 potrjenih je društvu namen-. Pospeševati slovenskega naroda duševni in gmotni napredek; razširjati med njim politično izobražen je in narodno zavest, braniti njegove narodne in državljanske pravice in zlasti pripoma-gati, da se mu rresniči ustavno zagotovljena narodna ravnopravnost. — Letnina iznaša 1 gld. — K pristopu in vdeležbi pri občnem zboru vabi osno-valni odbor: Dr. K. vit. Blehveis. Ivan Murnik. Luka Svetce. Dr. Ivan Tavčar. Dr. J. Tošnjak.
(Zabavni večer „Pisateljskega društva") bode ▼ soboto dne 9. t. m. t steklenem salonu ljubljanske čitalnice ob 8. ari zvečer, čital bode gosp. profesor Simon Rutar o „slovenski Benečiji".
(Umrl) je minoli ponedeljek v Cel ji deželnega sodišča svetovalec v pokoji g. Alojzij Pesarič, star 64 let.
(Koze in zima.) Iz Škocijana na Dolenjskem se nam poroča: Pri nas osepnice, ali kakor narod govori, koze še vedno razsajajo. Od 1. januarija d» 4. marca jih je umrlo 128, izmed teh 106 na kozah.
To število je jako veliko v primeri z lanskim, ko jih je celo leto umrlo 81. Največji križ za ljudi je tudi to, da so seranji v celem okraji prepovedani. Doslej so ljudje vsaj v Novo Mesto vsake vrste blago vozili na prodaj, da so dobili prepotreben drobiž. Minoli ponedeljek pa so se morale vrniti dolge vrste vozov, ker jih straža v Dragi pri Beli Cerkvi ni pustila naprej, akoravno ta prepoved pri nas ni bila naznanjena. Sedaj smo popoluoma v kontumacu, le k davkariji je še pot odprta. Bog se nas usmili. — Tudi zima dela ljudem preglavice. Radi bi delali v vinogradih, pa jih zadržuje ostra zima. Tolažili so se s sv. Matijem, da jim bo led razbil, pa ga je še naredil. Tudi z mokronoškim vremenskim prorokom, ki je napovedal pustni dan kot jako topel, ljudje niso zadovoljni.
(Nekaj o slovenščini v Trstu.) Pod tem naslovom piše „Edinost": Splošno je znano, da zalije pristaše nekaterih krogov v Trstu rudečica „svete" jeze, kadar čujejo le besedico v slovenskem jeziku. Nedavno je g. Počkaj obnovil napis nad svojo pro-dajalnico v ulici Ghega le v slovenskem jeziku. Ru-dečkarji, njim na čelu „Impertinente", zagnali so strašanski krik ter z vsemi sredstvi delali na to, da ostrašijo g. Počkaja in odpravijo napis. Tudi slavni mestni magistrat je našel dlako v jajcu ter ukazal, da mora lastnik prodajalnice plačati globo zaradi prestopka § 33. car. nar. ter v 24 urah odstraniti protipostavni napis. Vsled pritožbe na visoko c. kr. vlado pa je mestni magistrat globo preklical. Naj si torej zapomnijo gospodje, da je Slovenec v Trstu ravno tako dober avstrijski državljan, za katerega veljajo iste postave, kakor za druge narodnosti.
(Na Dnnaji) se vedno bolj oživlja katoliško življenje, da se otrese more židovsko-liberalnega duha. Znano je marljivo društvo „združeuih kristi-janov", ki na shodih presoja in pojasnjuje važna politična in socijalna vprašanja s krščanskega stališča. Veliko pozornost je vzbudilo povsod vabilo znanega dr. Porzerja, da se na Dunaji ustanovi „prosto društvo katoliških pravoslovcev". Shod se je vršil dne 17. februarija; vdeležili so se ga mnogi v političnem življenji znani juristi iz raznih krono-vin, mnogi so poslali pismena priznanja. Tudi mi z veseljem pozdravljamo novo društvo, ki se ne sramuje „katoliškega" imena in utegne biti nov branik za cerkev in katoliško Avstrijo.
(Iz Ljubnega) na Štajerskem se nam poroča, da je po noči od sobote na nedeljo dne 3. t. m. pogorel del opekarske tovarne v Judendorfu pri Ljubnem, ki je lastnina Drascheja pl. Wartinberga, Na pomoč je prihitela požarna bramba iz Ljubnega. Tovarna je bila zavarovana pri zavarovalni družbi rDonau" na Dunaji.
(Deželna vlada hrvatska) je potrdila sklep zagrebškega mestnega zastopa, da se za zgradbo pokrite vojaške jahalnice dobi posojilo v znesku 200.000 gld. Jahalnica se bode gradila še letos na zemljišču, kjer so sedaj vrtovi bolgarskih vrtnarjev.
(Izpred sodišča.) V torek in včeraj je stalo pred tukajšnjim porotnim sodiščem sedem oseb, za-toženih ponarejanja denarja, ki so se shajali t hiši devetintridesetletne Marije Janežičeve na Pšati. Porotniki so potrdili vsa vprašanja, in sodišče je obsodilo Marijo Janežičevo na osemnajst mesecev; Janeza Požlepa, posestnika na Plešivei, Da dve leti"; Valentina Zajca iz Podgorice na jedno leto; Miho Pengova, hlapca pri „Nemškem vitezu" v Ljubljani,
na itiri mesece; Miho Lihovca iz Iške Vasi na štiri meseee in Jerneja Burjo iz Kamnika na štiri mesece težke ječe, poostrene s postom. Oproščen je bil mlinar Jauez Zargaj iz Dragomelj.
(Potres.) Po noči od torka na sredo čutili so v Zagrebu jako močen potres, ki je trajal dve sekundi. Smer mu je bila od severo-vzhoda proti jugo-zapadu. Pohištvo v sobi se je treslo, mnogi so se takoj probudili.
Telegrami.
Belgrad, (i. marca, zvečer. (Uradno) Odpoved kralja Milana na korist prestolonasledniku Aleksandru se je danes uradno objavila, istotako imenovanje regentov Ristiea, Beliraarkoviča in Protiča. Kralj se je odpovedal v navzočnosti ministrov in častnikov, ter je kleče pred svojim sinom storil poda-niško prisego, potem pa so se zaprisegli rc-gentje in armada. Vsestranski se izraža zaupanje do regentov ter se v Risticu vidi najboljše jamstvo za lojalno postopanje glede zunanje politike. Radikalen Tavšanovicu se jo izročila sestava ministerstva.
Belgrad, 7. marca, ob polu deveti uri zvečer. Regentstvo je pooblastilo Tavšanoviča s sestavo novega kabineta, ker ga smatra kot predsednika skupščine ob jednem za zaupnega moža skupšČinine večine. Kralj Milan je v gala-uniformi in z velikim kordonom obiskal vse tri regente, da tako izrazi in da veljavo novemu pravnemu redu. Kraljevi govor pri odpovedi je ginil vse navzoče. Kralj je rekel, da se čuti slabotnega in trudnega, zaradi tega odstopi. Priznava, da je dosegel vspehe, pa tudi storil napake. Vspehi so narodovi, za napake pa prevzame on odgovornost. Mogoče, da je marsikoga razžalil mej vlado, kakor je bil tudi on mnogokrat razžaljen. Prvi naj mu odpuste, slednjim tudi on odpušča. — Povsod je vzoren red in mir. Jutri bo skoro gotovo regentstvo objavilo proklatnacijo. Regentje so se izrekli, da stoje sedaj zunaj strank, kar je napravilo izvrsten vtis.
Marzelj, 0. marca. Avstrijski trijarbolnik, na katerem je bilo naloženih 700 sodov petroleja, se jc vnel. Petrolej jo provzročil grozovit razpok. Štiri osebe so rešili. Trupli kapitana in nekega mornarskega novinca so našli, osem trupel je zginilo.
Haga, 6. marca. Profesor Rosenstein in kraljevi zdravniki so dognali, da kralju sicer ne pešajo posebno moči in da ni neposrednjc nevarnosti, vendar pa ni upati rešitve. Pokazala so se znamenja, da ima kralj zastru-peno kri.
Tremensko sporočilo.
Čas
Stanje
opazovanja
6.
7. u. zjut. 2. u. pop 9. u.zvec.
trfckomen
TÜT 738'7 740-2
toploaer*
po Celiijn
41
-02
Veter
si. vzh.
n
sl. szap.
Vreme
sneg jasno oblačno
15 s
s«
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 4. marca.
Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16* davka)	83 gl. 40	kr.
Sreberna „ 5»„ „ 100 „ „ 16% „	83	„ 95	„
5 % avstr. zlata renta, davka prosta . . .	111	„ 70
Papirna renta, davka prosta......99	„ 35	"
Akcije avstr.-ogerske banke ......	888 —	"
Kreditne akcije ....................804	„ 25	"„
London............121	„ 55	^
Srebro.............. . .
Francoski napoleond....................9	" 591/ "
Cesarski cekini......................5	' 68	"
Nemške marke ..........59	" 35	"
št. 4111. Zalivala.
čestiti klub slovenskih blcikllstov „LJUBLJANA"
mi je izročil sto in petdeset goldinarjev za mestno ubogo kot prebitek plesa, ki ga je čestiti klub priredil 2. dan t. 111. v prostorih ljubljanske čitalnice.
Usojam si javno potrjevati prejem tega znatnega darila r, izrazom najtoplejšo zahvale.
V Ljubljani, 6. dan marca 1889.
Župan: Gi-iihhc111 s. r.
Učenca,
starega 13 do ll> let, ki zna slovenski in nemški, sprejmeta takoj v svojo specerijsko in galanterijsko prodajalnico
•T. & (ji. .Telovšek na Vrhniki.	(4-4)
Franc Kokalj,
sobni slikar, Rožne ulice štev. 21 v Ljubljani,
se priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu v izvrševanje vsakovrstnega
po uavadnem in tudi najfinejšem okusu. Dela izvršuje lično in trpežno v mestih, kakor po deželi po prav primerni ceni.	(10—3)
-K3-
Odlikovan: 1873, 188J.

0-20 sneg
Srednja temperatura—0-8° C., za 1-7* pod normalom.
Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav =— na Dunaji VII., Zieglergasse 27.
Zastopnik Franc Briickner.
Proti gotovi naročbi se na j točneje izvršujejo vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi
ir eeli aiiti«
-¡G-^S
Odlikovan: 1873, 1881.
Tujci.
5. marca.
Pri Malitu: Salmhofer, trgovec, iz Trsta. — llerling in Kischke, trgovca, z Dunaja. — Božič iz Itudolfovega.
Pri Slonu: Hiršman, trgovec, iz Siska. — Harkanv iz Budimpešte. — Witzem»n, trgovec, z Dunaja.
Avstro-ogerska karavana v sv. deželo.
-i
Prihodnja avstro-ogerska karavana v sv. deželo bo okrog 21. dni marca 1889 iz Trsta odšla ter naj se vdeleženci obrnejo do podpisanega, ki jim bo takoj poslal ' obširne vsporede.
Potovanje obsega: Trst — Aleksandrija — Kajiro — Kajfa — Nazsret — Tiberija — Jeruzalem - Sv. Janez — Betlehem — Jeruzalem — Ramleh — Jala — Pert-Said — Aleksandrija — Trst oziroma Carjigrad in Solun.
Potovanje bo trajalo 45 dni.
Cena I. razredu s popolno hrano........6:!.'> gld. v bankovcih
II H« JI n n n ........&45 ,,	||
== Zadnji dan za oglašanje 12. dan marca 1889. uu— Te karavane se smejo vdeležitl osebe tudi iz Nemčijo in drugih dežel. Na Dunaji, i., Spiegelgasss 12.
(16-15)
Leon AVoei'1,
ces. br. dvorni knjigotri.ee, založnik, komtur in vitez mnogih visokih redov.
Diseldorfske oljnate £ barve v tubah. ►
o >
IS:
5.S>
o
£ M
i Ak
Lin
ADOLF HAUPTMANN^
prva kranjska tovarna
oljnatih barv, firiteža in laka
Akvarel ne barve
mokre in suhe.
I^jj tll»l jfllii.
S 'Pisarna in zaloga: &ol»lii drevored O (someniščno poslopje). ' B>	Filijala: Slonov«! nlioe lO-l«	1
priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim mizarjem, likarjom kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne izdelke ter pošilja na zahtevanje cenilniko zastonj in franko.
Oljnate barve v ploščevinastili pušicah le najboljše vrste, posebno pripravno za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. naprej primerno cenejo.	(100-11)
SiSUfie)
OB TS
I
£
s s ?
ST" B ö
- B
n
a S e
5
P erstens, mineralne in ktmiine barve.
tr z
Kupovalcem večjih množin prednostn• cene. (Saffcif)

Vse vrste slikarskih in llkarskih čopiče« in slikarske petrene.
t t ^t t S t t ti it t t t