Leto XXXVII
Št. 17, 18
Murska Sobota 30. APRIL
1986
CENA 80 DIN
Ob prvem maju, mednarodnem prazniku dela, čestitamo naročnikom in bralcem Vestnika ter vsem delovnim ljudem Pomurja. Uredništvo in uprava
Z izročili OF do družbe dela in svobodnih delavcev
V teh dneh mineva 45 let od zgodovinskega 27. aprila 1941, ko je bila ustanovljena OF slovenskega naroda, kot plod vsega tistega in dela vseh tistih, ki so hrepeneli po svobodi in v srcu nosili zavest pripadnosti slovenskemu narodu ter spoznanje o njegovi zgodovinski in usodni povezanosti z drugimi jugoslovanskimi narodi. Vedno, ko praznujemo različne dogodke iz naše revolucionarne preteklosti, se nam postavljajo različna vprašanja. Najpogosteje pa: kje so bili tisti resnični izviri, ki so omogočili tako prelomna dejanja, kot je bilo to za Slovence ustanovitev OF in od kod je ta črpala moč za svoje delo. Vprašamo se tudi: v kolikšni meri in kako uspešno bogata izročila in izkušnje enkratnih zgodovinskih dejanj prenašamo in uporabljamo v naši današnji vsakdanji, živi praksi.
Če poskušamo odgovarjati na prvo vprašanje, moramo reči, da je bila ustanovitev OF slovenskega naroda samo na videz spontan odgovor okupatorju na njegovo raznarodovalno in politiko fizičnega uničevanja nekaterih narodov. V resnici je bil to zavesten akt vseh naprednih sil, ki so se oblikovale vzporedno z evolucijo Slovencev kot naroda in še posebej njihovega najrevolucionarniejšega deta, ki se je izoblikoval med obema vojnama in strni! svojo vizijo slovenskega naroda v manifestu ustanovnega kongresa KPS na Čebinah leta 1937.
Drugi odgovor lahko iščemo predvsem v tesni poveznosti OF z ljudskimi množicami. V jasnem in globoko ljudskem programu, ki ga je Slovencem prinesla OF. Navsezadnje je treba njeno učinkovitost v tako težkih razmerah pripisati njenim oblikam organiziranosti in dela, ki so ob koncu vojne segle v sleherno slovensko vas.
Danes lahko z gotovostjo trdimo, da korenine, ki so tako trdno vezale OF z ljudskimi množicami, segajo nekaj stoletij nazaj. Poganjati so začele hkrati s prvimi oblikami samozavedanja Slovencev kot naroda, kjer je gotovo imel usoden prispevek prihod Trubarja, katerega 400-obietnico smrti praznujemo v letošnjem letu in ki nam je dal prvo v slovenskem jeziku pisano knjigo. Posebej pa so se te korenine začele razraščati ž razvojem delavstva na naših tleh in s tem tudi pojavi
N SOBOTO, 7. JUNIJA	PREBERITE NA STRANI 9. Tisto, kar
O LETOŠNJEM VESTNIKOVEM	dinarjev
smo prejšnji teden zapisali o ceni je »škrat , p
oblik delavskega gibanja pri nas. Ideje delavstva in ideje proletarskega maja so naletele na plodna tla tudi med našim mladim proletariatom in delom napredne inteligence. Iz teh vrst so izšli ljudje, ki so v usodnih trenutkih znali združiti in mobilizirati revolucionarno moč ljudskih množic in jih popeljati v boj za uresničitev stoletnih želja našega naroda po svobodi.
OF je bila vsenarodno osvobodilno gibanje in borbena ljudska organizacija v najširšem smislu, ki je popeljala slovenski narod v oborožen odpor v času, ko je vsa Evropa ječala pod fašističnim škornjem in ko so fašistične horde začele rušiti prvo državo socializma v svetu. Z OF smo Slovenci dobili tisto silo, ki je prvič v njihovi zgodovini zagotovila to, da so sami začeli odločati o svoji lastni usodi. Ob tem je bila OF od vsega začetka tudi enotna politična organizacija slovenskega naroda. Kot politična sila in neposredni mobilizator ljudi za boj je bila sočasno tudi organizator nove ljudske oblasti. Kot taka je imela OF pod idejnim vodstvom KPS tudi globoko revolucionaren značaj, saj se je v svojih programskih opredelitvah odločila za novo družbeno ureditev in odpravo izkoriščanja in izkoriščevalskih kapitalističnih družbenogospodarskih odnosov, na katerih je slonela stara Jugoslavija.
Revolucija, ki je trajen proces naše preobrazbe v družbo svobodnih proizvajalcev socialističnega združenega dela, mora nenehno posegati k svojim izvirnim izročilom in izkušnjam. To zagotavlja stalnost revolucije in ji daje tisti življenjski sok, ki ji ne dopusti, da bi njena moč začela poje-njevati. Zato tudi danes ne more biti dileme, če naj posegamo po bogatih izročilih OF aii ne. Izprašati pa moramo svoje ravnanje v vsakdanji praksi in ugotoviti, če to v zadovoljivi meri in dovolj dobro uporabljamo. Še posebno je to pomembno za SZDL kot naslednico OF slovenskega naroda. Akcijska in idejna vpetost subjektivnih sil, združenih v frontni SZDL v ljudske množice, je v sedanjih kriznih razmerah prav tako usodnega pomena za učinkovitejše reševanje nakopičenih problemov in protislovij, ki so jih obelodanili kongresi slovenskih sindikatov, mladine in komunistov. Delavci, 'delovni ljudje in občani, posebno še mladi, pa od nas pričakujejo, da zberemo dovolj moči in
mobiliziramo vse ustvarjalne sile in usmeritve kongresov spremenimo v življenje. Ne smemo dovo-„ Uti, da opredelitve kongresov ponovno ostanejo le črka na papirju, brez odziva in konkretne akcije v vsakdanjem delu in življenju.
Izkoristiti moramo pripravljenost delovnih ljudi in občanov, ki je prisotna in se potrjuje v naših akcijah, da sprejete naloge uresničujejo še zavzeteje in učinkoviteje, in če je potrebno, tudi z lastnim odrekanjem.
To smo ljudje ob Muri že neštetokrat dokazali. Nazadnje na sprejetih referendumih za občinske samoprispevke in z najvišjo volilno udeležbo v SR Sloveniji na spomladanskih skupščinskih volitvah. To dokazujejo tudi z dodatnim zbiranjem sredstev za dokončno usposobitev novega kirurškega bloka soboške bolnišnice.
Ko se vračamo k avtentičnim izvirom revolucije vedno znova tudi odločno izpričujemo svojo nadaljnjo usmeritev, ki je izključno v nadaljnjem razvoju samoupravljanja znotraj Socialistične federativne republike Jugoslavije, skupnosti bratskih narodov in narodnosti. Odločeni smo vztrajati na poti, ki smo si jo začrtali pod vodstvom Tita in drugih velikanov naše revolucije. Nismo za lakiranje preteklosti, niti sedanjih razmer. Ne smemo pa dovoliti, da poskuša kdorkoli blatiti najsvet-iejše pridobitve in vrednote naše revolucije in zničiti rezultate naše povojne graditve, ki jih tudi v Pomurju ni malo.
Sedanji trenutek je ponovno izziv vsem organiziranim socialističnim silam in dela pripravljenim posameznikom. Pred nami je ponovno čas dejanj in preizkušenj. Delovni ljudje in občani so postali kritični, zato zahtevajo od vseh nas, predvsem pa DPO in novih delegatskih skupščin, učinkovite akcije in konkretne rezultate. Razvodenele, pod birokratsko obnašanje in vaiuntarizem ogrnjene razprave morajo zamenjati akcije, ki bodo prispevale k hitrejšemu spreminjanju razmer.
Tako kot leta 1941 OF je sedaj na preskusu SZDL, ki se mora potrjevati kot fronta in množično gibanje vseh socializmu predanih ljudi. Kot množična socialistična zavest pod idejnim vodstvom ZK in kot notranja gibalna sila razvejenega delegatskega sistema.
Se posebno odgovorne naloge čakajo vse nas, ki živimo na manj razvitem območju. Ob prizadeva
njih širše družbenopolitične skupnosti, se bomo morali predvsem sami primerno organizirati ter se nasloniti na lastne sile in lastno znanje, ter na danosti, ki jih imamo v naši pokrajini in tvorijo določene prednosti na nekaterih gospodarskih področjih v primerjavi z drugimi deli SRS. V prvi vrsti gre za nadaljnji razvoj kmetijstva in predelovalne industrije. Razvoj turizma na osnovi toplih vrelcev in razvoj drobnega gospodarstva. Okrepiti moramo naložbeno aktivnost in tako zmanjšati brezposelnost. Usmeriti jo moramo v programe, ki zahtevajo sodobno tehnologijo, sposobne kadre in več znanja. Le tako bomo lahko premoščali prepad in dosegli stik z razvojem sodobne . tehnologije. Hitreje moramo reševati odprta vprašanja infrastrukture in družbenih dejavnosti, predvsem v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, otroškem varstvu in socialni politiki.
Pri tem si moramo še posebno prizadevati, da bodo prišli do večje veljave miac. ljudje s svojim entuziazmom in predvsem potrebnim znanjem. Omogočiti jim moramo prevzemanje delovnih in družbenih obveznosti ter jih vključiti v družbenoekonomsko in samoupravno dogajanje.
Zagotoviti moramo, da tako kot je OF strnila naše ljudi v borbo za nacionalno in socialno osvoboditev, strnemo vse naše sile v fronto dela. Delo in ustvarjalnost morata biti gonilna sila in merilo vseh vrednot v družbi. Vzpostaviti moramo takšne odnose v družbi, kjer bo sleherno produktivno delo najbolj cenjena človekova dejavnost. Doseči moramo, da bomo postali družba dela in ustvarjalnosti. Družba, ki bo spodbujala delo, kreativnost in inovativnost. To bo naša oddolžitev izročilom OF in 1. maja in najboljša osnova za prehod v 21. stoletje in nadaljnjo graditev družbe samoupravljanja in svobodnih delavcev.
Na koncu mi dovolite, da vam vsem iskreno čestitam k prazniku OF in prazniku dela — 1. maju.
Geza FARKAŠ, predsednik občinske konference SZDL
Murska Sobota
Priznanja OF in sindikata
V petek zvečer so v ljutomerskem Domu kulture pripravili osrednjo slovesnost ob dnevu Osvobodilne fronte Slovenije. Po glasbenem uvodu in recitalu so podelili srebrne znake Osvobodilne fronte, ki so jih prejeli: Anton Kapun iz Ljutomera za delo v družbenopolitičnih organizacijah in za utrjevanje delegatskih odnosov, Jože Vaupotič iz Cezanjevec za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah in pri utijevanju krajevne samouprave, Ema Tibaut iz Veržeja za delo v ljubiteljski kulturi, Mirko Stric iz Borec za delo v Zvezi rezervnih vojaških starešin in pri Splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti ter Franjo Kapun iz Berkovec za uspešno delo v krajevni skupnosti.
10 posameznikom in 5 društvom in družbenim organizacijam pa so podelili posebna priznanja OK SZDL Ljutomer. V nadaljevanju so priznanja za aktivno delo v Zvezi sindikatov podelili tudi srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije. Prejeli so jih: Marija Gjerkeš-Dugonik iz Ljutomera, OO ZS Občinski upravni organi, Nataša Novak iz Ljutomera, OO ZS Elektromontaža, Zlatko Zdovc iz Ljutomera, OO ZS Osnovna šola Cvetko Golar in Slavko Rus iz Ljutomera, OO ZS tozd Les in TZO Klas ter OO ZSS delavcev pri zasebnih obrtnikih Križevci pri Ljutomeru.
Po podelitvi se je praznovanje dneva OF nadaljevalo z občinsko revijo odraslih pevskih zborov, na kateri je nastopilo 7 zborov in dve pevski skupini: mešani pevski zbor in moški pevski zbor Kuda Ivan Kaučič iz Ljutomera, moški in ženski pevski zbor društva upokojencev iz Ljutomera, mešani pevski’zbor iz Cezanjevec ter moška pevska zbora z Razkrižja in Cvena ter Veržejski oktet in mladinski mešani nonet.	p L
Priznanja vsestranski dejavnosti
Najvišja občinska priznanja za vsestransko aktivno, posebno še družbenopolitično delo, so v soboški občini podelili na sobotni skupni slavnostni seji občinske konference Socialistične zveze in občinskega sindikalnega sveta. Posebna priznanja so prejele še štiri društvene organizacije, srebrna znaka sindikata pa poleg posameznikov tudi dve sindikalni organizaciji. Slavnostni govornik je bil predsednik OK SZDL Geza Farkaš, nastopil pa je tudi sindikalni mešani pevski zbor Štefan Kovač iz Murske Sobote.
Srebrne znake Osvobodilne fronte so dobili Štefan Čahuk iz Murske Sobote za vsestransko družbenopolitično aktivnost, Liljana Flisar iz Murske Sobote za delo v mladinski organizaciji, Štefan Jambor iz Murske Sobote za dolgoletno družbenopolitično delo, Franc Lukač iz Kroga za politično in društveno dejavnost v krajevni skupnosti, Aleksander Malačič iz Kančevec za delo v OF, pozneje v njeni naslednici in drugih DPO, Miroslav Pirih iz Gerlinec za družbenopolitično in kulturno delo, Franjo Škarabot iz Murske Sobote za aktivno in vestno delo v krajevni samoupravi, delegatskem sistemu in društvih, Jože Tivadar iz Lipovec za delo v DPO in gasilstvu, Andrej Vbroš iz Beltinec za družbenopolitično delo in prizadevanja v gasilskem, kulturnem in športnem društvu, Jolanka Zadravec iz Sela za požrtvovalno delo v krajevni skupnosti od osvoboditve dalje in Ludvik Železen iz Sebebo-rec za delo v krajevni skupnosti in gasilstvu.
Dobitniki društvenih priznanj so gasilsko društvo Prosenjakovci, gasilsko društvo Moravske Toplice, sekcija za družbeno aktivnost žensk v soboški krajevni skupnosti Park in nogometni klub Beltinka iz Beltinec.
Na sobotni slovesnosti so podelili še petnajst srebrnih znakov sindikata. Dobili so jih Ladislav Abraham in Panonije za 20-letno delo v sindikatu, posebno še za delo v občinskem odboru kovinarjev, Marija Brunec iz DO Sobota, tozd Komunala, za delo v sindikatu in prenašanje bogatih izkušenj na mlade, Irena Feren-cek iz DO SGP Pomurje za dolgoletno delo v organih občinskega sindikata in v delovni organizaciji, Biserka Flegar z osnovne šole Bakovci za aktivno družbenopolitično in društveno delo,
Ivan Karoli iz Avto-moto društva za dolgoletno delo v občinskem sindikatu, v zborih SO in krajevni skupnosti, Elizabeta Koršič z osnovne šole Dane Šu-menjak Murska Sobota za aktivno delo v raznih organih OVIZ in v občinskem sindikatu, Marija Marič iz Mure za dolgoletno delo v osnovni organizaciji sindikata in doseganje visokih delovnih rezultatov, Dezider Novak s Te meljnega sodišča v Murski Sobo ti za uspešno delo v organih občinskega sindikalnega sveta, Franc Perkič iz Tovarne močnatih krmil, DO KG Rakičan, za delo v sidnikatu in samoupravnih organih, Ema Perkič iz Mure za delo v osnovni organizaciji sindikata, Branko Radešič iz Splošne bolnišnice Rakičan za več kot tridesetletno aktivistično delo v sindikatu in samoupravnih organih, Matija Slavic iz Bel-tinke za delo v sindikatu, samoupravnih organih in v delegatskem sistemu, Gizela Šijanec iz Potrošnika za uspešno delo in vodenje sindikalne organizacije, osnovna organizacija ZKS KG Rakičan, tozd Poljedelstvo in govedoreja iz Rakičana, in konferenca osnovnih organizacij ZS delovne organizacije Potrošnik.
Lausco kaj ajan (Lepo, da ste prišli)
Okrog 100 udeležencev iz slovenskih občin, kjer so naseljeni Romi, se je minulo sredo in četrtek zbralo v Murski Soboti na republiškem posvetu o vzgojnem delu z otroki Romov pri pripravi na šolo in 1. razred osnovne šole, ki ga je pripravil a organizacijska enota Zavoda za šolstvo SRS M. Sobota. Udeležili so se ga tudi dr. Vanek Šiftar, dr. Jože Zadravec, prof. Mladen Tancer in več strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Vsi so-najprej z navdušenjem spremljali nastop romskih predšolskih otrok enote vrtca na Pušči in učencev Romov soboških osnovnih šol. Sicer pa so na posvetu obravnavali tri osrednje teme: Pomembna spoznanja iz zgodovine Romov Pomurja, Ugotovitve zdravstvenega stanja Romov v Pomurju ter Dosedanja prizadevanja in dosežke na področju vzgoje in izobraževanja Romov. Ogledali so si tudi hospita-cijski nastop v enoti otroškega vrtca v Pušči. O ugotovit-s posveta bomo pripravili obširnejši zapis za prihodnjo številko Vestnika.
J. G.
aktualno doma in po svetu
Bradop (Broz delavski dopisnik) ostrega, izzivalnega peresa in daljnosežnih političnih pogledov je že v 20-ih letih svaril: »Tukaj, tovariši, ne pomaga nič drugega, kot da se opremo na svoje sile. Nihče ne skrbi za nas, vse socialne institucije so samo na papirju. Zato, tovariši, moramo vsi pristopiti v svojo borbeno sindikalno organizacijo in tako začeti energično borbo proti zvitemu izkoriščanju nenasitne buržoazije ...«
Neomajen, ko podira staro, in vztrajen, ko gradi novo.
V 50-ih in 60-ih letih je na vprašanje, če moremo demokracijo kriviti za to, da stvari niso v redu, odvrnil: »Demokracija je lahko za nekoga tudi bog, za drugega pa vrag. Zato moramo zadeve naravnati tako, da bo demokracija enaka za vsakogar. O demokraciji pa govorimo tudi takrat, ko gre za želodec; vendar mora biti zasnovana na materialnih možnostih. Ljudje ne bodo od nas zahtevali tistega, česar ni, nezadovoljni pa so in protestirajo, ko vedo, da nekaj imamo ali bi lahko imeli, pa tega vseeno ni dobiti.«
Njegovo geslo kot vrhovnega poveljnika se je glasilo: ni brezizhodnih okoliščin!
S preprostimi besedami je v znamenitem pismu leta 1972 mobiliziral delavstvo in kasneje nekajkrat ponovil: »Kdo vodi naše gospodarstvo? Vodijo ga komunisti, komunisti so na vodilnih mestih. Torej smo za vse odgovorni mi komunisti. Če mi ne bomo v tem dosledni in ne bomo vztrajali, da bi komunisti ravnali, kakor od nas terja položaj, potem ne bomo ničesar dosegli ... Je pa tudi nekaj, kar me nekoliko moti. Tisti, ki delajo napake, nekako zmeraj ostajajo anonimni. Mislim, da je čas, da tiste, ki delajo napake, javno imenujemo.«	,
Za kateri čas gre? Priznati moramo, da nam Tito, človek našega stoletja, njegovih navzkrižij in sanj, danes, v kriznih časih in razmerah, manjka bolj kot kdajkoli prej. Predvsem njegov legendarni instinkt. Ko nas je septembra pred dvema desetletjema prvič obiskal, smo si zapomnili: »Videl sem podjetja, delovne ljudi in dobil zelo dober vtis. Nisem slišal tarnanja. Menim, da o nekaterih težavah namerno niso hoteli spregovoriti. Verjamem, da jih bodo v prihodnje še hitreje reševali. (B. Ž.)
Tito in naš čas
Predsednik Tito v Pomurju
globus
Mnogi ne bodo praznovali
Premalo delegatskega poguma
Zbor republik in zvezni zbor sta prejšnji teden opravila svoje poslednje dejanje: oceno lastnega dela in oceno zveznega izvršnega sveta.
• Nemiri na vseh kontinentih tega sveta, lakota, socialne in nacionalne krivice, grožnje in nasilje ... V tajlandskih begunskih taboriščih, ki so v dolžini 70 kilometrov postavljena ob taj-landsko-kampučijski meji je preko pol milijona kampučijskih beguncev. NA SLIKI: v enem od takšnih taborišč.
Zbor republik in pokrajin je sprejel poročilo o štiriletnem delu zveznega izvršnega sveta, kritično pa so razpravljali tudi o lastnem delu. Obvladovalo je mnenje, da so bili delegati prečesto premalo pogumni, kar je prispevalo tudi k manjši učinkovitosti zbora. Izrečena je bila ocena, da so delegati premalo odločno zahtevali naj zvezni izvršni svet dela kot izvršni organ skupščine, niso pa tudi dovolj omogočali, da bi 'zvezni izvršni svet tako lahko delal.
Delegati zveznega zbora so ugotavljali, da je ZIS vendarle veliko prispeval k urejanju gospodarskih tokov, oživljanju in postopnemu povečevanju proizvodnje in izvoza, k odpravi primanjkljaja in presežku v plačilni bilanci, rednemu odplačevanju dolgov, nemoteni preskrbi gospodarstva in prebivalstva in k večjemu spoštovanju ekonomskih zakonitosti.
V razpravi je bilo rečeno, da je ZIS vodil inflacijsko politiko in
politiko slabljenja dinarja, kar je pripeljalo do tega, da se je osebna poraba premožnejšega dela prebivalstva povečala, revnejšega pa zmanjšala.
Delegati zbora republik in pokrajin so poročilo o štiriletnem delu ZIS sprejeli brez razprave. V poročilu samem je bilo rečeno, da je ZIS pogostokrat zamujal pri oblikovanju predpisov in ukrepov, kar je povzročalo še počasnejše odpravljanje vzrokov gospodarske krize. Pogostokrat je ZIS zahteval, naj se zakoni in drugi splošni akti v skupščini sprejmejo po hitrem postopku, kar je vplivalo tudi na kakovost rešitev in povzročalo precejšnje težave v delu zbora republik in pokrajin oziroma republiških in pokrajinskih skupščin. Zbor je sprejel 272 zakonov in drugih aktov, za katere morajo dati soglasje republiške in pokrajinski skupščini, več kot polovico od omenjenega števila zakonov pa je bilo sprejetih po hitrem postopku.
SYDNEY — ZDA bi rade na avstralskih tleh zgradile veliko vojaško oporišče, ki naj bi bilo nekakšno nadomestilo za sedanja ameriška oporišča na Filipinih. Avstralski obrambni minister je izjavil, da se sedanja laburistična vlada v Canberri s tem ne strinja. Pogodba o ameriških oporiščih na Filipinih bo potekla leta 1991.
DAKA — Zaradi neurja seje v bližini Dake v Bangladešu prevrnil rečni trajekt, na katerem je bilo približno tisoč ljudi. Utopilo se je najmanj 400 potnikov.
WASHINGTON - Ameriški predsednik Ronald Reagan je v nekem televizijskem govoru dejal, da se utegne zgoditi kaj podobnega kot libijskemu glavnemu mestu Tripoliju tudi sirijskemu Damasku in iranskemu glavnemu mestu Teheranu. Svojo grožnjo je Reagan oprl na trditev, da tako Sirija kot Iran podpirata mednarodni terorizem.
BRUSELJ — Mornariške sile pakta NATO so v Sredozemlju opravile manevre »moč odvračanja 1986«. V vajah, ki jim poveljuje italijanski viceadmiral Cesare Pellini, sodelujejo ladje Italije, Velike Britanije, Turčije in ZDA.
HAAG — Štiriindvajset ministrov Evropske skupnosti se je odločilo, da bodo v boju proti terorizmu sodelovale evropske varnostne službe skupaj z ameriško obveščevalno in varnostno službo.
ISLAMABAD - V afganistanski provinci Paktia so uporniki sestrelili deset sovjetskih vojaških letal, kot poroča Tanjug.
HIROŠIMA — V protest proti novim ameriškim jedrskim poskusom je več sto prebivalcev japonske Hirošime stavkalo. Eno uro so sedeli po več mestnih trgih, največ pa se jih je zbralo pred spomenikom žrtvam atomske bombe, ki so jo ob koncu druge svetovne vojne vrgli na Hirošimo.
VARŠAVA — Prepovedani poljski sindikat Solidarnost je svoje privržence pozval, naj z »neodvisnimi« prvomajskimi povorkami pokažejo odločnost v »obrambi svobode zborovanja«.
globus
Poziv k razumnosti
V dvajsetini nutmen govoru preko televizije je avstrijski predsednik dr. Rudolf KirschschISger zavzel stališče k dokumentom iz arhiva OZN in od svetovnega judovskega kongresa k »zadevi Waldheim.« Predsednik je dejal, da ne more biti razsodnik. Zatrdil pa je, da je moral biti Waldheim zelo dobro obveščen o vseh zločinih okupatorja na ozemlja Jugoslavije, Balkana pa celo Sredozemlja, čeprav ni bil obveščevalni, temveč pomožni štabni oficir. Njegova naloga je bila po Kirschschlagerjevih besedah vsakodnevno pripravljanje poročil o gibanju okupacijske vojske in o bojih s partizanskimi in uporniškimi gibanji.
Kirschschlager je prepustil Avstrijcem, da sami ustvarijo sliko o tem primeru. Pozval je volivce k razumnosti in ohranitvi miru v državi pred in ob predsedniških volitvah 4. maja.
PRED 100 LETI
Leta 1886 so delavci v ameriškem Chicagu zahtevali osemurni delavnik. Demonstrirali so, policija pa je z demonstranti krvavo obračunala. Vse to se je dogajalo 1. maja omenjenega leta. Druga internacionala je potem leta 1889 sklenila naj bodo odtlej 1. maja množične demonstracije in stavke. Tako je postal prvi maj dan razrednega boja.
O ZASTAVAH
Delovna skupina Skupščine SFRJ za pripravo enotnih osnov za uporabo zastav narodnosti poudarja, da je treba to vprašanje čimprej urediti. Uporaba zastav narodnosti v SFRJ mora temeljiti na naslednjih načelih: pripadniki narodnosti lahko svobodno uporabljajo zastavo na celotnem ozemlju SFRJ. Zastava mora vsebovati simbol suverenosti in ce-
lovitosti SFRJ. Izobešati jo je mogoče samo ob zastavi SFRJ in republiški zastavi, tema pa je • treba zagotoviti častno mesto.
Delovna skupina bo sredi maja poslala predsedniku Skupščine SFRJ in predsednikom skupščin republik in pokrajin poročilo in predloge v zvezi z uporabo zastav narodnosti v SFRJ.
-----NAMESTO »V ŽARIŠČU DOGODKOV«-
JUGOSLOVANI PO JUGOSLOVANSKO
Televizija Novi Sad je pred dobrim mesecem gledalce prijetno presenetila: znani gledališki umetniki z raznih koncev Jugoslavije so pripovedovali šale. Izbrali smo jih nekaj za našo prvomajsko številko.
NACIONALIZEM______________________________________
Hrvat pojasnjuje, kaj je to nacionalizem: Kako bi vam rekel? To je nekako tako, če nekdo o Srbih huje govori kot je običajno.
DRAGE PAPIGE__________________________________________________
Prišel je človek v trgovino, da bi kupil papigo, in se zagleda v največjo.
— Ta stane tri milijone!
— Ampak, zakaj je tako draga?
— Na pamet ve cel Kapital...
— Pa tista druga, nekoliko manjša?
— Ta pa stane štiri milijone.
— Ta ve vsa zbrana dela Marxa in Engelsa ...
— In tista najmanjša ...
”— Eh, ta je najdražja, stane pet milijonov!
— Kaj za božjo voljo, kaj pa ve ta?
— Tega ne vemo, je bil trgovčev odgovor, vemo pa, da jo drugi dve nazivata s šefom.
TRI ŽELJE	~
Šiptar, Bosanec in Slovenec so ujeli zlato ribico, ki jim je obljubila, da jim izpolni vsakemu po eno željo, če jo izpustijo.
— Rad bi, da se vsi Šiptarji vrnejo na Kosovo, pravi prvi. Ko sliši to Bosanec, se navduši nad Šiptarjevo željo in si prav tako zaželi, da bi se vsi Bosanci vrnili v Bosno. Na vse to Slovenec: »Nimam nobene želje«.
ZA TA DENAR! '
Srečata se Črnogorca in eden od njiju šepa. Pa ga vpraša drugi:
— Kaj šepaš?
— Ranjen sem.
— Kako za božjo voljo?
— V vojni.
— Imaš kaj pokojnine?
— Nekaj dobim . ..
— Koliko?
— Nekaj čez dva milijona.
— Nekaj čez dva. Za ta denar pa ne bi šepal!
INFORMACIJA_____________________
— Oprostite, veste, koliko je ura?
— Vem.
— Hvala.
GOVORNIK
Zgrabili so ljudožerci Angleža, Francoza in Jugoslovana, in kot je tudi pri njih običaj, vsakemu so izpolnili poslednjo željo. Anglež je pomolil za svojo kraljico, Francoz si je zaželel lepotico. Obema so želje izpolnili potem pa so ju vrgli v kotel. Jugoslovan si je izbral govor. Povzpel se je na drevo in pričel:
— Tovariši ljudožerci, imate tudi pri vas samoupravljanje?
— Nimamo.
— Imate sozde, ozde, pozde?
— Nimamo.
— Imate širše in ožje družbenopolitične skupnosti, sise, rise itd.?
— Nimamo.	•
— Kako pa ste potem postali ljudožerci?
DVOJEZIČNI PLAVALEC
Mož ves vesel razlaga ženi, da je dobil zaposlitev.
— Kaj pa boš delal?
— Učitelj plavanja bom.
— Pa saj ne znaš plavati.
— To že, ampak upoštevali so mojo dvojezičnost!
KORAK
Govornik na sestanku:
— Tovarišice in tovariši, naše gospodarstvo je na robu prepada. Moramo stopiti korak naprej!
KOT VŽIGALICE
Mujo vpraša Hasa: Si že slišal, kaj so novega izumili Japonci?
- Kaj?
— Posodo za dvajset litrov.
— Eh, pa to že poznamo...
— Ampak tista Sonijeva je majhna kot vžigalična škatlica.
STRAN 2
VESTNIK, 30. APRILA 1086
od tedna
MURSKA SOBOTA — Na petkovi seji občinske skupnosti za zaposlovanje so izvolili vodstvo in organe skupščine. Razpravljali so tudi o uresničitvi načrta zaposlovanja za preteklo in načrtu zaposlovanja za to leto. Delegati so v razpravi predlagali nekatere rešitve nezaposlenosti. Vidijo jih v ustanavljanju malih obratov.
MURSKA SOBOTA — V torek, 22. aprila, se je na prvi seji sestal izvršni svet občine. Razpravljali so o uresničitvi načrta zaposlovanja za preteklo in načrtu zaposlovanja za to leto. Seznanili so se z nekaterimi pokazatelji zaposlovanja v lanskem letu in predlagali dolgoročne usmeritve pri reševanju problema nezaposlenosti in pripravništva.
Na seji pa so se seznanili tudi z delom Uprave za inšpekcijske službe pomurskih občin in o preskrbi tržišča z nekaterim blagom široke porabe v prvih treh mesecih tega leta.
GORNJA RADGONA — Minuli teden so se na prvih sejah zbrali tudi novi delegati stanovanjske in občinske izobraževalne skupnosti. Izobraževalna skupnost je dobila novo predsedstvo (predsednica je Melita Bakračevič) ter obravnavala poročilo o delu v letu 1985 in program dela za leto 1986. Stanovanjska skupnost pa je razpravljala o samoupravnih sporazumih, predlogih, pritožbah in družbenem dogovoru.
GORNJA RADGONA — O gospodarstvu v občini Gornja Radgona sta razpravljala tudi občinski sindikalni svet in predsedstvo Zveze sindikatov Slovenije Gornja Radgona. Bistvena ugotovitev : sindikat mora skupaj z izvršnim svetom in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami neposredno vplivati na poslovodne organe, da bodo zagrizli v najbolj kislo jabolko — .povečanje dohodka.
LENDAVA — Na prvi seji novega izvršnega sveta skupščine občine Lendava so razpravljali o dosežkih gospodarstva v preteklem letu in v prvem četrtletju tega leta. Ocenili so tudi zaposlovanje v letu 1985 in ugotovili, da seje na novo zaposlilo 157 delavcev, kar je 2,1-odstotna rast.
do tedna
LENDAVA
Rudarji iz Medžimurja?
V lendavski občini je 7500 delovnih mest, od katerih jih 780 »zasedajo« delavci iz sosednjega Medžimurja. Kaže pa, da se bo število delavcev jz te pokrajine še povečalo, ko bodo odprli rudnik premoga v Benjci, saj jih je samo z območja čakovske občine 320 voljni # delat v rudnik. Povsem drugače je z nezaposlenimi iz lendavske občine, ki jim tako delo za zdaj ne »diši«. Podobno je z mladino, ki naj bi se šolala za rudarski poklic na lendavski srednji šoli, ki bo imela tudi program za rudarje: za zdaj so se menda le trije osmošolci pripravljeni izobraževati za ta poklic, medtem ko je veliko večje zanimanje med mladino iz Medžimurja.
Po vsem tem lahko sklenemo, da se bo število delavcev iz sosednje pokrajine kmalu povečalo na tisoč, po drugi strani pa bodo nezaposleni iz lendavske občine še naprej na seznamih iskalcev zaposlitve. Že res, da ima vsak pravico, da si išče delo, kakršno bi rad, vendar v sedanjem času ni velike izbire. Postavlja se tudi vprašanje, ali so tisti, ki ne izrabijo prve priložnosti za delo, resni interesenti za združitev dela, ali pa so prijavljeni kar tako in imajo druge vire dohodkov. Če je temu tako, zakaj jih po nekaj ponujenih priložnostih za zaposlitev (ki jih odklonijo!) ne bi črtali s seznama?	§ g
INFORMIRANJE NARODNOSTI
KAKŠEN NADALJNJI
RAZVOJ
Kakšen naj bi bil nadaljnji razvoj sredstev obveščanja za madžarsko narodnost v Pomurju in tudi Slovence v zamejstvu — v Porabju na Madžarskem in Radgonskem kotu v Avstriji? O tem je preteklo sredo pomurski medobčinski svet Socialistične zveze pripravil v Murski Soboti poseben posvet.
Največ časa so se zadržali ob vprašanju, kako zagotoviti sredstva za nemoteno delovanje in
razširitev programa v madžarskem jeziku na Radiu Murska Sobota. Že pred petimi leti so ta program nameravali razširiti z ene na dve uri dnevno, vendar zaradi pomanjkanja sredstev tega ni bilo možno uresničiti vse do danes. Zelo slaba je tudi oprema radijskega studia v Lendavi. Kaj torej storiti? Sredstva, ki jih za madžarski radijski program in tednik Nepujsag zagotavljajo v republiškem proračunu, ne omogočajo bistvenega premika — ne časovne razširitve in ne vsebinske obogatitve. To bi bilo nujno glede na širši (nacionalni) pomen, ki ga ima madžarski radijski program. Ni namenjen le pripadnikom madžarske narodnosti v Pomurju, ampak ima precejšnje število poslušalcev tudi v sosednji Ljudski republiki Madžarski. Tako tudi oddaji Doma in onkraj meja in Sotočje (v slovenskem jeziku). Zakaj potemtakem teh oddaj ne bi sofinancirala Radiotelevizija Ljubljana, tako kot odvaja sredstva iz naročnine za Radia Koper in Maribor? Vendar ljubljanski radio ni pripravljen (sposoben?) sprejeti novih finančnih obveznosti — z izgovorom, da nimajo kje vzeti denarja in da je to naloga širše družbene skupnosti. Zato so se dogovorili, da bodo v okviru republiške konference SZDL pripravili in sprejeli družbeni dogovor o enotnih programskih in materialnih kriterijih za delovanje narodnostnih sredstev obveščanja v Sloveniji. Zdaj je namreč to dokaj neenotno urejeno.
In kakšna usoda čaka televizijsko oddajo za pripadnike madžarske narodnosti Hidak-Mosto-vi? Ker je le-ta zdaj na programu II. tv mreže Ljubljana, je mnogi
pripadniki narodnosti ne morejo gledati. Po besedah direktorja Televizije Ljubljana Staneta Graha letos sprememb še ni moč pričakovati, ker je bil program v skupščini rtv sprejet brez pripomb, tudi delegata iz Pomurja. Prihodnje leto pa bo to postala tedenska polurna oddaja, vendar
je najbrž ne bodo mogli uvrstiti na I. program. K temu pa jih sicer zavezuje sklep zborov repu-’ bliške skupščine! Še naprej pa bo ljubljanska televizija razvijala in krepila sodelovanje z madžarsko televizijo pri snemanju in
predvajanju skupnih oddaj in prispevkov. Kaže tudi, da bodo Madžari v dogovoru z našo stranjo v obmejnem prostoru postavili pretvornik, ki bo omogočal boljše delovanje našega pretvornika v Dolnjem Lakošu za sprejem madžarskega televizijskega programa.
Več razpravljalcev se je tudi zavzelo, da bi bilo nujno, če bi, tako kot je urejeno poročanje iz zamejstva v Italiji in Avstriji, organizirali dopisništvo tudi na Madžarskem, da bi tako lahko celoviteje spremljali življenje in delo porabskih Slovencev.
J. Graj
Pomladni ustvarjalni festival
Že drugič bo Murska Sobota prizorišče drugega Pomladnega ustvarjalnega festivala ki ga ob podpori združenega dela organizirata občinska konferenca in Klub mladih Otvoritev prireditve, ki bo potekala v mesecu mladosti, bo v pe-t t 7 maia ob 17 45 v Klubu mladih, sledila pa ji bo otvoritev razstave likov-ih del mladih prekmurskih umetnikov: Sandija Červeka, Marjana Gumilara, Benka Mirka Rajnarja in Vasilija Kozarja.
Jo Teden kasneje ob 20.00 bo v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec na-. L Svetlana Makarovič z izborom lastnih songov s plošče Kako temna je stopila °	. . ■ songi s plošče Dajdamski portreti. Dan kasneje - v soboto,
noč in sa	g0 v galeriji kahtavtorški koncert Fedorja iz Murske So-
k ^v’sredo 14 maja, pav grajski dvorani gledališka predstava Slavomirja MrožU: Emigranta v izvedbi Radoslava Milenkoviča in Sretena Mokroviča iz Zv™<4 16 maia zvečer bo »v grabi« v parku pred soboškim gradom literar-• Hteratov Književne mladine Murska Sobota, v četrtek, 22. maja, pa v Klubu mlad h literarni večer Književne mladine Slovenije. Ob tej priložnosti bo K1UDU miaun	Bakovska mati, nagrajenec Goranovega prolječa
^ m^na sve Xezijo Naslednji dan, to je v petek, bo ob 20. uri v Klubu mladih otvoritev razstave likovnih del mladih ljubljanskih umetnikov, ob 21.00
i h,ni fiazzovski) večer Toneta Janše z mednarodno zasedbo.
Urin i betek bo v Klubu mladih literarni večer članov Književne mladine Naslednji petek bOEVNTorkarja	Rezmana v sobotOi zadnje
gl°dne v maju, pa bo na grajskem dvorišču predstava skupine Daska iz Siska: ^^fkai^ster kulturni program, po katerem bi se lahko zgledovali tudi poklicni organizatorji soboške kulture.	B- Bavčar
Za praznik dela — nova naložba
Letošnji praznik dela bo tudi v občini Ljutomer v znamenju nekaterih pomembnih delovnih zmag ljutomerskega gospodarstva, še posebno v DO Mlekopromet, ki te dni zaključuje naložbo pri posodabljanju ze večjo izdelavo sira ementalca. O naložbi sta spregovorila Miro Steržaj in Jaka Sabotin: »Naša letošnja naložba je le prvi del načrtnega vlaganja v posodabljanje izdelave sirov in večanje produkcijskih zmogljivosti predelave mleka. Tokrat gre za posodabljanje izdelave sira ementalca, katerega prva faza bo končana prav te dni. Vrednost naložbe v stiskalnico in opremo je okoli 140 milijonov dinarjev. Proizvodnja bo večja za okoli 40 odstotkov, torej bomo mesečno lahko izdelali 170 ton sira ementalca.
Ob tem pa moramo poudariti, da gre za naprave švicarskega podjetja Mator, s katerimi ne bomo samo povečali izdelave, ampak bomo izboljšali tudi kakovost: To pa je pomembno, ker bomo po tem laže tudi izvažali. Osnovne surovine — mleka nam ne bo težko za-
PROGRAMSKO-VOLILNA KONFERENCA ZRVS MURSKA SOBOTA
Z ustreznejšimi oblikami dela do večje
veljave
Občinska konferenca ZRVS Murska Sobota, ki v 23 krajevnih organizacijah združuje 1.368 članov, je v preteklem štiriletnem mandatnem obdobju opravila pomembno poslanstvo in predstavlja močno silo v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Z uveljavitvijo ustreznejših oblik dela, boljšo udeležbo na usposabljanju in večjo aktivnostjo krajevnih organizacij se člani ZRVS vse bolj uveljavljajo ne samo v svoji organizaciji, temveč v najrazličnejših strukturah obrambnega in sa-
Brezposelnost se povečuje
V ljutomerski občini je tačas okrog 300 brezposelnih, do konca letošnjega leta pa se bo število predvidoma povečalo še za okrog 200 delavcev. Res je sicer, da se je število brezposelnih povečalo zaradi težav v Tehnostroju in Mizarstvu, vendar pa analize kažejo, da v ljutomerski občini ne uresničujejo zastavljenih ciljev in sprejetih usmeritev kadrovske politike. Število kadrovskih štipendij, ki je že tako minimalno, se je v zadnjem letu zmanjšalo za 26, strokovni kadri odhajajo v zasebni sektor ali drugam, kar osiromašuje družbeni sektor, ki pa mu že tako primanjkuje visokostrokovnih kadrov. Kako iz tega začaranega kroga? To je bilo osrednje vprašanje na prvi seji izvršnega sveta skupščine občine Ljutomer v novi sestavi. Obravnave te problematike so se lotili zelo zavzeto in odgovorno. Oblikovana so bila nekatera stališča, ki naj bi prispevala reševanju problematike zaposlovanja. Tako bodo iskali možnosti novih zaposlitev v delovnih organizacijah, ki bi bile sposobne uvesti dvoizmensko delo, saj so ugotavljali, da je tega v ljutomerski občini v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami najmanj. Možnosti novih zaposlitev bodo iskali tudi v kmetijstvu, čeprav so nekateri menili, da tu ni velikih možnosti, in pa v zasebnem obrtništvu, ki je v zadnjem obdobju nekoliko reševalo problem brezposelnosti. Pospešili pa naj bi tudi predvidena vlaganja v Banovcih, kjer je predvideno nekaj novih zaposlitev.
SE LETOS PLINOVOD
Predstavniki devetnajstih organizacij združenega dela iz Pomurja so sredi prejšnjega tedna v Radencih z Interesno skupnostjo za nafto in plin ter Petrolom sklenili dogovor o gradnji plino-
gotavljati, saj že nekaj let opažamo, da se pridobivanje mleka dviga — letno za okoli 5 odstotkov, tako da se je dnevna količina od 62.000 litrov mleka dvignila ri okoli 80.000 litrov. Seveda pa bomo s povečanjem zmogljivosti morali skrbeti še za nadaljnji dvig, nekaj mleka, predvsem presežke, pa bomo ob vrhuncu proizvodnje dobili tudi od sosednjih mlekarn (Maribor, Murska Sobota).
Ob montaži stiskalnic pa bomo vgradili tudi separator za odstranjevanje ostankov sirnine iz sirotke — le-ta pa je pomembna pri izdelavi topljenih sriov.
Sedanja naložba — kot je že omenjeno — je pomembna, ker smo posodobili srce naše proizvodnje, in to je tudi največji delovni uspeh naše delovne organizacije in obenem tudi občine Ljutomer pred praznikom dela.
Ta prva faza bo sedaj končana, druga in tretja, ki je po cenah iz decembra lanskega leta vredna
mozaščitnega delovanja. To je med drugim poudaril dosedanji predsednik Edi Mihalič na volilno-programski konferenci OK ZRVS Murska Sobota. V soboški občini so uveljavili tudi pristno sodelovanje z drugimi obrambnimi strukturami, zlasti s teritorialno obrambo, vojsko in mladino. To sodelovanje se kaže tudi na tekmovanjih. Tako je ekipa ZRVS in mladine iz soboške občine lani že drugič postala zmagovalec tekmovanja Po poti narodnega heroja Lojzeta Kebeta v Dražgošah. Za svoje uspešno de-
F. Maučec
vodnega omrežja v soboški in radgonski občini. Po nekajletnih pripravah tega projekta, ki je vključen tudi v prednostne naloge v Skupnih temeljih planov razvoja Pomurja v obdobju 1986—90, prihaja tako do uresničitve tega cilja, saj so že stekla tudi gradbena dela.
Na osnovi javne dražbe, ki jo je opravil Petrol, so dela zaupali IMP iz Ljubljane in Monterju iz Zagreba, nekaj del pa bosta opravili tudi domači gradbeni organizaciji iz Murske Sobote in Gornje Radgone. Da bi se porabniki zemeljskega plina v soboški in radgonski občini lahko priključili na slovensko plinovodno omrežje, je treba zgraditi sistem visokotlačnih plinovodov in srednjetlačnih plinskih mrež v skupni dolžini 41,1 kilometra s trinajstimi merilno-regulacijski-mi postajami. Novozgrajeni plinovod bo priključen na obstoječega v regulacijski postaji Opekarne Križevci, en krak bo potekal proti Murski Soboti in drugi proti Gornji Radgoni.
Izvajalci zagotavljajo, da bodo z deli končali do novembra letos, ko bi se porabniki že lahko oskrbovali s plinom iz novega plino-
400 milijonov dinarjev, pa bosta končani v začetku in sredi prihodnjega leta. Gre predvsem za dodatna zorilna skladišča za sir ementalec in posodobitev topilnice. Obe fazi bomo izvajali sočasno.« Ob tem pa moramo zapisati še to, da so z rezultati gospodarjenja v tej delovni organizaciji po prvih treh mesecih letošnjega leta zadovoljni, predvsem pa z izvozom. V letošnjem letu so v Združene države Amerike, Švico in Italijo, torej na dolarsko trdna in prehrambeno zahtevna tržišča, izvozili okoli 55 ton sirov, kar je za 30 odstotkov več, kot v enakem lanskem obdobju.
Čeprav se nekatere delovne organizacije pritožujejo zaradi novega deviznega zakona in deviznih spodbud, pa se v Mlekoprometu zavedajo, da z izvozom morajo nadaljevati, saj lahko le tako v okviru sozda ABC Pomurka kmetom zagotavljajo dovolj deviz za nakup gnojil in drugega reprodukcijskega materiala.
Dušan Loparnik
lo je občinska organizacija ZRVS prejela tudi plakete ZRVS Jugoslavije. Poleg teh uspehov pa so na volilno-programski konferenci opozorili tudi na slabosti, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, saj so nekatere krajevne organizacije še vedno, premalo aktivne. Na konferenci so sprejeli program dela za letošnje leto in izvolili novo vodstvo. V programu dela je poudarjeno?« da bodo poleg že ustaljenih oblik dela iskali nove, letos pa bodo posebno skrb tudi namenili srečanju rezervnih vojaških starešin Jugoslavije Bratstvo in enotnost 86, ki pomeni politično in delovno manifestacijo enotnih hotenj članstva ZRVS pri uveljavljanju skupne obrambne strategije, negovanju bratstva in enotnosti ter vrednot narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Ta zvezna prireditev bo od 2. do 4. julija v Sloveniji, eno od delegacij pa bodo sprejeli tudi v Murski Soboti. Za novega predsednika OK ZRVS Murska Sobota so izvolili Kolo-mana Rituperja, za sekretarja pa
Filipa Matka.
F. Maučec
LENDAVA
Vroča kri zaradi osebnih dohodkov
S povprečnim osebnim dohodkom 47.590 dinarjev v lanskem letu so v lendavski občini sicer na samem vrhu med pomurskimi občinami, vendar: eno je povprečje, povsem drugo pa je »plača«, ki jo prejema delavec v posamezni organizaciji združenega dela oziroma ustanovi. Ne da bi težili k izenačenju nagrajevanja za vsako ceno, so osebni dohodki precej različni.
voda. Predračunska vrednost za ta naložbeni program, ki ga je v sodelovanju s Petrolom izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem iz Murske Sobote, znaša nekaj več kot milijardo 800 milijonov dinarjev, 30 odstotkov sredstev bodo zagotovili novi porabniki, enak delež bo prispeval Petrol, medtem ko bo Interesna skupnost za nafto in plin zagotovila 40 odstotkov potrebnih sredstev.
L. Kovač
Razpisna komisija osnovne šole Branko Bernot-Aljaž iz Križevec pri Ljutomeru razpisuje prosta dela in naloge
ravnatelja.
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z Zakonom o združenem delu, izpolnjevati še pogoje, ki jih določa 137. člen Zakona o osnovni šoli ter poleg tega imeti:
— organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev ter nalog šole.
Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. Prijave naj bodo naslovljene na razpisno komisijo OS. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
Slovesno, sklepčno in realno
Tudi prva seja skupščine občinske skupaosti otroškega varstva v Murski Soboti v četrtem delegatskem mandatu je bila po tradiciji sklepčna in kot vse konstitutivne izjemno slovesna. Na njej je bil za novega predsednika skupščine izvoljen Stanko Sraka, prav tako pa so bili soglasno potrjeni tudi vsi drugi organi skupščine, v kateri bo uporabnike vodil Matija Sobočan, izvajalce pa Vera Flisar.
V oceni dela skupnosti otroškega varstva za obdobje 1982—86 je dosedanji predsednik skupščine Janez Kovač poudaril, da je v organiziranem vzgojnem varstvu 1850 predšolskih otrok in so zadovoljene vse izražene potrebe staršev, kar je veliko na poti k cilju, da bi, kolikor je mogoče, izenačili razvojne možnosti otrok v rani otroški dobi, to je pred vstopom v šolo, ter omogočili našim najmlajšim enoten štart ob vstopu v šolo. Dejal je tudi, da je razvoj otroškega varstva, ki je bil odvisen od materialnih možnosti, sporazumevanja in dogovarjanja, v zadnjem mandatnem obdobju dosegel zadovoljivo raven. Vse načrtovane potrebe in cilje delavcev v združenem delu — v vzgoji in varstvu predšolskih otrok, pripravi na šolo, družbeni pomoči otrokom, pri nadomestilih osebnega dohodka med porodniškim dopustom, letovanju otrok in posodabljanju vzgojno-varstve-nih objektov — so izvajalske organizacije na osnovi sklepov na organih skupnosti reševale z veliko tenkočutnostjo na tem občutljivem področju dela.
Bolj realna kot slovesna pa je bila na četrtkovi skupščini tudi potrditev predloga novih ekonomskih cen v vzgojno-varstveni organizaciji Murska Sobota, ki sov primerjavi z lanskimi višje za 57,6 odstotka. Od prvega maja dalje pa bodo starši (odvisno od višine osebnih prejemkov seveda in članov družine) za svoje malčke v vrtcih plačevali za okoli 29,2 odstotka več kot doslej.
B. Bavčar
O njih so nedavno govorili tudi na seji občinskega sindikalnega sveta, te dni pa so uresničili sklep in objavili višino osebnih dohodkov za posamezna dela in naloge v različnih ozdih.' Podatki se nanašajo na januar. Nekaj primerov: nekvalificirani delavci (snažilka, kurir) od 32.567 (sis mat. proizv.) do 79.182 (Intes); priučeni oz. polkvalificirani delavci 41.765 (Gradbenik) do 71.200 (Viator, delavnice); varilci 65.691 (Varstroj) do 71.286 (INA-Nafta); zidar 51.853 do 70.945 (Varstroj); administrator 49.488 (KZ Lendava) do 72.153 (Viator, delavnice); vodja proizvodnje s srednjo izobrazbo 75,356 (Poljedelstvo in govedoreja) do 109.193 (Via-tor-delavnice), direktorji, vodje obrata 99.662 (Predelava mesa) do 154.700 (Indip). Pa še nekaj primerov iz negospodarstva! Referenti s srednjo izobrazbo 50.138 (sis mat. proizv.) do 90.070 (občinska skupščina), učitelji od 76.544 do 82.464, zdravnik specialist 103.348, višja med. sestra 68.996; varuhinja 49.920, predsednik občine 168.937, načelnik 134.701 dinarjev.
Razlike so torej očitne in s tem nezadovoljstvo upravičeno.
Š. S.
VESTNIK, 30. APRILA 1986
OBISKALI SMO ANO ŠRAJ V LENDAVI
ill
*
S telesom in dušo predana tovarni
ČESTITAMO
Še dobri dve leti in Ana Šraj, delavka v lendavskem Indipu, se bo po 35 letih zaposlitve poslovila od kolektiva in odšla v zasluženi pokoj. Enkrat se tega veseli, drugič pa si spet misli, da ji bo doma dolgčas. Takšne pomisleke ima pač človek, ki je garal od mladih let in se stežka sprijazni, da ima tudi on pravico, da preloži delo in skrbi na mladi rod.
»Veste, izhajam iz siromašne kmečke družine, kjer je bilo 6 otrok. Narodila sem se 1935. leta v Mostju pri Lendavi. Kmalu po osnovni šoli sem se pridružila skupini delavcev, ki so šli na sezonsko delo v Bačko. Na kmetijskem posestvu sem opravljala razna poljska dela, podobno tudi v Kočevju, kamor sem šla pozneje in delala dve sezoni. Moji starši namreč niso imeli denarja, da bi nadaljevala šolanje, štipendij pa takrat še ni bilo. Veliko olajšanje mi je prineslo 1955. leto, ko sem se zaposlila v lendavski Dežni-karni.«
— Kako se spominjate svoje prve redne zaposlitve?
»Dežnikarsko delavnico smo imeli na Partizanski ulici v Len-
Šrajeva ne moreta brez trte. Tako sem imel tudi sam priložnost poskusiti dobro kapljico.
Več kot 30 let ste v »dežnikar-skem« kolektivu. Bili ste priča vzponom in padcem tovarne, vendar ste ji ostali zvesti. Kaj vas je posebej pritegnilo?
»Pritegnilo? Delo vendar, saj brez dela ... Pa kaj bi vam pravila, ko pa sami veste .. . ni jela! Kot človek, ki je odvisen samo od dela v tovarni, mora vztrajati, da se industrija dežnikov pri nas ne sme prekiniti. Bili smo v velikih težavah, tovarno so hoteli ukiniti, delavce pa preusmeriti v Varstroj. Precej jih je res odšlo, zlasti oni iz Pletilstva in Mehanike, nam, ki smo ostali, pa ni žal. Nadaljujemo dežnikarsko tradi-
davi in v njej nas je sprva delalo okrog 40, pretežno žensk, ki smo šivale prevleke za dežnike. Imeli smo nekaj starih strojev, sicer pa je veliko postorila tudi ročna šivanka. Delavci seveda nismo imeli tople malice, ampak smo si od doma prinašali kruh, zaseko, včasih pa je pri katerem zadišala tudi salama, tista najcenejša seveda. Pa plače so bile slabe. Ni bilo organiziranih prevozov na delo in tudi iz oddaljenejših krajev so prihajale delavke peš, nekatere pa tudi s kolesi.«
— Ste se tudi sami dolgo vozili s kolesom?
»Ker sem se pač namenila z doma, doma seveda nisem mogla ostati; poiskala sem si prenočišče v Lendavi, 1956. leta pa sem se — stara 20 let — poročila. Zdaj mi je bilo nekoliko lažje, saj je tudi mož prinašal v gospodinjstvo denar, čeprav so bile tistikrat zelo slabe plače. Z izboljševanjem delovnih razmer — preselili smo se namreč v nove prostore v sedanji Industrijski ulici — je bilo nekoliko laže tudi na delovnem mestu.«
Z Ano Šraj sem se bežno srečal najprej v Indipu, kjer pa ni bilo časa za pogovor. Tega — debelo uro je trajal — sva imela na njenem lepo urejenem domu v Riharjevem naselju. Za obisk sem si sam določil popoldan, in res sem imel srečo, da sem sogovornico našel doma, saj če bi prišel nekaj minut pozneje, bi jo moral iskati v vinogradu. Tudi
cijo in letos bomo praznovali celo 80. obletnico ustanovitve Dežnikarne.«
— Kako pa je danes v vašem »ženskem« kolektivu?
»Delamo in res ni časa za klepet, kaj šele za postopanje. Norma je vselej, kadar uvedemo nov izdelek, znosna, potem pa pridno delamo, da bi jo presegle in več zaslužile, pa nam jo spet zvišajo. Večkrat si mislim, le kam to pelje? Kot strojna šivilja imam dnevno normo (8 ur) sešiti 220 najlonskih prevlek za dežnike. Ker vsaka prevleka sestoji iz 8 ali več delov, dnevno naredim kar nekaj deset kilometrov šivov. Pri senčnikih je norma 57 prevlek, vendar pa je spet težje šivati, ker je trdo platno.«
' — Dosegate normo?
»Za zdaj ne le da jo dosegam, ampak si prizadevam, da jo tudi presežem, vse to pa zaradi te nenehne borbe za primeren osebni dohodek. Od doseganja oziroma preseganja norme je odvisno nagrajevanje (spodbuda), sicer pa na »plačo« vpliva tudi stalnost (če greš na bolniško si že »tepen«), je pa res, da vse bolj občutim, da tega tempa ne bom dolgo zmogla: z živci pride človek do konca, pa hrbtenica boli. Za zdaj pa sem še vedno med tistimi, ki takoj, ko pridejo na delo, čeprav ura še ni 6, začno delati in tudi čas za malico često prekinejo in začno šivati.«
— In koliko tako pridna delavka oziroma vi osebno zaslužite?
»Z vsemi dodatki zadnje mesece zaslužim po 75.000 dinarjev. Ni malo, pa tudi veliko ne, saj je izredna draginja. Človek si ne more privoščiti vsega, kar bi rad, čeprav moram reči, da zdaj, ko smo končno dogradili hišo, nekoliko laže dihamo. Toda kaj, ko pa je tudi pri nas tako, kot marsikje drugje: z možem sva ostala sama, saj si je hčerka ustvarila dom drugje.«
Ana Šraj je zelo zgovorna ženska. V podjetju pravijo, da tudi zelo kritična in da rada opozarja na napake oziroma daje predloge, kako bi naredili to in ono, da bi bilo bolje. Za svoje pobude ima veliko privrženk tudi med sodelavkami v proizvodnji, vendar je te velikokrat puste na cedilu, ko je treba priti reči do kraja v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah ali pa pri posameznih »šefih«. Da je res odločna, dokazuje tudi to, d^ ni vztrajala, naj tega, kar ste pravkar prebrali, ne bi zapisal.
— S sodelavkami se torej dobro razumete. Menda pa vas je le še nekaj starejših delavk, vse več je mladih. Kako pa z njimi shajate, oziroma, kakšne so kot delavke?
»Tista dekleta oziroma mlade žene, ki pridejo v družbo dobrih in poštenih starejših delavk, ponavadi postanejo tudi same dobre ustvarjalke: dosegajo normo in si prizadevajo za kakovost. V obratu Dežnikarne so, mislim, same take, s čimer pa ni rečeno, da tu in tam ne pride do nesoglasij, vendar jih hitro izravnamo.
Zdi se mi, da smo vsi, tudi mladi, prevečkrat živčni. Mlade delavke rade delajo tudi v podaljšanem delovnem času, seveda predvsem tiste, ki še nimajo otrok. Materam pa je res težko, ko se morajo zjutraj rano posloviti od dece, in če bi delale še več kot' osem ur, jih takorekoč pol dneva ne bi mogle videti.«
— Pa še beseda, dve o družbenem standardu.
»V Indipovi kuhinji pripravljajo izdatno malico, za katero mesečno »iz žepa« prispevamo le po 230 dinarjev. Iz vseh kra- I jev, od koder so naše delavke, vozijo delavski avtobusi; delovna sredstva so novejša in nam omogočajo nekoliko lažje delo ... Mislim, da bi na obvezne sistematske preglede morale tudi delavke izza šivalnih strojev ...
Tako torej Ana Šraj, ki se sicer veseli prvomajskih praznikov, vendar pa že vnaprej ve, da bosta minila kvečjemu dva dneva in že se ji bo stožilo po tovarni.
Kaj bo šele — čez kaki dve leti — ko bo imela dovolj delovnih let in bo izpolnila pogoje za redno upokojitev. Slovo od Indipa bo gotovo težko. Pa ne samo zanjo, ampak tudi za njene sodelavke, zlasti pa za tiste mlajše, ki so pri njej dobile marsikak koristen nasvet, ki jim je bila kot mati... Pa kaj bi že zdaj o tem 1 Še je dovolj časa, veliko prevlek za dežnike mora sešiti in veliko predlogov in nasvetov podati.
Pogovarjal se je ŠTEFAN SOBOČAN
---LENDAVA
VARSTROJ NA SEJMIH
V treh tozdih lendavskega Gorenja Varstroj so v prvih treh mesecih letošnjega leta ustvarili milijardo 877 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je v povprečju za 141 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Načrt prihodka za prvo četrtletje tega
leta so v tozdu Tovarna varilne opreme dosegli 21-odstotno, v tozdu Montaža-Purlen 27-odstot-no in v tozdu Varis 23-odstotno. V Varstroju so letos predvsem povečali izdelavo in prodajo varilnih polavtomatov, raznih izolacijskih cevi in materialov, še
Počitnice v Baški
Zveza prijateljev mladine občine Lendava tudi letos organizira počitnikovanje otrok v Baški na otoku Krku. Na voljo bo 150 mest, in sicer v prvi izmeni od 11. do 20. avgusta 100 in v drugi izmeni od 21. do 30. avgusta 50. Cena počitnic v tem priljubljenem mladinskem letovališču je 12.450 dinarjev. Starši lahko prijavijo svoje otroke pri socialnih delavkah na osnovnih šolah oziroma pri vzgojiteljicah v
vrtcih.
Š. S.
ZA PRAZNIK DELA
VSEM OBČANOM, DELO VNIM KOLEKTIVOM ORGANIZA CIJ IN USTANO V POMURJA IN JIM ŽELIMO SE MNOGO DELOVNIH USPEHOV NA
VSEH TORIŠČIH UDEJSTVOVANJA!
SKUPŠČINE OBČIN IN IZVRŠNI SVETI
OBČINSKE KONFERENCE SZDL
OBČINSKE KONFERENCE ZKS
OBČINSKE KONFERENCE ZSMS OBČINSKI SINDIKALNI SVETI OBČINSKI ODBORI ZZB NOV
MURSKA
SOBOTA
GORNJA
RADGONA
LENDAVA
posebej dobre uspehe pa dosega-	B	=
jo v tozdu Varis, saj so v obrav-	s
navanem obdobju izdelali 643
lillHIHIHIIIIIIIIHHIM
mesecih. Dobro je stekla tudi izdelava betonskih strešnikov.
Položaj na tržišču seveda ni idealen in si je. treba nenehno prizadevati za povečano prodajo. To dosegajo s kakovostnimi in novimi izdelki cer seveda s predstavitvami na sejmih in razstavah. Tudi letos bodo sodelovali na vseh pomembnejših prikazih doma in v tujini, saj potem navadno sklenejo tudi več ugodnih kupčij. Ker pa bi radi predstavili svoje izdelke kar največ občanom oziroma delovnim organizacijam, bodo pripravili več prikazov v posameznih krajih.
Š. S.
LJUTOMER
STRAN 4
VESTNIK, 30. APRILA 1986
4
kulturna obzorja
Ljubitelji delajo zavzeto
PREJEMNIKA ODLIČJA SVOBODA Z ZLATIM LISTOM
Pred dvajsetimi ali več leti je bila dramska dejavnost na našem podeželju močno živa: skoraj ga ni bilo kulturnega društva, ki ne bi uprizorilo znanih dram, veseloiger. V zadnjih letih si v programe delovanja spet zapisujejo taka dela, celo poskrbe za prepise tekstov in začno z vajami, vendar se le malokje iz tega kaj izcimi. No, v kulturnem društvu Ferdo Godina na Bistrici so premagali vse težave in pred kratkim so na oder postavili zgodovinsko dramo Spomenik pri Hrastovcu. Po tem tekstu so najbrž posegli, ker gre za bolj ali manj znano vsebino — dramo, ki so jo nekateri že videli in so si jo znova zaželeli. Sicer pa, četudi posega več stoletij nazaj in dasi-
ravno se drama dogaja na gradu, je njena sporočilna vrednost »uporabna« tudi v sedanjem času: zlo je slej ko prej kaznovano.
Igralci, kakih 20 jih je nastopilo, so bili odlični. In če bi bilo katerega treba posebej pohvaliti za prepričljiv nastop, bi potem to storili za Slavo Donko, ki je upodobila grofico (in tudi režirala dramo), ter Cilko Krampač, ki je doživeto oživila lik Agate.
Bistriškim igralcem, ki so s svojim Spomenikom že gostovali v nekaj bližnjih krajih, so gledalci hvaležni za pogum in pripravljenost, da tudi v tem času, ko se ljudje ženejo le za gmotnimi dobrinami in »nimajo nič časa«, uprizore dramsko delo.
Š. Sobočan
Zveza kulturnih organizacij Slovenije podeljuje vsako leto odličja svobode z zlatim in srebrnim listom. Med letošnjimi prejemniki sta, kot smo vas že seznanili v notici na Kulturnih obzorjih, tudi Marija Rituper iz soboške Mure in Karel Krajcar iz Porabja na Madžarskem. Predstavljamo ju skozi njuno delo s poudarkom na ljubiteljstvo v kulturi, ki jo sooblikujeta v svojih okoljih.
kulturni koledar
Četrtek, 30. aprila
RADENCI — V počastitev praznika dela in Osvobodilne fronte bo ob 13. uri proslava na kateri bo nastopil mešani pevski zbor Radenske. Prireditev bo v Kongresni dvorani hotela Radin, v Razstavnem salonu pa bo otvoritev del akademskega slikarja Ignaca Medena iz Murske Sobote.
PETEK, 1. MAJA
RADENCI — V restavraciji hotela Radin bo ob 21. uri nastop folklorne skupine iz Senegala z AFRIŠKO MAGIJO.
Kultura naj razgiba družbo
»Živimo v času, ki nepridobitniški dejavnosti, kot je kultura, ni naklonjen, odločitve o tem so bile sicer sprejete v politiki in ekonomiji, kljub temu pa moramo stabilizacijo čutiti predvsem o družbenih dejavnostih. Kultura v dosedanji zgodovini slovenskega naroda pa je bila tista, ki je razgibala družbo.« Tako je med drugim v svojem razmišljajočem uvodu dejal. Marjan Cenar, novi predsednik skupščine občinske kulturne skupnosti v Murski Soboti.
Poleg njega pa so na tokrat izjemno številčni in tudi zato slovesni skupščini delegati potrdili tudi predsednike in namestnike zbora izvajalcev in uporabnikov.
Na torkovi konstitutivni skupščini so bili soglasno izvoljeni tudi drugi organi skupščine. V analizi delovanja kulturne skupščine v minulem delegatskem obdobju pa je bila kritično poudarjena nesorazmernost v delegatski sestavi. Od 81 delegatov jih je namreč kar 68 iz vrst uporabnikov, in to večina iz krajevnih skupnosti, ki doslej niso kazale prevelikega zanimanja, to pa naj bi bilo osnova tako imenovanih interesnih skupnosti.
Dosedanji predsednik skupščine kulturne skupnosti Ivah Obal je zato v skladu s statutom in zakonodajo umestno predlagal preveritev organiziranosti in potrebe po zmanjševanju delegatskih mest. Ostala pa je dilema, ali naj so vsi sklici skupščin v enem tednu, kot je bila zaradi lažjega sestajanja temeljnih delegacij dosedanja praksa, ali v večjem časovnem razmahu zaradi odsotnosti delavcev — delegatov z dela v tednu, ko skupščine potekajo.
B. Bavčar
Slovesen začetek
V sredo, 23. aprila, so se novi delegati prvič zbrali na seji skupščine občinske kulturne skupnosti. Prišlo jih je (glede na dosedanjo slabo udeležbo) kar veliko, zato je nova predsednica skupščine, Mira Marko, dejala, da upa, da bo dvotretjinska večina v prihodnje običajna. Daje bil začetek slovesnejši, ne pa suhoparen s predlogi, sklepi in podobnim kot na drugih skupščinah, so delo skupščine kulturne skupnosti začeli z branjem odlomkov iz del Ivana Cankarja, kar je vsem delegatom ugajalo. Najprej so izvolili novo predsedstvo, ki je takoj nato prevzelo delo, ter odbore za razvojne in planske naloge in svobodno menjavo dela, za organizacijo in delovanje ljubiteljske dejavnosti ter kadrovska vprašanja, za SLO in DS ter odbor za samoupravni nadzor. Delegati so se tudi seznanili z delom skupščine in kulturne skupnosti v minulem letu ter z nalogami, ki jih čakajo. Odbori se bodo - tako kot doslej - sestajali po potrebi, skupščina pa se bo letos sestala še dvakrat. Mira Marko pa je v svojem pozdravnem nagovoru poudarila, da mora biti med uporabniki in izvajalci kulture vedno demokratični dvogovor.	bp
KULTURNI NAGRAJENEC
IVAN
OBAL
- Na pobudo občinske Zveze kulturnih organizacij v Murski Soboti je nagrado in priznanje ob minulem slovenskem kulturnem prazniku sprejel predsednik skupščine kulturne skupnosti, »ki je v svojem mandatnem obdobju zavzeto in odgovorno opravljal svoje delo v korist kulturnega razvoja soboške občine, se z izjemno prizadevnostjo vključeval v reševanje proble-. mov v kulturi in ima velike zasluge za razvoj kulture v občini v zadnjih dveh mandatnih obdobjih. Tako je zapisano v predlogu, pripišimo pa še zapisano v utemeljitvi, da je »tovariš Obal svoje bogato znanje, delovno vnemo in osebno odgovornost vključeval ne samo v odgovorno delo na delovnem mestu, ampak se je z izjemno odgovornostjo ter smislom za reševanje vsebinskih in ekonomskih problemov vključeval v reševanje perečih vprašanj v kulturi v soboški občini, v kulturni skupnosti in tako tudi v izvajalskih kulturnih inštitucijah v občini.«
Ivan je zelo neposreden sogovornik. zato je odkrito priznal, da je nagrade in priznanja vesel, saj se mu zdi, da ga je dobil za dolgoletno delo. Kot diplomirani ekono-
mist se je namreč znal spopasti Številkami, te pa so pomembne tu di v delavnosti kot je kulturna. Skromna sredstva je namreč treba razsodno porazdeliti m njegovo izhodišče je. da le z osebnimi prejemki zadovoljni izvajalci lahko pripravljajo in izvajajo take programe. ki bodo zadovoljili uporabnike v kulturi. Ti so na skupščinah. ki naj bi bile mesto enakopravnega dialoga, bolj tihi, c e so sploh bili zraven, zato se bo potrebno tako organizirati, da bodo zainteresirani. Prepričati jih mora kulturna ponudba, s katero Ivan Obal kot Sobočan sicer m najbolj zadovoljen, pravi pa. da tudi kot povprečen obiskovalec ne razoca-
Brigita Bavčar
Obojestranska zvestoba
»Priznanje za moje delo na kulturnem področju, ki sem ga dobil v Sloveniji, me je zelo presenetilo in se zanj najtopleje zahvaljujem. Prepričan sem, da ni namenjeno samo meni, kajti veliko je skupnega truda vseh, ki nam je kulturno delo tu v Porabju pri srcu. To so predvsem mladi. Sam, brez njih, bi težko kaj naredil,« se je razgovoril eden iz-, med 14 dobitnikov zlatega odličja svobode, naš zamejski rojak Karel Krajcar iz Števanovec v Porabju, ko smo ga zmotili pred prvo spominsko slovesnostjo ob stoletnici rojstva Avgusta Pavla na Gornjem Seniku.
To petkovo dopoldne je še delal z mladimi na Visoki učiteljski šoli v Szombathelyu, kje’’ je zdaj že nekaj let predavatelj. Pred večerom se je vrnil v domače Števanovce, kjer živi kljub delovnemu mestu v Szombathelyu. In zvečer seveda ni izpustil prireditve v sicer precej oddaljenem Seniku, kajti spet je šlo za kulturo in povrhu za spomin na rojaka, ki je današnjim rodovom zapustil bogato dediščino. Če ima človek nekaj rad, potem mu to ni težko. In kultura je prijateljica, ki ostaja zvesta in ji moraš biti zvest.
»Po končanem študiju sem se vrnil v Porabje in potem tu učiteljeva! 22 let. V našem narodnem blagu sem videl veliko bogastvo, ki smo ga premalo varovali, zato sem čutil neko notranjo potrebo, da ga po svojih močeh ohranjam pred zobom časa in pozabo. Najprej sem začel zbirati različne predmete in jih spravil v muzej v Števanovcih. Stara hiša,, v kateri je bil, je dotrajala in te zbirke sedaj ni več. Nekaj predmetov je ostalo pri meni doma, nekaj jih je na ogled v monoštrskem muzeju. Tako nam je v Porabju uspelo ohraniti nekaj starih lončarskih izdelkov, pripomočke za predelovanje lanu in razno drugo kmečko orodje. Prepričan sem, da bomo to muzejsko zbirko zdaj izpopolnili v monoštrskem muzeju, kjer za to nastajajo prostorske možnosti.«
Drugo bogato narodno dediščino je Karel Krajcar odkril v ljudski besedi. Že kot otrok in v mladosti ob raznih kmečkih opravilih — ko so na primer lupili seme — je dobesedno požiral pripovedovanje starejših. Znali so na desetine zgodbic, najbolj sočne pa so bile.tiste, ki jih je pripovedoval sosed. Že ko je bival v Ameriki, so ga tam Slovenci radi poslušali in tako je bilo tudi po vrnitvi v Porabje. »Občudoval sem te ljudi in njihovo pripovedovanje. Ko mi je prvič uspelo dobiti magnetofon, kar pred leti m bilo lahko, sem vse, kar je še ostalo v spominu ljudi, posnel in zdaj končno tudi zapisal.«
Porabci radi segajo po tej knjižici, kar dokazuje že to, da so natisnjeni izvodi v glavnem razprodani. O njihovem pomenu pa je v uvodni besedi zanimivo misel zapisala dr. Zlata Vokačeva: »Kot nam vsaka stvar iz preteklosti govori o minulem življenju ljudi, nam porabske pravljice posredujejo duh Porabja, to se pravi-mišljenje, čustvovanje, upanje in sanje malega človeka. Človek je v pravljici izpovedal svojo tesnobo, ki ga je morila pri belem dnevu in polni zavesti, in svojo morečo stisko, ki ji ni znal dati imena, temveč je privrela iz njegove podzavesti. — tega skritega vira temnih, brezdanjih globin.«
In veliko krivico bi naredili tovarišu Krajcarju in njegovim sodelavcem in vsem Števanovčanom, če ne bi omenili tudi njihovega skupnega dela na dramskem področju. Kot ustanovitelj dramske skupine je sestavil narečni tekst Gostiivanje, s katerim je sktipina tudi večkrat nastopila: Potem je nekaj let vse skupaj zamrlo. Letos pa so se mladi znova zbrali, vzeli v roke nekoliko zaprašen tekst in vse skupaj znova oživili na odru, Toplo mi j'e postalo pri srcu, ko sem jih kot njihov gost gledal na srečanju narodnostnih kulturnih skupin pred kratkim v Pečuju.
»Ostal sem zvest svojemu kraju in Števanovčanom. Zdaj je sicer veliko dela s študenti, če je le čas, pa ga namenim domačemu kraju in kulturi. Tudi med študenti nam marsikaj uspe. Čeprav predstavljajo na šoli majhno skupino, se s tem, kar dosegamo na kulturnem področju, res lahko pohvalimo. Ni samo to, da delamo in nastopamo, še več.vredno se mi zdi to, da so naši diplomanti po končanem študiju in vrnitvi v Porabje jedro kulturnega in narodnostnega življenja.«
Ko smo ga povprašali še po načrtih, je dejal, da jih je veliko, le časa je vedno premalo. Rad bi pa predvsem dvoje: obdelal slovensko narečje v Porabju in sestavil narečni slovar. Z njim bi postal knjižni jezik ljudem bližji, stare besede pa ne bi šle v pozabo.
Prepričani smo lahko, kolikor poznamo Karla Krajcarja, da ne bo ostalo samo pri načrtu in želji. Njemu namenjeno zlato odličje pa je gotovo prišlo v prave roke. Čestitamo!	Irma Benko
Za kulturo, ki je blizu srcu
Živahna in gostobesedna je MARIJA RITUPER, ki meni, da je prava tista kultura, ki je za uho in oko prijetna — skratka kultura, ki je srcu blizu. Tako kulturo širi med ljudmi od svojih zgodnjih let, posebej pa zdaj, ko združuje delo v največjem pomurskem delovnem kolektivu — tovarni oblačil in perila Mura. Za republiško priznanje, ki ga je prejela, pa meni, da so ga hkrati z njo dobili vsi tisti številni ljudje, odrasli in otroci, ko so delali z njo, pa najsi je bilo to na glasbenem, folklornem ali dramskem področju. »Brez njih ne bi mogla ustvarjati tako, kot sem delala ves čas z veseljem, z občutkom, da se razdajam ljudem, ki lahko ob tem delu izrazijo svoja čustva in razpoloženje v družbi, ki je vse bolj napeta in materialno usmerjena. To delo pa je bila duhovna hrana za sr-čnejše in prijetnejše dni, tako mladih kot odraslih, tako teh, ki so ustvarjali z mano in ob meni, kot tudi ža tiste, za katere smo se trudili.«
Svojih začetkov pa se spominja že iz zgodnjih: šolskih let, ko je raje, kot posegala po šolskih knji-! gah, igrala, pela, plesala... Na svojem prvem! službenem mestu v Bistrici je, kot se. spominja, za-l čela orati ledino v kulturi. Nastopala je s pevskim! zborom in režirala, plesala s folkloro in se hkrati izpopolnjevala na raznih tečajih.« Kajti povsod, kjer sem službovala, mi je bilo prvo, da sem pogledala okoli sebe, kaj imajo. Ali so na šoli potrebni inštrumenti in drugi pripomočki, ki bi jih lahko uporabljali. Ali so noše, ali je volja, običajno je bila, saj sem že v prvem trenutku pridobila okoli sebe ljubitelje kulture.«
Posebej z veseljem se spominja službovanja na Sladkem Vrhu, kjer sta bila takrat pedagoga tudi znani kulturnik Tone Partljič in igralec Peter Ternovšek. »Bili smo trojica, ki je veliko ustvarila, in še danes se radi spominjamo tistega obdobja. Kot se rada spominjam tudi službovanja na Goričkem v Šalovcih in Gornjih Petrovcih, ter odzivnosti v kulturi, ki pa zadnja leta zamira in sta od številne folklore ostala le Šandor in Dragica, ki se vključujeta v kulturnoumetniško društvo v Muri.«
Zaposlitev v Muri pomeni Mariji prelomnico, saj pravi, da ji ni bilo nikoli tako prijetno delati kot prav z delavci, ki so prisrčni, enostavni, dostopni in ji blizu.
»Tu imamo razvit tak način dela, da se skupaj dogovarjamo, rešujemo probleme in smo nekakšna velika družina znotraj delovne, organizacije, v kateri je delo na prvem mestu. To imamo pred očmi v vsakem trenutku, vendar smo si tudi v okviru delovnega procesa tako organizirali kulturno dejavnost, da se lahko sestajamo med izmenama in vadimo ali nastopamo. V začetku je bilo nekaj težav, kot zdaj ko smo prodrli in je naša številčnost prepričljiva tudi izven Mure.«
Kulturnoumetniško društvo Mura šteje že okoli 1500 članov, in čeprav jih je aktivnih le štiristo, so že skorajda nepogrešljivi, ko gre za predstavitev na kakšni proslavi. Tako se bodo predstavile Murine mažoretke tudi na prvomajskem shodu na predvečer praznika dela, ko bodo zaplesali okoli mlaja tudi folkloristi in pridali k vzdušju živopisa-nost svojih oblačil.
Marija Rituper poleg kulture in obveščanja v Muri vodi tudi odbor za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu in je tako soudeležena pri organizaciji izletov v kulturnejša središča, kamor so‘se zaposleni v pomurskem združenem delu že nekajkrat odpravili. Predvsem v Cankarjev dom v Ljubljani, pa v mariborsko Opero in še kam.
Doma pa je poskrbela za izid literarnih iskanj, .širitev knjige'v Muri in drugih delovnih kolektivih, kjer so tudi literarna srečanja z avtorji del in prodajne razstave knjig. Skratka, zraven je povsod tam, kjer je tako imenovana delavska kultura, kot sama poimenuje svoje kulturno ljubiteljstvo, za katerega je prejela republiško priznanje. Pridaja pa, da najraje dela prisrčne programe za vedro vsebino, ki sprošča po napornem delu in razbremenjuje človeka vsakdanjih skrbi in je kot smo v uvodu zapisali za uho in oko prijetna ter srcu blizu. O kakovosti meni, da ni tako presodna, saj ji je bolj od nje pomembna množična odzivnost in je torej prava oseba, ki ji je bilo vročeno odličje svobode z zlatim listom, za dolgoletno ljubiteljstvo in kulturo.
Brigita Bavčar
pomladni ustvarjalni festival m. sobota maj 86
PETEK, 2. MAJA
MURSKA SOBOTA — V okviru Pomladnega ustvarjalnega festivala bo ob 18. uri v Klubu mladih otvoritev razstave likovnih del prekmurskih mladih umetnikov: Sandija Červeka, Milana Gumilara, Jožeta Denka, Mirka Rajnarja in Vasilija Kozarja.
Četrtek, 8. Maja
MURSKA SOBOTA — V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 18. uri pričetek večera z Bojanom Štihom, ki se bo predstavil v pogovoru pod naslovom Drug drugemu ogenj dajmo.
PETEK, 9. MAJA
MURSKA SOBOTA - Ob 20. uri bo v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec koncert SVETLANE MAKAROVIČ, ki je izbrala lastne songe s plošče Kako temna je noč in songe s plošče Dajdamski potreti.
SOBOTA, 10. MAJA
MURSKA SOBOTA - ob 20. uri bo v Klubu mladih kantavtor-ski večer s Fedorjem.
razstave
LENDAVA — V Galeriji Lendava je do 20. maja na ogled razstava keramik Janosa Nemetha iz Szombatheliya na sosednjem Madžarskem. Razstava sodi v okviru kulturnih izmenjav med dvema mejnima deželama.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA V MURSKI SOBOTI SO: Jože Zadravec — LJUDSKO ZDRAVSTVO V PREKMURJU (Pomurska založba) Jazbec; Vrabl, Juvane, Honzak — V SADNEM VRTU (Kmečki glas) in ATLAS SLOVENIJE (Mladinska knjiga).
STRAN 5
VESTNIK, 30. APRILA 1986
Pogovor z Ernestom Ebryjem, dobitnikom zlatega znaka OF
NARODNA POLITIKA NI POPISAN PAPIR - TO JE
TOVARNA, ŠOLA, CESTA...
Težko je kaj novega zapisati o človeku, ki ga večina ljudi v naši pokrajini, še posebej pa pripadniki madžarske narodnosti, dobro pozna, Ne po naključju, poznamo ga po delu, ki že desetletja pušča sledove pri rešitvah in uveljavljanju narodnostne politike, v delu Socialistične zveze in v drugih družbenopolitičnih organizacijah v delegatskem sistemu, v konkretnem političnem delu med ljudmi na terenu, posebej priznan in priljubljen pa je med gasilci soboške občine in Pomurja, ki so mu zato zaupali tudi najodgovornejše funkcije v svoji organizaciji. Vse to zahteva čas in energijo, če pa dodamo k temu še vodenje temeljne organizacije Pletilstvo v Prosenjakovcih, potem moramo zapisati, da je tovariš Ernest E6ry človek, ki zmore izjemno veliko. Dela enostavno ne zna odkloniti, vsako dolžnost sprejme s čutom odgovornosti in jo tako tudi opravlja. Ni polovičar, je odločen in vztrajen, kritičen in ustvarjalen. Nerad govori o sebi, razgovori pa se, ko je beseda o problematiki področij, na katerih dela. Zato pogovor z njim ob prejemu zlatega odličja OF ni izzvenel v bolj ali manj prazno leporečje...
Po tem, kako delate in gospodarite v tovarni, oddaljeni od vseh centrov, bi sodili, da je vse, kar še počnete, na neki način podrejeno tovarni?
Samo pritrdim vam lahko, čeprav bi mi ljudje velikokrat lahko očitali, da sem malo v kolektivu in na delovnem mestu. Vendar moram reči, da ne poznam delovnega časa. Začne se mi zjutraj ob petih, šestih in velikokrat sem na delovnem mestu še ob osmih, devetih, desetih zvečer. Ali je to dobro, je seveda stvar presoje tistih, ki to lahko ocenjujejo in vidijo. Današnji čas je v gospodarstvu tako zahteven, da na delovnem mestu terja celega človeka. Za sebe vem, da kljub odsotnosti in številnim obveznostim v poprečju preživim v mojem kolektivu več kot osem ur na dan.
Kako v današnjem času vidite položaj tovarne, ki dela v bistveno drugačnih razmerah kot tiste v urbanih naseljih?
Moram reči, da so trenutni rezultati primerni današnjemu času in razmeram. Naš razvoj je razburkan, hiter. Pred osmimi, devetimi leti nas je bilo v tem kolektivu okrog 80, danes nas je že 240. Marsikdo bo rekel, da gre za ekstenzivni razvoj, vendar moram pojasniti, da gre za programe, dogovorjene skupaj z drugimi temeljnimi organizacijami v Tekstilu in tudi zunaj njih, ki so delovno intenzivni.
Lansko poslovno leto smo končali v skladu z načrti. V prvih mesecih letošnjega leta se ta tok nadaljuje — smo celo nekoliko nad načrtovanimi gibanji in to nam daje neko realno upanje, da bomo naše cilje dosegli. Povem naj samo, da smo v prvih treh mesecih za blizu 15 odstotkov presegli načrtovani obseg celotnega prihodka, dohodka in tudi akumulacije.
Tovarna je v obmejnem prostoru in na manj razvitem območju. V tem okolju ima posebno vlogo. Kako jo po vaše uspeva izpolnjevati?
Vsi, ki delamo v tovarni, in tudi odgovorni v Tekstilu in naši družbenopolitični skupnosti smo resno vzeli našo skupno odgovornost do hitrejšega razvoja tega manj razvitega in obmejnega območja. O tem pri nas v raznih dokumentih in sklepih veliko govorimo, vendar na žalost v praksi malokdaj dosežemo konkretne rezultate. Za te kraje in ljudi so industrijski obrati življenjsko usodna stvar, kajti v kmetijstvu se z razvojem sprošča delovna sila. Če zanjo v domačem okolju ni dela, se mora izseliti. In prav tu mislim, da je naša tovarna to svojo posebno vlogo v celoti izpolnila.
Včasih je bilo nekako nesprejemljivo povezovati gospodarski razvoj z uresničevanjem narodnostne politike. To območje je namreč tudi narodnostno mešano. Danes že mislimo drugače — tudi za uresničevanje narodnostne politike je gospodarski razvoj osnova...
Točno. Še približno pred desetimi leti smo govorili, da teh dveh vprašanj ni mogoče povezovati, čeprav pa moram povedati, da smo tisti, ki na teh območjih živimo, že takrat opozarjali na medsebojno vezanost obojega. Končno pa so nas že tudi teo
retiki marksizma učili, da brez gospodarskega razvoja za narod ni perspektive. To drži tudi za razvoj narodnosti, čeprav smo v družbi rabili kar precej časa, da smo to dojeli.
Ko smo pred dobrimi štirimi leti v skupščini Slovenije obravnavali uveljavljanje posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji, smo že glasneje povedali, da je to povezano s hitrejšim vsestranskim razvojem narodnosti. V lanskih in letošnji razpravi v zborih slovenske skupščine pa je ta medsebojna povezanost že prišla do izraza v stališču, da posebnih pravic, ki niso neki privilegiji, ni mogoče uveljaviti, če za to ni prave gospodarske osnove.
Če te ni, ljudje zapuščajo svoje avtohtono območje, kar je za narodnost še posebno usodno. Kako ta problem čuti narodnostno mešano območje v soboški občini?
Izseljevanje obstaja. Najhuje je bilo v letih 1955 do 1966, pa spet okrog leta 1970, ko so ljudje množično odhajali na tuje. Raziskave, ki sicer vse niso najbolj dodelane, pa vendar dovolj zgovorno kažejo, na primer lanskega v Dobrovniku in ugotovitve raziskovalnih taborov, da je izseljevanje problem. Mladi so odhajali s teh območij. Če bi bil tu gospodarski razvoj intenzivnejši, kar mislim, da bi moralo veljati za vsa obmejna območja, ne le za narodno mešana, bi ljudi gotovo zadržali doma. Za pripadnika narodnosti je izselitev v večini primerov tudi izguba narodnostne identitete. Ne bi omenjal besede asimilacija, ampak bi rekel, da je vprašanje pripadnosti narodnosti po izselitvi pod velikim vprašajem.
Tovarna v Prosenjakovcih je tu kot dragocen jez, saj je z 240 zaposlenimi zadržala doma toliko ljudi in njihovih družin. Drugo pomembno področje je kmetijstvo. A tudi to sledi razvoju in potrebam sodobnega časa.
Rekel bi, da sledi. To je seveda relativna ocena. Hitrejši razvoj kmetijstva z usmerjanjem kmetij se je začel v sedemdesetih letih in je pomemben element hitrejšega gospodarskega razvoja. Vendar pa naj še enkrat ponovim, da sodobno kmetijstvo sprošča delovno silo, zato je nujen razvoj industrije.
Da ljudi vleče drugam, pa je krivo še marsikaj drugega. Največkrat opozarjajo na slabo prometno povezanost in sploh komunikacijsko nerazvitost. Najslabše je s cestami. To zimo so ljudi dobesedno odrezale od sveta ...
Ceste so slabe v celi občini. Več 100 kilometrov neurejenih občinskih cest izredno negativno vpliva na hitrejši gospodarski razvoj občine. Stanje na obmejnem in narodnostno mešanem območju je še za spoznanje slabše. V preteklosti je bilo zato vedno premalo denarja. Lani sprejeti referendumski program predvideva premike,, vendar bo to še vedno premalo. Ceste bodo še dolgo slabe, kar bo vplivalo na naš razvoj.
Ko so v Prosenjakovcih gradili centralno dvojezično osnovno šolo, je bilo ljudem obljubljeno, da bo dvojezično območje soboške občine s šolo povezano s sodobno cesto. Ljudi zanima, kdaj to res bo?
Torej, to pa so naše izredno velike napake in neodgovorno obnašanje. Približno pred desetimi leti je bilo na vseh zborih na narodnostno mešanem območju nekako povedano, da ne bom rekel obljubljeno, da bo cesta od Hodoša do Movarjevec urejena in da bo za to najpomembnejši delež prispeval takratni cestni sklad naše republike. To je bilo celo dogovorjeno na sprejemu pri takratnem podpredsedniku republiškega izvršnega sveta tov. Šinigoju. Na žalost je ostalo samo pri dogovorih. Tudi v tem srednjeročnem obdobju so predvidena samo manjša vlaganja od Križevec proti Domanjševcem in pa v prosenjakovski krajevni skupnosti od Motvarjevec do Prosenjakovec. Vse drugo ostaja nerešeno, kar seveda ni dobro. Občani imajo popolno pravico, da zahtevajo odgovornost in odgovore, zakaj smo nekaj obljubljali in zakaj se to ni zgodilo.
Razumejo, da ni denarja, obljube pa so bile. In problem seveda ostaja odprt. Že v tej petletki, vsekakor pa do leta 1995, se bo k tem problemom potrebno vrniti
in vračati. V pristojnih republiških organih je potrebno to vprašanje znova zaostriti, kajti to ni samo problem tega dvojezičnega območja in te občine, to je širši problem. Obmejna cesta, o kateri govoriva, ni le povezava vasi, temveč tudi dveh mednarodnih mejnih prehodov, tu pa so še drugi interesi in potrebe, zato je ta problem nujno rešiti.
Ne gre pa samo za to cesto. Slabe so tudi druge. Če bi tu in na drugih obmejnih območjih v ceste več vlagali, bi se ljudje, v to sem prepričan, laže odločili za obstanek oziroma celo za vrnitev.
Kaj pa je recimo bilo pri vas usodno, da ste se odločili za gradnjo hiše v Murski Soboti?
Kaj je bilo odločilno, bi težko rekel. Sam si ne znam prav odgovoriti. Mi smo hišo v Murski Soboti sicer naredili, vendar bom jaz zagotovo za vedno ostal predan temu narodnostno mešanemu območju in celotnemu Goričkemu.
Gospodarski razvoj, kot sva rekla, je že neločljivi del uresničevanja narodnostne politike. Med ustavno opredeljenimi posebnimi pravicami pa je gotovo ena najpomembnejših izobraževanje. V dvojezičnem osnovnem šolstvu lahko govorimo o velikih dosežkih, precej pripomb pa je na možnosti dvojezičnega izobraževanja v srednjem usmerjenem izobraževanju.
Razvoj dvojezičnega osnovnega šolstva je velika stvar. V prvi vrsti je osnova za vsestransko sožitje večinskega naroda in narodnosti. Za nas so zgodovinski sklepi izvršnega komiteja CK ZKJ iz leta 1959. Kar smo dosegli zdaj že v 28. letu uresničevanja, ni primerljivo z nobenim sistemom narodnostnega šolstva. V komisiji za narodnosti pri republiški konferenci SZDL smo te dni obravnavali znanstveno študijo o dosežkih dvojezičnega šolstva, ki nakazuje tudi smeri prihodnjega razvoja. Moram reči, da so še določena vprašanja,
na katera nakazuje nekaj odgovorov že sama študija.
Veliko več pa je nerešenih vprašanj v nadaljevanju dvojezičnega izobraževanja v srednjem usmerjenem izobraževanju ter na višjih in visokih šolah. V Lendavi sicer imamo dvojezično srednjo šolo, vendar pa ta vsega ne rešuje. Žnani 14. člen iz zakona o usmerjenem izobraževanju pa le-tega za učence dvojezičnih šol, ki nadaljujejo šolanje zunaj dvojezičnega območja, ne opredeljuje tako, da bi lahko bili zadovoljni z uspehi v praksi. Osebno mislim, da sedanja zakonodaja teh vprašanj zdaleč ne rešuje, kot bi bilo to potrebno. Posledice neurejenosti so nam jasne. Zastonj je dobra dvojezična osnovna šola, če tega ne nadaljujemo tudi v srednjem usmerjenem izobraževanju ter navišjih in visokih šolah.
Kakšna bi bila po vaše konkretna rešitev?
Težko bi rekel, kako. Vsak ima svoj osebni pogled. Mislim pa, da bi morali najti tako zakonsko
Visokega družbenega priznanja, to moram najprej povedati, si gotovo nisem prislužil sam. Za mojim delom je veliko N kolektivnega ustvarjanja in so-delovnja. Pomeni mi izredno veliko, predvsem pa odgovornost, obvezo za delo v prihodnje in pripravljenost, da poprimem tam, kjer bo to pač potrebno in zaželeno.
rešitev, da bi vsi tisti, ki končajo dvojezično osnovno šolo, nadaljevali z dvojezičnim izobraževanjem oziroma učenjem madžarskega jezika. Če želimo, da sta na dvojezičnem območju oba jezika enakopravna in enakovredna, je to nujno.
Prava kadrovska baza je osnova dvojezičnosti. Verjetno bi se strinjali?
Popolnoma. Dvojezičnost smo deklarirali kot našo osnovno opredelitev, ki mora biti prisotna v funkcionalnem smislu, ne samo formalno v političnih dokumentih. Če to hočemo in o tem sem prepričan, da hočemo, potem je nujno, da eni in drugi poznamo oba jezika.
MIZARSTVO LJUTOMER
Storilnost večja za 60 odstotkov
PREDVIDEVAJO, DA BODO POSLOVALI BREZ IZGUBE!
V Lesnininem tozdu Mizarstvo v Ljutomeru, kjer je zaradi slabih poslovnih rezultatov skupščina občine Ljutomer uvedla ukrep družbenega varstva, se po nekaj mesecih že kažejo boljši gospodarski rezultati. Lanskoletno izgubo 82,320.000 dinarjev jim je pred dnevi v celoti pokrila Lesnina. Zaradi težav v proizvodnji so izvedli reorganizacijo v režijskih službah in proizvodnji, zmanjšali število zaposlenih, izvoz preusmerili iz ZDA in Francije v arabske države ter ga zmanjšali, tako da sedaj več prodajajo doma. Z boljšo organizacijo dela in boljšo disciplino se je storilnost dela v zadnjih mesecih povečala celo za 60 odstotkov na delavca, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa bodo povečali proizvodnjo za 3,5-krat v primerjavi z enakim obdobjem lani. To je zelo pomembno, ker so bili ti uspehi doseženi v zelo kratkem času in z manjšim številom delavcev. Tako predvidevajo, da bodo že
Koliko je danes v praksi že uveljavljena ideja, da vsak govori v svojem jeziku, pa se vsi med seboj razumejo?
Moram reči, da je tega že veliko. V mojem delovnem okolju je na primer že tako daleč, da velikokrat niti ne pomisliš na to, v katerem jeziku govoriš. Rekel bi, da je funkcionalna dvojezičnost prihodnost sožitja in narodnostnega razvoja.
In koliko pripadniki narodnosti na raznih mestih, tudi zunaj narodnostno mešanega območja, uporabljajo svojo materinščino?
To je res pomembno vprašanje. Moram priznati, da sami velikokrat delamo napake, ko svojega maternega jezika ne uporabljamo niti tam in takrat, ko bi morali in kjer bi lahko. Morda je to neka mentaliteta, mogoče da so to ostanki preteklosti. V prvi vrsti bi se morali sami pripadniki narodnosti odgovorneje obnašati. Ne bi rad delal primerjav, vendar se podobno dogaja tudi z nami vsemi skupaj, ko gremo na primer v Beograd, in kar naenkrat pozabimo, da bi morali govoriti v maternem jeziku. Samo po sebi ni to nič slabega, vendar, če bi hoteli biti dosledni, potem bi morali pripadniki narodnosti resnično vsepovsod v javnem in političnem življenju uporabljati svoj materni jezik.
Tovariš E6ry, drugič ste bili izvoljeni za delegata v družbenopolitični zbor slovenske skupščine. Koliko so bila v tem zboru prisotna narodnostna vprašanja?
V vseh zborih republiške skupščine smo na široko in poglobljeno razpravljali o uresničevanju pred dobrimi štirimi leti sprejetih sklepov o narodnostni problematiki. Skupščinska komisija za narodnosti bo zdaj izdelala akcijski program in naš dogovor v zboru je bil, da je potrebno reševati vsa odprta vprašanja, in to ne samo v skupščini, temveč tudi v občinah, v družbenopolitičnih organizacijah in skratka povsod, kjer so problemi. Veliko je problemov, kijih lahko rešimo z malo več dobre volje, brez dodatnih materialnih sredstev in drugih ukrepov. Kar precej vprašanj je nerešenih in te stvari je družbenopolitični zbor zelo odgovorno opredelil.
In k temu bi dodal še misel, kje vidim širšo vlogo zbora, v katerem sem delegat. Mislim, da bi morali bolj uveljaviti njegovo, rekel bi kontrolno funkcijo izvajanja v skupščini sprejete politike. Sprejeli smo na primer kmetijske zakone, pa jih nihče ne uresničuje, sprejeli smo protiinflacijski program, inflacija pa je vedno večja, in tako naprej. To
ob letošnjem polletju sklenili poslovanje brez izgube. Po besedah Martina Novaka predsednika začasnega kolektivnega organa, pa kljub zasičenosti trga z lesnimi izdelki in velikim obrestnim za kratkoročne posojila smelo gledajo naprej. To je še en dokaz, da se da z dobro organizacijo dela in prizadevnostjo zaposlenih veliko narediti in prebroditi najhujše težave. Člani ljutomerskega izvršnega sveta, ki so obravna
Osnovna šola Štefan Kuhar-Bojan Puconci obvešča starše, da bo:
— Vpis otroK v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 1987/88. Vpisovali bomo otroke, rojene leta 1980, in pogojno otroke rojene do 31. 8. 1981.
— Vpis otrok v vrtec
za enoti Puconci in Mačkovci za šolsko leto 1986/87.
Vpisovali bomo otroke z dopolnjenim tretjim letom starosti.
Pri vpisu je potrebno predložiti izpisek iz rojstne matične knjige.
Vpis bo v tajništvu šole Puconci 6., 7. in 8. maja od 8. do 15. ure.
so temeljna vprašanja razvoja samoupravnega socialističnega sistema in torej tisto področje, kjer prav družbenopolitični zbor republiške skupščine nosi najpomembnejši del odgovornosti.
Kolikšno pa je razumevanje večinskega naroda v naši republiki do posebnih pravic narodnosti?
Mislim, da veliko. Sploh ni dileme, da slovenska družba teh stvari noče reševati. Že z ustavno opredelitvijo, da slovensko družbo sestavljajo pripadniki slovenskega naroda ter italijanske in madžarske narodnosti, smo po moje rešili temeljno dilemo. Iz tega potem izhajajo posebni členi ustave, kjer so stvari podrobneje obdelane. To razumevanje je deklarirano tudi v drugih političnih dokumentih, vse skupaj pa seveda potrjuje naša praksa od zagotavljanja materialnih sredstev naprej. Nekatere stvari pa se pri vsakdanjem delu vseeno zaustavljajo, na primer pri uveljavljanju funkcionalne dvojezičnosti v združenem delu, tudi pri dvojezičnem poslovanju in tako naprej o čemer sva že govorila. Prav ta vprašanja pa so tudi osnovna vsebina stališč, sprejetih na tej zadnji razpravi v družbenopolitičnem zboru.
Na katerih področjih pa republika Slovenija še ne izpolnjuje za razvoj narodnosti nujno potrebnih obveznosti?
Da sploh ne bi, takšnih področij ni. Dosti več bo po moje morala narediti v izobraževanju. Gre za izvajanje politike, ne toliko za materialno osnovo. Že sem omenjal zakonodajo usmerjenega izobraževanja in znani 14. člen iz zakona. Drugi večji korak pa bo republika morala narediti v informativni dejavnosti. Gre za informiranje narodnosti in o nas v slovenskem prostoru. V Pomurju informiranje narodnosti v maternem jeziku ni urejeno kot bi bilo potrebno. V prvi vrsti moramo za to dejavnost ustvariti materialne, tehnične in kadrovske možnosti ter urediti druge stvari, o čemer smo se in se v zadnjem času spet veliko pogovarjamo. V slovenskih informativnih hišah je pripravljenost tudi za tiste drugi vidik — informiranje o narodnosti, vendar širšo javnost še vedno preskopo informiramo o našem delu in življenju.
Inna Benko
vali stanje v Mizarstvu, pa so se zavzeli za to, da je potrebno kolektivu še naprej pomagati pri reševanju kadrovskih težav, posojilnem poslovanju in iskanju možnosti združitve z Marlesom. To tem bolj, ker bo sedanji predsednik začasnega kolektivnega organa Martin Novak po prenehanju družbenega varstva odšel in je potrebno pravočasno poiskati nadomestilo.
Feri Maučec
STRAN 6
VESTNIK, 30. APRILA 1986
kmetijska panorama
POMANJKANJE RAZSTAVNIH PROSTOROV
Medtem ko velja zdaj največ pozornosti spomladanskemu sejmu IMPAK 86, ki bo v začetku junija, pa so v Gornji Radgoni že stekle tudi priprave na osrednjo sejemsko prireditev Kmetijsko živilski sejem, ki bo od 22. do 30. avgusta. Ta sejemska manifestacija se je v slabem četrt stoletju razvila v drugi največji kmetijski sejem v Jugoslaviji, na katerem se predstavlja zdaj že blizu tisoč razstavljalcev, obišče pa ga okoli 200 tisoč obiskovalcev. Če je bil v začetku to še izključno potrošniški sejem, ki je prikazoval dosežke pomurskega združenega dela in obrti, so se organizatorji v začetku to še izključno potrošniški sejem, ki je prikazoval dosežke pomurskega združenega dela in obrti, so se organizatorji v sodelovanju z republiško gospodarsko zbornico, Zadružno zvezo Slovenije in zadružnim delom iz pomurskega kmetijstva pred petnajstimi leti odločili za organizacijo specializiranega kmetijskega sejma, uspeh, ki ga ta prireditev dosega, pa potrjuje, da je bila takšna odločitev pravilna.
Seveda pa uspeha sejma ni moč ocenjevati le po številu obiskovalcev in razstavljalcev, pač pa tudi po strokovnosti. Organizatorji pravijo, da je sejem tudi po strokovni plati na izredno visoki ravni, kar potrjujejo številna strokovna srečanja, predavanja in posveti. V okviru sejma deluje poseben strokovni pripravljalni odbor, ki vsako leto pripravi konkreten strokovni program aktivnosti, kjer se srečujejo šte-
vilni kmetijski strokovnjaki in neposredni proizvajalci ter izmenjujejo izkušnje in se seznanjajo z najnovejšimi dosežki v kmetijski pridelavi in predelavi. Vse strokovne prireditve so izredno dobro obiskane in jih je morda celo nekoliko preveč, saj potekajo sočasno in tako vsi, ki bi želeli, na njih ne morejo sodelovati.
Da vlada za sejem v Gornji Radgoni iz leta v leto večje zanimanje, potrjuje število razstavljalcev, saj organizatorji vseh, ki bi želeli razstavljati svoje izdelke, niti ne morejo sprejeti. Razstavljalcev po pravilu sicer ne
Pozneje so se zaradi nevestnega vrednotenja vinske trte in neustreznega odnosa do kakovosti vina površine vinogradov zmanjšale. Tako je tačas v Pomurju le še ■ 2.600 hektarjev vinogradov, kar je 1.200 hektarjev manj kot po koncu druge Svetovne vojne.
Površine z vinogradi pa se še zmeraj, čeprav počasi, vztrajno zmanjšujejo. Ko je konec prejšnjega stoletja trtna uš uničila pomurske vinograde, so začeli obnavljati žlahtno trto na ameriških podlagah. Napravili so tudi rajonizacijo.
HVALE VREDNA GESTA LENDAVSKIH ČEBELARJEV
TISOČ LIP
Lendavski čebelarji so podarili turističnim delavcem in osnovnim šolam tisoč sadik lipe in tako pomembno prispevali k lepši podobi naselij, čeprav bo to vidno šele čez nekaj let. S tem pa so si tudi zagotovili — dolgoročno gledano — več medonosnih dreves in medu. Kar 400 lip so posadili v Lendavi (pri hotelu, gradu in drugod), 600 pa v drugih krajih.
Lendavski turistični delavci, ki si močno prizadevajo za ohranitev okolja, lepšo podobo mesteca in okolice ter za razne turistične prireditve, so seveda srečni, da je ob njih še nekdo, ki mu ni vseeno, kakšna bo krajinska slika čez nekaj let. »Ujeli« so se tudi s krajevno skupnostjo in zavodom za kulturo in zdaj sodelujejo pri urejanju okolice gradu. Poleg nasadov bodo uredili še leseno stopnišče proti grajskemu poslopju. V ta namen so že kupili 200 železniških pragov. Turistično društvo je razpisalo tudi tekmovanje za najlepše ocvetli-čeno okno oziroma urejeno domače okolje. Če bodo Lendavčani poziv sprejeli, potem si lahko obetajo tudi dobro uvrstitev na tekmovanju turistične zveze Slovenije ža najlepše urejene kraje.
Med turističnimi znamenitostmi lendavske občine ima pomembno mesto kapelica pri Trojici, saj je v njej mumija vojščaka Hadika in si jo letno ogleda več sto obiskovalcev. V urejanje kapelice se je zato vključilo tudi turistično društvo, ki je pozvalo slikarje, naj bi za ta objekt naslikali primerne slike. Poziv so sprejeli.
Osrednja turistična prireditev — Lendavska trgatev — pa bo letos 13. septembra.
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
RUDI NA SVOJI ZEMLJI
Ob splošni krizi, ki je v 80. letih zajela našo deželo, moramo novinarji pri svojem pisanju vedno večkrat izhajati prav iz tega. Pomursko kmetijstvo, ki je bilo dolgo časa tradicionalno in ekstenzivno, je danes v težavah, čeprav se je pred leti hitreje razvijalo in dosegalo bo jso a u jo. Tudi naši obiski pri kmetovalcih vedno znova potrjujejo
HIŠICA NA ROBU GRIČKA
Rudi Peklar, kmet iz Nasove pri Apačah, na lastni koži čuti slabe razmere, ki pestijo (tudi) kmetijstvo. »Kdor bi danes želel na novo razvijati kmetijo, si kupiti novo mehanizacijo, bi naletel na nepremostljive ovire. Kmetje imamo iz dneva v dan manj dohodka zaradi inflacije in vse višjih obresti.«
Sicer pa je Peklarjeva domačija v prijetnem gozdičku, ob vznožju gričevnatega sveta, v katerega se izteka slikovita pokrajina, imenovana Apaška dolina.
»Na spomladansko setev smo se dobro pripravili, seveda ob pomoči temeljne zadružne enote v Apačah. Če bi bilo vreme boljše, bi s setvijo že začeli, tako pa še čakamo .. . Prav včeraj (v sredo — op. p.) smo posejali nekaj sladkorne pese, zdaj pa sem se namenil v Apače po škropivo — peso je namreč treba takoj zaščititi.«
Peklarjevi imajo šest hektarjev zemlje, od česar bodo več kot polovico zasejali s koruzo. Rudi meni, da bi jo lahko začeli sejati takoj po prvem maju, seveda pa je treba upoštevati kmetovega največjega sovražnika in hkrati zaveznika — vreme. Če bo suho, bo vse v redu. »Pri setvi koruze na našem območju letos ne bo
nobenih težav,« nadaljuje gospodar, »zadruga nam je zagotovila dovolj gnojil, pa tudi zaščitnih sredstev. Sejali bomo koruzo sorte 247. Pred leti smo sejali koruzo T-37, vendar je 247 veliko rodnejša. Ves pridelek bomo prodali, saj se z živinorejo ne ukvarjamo načrtno.«
»Pa imate v hlevu kaj živine?« »Da, nekaj malega — 11 glav. Od tega je pet krav molznic, ki nam dajejo dnevno 30 litrov mleka. Letno pa prodamo tudi tri ali štiri goveje pitance.«
Beseda steče o kmetijski za-
drugi in sodelovanju kmetov s to
odklanjajo, jim pa odmerjajo manj razstavnega prostora. Čeprav sejem že razpolaga s 6 hektarji razstavnih površin, bi potreboval še najmanj 2.000 do 3.000 kvadratnih metrov zaprtih prostorov in še več odprtih razstavnih prostorov. Organizatorji pravijo, da bodo problem prostorov deloma rešili s prestavitvijo obrambnega nasipa, s čimer bodo pridobili nadaljnjih 3.000 kvadratnih metrov prostora, ki pa ga bo potrebno še komunalno urediti in zgraditi nekatere objekte.
Pri reševanju težav s pokritimi razstavnimi prostori se organiza-
tor uspešno povezuje tudi z razstavljale!, ki so v zadnjih letih že zgradili nekaj svojih razstavnih hal, letos pa se dogovarjajo s slovenskimi perutninarji, ki naj bi že do letošnjega sejma postavili vzorčni objekt, v katerem bodo prikazali tehnologijo vzreje perutnine. Prav perutninarji so bili namreč doslej na sejmu premalo zastopani, pa čeprav spadajo med večje proizvajalce mesa.
----DO LETA 2000-------------------------------------------------—
13 milijonov litrov vina iz pomurskih goric
Vinogradništvo je od nekdaj pomembna kmetijska dejavnost v Pomurju. V Pomurju so velike površine, ki bi jih bilo mogoče zasaditi z vinsko trto. Po prvi svetovni vojni je Pomurje že imelo 3.820 hektarjev vinogradov, od tega je na 600 hektarjih rasla samorodnica.
Za radgonsko-kapelske gorice so bile kot glavne sorte določene: šipon, laški rizling in beli burgundec, kot stranske pa silvanec, muškatni silvanec, modri burgundec in bouvierova ranina.
Za ormoško-ljutomerske gorice so kot glavne sorte izbrali: šipon, laški rizling in beli burgundec; kot stranske pa silvanec, muškatni silvanec, modri burgundec in bouvierovo ranino.
Prekmurske gorice pa so namenili laškemu rizlingu, silvancu in belemu burgundcu kot glavnima sortama ter modremu burgundcu, in beli klevi kot vzporednim sortam.
Taka organizacija je v veljavi še danes, s tem da na izredno ugodnih legah rodi tudi traminec in rulandec.
Od sedanjih vinogradov jih je 850 v družbeni in 1.750 hektarjev v zasebni lasti. Sedanji sortni sestav v obeh sektorjih ni najbolj ugoden, saj je večji poudarek na količinski proizvodnji kot na kakovosti. Kakovost je še posebno zamenarjena v zasebnih vinogradih.
V sortni sestavi je največ 24 odstotkov laškega rizlinga, 18 šipona, 14 belega pinota, 11 souvi-gnona, 9 odstotkov pa je traminca in renskega rizlinga ter 7 odstotkov rizvanca, ostalo so druge sorte.
V letu 1985 se je vinogradništvo v celoti združilo v ABC Pomurko. Položaj vinogradništva v tem času ni najboljši, prav vprašanju, kako naprej, pa je bilo namenjena pozornost na vinogradniškem seminarju v Murski Soboti, ki se ga je udeležilo prek
organizacijo. Rudi Peklar meni, da je zadruga prav vsakemu v pomoč, saj kmetom olajšuje delo, razna posojila pa omogočajo razvoj kmetijstva. Ali bolje rečeno: so ga omogočali, kajti obresti so se tako zvišale, da vsak kmet dobro premisli, preden se odloči za kakršnokoli novo naložbo.
»S poljedelstvom v Nasovi ni posebnih težav, posebno zato ne, ker imamo vse njive v bližini doma — tako si prihranimo dragoceni čas, pa tudi stroški obdelave zemlje so manjši. Doslej smo imeli veliko preglavic zaradi vode, ki se je nabirala na njivah. Tako je bil lanski pridelek sladkorne pese zelo skromen. Letos pa smo to težavo odpravili, saj smo skopali jarke, ki omogočajo odtekanje vode. Zato pričaku-
Ludvik Kovač
200 vinogradnikov in strokovnjakov iz družbenega in zasebnega sektorja ter strokovnih inštitucij.
V Pomurju, kjer letno pridelajo okoli 9 milijonov litrov vina, bi pridelek ob dosledni izrabi vseh naravnih danosti lahko dosegel tudi 13 milijonov litrov. Za prodajo vin se ni bati. Zaradi strožjih predpisov pa bo treba zajeti v organizirano pridelavo čim več zasebnikov. Predelovalnih in kletnih zmogljivosti je v družbenem sektorju dovolj, na podrajonu lendavskih goric pa bo treba urediti prevzem in predelavo grozdja.
Vinogradniki so si zadali, da do leta 2000 za večjo pridelavo izrabijo naravne danosti, tradicijo že dosežene kakovosti kadre. Pri obnovah v prihodnje bodo upoštevali sortne značilnosti, lego in podnebje s poudarkom na kakovosti sortnih vin. Neprimerne sorte bodo izkrčili. Vina bodo donegovali v ustreznih kleteh, ki so dobro opremljene in imajo tudi ustrezne kadre.
V okviru Pomurja se bodo dogovorili tudi o specializaciji za posamezne tipe vin, sortah vina in pripravi ter polnjenju za prodajo.
Prvi dan dvodnevnega srečanja so namenili še vplivu mikroklime pri izbiri vinske trte za sajenje in obnovi po katastrofalni zimski pozebi v letu 1985. Slišali smo, da je veliko vinogradov po-zeblo tudi zato, ker smo trto sadili tudi v ravninah in na drugih neprimernih legah. Sicer, pa je glavni namen seminarja usposobitev strokovnih in organizacijskih delavcev v vinogradništvu za izvedbo razvojnega, inovacijskega in sanacijskega programa vinogradništva v Pomurju.
Boris Hegediiš
jem, da bo letošnji pridelek bistveno boljši in večji.«
MIHEC JE ŠE PREMAJHEN
Rudi Peklar je kmet že mnogo let, gospodar na tej domačiji pa tudi že čez tri desetletja. Pravi, daje dela vedno dovolj in da počasi že postaja utrujen. Zato bi bil zelo vesel, če bi težaško delo na kmetiji prevzel kdo drug.
»Rad bi pohvalil svojega zeta, hčerko in ženo. Vsi skupaj namreč poprimemo za vsako delo, ki zahteva več rok. Mlada sta oba v službi — hčerka je trgovka v Apačah, zet pa dela v gospodarstvu — vseeno pa priskočita na pomoč, ko je to potrebno.«
»Kdo bo torej nasledil kmetijo?« Rudija vprašanje vidno vznemiri, ga nekoliko spravi v zadrego: »Tega pa še ne vem, ker je Mihec (4-letni vnukec — • op. p.) še premajhen, čeprav bi ga najraje zaposlil že danes, če bi ga lahko. Upam pa, da se bo pripravljen spoprijeti s kmetijstvom.«
Od Peklarjevih smo se poslavljali s podobnimi občutki kot od večine kmetov, ki smo jih obiskali — še enkrat smo prišli do spoznanja, da je kmetijstvo dejavnost, ki zahteva veliko vlaganja in odrekanja. Zato ni težko razumeti ljubezni, ki jo vsak kmet čuti do zemlje — ta mu namreč veliko vzame, vendar tudi veliko da.
Bojan Peček
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Kako do boljše in več hrane z naših travnikov in pašnikov
Čez 30 odstotkov obdelovalnih površin v Pomurju je poraščenih s travinjem. Pridelek na travnikih je nizek. Iz analize sena, ki smo jo naredili v zadnjih letih, je razvidno, da se kakovost sena ne zboljšuje, nasprotno, seno, pospravljeno v letu 1985, je bilo slabše od pospravljenega v letu 1982. Od 62 analiziranih vzorcev sena v letu 1982 je bila povprečna škrobna vrednost 31,9 odstotka, medtem ko je 100 vzorcev sena, pospravljenega v letu 1985, imelo 30 g manj škrobnih enot od sena, pospravljenega pred tremi leti. V Pomurju pridelamo okrog 60.000 ton sena in ob 3-odtotno slabši kakovosti sena, dobimo za celotno območje 180.000 kg manj škrobnih enot, če spremenimo to količino v koruzo, je to okrog 225.000 kg krouze. 50 do 100 odstotkov več hranilnih snovi kot s sušenjem dobimo s siliranjem. Povprečna hranilna vrednost travnih silaž, ki smo jih silirali na območju Pomurja, znaša od 25 analiziranih vzorcev 53,25 odstotka SV in 9,63 odstotka surovih prebavljivih beljakovin v suhi snovi, torej 70 do 100 odstotkov več hranilnih snovi kot seno.
Vzroki slabe kakovosti sena so splošno znani, predvsem pa vplivajo na to naslednji dejavniki:
— Slabo vreme v maju, ko je primeren čas za spravilo sena; če čakamo s pospravilom do junija, trava ostari, s starostjo pa hranilna vrednost naglo pada.
— Nepravilni način spravila sena, predvsem v slabem vremenu, ko moramo večkrat obračati, z mehanizacijo zdrobimo najdrobnejše dele sena in ostane na travniku včasih do 50 odstotkov hranilnih snovi.
Travno silažo pospravljamo s 60 do 70-odstotno vlažnostjo, zato ni toliko odvisno od vremena in mehaniziranega spravila.
Siliranje trav se pri nas širi zelo počasi, tonam kažejo analize, narejene v letošnjem letu, ko smo analizirali kmetije s kravami kontrole A na območju KZ Panonka. Od 42 analiziranih kmetij sta silirali travo le 2 kmetiji, kar pomeni manj od 0,5 odstotka. To nam kaže, da smo s siliranjem trav šele na začetku, čeprav je drugod v Sloveniji, sploh pa v svetu, siliranje močno razhširjen proces konzerviranja hrane. Zato je prav, da v letošnjem letu izvedemo splošno akcijo za siliranje prvega odkosa trav travnikov in de-teljno travnih mešanic z njiv.
Pri pridobivanju mleka nam travna silaža zaradi večje vsebnosti beljakovin daje mnogo boljše rezultate kot koruzna silaža. Koruzna silaža bi morala biti le kot energetski dodatek dobri travni silaži ali dobremu senu, ne pa kot osnovna hrana v obroku. Spravilo travne silaže je enostavno opravilo, vendar moramo vedeti nekaj splošnih pravil, ki jih moramo upoštevati ob vsakem siliranju. ČAS KOŠNJE TRAVE ZA SILIRANJE
Največ hranilnih snovi, predvsem beljakovin, vsebuje mlada trava ob razraščanju, vendar v tem času dobimo manj skupnih hranilnih snovi zaradi manjšega pridelka, zato čakamo s spravilom do začetka latenja vodilnih trav v ruši. Vse vrste trav nalatajo istočasno. Čas latanja določajo predvsem lastnosti posameznih vrst trav, vrsta zemlje, lega, vreme ter intenzivnost gnojenja z različnimi vrstami gnojil. Zaradi zgoraj opisanih vplivov moramo opazovati naše razmere in začeti silirati, ko so za to najboljše razmere. Siliranje v pravem času nam da največ hranilnih snovi in najboljšo krmo. Vpliv časa košnje na kakovost silaže nam kaže analiza
travnih silaž v letu 1985 na območju Pomurja.			
čas košnje 36,8	SS 28,59	sur. vlaknine sur. preb, belj.	
		13.5.85 3,51	19,38
28.5.85	29,37	30,37	2,80 14,71
13.6.85	29,26	35,68	1,63
škrobna vred.
13,62
Navedeni podatki kažejo, da vrednost hranilnih snovi s starostjo trave pada, narača pa količina surove vlaknine, zaradi katere je starejša trava slabše prebavljiva, manj okusna ter konzumacija si-laže mnogo slabša. Največ hranilnih snovi dobimo, ko je trava v fazi latenja in vsebuje 26,28 odstotka surove vlaknine v suhi snovi. Za naše razmere je najboljši čas siliranja med 5. in 15. majem, kar je seveda odvisno od vremena, gnojenja, vrste trave in vrste zemlje.
VENENJE TRAVE
Za pripravo dobre silaže je potrebno pravilno venenje. Z vene-njem dosežemo večjo koncentracijo energije v silaži, iz katere se razvija mlečna kislina, ki varuje silažo pred kvarjenjem. Koliko bomo travo veneli, je odvisno od:
— vrste trave, ki jo siliramo,
— starosti trave med pospravilom,
— vrste silosa,
— časa krmljenja silaže,
— dnevnega odvzema ob krmljenju, — tlačenja silaže.
Ljulka vsebuje od vseh trav največ sladkorja, zato se najboljše silira. Pasja trava vsebuje manj sladkorja in jo moramo pred siliranjem bolj uveneti. Lucerna in detelja vsebujeta veliko beljakovin, zato jih moramo bolj uveneti, po možnosti celo rezati. Boljše kot siliranje čistih detelj in lucerne je siliranje skupaj s travami. Inkar-natka vsebuje od vseh detelj največ sladkorja in se dobro silira, če jo kosimo v začetku cvetenja, mramo pa jo bolj uveneti kot trave. Na splošno velja pravilo; čim več beljakovin in čim manj sladkora vsebujejo določene trave, ki jih siliramo, bolj jih moramo uveneti. Čim starejša je trava, manj beljakovin in vode vsebuje, manj jo moramo veneti. Siliranje starejše trave je manj učinkovito, če pa jo siliramo, jo moramo obvezno rezati na 2 do 3 cm dolžine.
Dobro silažo lahko naredimo v vseh vrstah silosov ali celo na prostem pod folijo. Siliranje v koritaste silose in pod folijo na prostem pride v poštev na kmetijah z večjim dnevnim odvzemom silaže ali ob krmljenju silaže v zimskem času, ko so nižje temperature. Za manjše kmetije z manjšim dnevnim odvzemom silaže, posebno ob krmljenju v letnem času, so boljši stolpni silosi. Vendar se v stolpnih silosih trava teže tlači, predvsem narezana masa, zato jo za siliranje v stolpnesilose in ob letnem krmljenju nekoliko manj uvenemo, na 28 do 30 odstotkov suhe snovi. Siliranje v koritaste silose je lažje in manj zamudno, ker zeleno maso tlačimo s traktorjem, jo lahko bolj uvenemo. Zelo priporočljiveje polnjenje korita-stih silosov do ene polovice oziroma dveh tretjin s travno silažo, nato silažo pokrijemo in jeseni, dopolnimo s koruzno silažo. V tem primeru travo močneje uvenemo na 35 do 45 odstotkov suhe snovi. Mešana silaža nam dav zimskem času mnogo boljše rezultate kot čista koruzna silaža. Na ta način povečamo pridobivanje mleka za 50 do 100 odstotkov, taka silaža vsebuje 150 odstotkov več beljakovin kot čista koruzna silaža in konzumacija take silaže je večja.
Če imamo dobro uvelo travno silažo ni potrebno posebej dodajati sena v zimske obroke in bi bilo prav, da bi ves prvi odkos trav ko so štabe razmere za sušenje, silirali. Predvsem je to pomembno za specializirano mlečno rejo, dobra trosna silaže nam poceni pridobivanje mleka za 50 do 100 ostotkov.
mag. Ernest Omar, dipl. inž. agr.
STRAN 7
VESTNIK, 30. APRILA 1906
VES, ENERGETIK, SVOJ DOLG?
V iskanju projekta
Pomurje 2000 (XX)
• Paradoks je v tem, da smo programiram za kameno dobo, živimo pa v atomskem stoletju. To je pretresljiva ugotovitev sodobnih antropologov: »Mi smo ljudje kamene dobe, a držimo v roki atomsko bombo namesto preprostega kija,« pravi dunajski etolog Otto Koenig. (Dr. Anton Trstenjak)
Sogovornike za sedmo okroglo mizo smo nagovorili: »Naj za vašimi mislimi ne bivata nikakršna organizacija ali celo sistem oblasti. Skušajte se opredeljevati v imenu samega sebe, iz sebe za sebe, zlasti še, ko je najprej namen, da spoznamo diagnozo stanja, kakršna je zdaj in tu v pomurskem energetskem gospodarstvu.« Po skoraj triurnem razpravljanju se je izkazalo, da marsikaj tačas še ni zrelo za objavo ali je v tolikšni meri kočljivo, da bi njegova objava mogla imeti neprijetne posledice za govorca. Vabilu so se odzvali vsega štirje: Stanko Juršič, dipl, inženir kemijske tehnologije, in Tibor Voros, dipl, inženir gradbeništva, oba z Zavoda za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Štefan Smej, profesor filozofije na soboškem Srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve, in Dušan Žižek, dipl, inženir geologije in delovne organizacije Radenska. Računali smo, da pridejo še nekateri, pa smo se ušteli.
KJE ZAREZATI? KAJ SPREMENITI?
Če bi kljub vsemu imeli moč in vpliv, torej oblast, kje bi najprej zarezali, kaj spremenili v pomurski energetski politiki, smo izzvali udeležence. Stanko Juršič: »Tako pri oblasteh kot pri drugih organih v republikah, ki se ukvarjajo z energetiko, bi morali doseči, da širše zastavijo možnosti energetske preskrbe. Pred sabo imam osnutek energetske bilance Slovenije do leta 2000, kjer so še vedno zajeti samo električna energija, nafta, zemeljski plin, premog in drva. Zelo skopo pa so obdelani novi energetski viri. To je že v osnovi zgrešeno gledanje in razmišljanje. Vsekakor ima Pomurje še druge vrste energetskih zmogljivosti; poleg tega, da bomo odprli rudnik premoga v Benici, da se pripravljamo na gradnjo hidroelektrarn na reki Muri in da so se ponovno pospešeno začele raziskave nafte in plina, so tu alternativni energetski viri. Med njimi je vsekakor najbolj zanimiva
Stanko Juršič	Tibor Voros
geotermalna energija in ravno na njenem izkoriščanju bi začel najprej pospešeno delati. Po dosedanjih izkušnjah in izračunih ter glede na količinske potrebe po tej nizkotemperatumi energiji smemo trditi, da lahko nadomesti precejšen del električne energije, zlasti pa tekočih in trdnih goriv. Mesto Murska Sobota je edinstven primer v Sloveniji, kjer je izdelana študija o vlogi in porabi geotermalne energije tako v industrijskih kot v bivalnih, poslovnih in drugih prostorih,« je povedal Juršič.
Štefan Smej: »Najprej bi rad ukinil vsiljen občutek, vsiljen zato, ker nam ga podtikajo v Sloveniji, češ da se Pomurci izogiba-
Pobuda soboških sindikatov, da bi letos omogočili brezplačno letovanje vsaj 50 delavcem, vzbuja precejšnjo pozornost. O njej so podrobneje spregovorili Ha seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov v Murski Soboti. V ta namen so v finančnem načrtu občinskega sindikalnega sveta oblikovali sklad za regresiranje letovanja, za kar so predvideli milijon 500 tisoč dinarjev. Želja soboških sindikatov je, da bi v naslednjih letih omogočili ceneno letovanje, čim več delavcem, zlasti še v počitniškem domu Jelka na Pohorju. Tu so namreč prenočitvene zmogljivosti, posebej zunaj glavne turistične sezone, premalo izkoriščene. To je bil tudi eden od vzrokov, da so imeli lansko leto okrog milijon 700 tisoč dinarjev izgube.
Po predlogu, ki so ga potrdili na seji predsedstva OS ŽSS, bi omogočili na osnovi razpisa v vseh osnovnih sindikalnih organizacijah soboške občine že letos — prva skupina lahko začne letovati junija — 50 delavcem enotedenski brezplačni dopust v domu Jelka na Pohorju, poleg tega bi 50-odstotno regresirali dopust še enemu družinskemu članu. Vsekakor zelo spodbudna akcija soboških sindikatov, o čemer bodo v naslednjih dneh in tednih nedvomno veliko razpravljali v
mo prispevati lasten energetski delež k energetski preskrbi republike. Tukaj imam analizo z naslovom Energija v Sloveniji danes in jutri. Od štirih temeljnih virov, kakor jih tukaj pojmuje tovariš Piskernik, je Prekmurje ek-splicite omenjeno trikrat in im-plicite enkrat, to se pravi, kar se tiče premoga, plina, geotermalne in vodne energije. Slednja zadeva predvideno gradnjo hidroelektrarn na Muri. Značilneje, da Piskernik in Elektrogospodarstvo sploh ne omenjajo bioenergije. Omenjajo energijo zraka, vetra, vode in tako naprej. Če mene vprašate, kaj bi naredil, bi predvsem prestrukturiral gospodarstvo. Ne zato, da bi se izognil kakršnimkoli novim ekološkim posegom, ampak zato, ker je to po naravi gospodarskega položaja v tej pokrajini nujno. Če ni neke iztočnice, in v tem primeru je to energetski oziroma ekološki problem, potem do preustroja gospodarstva ne pride, ampak se določeno stanje, torej to značilno stanje, podaljšuje. O ustroju gospodarstva je vsekakor mogoče dosti povedati.«
VELIK ZALOGAJ - LEŽI V PREDALIH
Gotovo je gospodarski preu-stroj velik zalogaj. »O tem bolj ali manj samo govorimo,« je bil skeptičen Juršič, »pri čemer si bore malo predstavljamo. Če hočemo naravnati dolgoročno razvojno strategijo tako, da bo mogoče gospodarske dejavnosti prestrukturirati v željene smeri, moramo biti dobri poznavalci gospodarskih tokov v svetu. Šele nato je mogoče kakovostno razmišljati, kaj bomo delali dolgoročno z domačimi danostmi in kako bomo preusmerjali gospodarstvo.« A Pomurje sploh ima strategijo razvoja, nas je zanima-
Letos 50 delavcev na brezplačni dopust!
140 osnovnih organizacijah zveze sindikatov soboške občine. Predvsem o merilih, katere delavce poslati na zasluženi brezplačni dopust. In kdo naj bi imel prednost? To so starejši delavci, najbolj aktivni delavci v družbenopolitičnih organizacijah, predvsem v organih sindikata ter samoupravnih organih organizacij združenega dela in skupnosti,
Veliko nalog soboških sindikatov
Letošnji operativni program dela občinskega sveta Zveze sindikatov v Murski Soboti in njegovih organov je precej obsežen. Izhaja iz sprejetih usmeritev na skupščini občinske organizacije in uresničitve, nekaterih nalog z nedavnega 11. kongresa slovenskih sindikatov. V program pa bodo sproti vključevali tudi druge naloge, za katere se bodo dogovorili na republiški ravni in bodo še posebej aktualne za soboško občino. Poleg tega pa gre za aktivnosti, ki jih bodo narekovale trenutne družbenogospodarske razmere.
In katere so najpomembnejše naloge v pokongfesnem ob
lo. Zvedeli smo naslednje: »Zavod za ekonomiko in urbanizem je izdelal študijo o preustroju pomurskega gospodarstva, ki ima določene elemente in smernice. Končana je, vendar je obležala v predalih in je po mojem ne bo nihče bral.«
Poznamo dokument, ki se imenuje družbeni dogovor o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja za to srednjeročno obdobje, imeli pa smo ga tudi za minulo petletko. V njem o razvojnih alternativah bolj malo najdemo, da o področju energetike niti ne govorimo. »Vem za ta dokument, saj sem pri njegovem nastajanju tudi sam sodeloval. Skušali smo v kratkih obrisih vsebinsko vnesti določene novosti v razvoj pomurskega gospodarstva za naslednje plansko obdobje. Toda če bi ga skušali povsem vsebinsko opremiti, bi bila to knjiga, čeprav je sedanji, za to petletko, vsekakor kakovostnejši od prejšnjega. Tu so skratka elementi, ki temeljijo na lastnih danostih. V energetiki so živa razmišljanja o tistih tehnologijah, ki se bodo lahko razvijale z doma
Štefan Smej
čimi energetskimi zmogljivostmi. Predvsem merim na biotehnologijo, ki v svojih tehnoloških procesih uporablja nizkotempera-turno energijo, na primer geotermalno, genetski inženiring, embrionalni inženiring, biokemijo. Slednjo pravzaprav že imamo z otvoritvijo Lekovega obrata (programa) gentamicina v Lendavi in na tem področju bi v prihodnjem planskem obdobju lahko več naredili.« Smej: »Ne da bi posebej razmejeval racionalizacijo od prestrukturiranja, vendar je racionalizacija včasih tako korenita, da dobesedno prehaja v prestrukturiranje. Kako sam to razumem? Lahko bi začeli že pri preskrbi prebivalstva z mlekom. Namesto da mleko, ki ga podoji sosed, vozijo v predelovalne centre — za kar rabimo veliko energije — in od tam spet nazaj, bi v smislu globalnega prestrukturiranja, kar je sicer dokaj alternativno ekološko opredeljeno mišljenje, mleko dostavljali neposred-
PRIHODNJIČ: Še nekaj čaša se bomo pomudili v sozdu ABC Pomurka, nato pa se ustavili v lendavski Ina-Nafti in nazadnje obširneje razčlenili projekt izkoriščanja geotermalne energije v Pomurju.
BRANKO ŽUNEC
Posn.: Albert Abraham
delavci na težjih delovnih mestih in vsi listi, ki so iz zdravstvenih razlogov potrebni preventivnega oddiha. Kot kolektivni član sindikata naj bi tudi društvo upokojencev izbralo pet svojih aktivnih članov. Pričakovati je, da bo vse do 25. maja, dokler se bo mogoče prijaviti na razpis, v sindikalnih skupinah in izvršnih odborih osnovnih sindikalnih organizacij
dobju? V prvi vrsti je to sprotno spremljanje možnosti in rezultatov gospodarjenja v organizacijah in skupnostih, pri čemer bo poudarek na uresničevanju ciljev občinske resolucije. V ta sklop sodijo tudi ocena uresničevanja družbenogospodarskih odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje, kmetijska politika in razvojne možnosti občine (gradivo pripravlja delovna skupina OK ZKS), kakor tudi ocena razvojnih predvidevanj v letu 1987 in resolucije o družbenogospodarskem razvoju občine v naslednjem letu. Nič manjšega pomena pa niso naloge pri dopolnitvi sistema nagrajevanja s pomočjo spora
no. Gre tudi za prestrukturiranje vrednot. Pravimo, da delovnemu človeku sodi prosti čas, počitek. V čem vidim uživanje prostega časa? V tem, da se njegova rekreacija mimo porabe ali z majhno porabo približa njegovemu delovnemu mestu. Torej v prestrukturiranju gospodarstva ne vidim samo vedno zgledovanja po belem svetu, vrhunskih, visokih tehnologijah, kajti priznati moramo, da Pomurje nima za to niti znanstvene osnove niti kapitala. Težko je nenadoma stopiti ob bok in reči: tako, zdaj pa razvijajmo biotehnologijo! To so v resnici izzivi, ki — če jih tako primerjamo — vsaki podobni zahtevi po prestrukturiranju dajo malo naiven prizvok. Zato je prestrukturiranje ne samo, ampak predvsem sprememba načina življenja. Energija je vendarle izčrpna in energetski viri so omejeni. Nekoč bomo prišli do meje, ko bo treba radikalno spreminjati in racionalizirati,« je menil profesor filozofije Smej.
Kako oz. v kolikšni meri se veliki pomurski sistemi, najprej sozd ABC, odzivajo na pobude
Dušan Žižek
po razvijanju nekaterih projektov v biotehnologiji? Juršič: »Del tega že imajo na živinorej-sko-veterinarskem zavodu.« Toda to je klasika, smo ugovarjali. Juršič: »Je sicer klasika, ampak hkrati zametek, kjer lahko em-brionalni_ inženiring dobi svoje mesto.« Že, že, ampak ali bodo ob zdajšnji zasedenosti in prizadevanjih v tej ustanovi sploh kos novim nalogam? »Odvisno je od tega, kako se bodo angažirali,« se je izognil neposrednemu odgovoru Juršič, »in od tega, koliko časa bodo namenili študiju. Genetski inženiring ne rabi ogromno kapitala, kot si zamišljajo nekateri. Opreme laboratorijev in podobno niso tako zahtevne kot pri klasičnem razvojnem delu. Potrebno pa je veliko znanja in strokovnjakov in v tem je moč. Oprema ne predstavlja bistvenega stroška. Je pa vprašanje, koliko štipendistov biotehnologije ima sozd ABC Pomurka.«
potekala izredno živahna aktivnost. Očitno pa petčlanska komisija za letovanje, ki jo je imenovalo predsedstvu OS ŽSS, pri usklajevanju dokončnega predloga ne bo imela lahkega dela. Zato v delovnih organizacijah ne bi smeli biti nestrpni, saj vsi ne bodo mogli priti na vrsto že letos, ampak bodo morali počakati do naslednjega razpisa. Milan Jerše
zumov dejavnosti, analiziranje osebnih dohodkov delavcev v negospodarstvu in pospeševanju raziskovalne, predvsem pa množične inventivne dejavnosti v združenem delu. Z akcijo Razmišljaj in predlagaj nekaj koristnega nameravajo začeti že meseca maja. Takrat bodo tudi spodbudili dodatno zbiranje sredstev za dograditev kirurškega bloka v Rakičanu. V operativnem programu pa dajejo velik poudarek tudi družbenopolitičnemu izobraževanju sindikalnega članstva, mednarodnemu sodelovanju, izvedbi delavskih športnih iger in drugim aktualnim nalogam sindikata.
M. Jerše
Krepiti vlogo komunistov
Občinski komite Zveze komunistov iz Ljutomera je moral že kmalu po opravljeni volilni konferenci ponovno izbirati novega sekretarja. Dosedanji sekretar Boris Šunko prevzema namreč nove dolžnosti in zato so na njegovo mesto izvolili Antona Kosija, dosedanjega predsesnika IS SO Ljutomer. Čeprav so nekatere osnovne organizacije menile, da potek izbire novega sekretarja ni bil v skladu z usmeritvami in pravili, pa so na seji zagotovili — in tudi dokazali —-da so bili vsi pravilni. Zato so Antona Kosija izvolili soglasno.
Na tej seji so ocenili tudi programsko-volilne seje osnovnih in občinske organizacije. Razprave so bile pestre in številne, komunisti pa so obravnavali vse temeljne probleme današnjega časa in današnje družbe, ki tarejo občino Ljutomer in posamezna okolja. Nekatere razprave so presegale povprečje in tako so razpravo, ki so jo imeli v osnovni organizaciji Križevske opekarne, tako visoko ocenili, da so jo poslali tudi na CK ZKS. Vse omenjene razprave v osnovnih organizacijah in občinski pa so dobra osnova za sprejeti program dela, za katerega pa so menili, da nikakor ne sme biti statični dokument, saj so pred komunisti še pomembni dogoditi — kongresi, ki bodo dopolnili programska deiovna izhodišča občinskega komiteja in osnovnih K organizacij komunistov v občini Ljutomer.	D. L.
Komu štipendija
Za tiste mlade v Pomurju, ki bi radi jeseni nadaljevali z izobraževanjem na srednjih, višjih ali visokih šolah, pa bi jim bila zato nujno potrebna štipendija, je naposled znano, kakšne kadre namerava gmotno podpirati pomursko združeno delo. Preteklo sredo je bil namreč objavljen skupen razpis kadrovskih štipendij.
V občini Gornja Radgona so jih razpisali 116 — 60 za srednješolce, druge pa za višje in visoke šole. Med srednješolci nameravajo delovne organizacije v radgonski občini gmotno podpirati največ učencev, ki se bodo usposabljali za poklice v kovinarstvu, gostinstvu in kmetijstvu, študentom pa so namenjene predvsem štipendije za študij strojništva, ekonomije, lesarstva, elektronike in kmetijstva.
S številom razpisanih štipendij je najbolj ugodno presenetila občina Lendava. Kar 184 jih je namenjenih za srednješolce — večinoma za poklice v kovinski in obutveni industriji, gradbeništvu in naftni industriji — 70 štipendij pa bo na voljo za višje in visoke šole, in to za študij strojništva, gradbeništva, ekonomije, naftnega rudarstva itn.
Dokaj skromen razpis kadrovskih štipendij pa so ponudile delovne organizacije iz ljutomerske občine — 51 za srednješolce in 31 za študente višjih oziroma visokih šol. V obeh primerih prevladujejo štipendije za strojništvo, gradbeništvo in kmetijstvo. Morda je v nasprotju s pričakovanjem pokazal dokajšen interes po izobraženih kadrih Tehnostroj, saj je
TA VRAŽJI TELEFON!
To bi lahko dejali — malce hudomušno, seveda — po seji pomurskega medobčinskega sveta SZDL. Med drugim so namreč razpravljali tudi o telefoniji v Pomurju oziroma o izredno visokih cenah za nove naročnike. Obrav
navali so pobudo sisa za ptt promet, po kateri naj bi poslej povsod plačevali enoten znesek za vključitev novega telefonskega naročnika. To bi z drugimi besedami pomenilo, da bi tisti, ki prebivajo v občinskih središčih, plačali več, vaščani pa manj kot doslej. Nedvomno gre za solidarnostno pobudo, ki so jo načelno sicer podprli, vendar so poudarili, da jo je treba temeljito proučiti, predvsem pa vzpostaviti demokratičen dialog na relaciji mesto : vas.
Na seji so spregovorili še o vrsti pomembnih vprašanj, med drugim tudi o financiranju Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost. Ker je problematika pereča že vrsto let, so se zavzeli, da bi delež sofinanciranja povečali z 20 na 30 odstotkov že v začetku tega srednjeročnega obdobja, vendar ne zgolj prek SZDL, pač pa tudi ob sodelovanju drugih
(bil) v dokaj neugodnem položaju.
V občini Murska Sobota pa so za srednješolce razpisali 170 štipendij in od teh je največ namenjenih za tiste učence, ki se bodo usposabljali za poklice v kovinski industriji, gradbeništvu, živilski industriji, kmetijstvu, konfekcijski industriji itd. Za višje in visoke šole pa so v soboški občini namenili 92 kadrovskih štipendij, in to največ za študij strojništva, tekstilnih usmeritev, elektrotehnike, ekonomije itn. Skoraj čudno pa je, da niso niti ene štipendije razpisale delovne organizacije Potrošnik, Blisk, Kroj,' Graditelj Beltinci, Temelj Cankova Agromerkur in Komuna Beltinci. Ali to pomeni, da že imajo dovolj vseh vrst izobraženih kadrov? To je najbrž dvomljivo.
Kot kaže, pa so v vseh pomurskih občinah razpisali premalo štipendij za tiste srednješolske usmeritve, ki jih nimamo v Pomurju, kot so računalništvo, lesarstvo, kemija in farmacija — kajti tem učencem bo še najteže nadaljevati šolanje po končani osemletki. Za tolažbo nekaterim sicer ostane možnost štipendije iz združenih sredstev.
Jože GRAJ
DPO. Podobno se bodo zavzemali za reševanje vprašanj v zvezi s sofinanciranjem pravosodne dejavnosti.
Predstavnik Pomurskega zdravstvenega centra je udeležence sestanka seznanil s tem,
kako poteka zbiranje denarja za novo kirurgijo. Denar je namreč treba zbrati do konca prvega polletja, saj bo le tako mogoče pravočasno opremiti stavbo z notranjo opremo in odpreti bolnišnico v predvidenem roku. Akcija je dobro stekla v soboški in lendavski občini, slabše pa v ljutomerski in gornjeradgonski.
Končno so opozorili na skrajno neodgovornost pri podpisovanju samoupravnih sporazumov o štipendiranju. Rok za podpis teh aktov je bil namreč 15. marec, v Pomurju pa so ga uresničili le delno. Se najbolje v lendavski občini — tam je podpisalo samoupravni sporazum 93 odstotkov, v Murski Soboti 75, v Ljutomeru 60 in v Gornji Radgoni samo 35 odstotkov. Ob upoštevanju deklariranih potreb po domači pameti, ki vse bolj uhaja iz Pomurja, je tako obnašanje najmanj čudno. Bojan Peček
STRAN 8
VESTNIK, 30. APRILA 1986
Z VESTNIKOVIM VLAKOM 7. JUNIJA V IDILIČNO POSAVJE
Tudi v Brežicah se začne
Panonska nižina
• POTOVATI Z VESTNIKOVIM VLAKOM JE DOŽIVETJE. KI GA LAHKO OPIŠE LE TISTI, KI JE NA TAKEM POTOVANJU ŽE BIL. VESTNIKOV VLAK BO ODPELJAL. 7. JUNIJA, OB ŠESTIH ZJUTRAJ IZ ENEGA OBROBJA PANONIJE V DRUGEGA. TUDI PRI BREŽICAH SE NAMREČ PRIČNE PANONSKA NIŽINA. PRISEDITE K NAM, VESTNIKOV VLAK VAS PRIČAKUJE!
POSAVJE NAS PRIČAKUJE
Tam, kjer se reka Sava izvija iz tesni alpskega predgorja in se umiri v ravnici Panonskega ni-žavja, je POSAVJE. To je mejna pokrajina s Hrvaško, bogata z zgodovino, ki jo izpričujejo prazgodovinske izkopanine, najdbe iz keltskih in rimskih časov, ko so tukaj čez po suhem in po vodi peljale živahne trgovske poti. V srednjem veku je bila dežela fevd mogočnih grofov celjskih. Doživljala je njihov vzpon med prve plemiške rodbine tedanje Evrope kot tudi njihov nagli, tragični padec. V 16. stoletju doživlja Posavje turške vpade, protestantsko gibanje in slovensko-hr-vaški kmečki punt.
VESTNIKOV VLAK bo vozil ob Savi. V 18. stoletju so to reko regulirali od Renk do Radeč in potem je tukaj cvetela rečna plovba. Danes je POSAVJE cvetoča pokrajina z razvitim poljedelstvom, sadjarstvom, vinogradništvom, turizmom in nekaterimi najmodernejšimi industrijskimi objekti. POSAVJE slovi kot domovina znanih vin cvička in bi-zeljčana. Pot skozi POSAVJE se najbolj naravno prične v Sevnici, slikovitem mestecu pod gričem z gradom, na stičišču z mirensko dolino, kjer se na progo Zidani most—Zagreb priključi dolenjska železnica. Stari grad iz 13. stoletja se ponaša s štirimi stolpi in z Lutrovo kletjo, v kateri je učil Jurij Dalmatin.
KRŠKO
JE GOSPODARSKO SREDIŠČE POSAVJA
VESTNIKOV VLAK bo vozil skozi Krško, največje mesto in gospodarsko središče POSAVJA. To je rojstni kraj protestantskega pisatelja in avtorja prve slovenske biblije Jurija Dalmatina. V tem mestu so sodili Veroniki De-seniški, tu je deloval Valvazor s svojimi zgodovinopisci.
Videli bomo Trško goro in Libno. Okoli 400 metrov visoko hribovje, od koder je lep razgled po POSAVJU. Z mogočne pečine nad Savo nas bo pozdravil grad Brestanica. Tukaj so imeli Nemci med vojno središče za izseljevanje. Danes je v njem muzej slovenskih pregnancev in galerija likovnih samorastnikov.
V GOSTEH BOMO V OBČINI BREŽICE
Nad sotočjem Save in Krke domuje nad 600 let staro mesto Brežice. In v tem mestu in njegovi bližnji in daljnji okolici se bomo največ mudili.
Mesto Brežice se je razvilo ob srednjeveškem gradu na levi obali reke Save. Lega ob sotočju dveh rek, Save in Krke, je vplivala na nadaljnji razvoj mesta. Sledovi prebivalcev so tu izpričani že iz prazgodovine. K naselitvi ozemlja današnjih Brežic v prazgodovini je pripomogla naravna pot ob Savi, ki vodi mimo današnjih Brežic iz prostrane panonske nižine v predalpski svet.
Ko se je okoli leta tisoč na reki Sotli izoblikovala med srednjeveško nemško,državo in ogrsko hr-vatskim kraljestvom, sta začela rasti vloga in pomen Brežic. Salzburški nadškofje, ki so bili svetni
gospodarji ozemlja med Savo in Sotlo, so Brežice povzdignili v upravno in gospodarsko središče tega ozemlja. Upravnim in obrambnim namenom je služil grad, ki je imel zelo ugoden položaj’ na bregu reke Save. Grad in mesto so poimenovali po njegovi legi. Po bregu rečne struge (bregci — brežci — Brežice).
V gospodarskem smislu so postale Brežice pomembno tržišče in središče za trgovanje, ki je segalo daleč na vzhod. To nam potrjuje tudi kovnica denarja, ki je delovala v Brežicah že leta 1220. Brežiški kovanci so služili za trgovsko zamenjavo s pokrajinami na današnjem hrvaškem in madžarskem ozemlju. Prvič se Brežice omenjajo kot mesto 1322. V tem času je bil tu že sedež mestnega sodnika in sodišča, mesto je imelo notranjo samoupravo.
Brežice so ostale v posesti salzburških nadškofov do konca 15. stoletja. V vojni med Habs
buržanom Friderikom III. in ogrsko hrvaškim kraljem Matijo Korvinom je mesto doživelo veliko pustošenje. V tem vojaškem spopadu je ogrsko hrvaški kralj zasedel Brežice in držal mesto polnih deset let. Po mirovni pogodbi je nato mesto prešlo v posest Habsburžanov. Tako so postale Brežice deželno knežje mesto z vsemi pravicami ki so jih imele že pred tem.
Brežice si še niso opomogle od vojnega opustošenja, ko so bile ponovno močno prizadete v času vseslovenskega kmečkega upora 1515. Ti dogodki so povezani z nasiljem plemiča Marka iz Klisa.
V puntarskih dogajanjih sta bila zažgana mesto in grad. Turški vpadi so narekovali, da so začeli 1529 obnavljati grad in mestno obzidje. Mesto je bilo večkrat prizadeto zaradi požarov in kuge. Naravne nesreče in izgubljanje vloge trgovskega srdišča so povzročile, da je mesto postopoma obubožalo.
Brežice so si kot mesto ponovno okrepile položaj po letu 1848. Postale so sedež nove uprave in sodstva ter nosilec pokrajinskega gospodarskega liberalizma. Koncem preteklega stoletja je prišlo do popolnega razcepa med Slovenci in Nemci. Močni narodnostni boji so trajali vse do začetka prve svetovne vojne. V Brežicah je v tem času delovala čitalnica, knjižnica Sokol in politično društvo Sava. Pred koncem prve svetovne vojne, 29.januarja 1917 je mesto močno prizadejal potres, ki je povzročil veliko materialno škodo.
V Termah Čatež bo skupno kosilo in rajanje za tisoč potnikov VESTNIKOVEGA VLAKA
Med obema vojnama Brežice niso doživele večjega gospodarskega napredka. Delavsko gibanje je pognalo korenine koncem trideset let. Prva organizacija KP se je razvila v letih 1936/37. Posebno usodo so doživele Brežice v času druge svetovne vojne. Takoj po okupaciji so začeli Nemci z izgonom slovenskega prebivalstva ter ga nadaljevali tudi v času splošnega izgona Slovencev iz Posavja in Obsotelja. V oktobru 1941 je bila ustanovljena Brežiška četa, ki je imela nalogo preprečevati izgon Slovencev. Zaradi izdaje je bila koncem novembra 1941 uničena. Iz Brežic so Nemci izgnali skoraj vse Slovence in tu naselili kočevske in druge Nemce. Kljub nasilju okupatorja in izgonu slovenskega prebivalstva se je tudi v tem delu nadaljeval odpor in prispeval delež k dokončni osvboboditvi.
Hitrejši razvoj so doživele Brežice šele po končani drugi svetovni vojni. To nam potrjujejo tudi podatki o številu prebivalcev. Po podatku iz leta 1810 je živelo v Brežicah 749 prebivalcev. Do leta 1931 je število naraslo samo na 1229. Po popisu iz leta 1981 pa živi v Brežicah 3763 prebivalcev. V Brežicah se je v povojnem času razvilo več industrijskih Obratov, močan razmah pa sta doživela tudi trgovina in turizem.
RAJALI BOMO V TERMAH ČATEŽ ------------------------?—
7.	junija ob 14. uri se bo zbralo tisoč potnikov VESTNIKOVEGA VLAKA na velikem skupnem kosilu. Po običajno obilnem VESTNIKOVEM KOSILU bo sledilo rajanje ob zvokih priznanega narodnozabavnega ansambla Tonija Hervola. Veselje bo trajalo v Termah vse do večera in se bo nadaljevalo na VESTNIKOVEM VLAKU, ki bo predvidoma odpeljal iz Brežic malo pred osemnajsto uro. Na vlaku se bo tudi letos odvijal poseben radijski program, na njem bo dovolj pijače in jedil in običajna presenečenja.
Spoznajmo še nekoliko TERME ČATEŽ: Tople vrelce so našli tukaj leta 1797. Najprej so zgradili zasebno kopališče, ki so ga v letih 1924/25 modernizirali.
Voda ima stalno temperaturo 57,2 stopinji C in so tukajšnji vrelci najtoplejši v Sloveniji. Zdravijo različna revmatična in druga obolenja. Po letu 1963 se je zdravilišče hitro širilo, tako da je danes tu velik zdraviliško turistični kompleks Emona hoteli tozd Terme Čatež. Urejena je popolna zdraviliška terapija, poskrbljeno je za rekreacijo: odprti in zaprti bazeni, kegljišče, teniška igrišča, mini golf itd. Lepo je urejen tudi camp.
Ravninski kompleks v Čate-ških toplicah izkorišča tudi Agra-ria Brežice. Tu je 5 hektarjev pokritih rastlinjakov, kjer pri gojitvi lončnic, rezanega cvetja in orhidej izkoriščajo toplo vodo. Ob magistralni cesti je veliko parkirišče s črpalko in velikim Motelom Petrol tozd Gostinstvo.
IN KAJ VSE Sl BOMO POSEBEJ OGLEDALI
V BREŽICAH IN OKOLICI?
Redki so tako obsežni izleti, ki nudijo potnikom toliko pestrih programov, kot to leta dolgo de
la VESTNIK za svoje bralce. Tudi v Brežicah, Krškem, Čatežu in drugod bo 7. junija letos izredno zanimivo.
Številni potniki si bodo ogledali vinograde, kleti in polnilnice Slovina v Brežicah in okolici, mnogim bo pritegnil pozornost ogled tradicionalnega brežiškega živinskega sejma. Zanimivo bo videti sadovnjake Agrarie, farmo pitancev ali Agrarine pokrite na
Gradbeno podjetje Temelj, p. o.
Cankova
Delavski svet Gradbenega podjetja Temelj, p. o., Cankova objavlja prosta dela in naloge
DIREKTORJA
delovne organizacije.
Za opravljanje del in nalog je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje:
— dipl. inž. ali inž. gradbeništva
— 5 let delovnih izkušenj	*
ali
— druga ustrezna izobrazba
— 15 let delovnih izkušenj
Dela in naloge bo izbrani kandidat opravljal 4 leta.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Gradbeno podjetje Temeii p. o. Cankova, 69 261 Cankova.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po izbiri.
sade prelepega cvetja v Čatežu.
Ljubitelji zgodovine bodo občudovali enkratno poslikano dvorano brežiškega gradu in tamkajšnji muzej Posavja. Spet drugim bo pritegnil pozornost mogočni grad Mokrice. In tretji bodo navdušeni nad ogledom nuklearne elektrarne v Krškem. Kot vedno doslej si bomo tudi tokrat ogledali nekatere tovarne. Sprejeli nas bodo v tovarni avtomobilskih prikolic, v opekami, v Jutranjkinem in Betinem tozdu, v Trimu in drugod.
IN NE POZABITE! POTOVANJE Z VESTNIKOVIM VLAKOM OSTANE ZA VEDNO V PRIJETNEM SPOMINU. NEKA-TRI SO NA NJEM SPOZNALI CELO SVOJE SEDANJE ŽIVLJENJSKE SOPOTNIKE!
Franček Štefanec
VESTNIK, 30. APRILA 1986
STRAN 9
naši kraji in ljudje
Pri Fickovih v Črncih
N Pomurju so trije Črnci: Murski, Gornji in Črnci na desni strani Mure v Štajerju. Tokrat smo obiskali Gornje Črnce na Goričkem, tam, kjer je svet že rahlo valovit in so doma gostoljubni ljudje. Ta ugotovitev vsekakor drži za Fickove, kjer smo se zaustavili. Gospodarja Avgusta smo zmotili pri delu v gospodarskem poslopju, mati Terezija je bila za štedilnikom, kjer ji je tako kot pri vseh hišnih in drugih delih v veliko pomoč snaha Jožica, ki združuje delo tudi v Muri, sin Ernest pa je znan daleč naokoli, da zna poprijeti za vsako delo. Za trenutek so se vsi zbrali na dvorišču, da jih je lahko zabeležil objektiv, potem pa je stekla beseda o življenju, aktualnih dogodkih in problemih za mizo prostorne jedilnice, skozi okno katere so bili lepo vidni ozeleneli travniki in v odzadju cesta med Cankovo in Kuzmo, ki vodi tudi čez mejo.
Čeprav Gornji Črnici niso neposredno ob meji, je bližina Avstrije vplivala tudi na življenje Fickove družine. Hčerka Nada živi na Dunaju, od koder se je oče Avgust pred kratkim vrnil z obiska.
»Štiri dni sem bil tam in ni mi bilo treba iti na Dunaj in pustiti trebuha zunaj, ker sem bil v odlični oskrbi. Hitro pa je z delavskim avtobusom, ki vozi naše ljudi tja iz Moravskih Toplic v nedeljo zvečer in se vrača ob petkih zvečer, minila tudi po,t. Štiri ure je trajala brez vmesnih postaj in vtisov je veliko.« Več kot o njih pa je zgovorni sobesednik začel govoriti o cestah. Ne tistih, ki vodijo v avstrijsko prestolnico, ampak o domačih: vaških in občinski v okolišu.
TURIZEM
Vinotoči tudi
v radgonskih vinogradih
Med prvimi odloki Skupščine občine, ki jih je obravnaval Izvršni svet po volitvah, je Odlok o urejanju vinotočev v občini Gornja Radgona. Namen odloka je popestriti turistično ponudbo in predstaviti radgonsko vinorodno območje s pridelki in izdelki kakovostnim vinom ter drugim.
V marcu so začeli odpirati vinotoče tudi v podravskem območju, obravnavajo pa jih kot dopolnilno dejavnost na vinorodnih območjih. Nekatere občine so to uredile s posebnimi odloki ali pa v okviru odloka o kmečkih turizmih ter odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti. V radgonski občini je vse več občanov, ki jim je vinogradništvo dopolnilna dejavnost, zato bodo s tem odlokom o vinotočih lahko postali »kmečki gostinci«.
Vinotoče bodo lahko imeli družinski člani, ki bodo opravili ustrezen zdravniški pregled in tečaj o higieni. Lahko jih imajo v zasebnih gospodinjstvih ali pa tudi v počitniških in vinogradniških hišicah, v objektih, ki ustrezajo minimalnim tehničnim in higienskim zahtevam. Poslovali bodo lahko vse leto, sezonsko, ob koncu tedna ali pa vsak dan, prodajali bodo vse, kar je domače, izjema je mineralna voda. Tako bodo lahko turisti poskusili domače stekleničeno ali nestekleničeno vino, vinske sadne pijače, naravno domače žganje in doma pripravljene pijače na osnovi domačega žganja. Poleg pijač bodo v vinotočih lahko prodajali domači kruh in pecivo, narezke iz domačih mesnih izdelkov, ocvirke, zaseko, kompote, marmelado in druge domače sladice.
Bernarda Peček
»Že deset let imamo občinsko cesto, pa je bila doslej le malokrat navožena z gramozom. Še slabše pa je z vzdrževanjem jarkov. Tako se je zgodilo pred kratkim, da so »šanec«. skopali le na pol itrga potem tako pustili, daje voda začela ubirati svojo pot in je preplavila cesto ob prvem večjem nalivu. Seveda smo najbližji sosedje poprijeli za krampe in lopate ter obcestni jarek sami očistili.«
Branko Stražišar, predsednik vaškega odbora v Gornjih Črncih.
Tudi sicer so vaščani Črnec složni in s skupnimi močmi šo pred leti uredili gasilski dom, zdaj pa bi radi kupili še motorno brizgalno. O njej smo povprašali Branka Stražišarja, predsednika vaškega odbora, sicer pa poslovodjo prodajalne Slovenijašport v Murski Soboti, ki je bil na delovnem dopustu. »Za novo pridobitev smo zbrali sredstva v gasilskem društvu, ob pomoči kra-
Moka bolj zadišala kot marke
Šestnajst let je Anton Kolenko iz Srednje (prej Gornje) Bistrice služil marke v Nemčiji. Tudi žena je bila deset let z njim, potem pa so morali otroci v šolo in Anton je ostal sam v tujini.
»Splačalo se je že, in tudi delo ni bilo trežko, saj sem delal večinoma na gradbiščih atomskih central, toda doma smo si postavili hišo, čakali so me žena, sinova, oče, mati ... In tako sem sklenil, da se tudi jaz za stalno vrnem v domovino;«
Na zunaj ga niso veliko spreminjali, notri pa je veliko novih strojev, tako da se skoraj nič ne praši in moke ni treba mešati. (Posnetek: J. G.)
Toda kam v službo ?,je razmišljal Anton. Izučil se je sicer za kovinostrugarja, vendar v sebi je že dolgo let nosil drugo željo — da bi prevzel očetov mlin, če bi se mu ponudila takšna priložnost.
»Vendar sem na to čakal in čakal, kajti bilo nas je osem otrok in morda bi kateri še rajši kot jaz
Na, podlagi 70. člena Statuta
Službe družbenega knjigovodstva
v SR Sloveniji
razpisna komisija pri SDK v SR Sloveniji, podružnica MURSKA SOBOTA
OBJAVLJA
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
—. OPRAVLJANJE ZAHTEVNIH PREGLEDOV PRI UPORABNIKU DRUŽBENIH SREDSTEV - 2 DELAVCA POGOJE
— imeti mora visoko izobrazbo ekonomske ali pravne smeri,
— dve leti ustreznih delovnih izkušenj,
— prenehanje pravnih posledic po 176. čl. Zakona o SDK, — reelekcija vsaka 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema razpisna komisija pri SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota, 15 dni po objavi.
Kandidate, ki se bodo prijavili za opravljanje, razpisanih del in nalog, bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
Fickovi na dvorišču.
jevne skupnosti in ob finančni podpori občinske gasilske zveze. Dobili naj bi jo v maju, v tem mesecu pa načrtujemo tudi na-voz gramoza na vaško in občinsko cesto, saj so povezave res slabe. Kolikor se bo dalo, bomo naredili sami, izdatnejšo pomoč pa pričakujemo tudi iz občine.
Poleg Fickove je v Gornjih Črncih še 34 hiš in v njih 140 ljudi, .med njimi nekaj priznanih mojstrov zidarske obrti, kar je opazno po lepih pročeljih in novih hišah ter gasilskem domu sredi vasi. Pravzaprav je o središču težko govoriti, saj ga ni, kot tudi drugih objektov, ki dajejo utrip krajevnim središčem, ne. Tako se prebivalci morajo oskrbovati na Cankovi ali še dlje, in slabe ceste jim pri tem niso v prid. No, prvošolca Klavdija, ki se je takrat, ko smo se poslavljali od Fickovihj vrnil domov, očitno ne motijo preveč, čeprav mora vsak šolski dan na pešpot in šolski avtobus, da lahko pride do hiše znanja, ki ga sprejema z velikim navdušenjem. Njegovi zvezki so vzorni in oči zvedave,
delal v mlinu. No, naposled je vseeno prišla vrsta name. Oče je ostarel in nikakor ne bi rad dočakal, da bi naš mlin utihnil. Sam pa tako ni mogel več delati. Jaz sem bil najbližji in dogovorili smo se, da bom mlin posodobil in prevzel. Oče mi ga je najbrž iz
ročil s težkim srcem. Tudi mama je še vedno tesno navezana nanj.«
Ves svoj prihranek, ki mu je ostal po šestnajstlnem delu v tujini, je torej Anton vložil v obnovo mlina. Na zunaj ga niti ni dosti spreminjal, znotraj pa so zdaj takšni stroji, da se skoraj nič ne praši in tudi moke ni treba več
tako da, kot pravijo v pregovoru ljudje — bo nekaj iz njega.
Tako kot Fickove je čas priganjal tudi nas, čeprav bi bilo zanimivo podrobneje prisluhniti še o njihovi osnovni dejavnosti — kmetijstvu. Domačiji s številko 13 ta očitno ne prinaša nesreče, saj se pozna, da je poleg staršev pri hiši še dvoje pridnih mlajših rok, za delo pa poprimejo vsi. Zato je v hlevu trinajst glav živine, nekaj prašičkov, ne manjka perutnine in zemlje, ki daje, če vanjo vlagaš. Kot večina kmetov na cankovskem območju tudi Fickovi sejejo sladkorno peso, koruzo, pšenico in nekaj ječmena. Prav te pomladne dni, ko setev zaradi daljše zime nekoliko kasni in bo potrebno posaditi tudi krompir, jim dela me manjka. Nekoliko slabše je z denarjem, ker so krmila predraga, vendar v družini, kjer živita v sožitju dve generaciji in raste tretja, to ni toliko občuten problem, da bi ne bila predvsem ob nedeljah in praznikih, ko se zberejo v širšem številu, miza polna dobrot.
Brigita Bavčar Posnetek: Bojan Peček
mešati ročno, kar je bilo prej najtežje mlinarjevo delo. V eni uri lahko zmelje okrog 250 kilogramov zrnja. Tako je moke vedno dovolj za zamenjavo — mehke ali ostre.
»Prej to skoraj ni bilo možno, ker ni bilo takšnih strojev. Poleg tega oče ni mogel mleti rži ali žita, kot mi pravimo po domače.«
V Kolenkovem mlinu na Bistrici je torej spet dokaj živahno. Največ zrnja pripeljejo tja seveda »Bistričanci«, ne manjkajo pa tudi kmetovalci iz Črenšovec, Trnja in Žižkov, zadnje čase pa prihajajo nekateri tudi iz Velike in Male Polane, Nedelice, Gomilice, Brezovice in še od kod.
Nekoč, do leta 1948, je stal Kolenkov mlin na Muri. Tedaj je bila energija seveda tako rekoč zastonj.
»Tudi danes bi bilo to zelo dobro, vendar Mura nima več takšnega toka in obrežja. Če bodo na njej postavili elektrarne, pa bi to itak pomenilo konec za vse murske mline. Sam na Bistricah jih je bilo nekoč šest, na Melincih menda prav toliko in . . .«
Kdaj so že minili tisti časi: Ko mlinček ropoče in voda Šumija, veselo mi srček igra? No, Antonovo srce kljub vsemu zadovoljno bije v njegovem mlinu. Tudi starša sta vesela, da ni utihnil.
Jože GRAJ
V mestu Murska Sobota snujejo nove načrte
Središče Pomurja in soboške občine Murska Sobota je razdeljeno na šest krajevnih skupnosti. V krajevnih skupnostih Turo-polje, Partizan, Park, Ali Kardoš, Boris Kidrič in Lendavska so občani s skupnimi močmi uredili že marsikateri objekt širšega družbenega pomena. In tako bo gotovo tudi v prihodnje! Posebej zato, ker so v minulem obdobju uspeli razviti vrsto novih oblik delovanja občanov v krajevni samoupravi.
V letu 1986 bodo nadaljevali z nekaterimi nalogami, ki jih niso uspeli uresničiti v tem srednjeročnem obdobju. Prav te naloge pa so že vključene v referendumski program. Veliko prizadevanj je usmerjenih zlasti v gradnjo večnamenske telovadnice pri osnovni šoli Edvard Kardelj v Murski Soboti, ki je nedvomno širšega družbenega pomena. Pri tem so vključeni trije financerji, to so krajevne skupnosti mesta Murska Sobota, sisi in organizacije
---srečanje----—
Delavec, kipar in ljudski godec
Redki so tisti, ki jih neka notranja sla in zelja po ustvarjanju ne dasta miru, svojo domišljijo in občutke morajo preliti v izdelke iz lesa, kovine, gline in plastike — čeprav za to ne dobijo primernega priznanja širše družbe. Le redkokdaj namreč najdejo umetniki samouki razumevanje pri tistih, ki bi jim lahko največ pomagali.
Mladi umetnik Milan Kež-man ustvarja že dolga leta, čeprav ga v domači občini in v Pomurju niti ne poznajo, kaj šele da bi ga priznali kot umetnika. Tudi sam je bolj skromen in zmeraj ponavlja, da vse, kar dela, dela pač iz lastnega veselja. V veliko veselje mu je tudi igranje na harmoniko in prijatelji trdijo. da je edini pravi naslednik ljudskih godcev.
Milan se je rodil 1958. leta v Mariboru, sedaj živi v Gornji Radgoni (verjetno pa več časa kot doma preživi na Stavešin-skem Vrhu, kjer si hoče urediti atelje, kdaj bo to, še ne ve —
Kamniti »Johanes« (kakor mu pravijo domačini) ima po Milanovi zaslugi po sedmih letih spet glavo.
pravi, da vsak dan kaj malega naredi, zato mu bo nekoč že uspelo).
S kiparstvom se je začel ukvarjati že v osnovni šoli, to ga je od nekdaj zanimalo, in vse. kar je naredil, je delal po svojih občutkih, brez učiteljev. »V mojih izdelkih se odraža podoba kraja, ne delam nekaj abstraktnega.« je dejal Milan. Ne ustvarja’ za denar, ampak ima vse izdelke doma, največkrat jih komu podari. Pisanje smo začeli s tem. češ da družba ne prizna dovolj mladih umetnikov. Povsem to ne drži, kajti Milan Kerman je leta 1978 sodeloval v koloniji Od Gubca do Lacka v Vidmu, v koloniji Avtoradgona-El-rad ter v Zvezi likovnih skupin Slovenije. Razstavljal je že v raznih krajih Slovenije, predvsem pa v mnogih delovnih organizacijah. Pred leti je okrog 10 mladih ustvarjalcev v Gornji Radgoni ustanovilo Likovno društvo. Tudi Milan je bil član in na gradu so imeli svoj atelje. Vendar je bil prostor (tako kot tudi drugi
združenega dela, ki naj prispevajo k čim večji racionalizaciji gradnje objekta. Poleg tega jih čaka vrsta pomembnih nalog za občane mesta in gospodarstvo. To je med drugim razširitev vodovodnega zajetja v Krogu, kjer je angažirana občinska komunalna skupnost. Problem pomanjkanja vode pa je v pomurskem središču že nekaj časa navzoč. Nič manjšega pomena ni razširitev čistilne naprave, ker zdajšnje zmogljivosti več ne dovoljujejo novih priklopov. S tem pa je neposredno povezan nadaljnji razvoj gospodarstva v Murski Soboti. Prav tako naj bi uredili odgovornost za zelenice, otroška igrišča, kopališče in tržnico. Še posebej pa izstopa skrb za javno razsvetljavo, kjer bo treba zaradi nekaterih posebnosti 'najti ustrezno rešitev. Predvsem zato, da bo javna razsvetljava ustrezno delovala in da bo na primeren način vzdrževana.
In kako je z načrtovanjem razvoja mesta Murska Sobota do le-
prostori v gradu) v zelo slabem stanju, zato so jim ga zaprli, drugega pa niso dobili. Sščaso-ma je tudi društvo prenehalo obstajati. Ne smemo pozabiti njegovega sodelovanja z občinsko konferenco ZSMS Gornja Radgona. za katero je naredil štiri
Pdoba matere, narejena iz lesa, krasi okolico apaške šole.
občinske štafetne palice. Vsaka je nosila neko sporočilo. Za svoj trud je lani prejel občinsko mladinsko priznanje.
In kaj si želi mladi delavski umetnik, zaposlen kot mehanik na Kmetijskem kombinatu v Gornji Radgoni: »Dosegel bi rad, da bi bili ljudje pozornejši do te umetnosti. V Gornji Radgoni je še posebej slabo, saj nimamo nobenega primernega prostora za razstave. Edini taki primerni (prej neprimerni) prostori so v lokalih ali v čakalnici zdravstvenega doma.«
Njegova dela krasijo že mnoge prostore delovnih organizacij in šole (eno je pred osnovno šolo v Apačah). Zasluga Milana Kež-mana pa je tudi, da je »Joha-nes« na Janševem Vrhu (kužno znamenje) po sedmih letih spet dobil glavo.
Verjetno je še veliko takšnih neodkritih umetnikov, ki ustvarjajo bolj zase kot za druge. Pa vendar bi bilo prav, da bi tudi ti lahko pokazali' širšemu občinstvu, česa so sposobni in kaj so naredili.
bp
ta 1990? Poglavitni cilj je, da bi vsa gospodinjstva v naslednjih petih letih imela možnost priključitve na mestni vodovod in kanalizacijo ter da bi vse ulice dobile asfaltno prevleko. Hkrati bo treba zagotoviti razširitev mestne kanalizacije do take mere, da ne bo več poplavljala, kar naj bi uredili z južnim kanalskim zbiralnikom. To pride v poštev ob koncu srednjeročnega obdobja. Še prej pa naj bi to uredili na ulici Ob kanalu in povezavo s severnim kanalskim zbiralnikom. V načrtu je tudi ureditev Titove ulice v središču mesta, kjer bi postopno zaprli promet za vozila. Hkrati bodo uredili ustrezne obvoze, in sicer ob preboju Gregorčičeve in Kocljeve ulice. Ob manjših posegih na področju kulture, kot je bbnova gradu, in otroškega varstva z ureditvijo dnevnega varstva otrok bi dosegli dokaj normalno zadovoljevanje najpomembnejših potreb občanov Murske Sobote.
Milan Jerše
STRAN 10
VESTNIK, 30. APRILA 1986
Ponovno stražni ognji
mnenja, stališča, pisma
Turški vpadi na naše ozemlje so davna zgodovina, spomin nanje pa zlasti v sosednji Avstriji velikokrat obudijo. Spomnimo se le postavitve spominskega kamna v Modincih na južnem Gradiščanskem v trajen spomin in opozorilo pred grozotami vojn vsake vrste. Tokrat je pobudnik spominskega dejanja zvezna dežela Štajerska. Od Graza prek Kulma do madžarskega Kbszega in od Kulma prek Klbcha, Radgone do Murske Sobote naj bi prvega maja ob 20.20 zagoreli kresovi — stražni ognji. Kot so nekoč opozarjali pred prihodom krvi žejnih in zlata lačnih bojevnikov, tako bi zdaj zažareli v opozorilo pred klavci današnje dobe.
V soboški občini so nalogo zaupali mladim. Ti bodo na Sredi-škem bregu pripravili kres, ki, po navodilih pobudnikov, mora goreti najmanj pol ure in biti viden s točke, na kateri gori prvi naslednji stražni ogenj. Računajo, da se bo »naš« ogenj videl pri Sv. Ani, ob dobri vidljivosti pa verjetno tudi v Radgoni in na Klochu. JOŠ
WtJI CGn.TI 19861
RechnUz
Koniasbinu ^Mdten
'v	,
। 'R^Pfensbetn
Stradner [
A?
Sern^t.
2S hm'
'' JfOhn'
-^'landtsatissicUa na
■" m HcrbersbctAL J
\Mw1ta. Sobota.
gornja Radgona.
Jugoslavija
Zahodna, vzhodna in južna — so poimenovali Avstrijci tri verige stražnih ognjev.
SchocM.. _ -.
^•Rad^tznd^^


dopisniki so zabeležili
—RADENCI------------------
Neuporabni hidranti
Radenski gasilci so na nedavnem občnem zboru ocenili svoje delo. Rekli so, da morajo pomladiti članstvo in postaviti pionirsko desetino, pri čemer računajo na pomoč gasilskega pionirskega krožka na osemletki.
Veliko so govorili o izobraževanju in o vodnih razmerah v kraju. Ugotovili so, da več kot polovica hidrantov v Radencih ni uporabna, nekaj pa so jih
prevlekli z asfaltom. O tem so obvestili tudi krajevno skupnost.
Letos bodo radenski gasilci praznovali 60-letnici društva. V ta namen so na občnem bzoru izvolili poseben pripravljalni odbor. Krajani Radenec in Boračo-ve veliko pomagajo svojemu gasilskemu društvu, zato si takšno sodelovanje gasilci želijo tudi za naprej.
PAT POZICIJA ZDRAVSTVENE SOLE
Pisati o izobraževanju je kočljiva zadeva, ker je veliko dejstev in argumentov težko zagovarjati. Ker pa si v 14. številki Vestnika Zdravstvena šola (ZŠ) članek Tudi naravoslovci so v moji deželi, ki sploh ni bil namenjen njej, po svoje razlaga, navedimo še nekaj pojasnil in potem bodi (upam vsaj) zadeva res zaključena, saj ni več niti aktualna.
O naravoslovcih v moji deželi tole:
1.	Pokopati šolo lahko pomeni tudi na hitro se znebiti nekega problema, ne pa ukiniti ali pa zapreti šolo.
2.	O tem, da delavci sami rešujejo svojo šolo in sebe, v članku ni govora.
3.	Tudi podatki o nezaposlenosti kadrov s srednjo zdravstveno šolo niso navedeni, omenjeno je le povpraševanje po kadrih.
4.	Avtor se »jasnovidno« (beri: iz previdnosti) ne opredeli ne za in ne proti ZŠ in murskim elektrarnam.
5.	Stil pisanja je morda nenavaden, toda vsebina ne napada kolektiva ZŠ, temveč govori o težavah v šolstvu.
Pri branju članka lahko razmišljamo o naslednjem:
1.	Ker kmetijska šola ni hotela privoliti v združitev, naj bi združili ZŠ in naravoslovno usmeritev SCTPU.
2.	Ugled učiteljev in družbena skrb zanje sta nična. Učitelji OD so nizki — kljub enaki izobrazbi in enaki kakovosti dela so mnogo manjši od OD v gospodarstvu.
3.	Za učitelje se brigamo le z besedami, ko ti zaženejo hrup ali pa ko pripelje stanje na rob kake katastrofe (v tem primeru težavnih razmer na ZŠ).
4.	Prava inovativnost na šolah je zaradi pomanjkanja denarja vprašljiva, če pa že je, je to zaradi tega, ker dela učitelj inovacije v svojem prostem času in zastonj.
5.	Učenci naravoslovne usmeritve spadajo med najboljše učence, ker od okoli sto odličnjakov s povprečno oceno »skoraj« pet izberejo 72 dijakov za prvi letnik. S tem ni rečeno, da so ti učenci več vredni in elita, vsi drugi pa so vredni manj. Osnovno vodilo naj bi bilo vedno in povsod: vsakemu svoje mesto.
6.	Za resnico ni treba argumentov. Kar kolektiv ZŠ očita, ni res, zato bi bilo dobro vedeti, česa ne očita.
7.	Članek je naperjen proti načinu izvajanja in reševanja nekaterih problemov in namiguje na to, da odločitve in predlogi strokovnih organov niso nujno strokovni, ter da se ti organi velikokrat zatekajo h kompromisom na škodo enih ali drugih, vede ali nevede. V tem primeru bi bili dolgoročno gledano oškodovani obe šoli. Reševanje problemov na ZŠ je bolj stvar prizadete šole, Zavoda za šolstvo in ustanovitelja, manj pa SCTPU.
¥ *
guje pa na vprašljivo jasnovidnost in odnos med izborazbo in izobražencem itd., ki z omenjeno
Tretjo točko ugovora lahko vzamemo kot moralni nauk, v katerem je precej resnice, nami-
ME
K .
V znani Miškovi kleti v Lendavskih goricah je bila leta 1938 ustanovna konferenca komiteja KE Slovenije za Prekmurje. Nekoliko so jo obnovili, letos pa bodo tej stavbi namenili več pozornosti.
Foto: Jože Žerdin
temo nima nobene zveze. Preseneča pa namig kolektiva (izobraževalne ustanove!) ZŠ uredniku, da naj ta lektorira mnenja in stališča, ter da naj vsakdo piše vsem razumljive stvari. Osnovna pravica vsakega človeka je, da piše in pove stvari tako, kot se zdi njemu prav, če pa ga bralci razumejo, je drugo vprašanje. V obeh primerih je urednik storil prav.
Na nedavnem zboru delavcev SCTPU v M. Soboti so delavci centra razpravljali o predlogu selitve naravoslovne usmeritve na ZŠ v Rakičan. Izhodišče zbora je bil obisk nekaterih delavcev centra in predstavnikov organizacijske enote Zavoda za šolstvo iz M. Sobote na ZŠ v Rakičanu. Organizacijska enota pa je tudi pripravila izvleček ocene prostorskih možnosti za reorganizacijo srednjih šol v občini M. Sobota.
Kljub predvideni adaptaciji ni mogoče trditi, da bi potekal pouk normalno. Z delnim prenosom učil s SCTPU na ZŠ, ki ga predlaga poročilo, bi okrnili pouk na obeh šolah. Nobena usmeritev zase namreč nima dovolj učil za kakvostno izvajanje predpisanih programov.
Korak nazaj pomeni tudi predvideni pouk v dveh izmenah od 7.10 do 17.20 in predlog, po katerem bi potekal del pouka na Kmetijski šoli ter del pouka OTP, če ga ne bi mogli realizirati v fizikalnici ZŠ, na sedanjem centru v M. Soboti. Vse to bi pomenilo konstantno skrajšanje ur pouka pri predmetih, ki bi jih izvajali v drugi stavbi, saj učenci ne morejo priti iz ene stavbe v drugo v petih minutah, kolikor običajno traja odmor.
V poročilu ni omenjeno, da greje prostore ZŠ bolnišnica in da šola zaradi interesov bolnišnice stroškov kurjave ne plača v celoti. S tem, da bolnišnica verjetno nima razloga, da bi dajala kurjavo predvideni naravoslovni šoli napol zastonj, postane finančna slika predloga preselitve čisto drugačna. S preselitvijo bi se zmanjšal tudi izkoristek stavbe SCTPU, kar pomeni tudi večje stroške vzdrževanja in ogrevanja stavbe.
Od Zavoda za šolstvo in ustanovitelja šol bi pričakovali, da vzameta za prevladujoče kriterije ustreznosti stavbe ZŠ, možnost kakovostnega izvajanja pouka in
perspektivo razvoja šole. Da temu ni tako, se prepričamo pri branju nekaterih odstavkov poročila; enega citiramo v celoti:
»Komisija predvideva, da bi iz SC tehniško-pedagoške usmeritve na novo vzgojno-izobraževal-no organizacijo morali preusmeriti: 1,5 učitelja za slovenski jezik, 1,5 učitelja za tuji jezik, 3,5 učitelja za matematiko, 2 učitelja fizike, 1 učitelja biologije-soma-tologije, 2 učitelja kemije, 2 učitelja STM, 0,5 učitelja obrambe in zaščite, 1 učitelja telesne vzgoje (pri telesni vzgoji in obrambi in zaščiti bi zasedbo kombinirali s potrebami na Srednji kmetijski šoli.«
Iz poročila ni mogoče razbrati finančne konstrukcije, ki bi omogočila predvideno preselitev in stališč o posledicah, ki jih lahko taka odločitev dolgoročno prinaša. Nikjer ni zapisano, s čigavim denarjem bi predlog realizirali, saj bi samo za vsakega izmed predmetov kemija, biologija in fizika potrebovali nekaj deset miljonov dinarjev.
Ocena se niti z besedico ne dotakne razvoja Kmetijske šole. Glede na naravne možnosti razvoja kmetijstva v pomurski regiji bi pričakovali predlog združitve s Kmetijsko šolo. Komisija ne bi smela spregledati, da tudi brez kakovostne kmetijske šole ne moremo pričakovati napredka v kmetijstvu.
Ob diskusiji, ki se je razvila po razlagi poročila in posredovanju mnenja komisije, da je preselitev možna, predstavnik zavoda ni znal odgovoriti na niti eno vprašanje tako, da bi bili prisotni zadovoljni. Večkrat je ponovil le to, daje preselitev možna in strokovno utemeljena, ni pa vedel povedati vsebine strokovne utemeljitve, razen tega, da sta medicinski in naravoslovni program sorodna in da se še vedno ne ve, kaj bo s pedagoškim programom v bližnji prihodnosti, recimo v novem šolskem letu.
Takih diskusij so učitelji Srednješolskega centra vajeni, saj v preteklosti marsikateri občinski ali republiški mož ni mogel dovolj tehtno odgovoriti na postavljena vprašanja. Nobeden izmed njih pa se ni nikoli spomnil, da bi lahko storil to post festum
pisno.
Andrej Kuhar, Z. Velnarja 41, M. Sobota
Franc Bračko
ZDAJ PA CISTO ZARES
Predstavniki krajevnih skupnosti Krog—Satahovci in Križevci pri Ljutomeru so se končno dogovorili, da bodo takoj po prvomajskih praznikih usposobili cesto od broda na Mundo Vučje vasi. Združili bodo delo in sredstva. Okrog prevozov m razgrinjanja gramoza očitno ne bo problemov.
Tekmovanje v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger
KAJ VES 0 PROMETU
—DOLGA VAS-----------—	"„
Osem gasilskih desetletij
V krajevni skupnosti Dolga vas v lendavski občini bo gasilsko društvo v kratkem praznovalo 80-letnico obstoja. Ze na začetku velja omeniti, da je gasilska tradicija tukaj močno zakoreninjena. Tako delujejo članska,
mladinska in pionirska desetina. Tako se je v lanska tekmovanja aktivno vključilo kar 50 članov. Društvo redno pomlajujejo. Mladinska desetina je na občinskem gasilskem tekmovanju zasedla prvo mesto.	J- T.
—LIPA--------------------------------------"“
Pevcem nove obleke
Za kulturno raven v krajevni	kJlura.'skratka
četno, da so kulturni animatorji dodobra »r 8 uspešno deluje oživil so zamrlo kulturno društvo. Le-to akt!^"°“Sno delo pod Lipo že pet let. Ko so člani društva oceryevaf I mskoletno d^lo, so dejali, daje bil najbolj aktiven	repertoarju imajo
nastopal na vseh proslavah in prireditvah. V j	. druge Pe-
pevci, ki so zvečina kmetje, naštudirane naro ,	udeležila
srni. V okviru društva deluje tudi šahovska se J ’ Med sprejetim ' občinskega šahovskega tekmovanja v Mur, SR - jseni na^tudira-programom dela za letošnje leto bo dramska	pevskim zbo.
la igro. Mešani pevski zbor se bo »P0^	• Andrej Maroša z Meli-
rom iz Gančan, vodja obeh oziroma mentor j	koncerta obeh
nec. Najprej bodo v vsaki vasi pripravdi
zborov. Pevci si že nekaj časa želijo ‘ud’ t tega ne more. Priča-pa se zatika pri financiranju, kajti samo dr g	enot_
kujejo pomoč krajevne skupnosti,Upa m J	£ turnir med kraja.
ne obleke. Šahovska sekcija pa Pr!PravlJa ’ dvik Bojnec.
ni, kulturno društvo pod Lipo pa bo vodil L	Žerdin
Večkrat prvaki, mladi prometniki OŠ Branko Bernot-Aljaž Križevci pri Ljutomeru, so po pooblastilu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri IS SO Ljutomer sredi aprila organizirali 18. občinsko šolsko prometno tekmovanje Kaj veš o prometu. Tekmovanja se je udeležilo 56 učencev v ekipah dveh starostnih skupin osnovnih šol Ivan Cankar Ljutomer, Janko Ribič Cezanjevci, Franc Belšak Bučkovci, Jože Hedžet Šafarsko, Branko Bernot-Aljaž Križevci, OŠ Veržej in OŠ Stročja vas. Vsaka šola je imela po dve ekipi s 4 učenci. Preventivna akcija, vzgoja mladih za vključevanje v pro-. met, je obsegala testiranje o cestnem prometu, ocenjevalno vožnjo po skicirani progi ter spretnostno vožnjo s kolesom po naselju in poligonu. Kljub slabemu
—DOBROVNIK---------------
vremenu so mladi tekmovalci vztrajali in dosegli zelo lepe uspehe.
Pri višji stopnji se je uvrstila na prvo mesto ekipa OŠ Branko Bernot-Aljaž Križevci. Posamezniki: prvi je bil Roman Šalamun, drugi Daniel Hanžič in tretji Miran Skuhala, vsi učenci iz OŠ Branko Bernot-Aljaž Križevci.
Pri nižji stopnji je bila prva ekipa OŠ Janko Ribič Cezanjevci. Posamezniki: Aleš Obran, OŠ Veržej, drugi Mihael Makoter, OŠ Janko Ribič Cezanjevci, in tretji Dušan Kozar, OS Stročja vas.
Na 18. republiškem tekmovanju Kaj veš o prometu, ki bo v Mariboru, bosta zastopala občino Ljutomer Roman Šalamun iz OŠ Branko Bernot-Aljaž Križevci pri Ljutomeru ter mentor iz iste šole Boško Rauter. S. Feuš
Komisija za narodnosti na obisku
Zgodovinski spomin
KOBILJE
VELIKO ZANIMANJE
Krajevna skupnost Kobilje in občinski štab	z
dave sta organizirala osemnajsturni tečaj o neg' o ni velikim zanimanjem se ga je udeležilo dvajset	"
so udeleženke prejele izkaznice. Tečaj je vodila med.cmska sestra Brigita Mataič iz Dobrovnika.
Republiška komisija za narodnosti se je na obisku v Pomurju ustavila tudi v Dobrovniku, največji vasi na dvojezičnem območju. Ker je največja, ima tudi svojevrstne težave. Gostje so jim z zanimanjem prisluhnili. Največji problem jeSiastal, ker se ni uresničila občinska resolucija o razvoju policentra — gradnja proizvodnega obrata.
Delovni ljudje so zaposleni izven domačega kraja, kar ima velik
vliv na razvoj. Dosti mladih je odšlo, pri hišah so ostali ostareli občani, ki niso zmožni delati. Zemljo oddajajo. Število prebivalcev upada.
Velika pridobitev za krajane je kulturni dom, ki pa še ni dokončan. Ob zaključku so člani komisije iznesli svoje probleme — v glavnem pripradnikov italijanske narodnosti in predlagali konkretne rešitve — prehod na drobno gospodarstvo. E. Milinkovič
Ni dobro, da se z ene strani čedalje bolj kopiči nesproščen zgodovinski spomin in da po drugi strani farsa čedalje bolj prehaja v tragedijo. Oziroma preprosteje: ni dobro, da ljudje pomnijo čedalje več slabega, ne zgodi pa se nič, da se posmehovanje zdravi pameti ne bi čedalje bolj nagibalo v veliko nesrečo.
Tako se lahko ali bolje nekega dne mora zgoditi, da se ljudstvo znajde na robu propada, njegovi voditelji pa pred gnevom, ki je zaradi dolgega nabiranja skrajno nevaren.
Murske elektrarne, z vsem spremljajočim poročanjem, so živ'i primer takega početja. — Res, kaj naj pomeni proti domnevnim potrebam časa, ki zahteva ogromno energije za vzdrževanje svoje zavoženosti, nebogljeno sveže pisanje dekletc in fantičev, ki zarotitveno kličejo Muri, naj se ne da. Koga brigajo otročje tožbe, pri nas je za otroke poskrbljeno, ker imamo jasli, vrtce, predšolo in praznujemo svetovni dan otrok. Tudi če to dekletce, kljub oni energiji, ki naj bi jo pridobili, nima kaj svetlega pričakovati od prihodnosti, razen bleščave kakega ohranjenega loga, gozda, travnika, reke! Saj taki ljudje domnevno ne postavljajo in ne terjajo računov trdo in nepremakljivo, ker so mehkega srca.
P. s.
in tragedija
' Toda tudi tako pisanje in znano poniglavo in burkasto zavajanje ostaja v mozaiku zgodovinskega spomina! Ali'je Branku Žunec toliko zaletav, nepreviden in površen da ne ve, kako zaradi krajinske zasnove, ki jo morajo narediti (glej Vestnik, 10. aprila), elektrarne ravno niso nič večja gotovost? Ali pa na fin način razkrinkava neobjektivnost projekta in hoče povedati, da je že tako ali tako vse vnaprej določeno in murske elektrarne bodo, neodvisno od gospodarskih računov, ki so temelj take zasnove? Ali pa diskvalificira sicer' pošteno raziskovanje in Zasnavljanje?
Težko je reči, gotovo pa je, da se to pomni.
Kaj pa če objektivni izračuni suvereno opravljene krajinske zasnove pokažejo, da so za Muro najprimernejši energetski objekti take vrste, kakršne Elektrogospodarstvo, ki je megalomansko usmerjeno, tačas kategorično odklanja, ker jih iz različnih, tudi znanstveno-teh-ničnih razlogov, ni zmožno speljati. Zato pa plača izdelavo krajinske zasnove in si s tem kupi gospodarsko in znanstveno upravičenost. Bomo torej zato, ker so že Madžari načrtovali na Muri elekratne, le-te kljub vsemu zgradili? Sicer pa, Kidričevo, to nesrečo, so nam zgradili Nemci! Štefan Smej
-MOSTJE
BANUTA
Gasilci Gasilskega društva Mostje — Banuta so lani uredili orodjišče, letos pa bodo izkopali nekaj vodnjakov, skrbeli za hidrante ter požarno varnost v obeh krajih. J. Žerdin
V nedeljo, 13. aprila, je imel občinski partijski sekretar Rudi Cipot, ave collega Rudi!, govor, ki more, po vsem sodeč, pomeniti in dobiti posebno mesto v strukturi zgodovinskega spomina ljudi te pokrajine. To je bil najnaprednejši politični govor, kar ga tačas zmore katerakoli etablirana politična stranka ali ideološka skupina v srednji Evropi, in se nanaša na gospodarsko prihodnost Pomurja, govor v ima-nenci komunistične opredelitve. Tudi to se pomni!	g g
STRAN 11
VESTNIK, 30. APRILA 1986
ne zgodi se vsak dan
Slabi matematiki
Kot piše Times, ki se sklicuje na rezultate mednarodnega tekmovanja v matematiki leta 1982, znajo štirinajstletni Američani manj matematike kot njihovi vrstniki iz 13 drugih držav. V aritmetiki, algebri, geometriji in statistiki so se bolje odrezali mali Japonci, Nizozemci, Madžari in drugi, Američani so prekosili edinole Švicarje, Nigerijce, Tajce in Švede. Na drugem tekmovanju, na katerem je sodelovalo 5 odstotkov najboljših matematikov iz 10
Dvanajstletni Boštjan Lucu, član soboškega kinološkega društva, posveča svojemu varovancu tudi na tečaju za šolanje psov precej pozornosti. Psi pasme Bobtail so pri nas še prava redkost, čeprav so dobri hišni čuvaji, ubogljivi in primerni za šolanje.
Foto: Ervin Ratkai
Že včasih so ga ponarejali Nič novega ni, to kar se dogaja sedaj z italijanskimi vini. Recepti za ponarejanje vin so že stari, le kazni so različne. Nekoč so ponarejevalcem zvezali roke na hrbtu in jih vrgli v vodo; v Italiji bodo ponarejevalce vin sodili za uboj. Stari Grki so vinu dodajali začimbe in med, toda to ni bilo kaznivo.
Znano je, da so nekoč vinu dodajali volovsko kri, blato in umazano vodo. Že leta 1285 je angleški kralj Edvard I. izdal zakon o vinu, naslednjega pa so sprejeli leta 1660. V Italiji so v 18. stoletju objavili knjigo z recepti za »izboljšanje« vina. Tudi v Franciji je leta 1856 izšla knjiga v kateri je pisalo, kako se izdeluje vino brez grozdja in to zelo poceni.
Sodobnejši recepti pravijo, da je treba kislemu vinu dodati pepel, glicerin napravi vino slastnejše, spet oglje ga zgosti. Večina držav prepoveduje dodajanje sladkorja, kar pa je težko nadzorovati in kaznovati.
Umrla zadnja priča
V Floridi je umrl Mortimer Howel Cobb (80), zadnja priča tragedije prekooeanske ladje Titanic, ki se je 14. aprila 1912 potopila v Atlantiku, nedaleč od Nove Fundlandije. Kot sedemletni deček je s svojo guvernanto potoval v Ameriko. Cobb je kasneje kot mornar služil tudi na tovorni ladji Karpatia, ki je takrat pomagala brodolomcem.
Indija. Kitajska. Koreja, Etiopija. Namibija, Gvineja, caravelle, boeingi, jumbojeti, za nouve politike do pravi izleti.
Libija. Jemen, Irak, Iran, Za vnouge tan je glavni stan.
Kenija, Zambija, Kamerun, tou de gospodarski bum.
Benin, Malezija, Ekvador, či ešče spiš stani gor.
Honduras, Kampučija, Kostarika, ta se tildi iti sika.
Či bar smo puni energije, ognemo se Južnoafriške unije.
Indonezija, Malta, Cuba, ta pa idemb od šuba.
DVAKRAT PRED OCENJEVALCE
Ali imajo evropski in ameriški člani ocenjevalne komisije pri izbiri miss sveta, dovolj občutka za azijsko lepoto? To vprašanje — pravijo — je umestno, saj je doslej v 35 letih zmagala na lepotnih tekmovanjih lepotica z vzhodnjaškim šarmom le enkrat, leta 1966 predstavnica Indije.
Odslej bo drugače. Lepotice se bodo morale dvakrat postaviti pred ocenjevalno komisijo. Najprej v Makau, portugalski koloniji na Kitajskem, potem pa še v Londonu. Šele skupen seštevek azijskih in evroameriških ocen bo odločil, katera je najlepša.
držav (starih do 18 let) so bili ameriški dijaki najslabši.
Ameriški minister za izobraževanje William Bennet je zaskrbljen, za neznanje krivi izobraževalni sistem, ne pa učence. Na prvem mednarodnem tekmovanju mladih matematikov leta 1964, na katerem je sodelovalo 12 držav, so bili ameriški dijaki nekje na sredini in takrat so bili njihovi mentorji želo razočarani. Kako morajo biti šele zdaj?!
JURJEVANJE
— Na Jurjevo smo, zgleda, naredili nekaterim stvarem v tozdu konec.
— Kako pa vam je to uspelo?
— Obravnavali smo predlog pravilnika o nagrajevanju ...
- In?
— Zdaj le še tu in tam kdo koga pozdravi...
Urjenje policistov z lasersko
Kriminala in terorizma je po svetu vse več, postaja pa še toliko bolj nevaren, ker se spušča v nevarne podvige, pri katerih padajo kot žrtve nedolžni ljudje. Vse več je razstreljenih letal, napadov na letališčih, razstreljenih vlakov in postajnih garderob, prihaja do drznih ropov, kraj orožja in celo poskusov kraj radioaktivnih snovi, s pomočjo katerih bi dandanes katera od skrajnih terorističnih skupin lahko izdelala preprosto atomsko bombo.
Vse te možne tarče hudih kriminalcev in teroristov morajo po mnogih državah zato skrbneje varovati. Kljub temu smo pogosto priče, da še tako skrbna zaščita odpove. In tako iz meseca v mesec prebiramo žalostna poročila o razstreljenih letalih, pomorih na vlakih, na ulicah, na letališčih. Zato ponekod urijo posebne skupine ljudi, ki bi lahko bili kos teroristom. Predvsem želijo izuriti odlične strelce. Borci proti teroristom morajo streljati v zelo težavnih razmerah, ko vsak zgrešen strel lahko ubije ali rani nedolžnega človeka, popotnika, talca. Kako jih torej učinkovito izuriti?
Strokovnjaki za te zadeve pravijo, da klasično urjenje, to je streljanje v tarčo, sicer pomaga, vendar še zdaleč ni tisto pravo urjenje. Resničnost se močno razlikuje od streljanja v tarče.
Da bi dosegli kar najbolj resničnosti podobne razmere, so našli zanimiv način urjenja s pomočjo najnovejše laserske in video tehnologije. Dosedanji poskusi kažejo, da je takšen način urjenja mnogo bolj učinkovit, za nameček pa še precej cenejši.
NEPISMENI KITAJCI
Ugotavljajo, da preko 230 milijonov Kitajcev ne ve pisati, število nepismenih pa se iz leta v leto veča. Mnogo otrok ne hodi v šolo; raje jih zadržijo doma, da delajo na polju. V kitajskem narodnem, kongresu prav sedaj razpravljajo o zakonu, ki bi uzakonil obvezno obiskovanje osnovne šole.
tehnologijo
Pri streljanju za vajo uporabljajo laserske pištole oziroma posebno lasersko napravo, ki jo dodajo običajnim pištolam in puškam ter drugemu orožju, ki ga uporabljajo varnostne sile. Ljudje, katerih naloga je, da igrajo žive tarče, pa nosijo lahke jopiče iz steklenih vlaken, v katerih so svetlobni detektorji. Tako natančno zabeležijo vsak strel. In ne samo zadetek, jasno nazna-čijo tudi mesto, kamor je strelec zadel.
S pomočjo teh naprav lahko do podrobnosti posnemajo resnična dogajanja, strelci pa se bolje
Vremenske napovedi za letošnje poletje in jesen niso pri- ■ jazne. Metereologi s Columbijske univerze napovedujejo, da ■ se bo ponovilo katastrofalno vreme iz poletij leta 1982 in 1983, ■ ko je v neurjih, ki so divjala ob južnoameriški obali in v nekaterih drugih predelih Tihega oceana, izgubilo življenje več kot ■ tisoč ljudi in je bila narejena ogromna gmotna škoda. Vreme- ■ noslovci pravijo, da prihaja El Nino.
S tem imenom, ki v slovenščini pomeni »dete«, so že pred * 200 leti perujski ribiči poimenovali nenavaden pojav, da se ■ ogromne količine Tihega oceana ogrejejo nad običajno tempe- ■ raturo. Topli morski tokovi pritečejo do perujskih obal okrog | božiča. Od tod tudi ime, pojavi se v času, ko kristjani praznujejo rojstvo Jezusa, božjega deteta.	—
Nenavadno topli morski tokovi so znamenje velikih in ka- I tastrofalnih vremenskih sprememb.
Kot domnevajo vremenoslovci, bo dete prispelo do juž- " neameriških obal ta mesec, vendar pa ne bo znamenje tako hudih in nevarnih sprememb, kot je bilo pred leti. Tako vsaj go- I vori računalniški model, ki kaže močna vremenska dogajanja I za 15 let naprej. Kljub temu pa so že opozorili vlado Peruja in | Čila. Dete je tudi, kadar je milo, še vedno dovolj nevarno, da ga ne kaže prezreti. Bolje se je pripraviti na »darove«, ki jih m prinaša.	■
Resničen črn tulipan
Marsikoga je očaral roman sanjska naloga. V rastlinah na-Alexandra Dumasa Črni tulipan, mreč ni naravnega črnega pig-ki pa v svoji osnovni temi prej ko
slej ostaja fantastičen, saj doslej ni še nikomur uspelo vzgojiti skrivnostnega črnega tulipana. Saj ne da bi ne poskušali, veliko jih je bilo, le uspelo ni še nikomur, ker kaj takega preprosto ni mogoče narediti. Se najbližje pa je davni fantaziji nizozemski gojitelj teh rož Geert Hageman. Pred kratkim je javnosti predstavil najbolj temen tulipan na svetu. Vzgojil ga je doma.
Za gojenje tulipanov, po katerih Nizozemska sicer slovi, se je Hageman odločil že pred 20 leti in že takrat ga je močno vleklo, da bi vzgojil rožo sanj — črni tu-. lipan. Kot strokovnjak za tulipane pa je tudi vedel, da je to zares
ODKRIVANJE MAJHNEGA
Svet je neskončno velik v obe smeri: v vesolje in v notranjost snovi. In medtem ko astronomi prodirajo v skoraj nezamisljive daljave vesolja, prodirajo strokovnjaki za mikroskopijo v komaj še predstavljivo majhno. Raziskovalci so naredili nekaj novih naprav, s pomočjo katerih zrejo v zgradbo molekul in celic, razkrivajo najmanjše dele snovi in si tako nabirajo dragocena spoznanja, na osnovi katerih bodo čez čas izdelali boljše materiale za proizvodnjo, novo keramiko, še hitreje in zmogljivejše računalnike in podobno.
Za opazovanje in raziskovanje mikro sveta so običajni optični mikroskopi preveč skromne naprave. Valovne dolžine vidne svetlobe so, preprosto povedano, prevelike, da bi bilo mogoče z njimi zaznati najmanjše delce snovi. Za primer navedimo, da je premer atoma 2.000-krat manjši. Opazovanje mikro. sveta z optičnimi drobnogledi je torej podobno ravnanje, kot če bi bili hoteli s pristaniškim žerjavom pobrati buciko.
Zato so strokovnjaki že pred več leti izdelali elektronske mikroskope, s pomočjo katerih je mogoče videti veliko globlje v strukturo snovi. Tako je raziskovalcem chicaške univerze kot prvim usoelo narediti prvi posnetek posameznega atoma. To pa je bila tudi spodnja meja za elektronske mikroskope.
Najnovejši izum je izpopolnjeni skanerski elektronski mikroskop, s pomočjo katerega je mo-
kot z umetnimi tarčami naučijo točno zadevati. Seveda so laserski žarki nizkoenergetski in niso škodljivi ljudem. •
Še bolj zapletena pa je vadba, pri kateri so vključene video naprave. Na magnetne trakove so posneli rekonstrukcije resničnih kriminalnih in terorističnih dejanj, nato pa ob posnetkih vadijo varnostniki z laserskim orožjem. Zadetki so skrbno zabeleženi, prav tako pa tudi napačna in razmeram neprimerna uporaba orožja. Kljub nekaterim pomanjkljivostim (naprave ne delujejo na večje razdalje), pa so novi sistemi urjenja uspešno prodrli. Ali bo varnost res kaj boljša, pa bomo videli. Terorističnih dejanj kot vse kaže, še ne bo kmalu konec.
menta. Zato je s toliko večjo skrbnostjo križal ponovno in ponovno najbolj temne vrste tulipanov, kot sta kraljica noči in wie-nerwald, da bi dobil kolikor mogoče temno barvo cvetov. Po sedmih letih križanj mu je uspelo vzgojiti skoraj povsem črn tulipan.
»Seveda ne bo nikoli noben tulipan zares črn, vedno bo v roži odsev temnovijoličaste barve. Vendar je Hagemanov tulipan najtemnejši, kar sem jih kdaj videl, pravi svetovno znani strokovnjak za tulipane dr. J. P. van Eyk z Inštituta za tulipane na univerzi v Wageningenu.
Ljubiteljev tulipanov ne moremo razveseliti z novico, da bo
goče videti še globlje v snov. Z njim lahko opazujejo elemente do velikosti polovice pikometra, se pravi, da bodo lahko videli atome tudi v skupinah.
Cvetovi
kolektorji
Cvetovi svojim malim obiskovalcem ne nudijo samo hrane v obliki cvetnega prahu, nektarja in različnih rastlinskih olj ter zavetja. Vse kaže, da prenekatera rastlinska vrsta vključuje v svojo ponudbo za male žuželke celo — gretje, ugotavljajo strokovnjaki, ki jih lepi cvetovi zanimajo tudi drugače.
Strokovnjaki so opazovali rastline iz rodu velesa in arktične make in prišli do naravnost osupljivih spoznanj. Opazovane rastline so svoje cvetove ves dan obračale za soncem, kar je sicer značilnost pri več cvetkah. Ker imajo rastline izrazito svetle cvetove, se od njih veliko sončnih žarkov odbije, vendar se sončni žarki ne odbijajo kar vsak po svoje, ampak pod točno določenim kotom. Oblika cveta pri maku in velesi skoraj popolnoma ustreza obliki hiperboličnega ogledala, so ugotovili strokovnjaki, zaradi tega padejo vroči sončni žarki točno v gorišče »ogledala« (cveta). Gorišče je po izračunih tam, kjer so praš-' niki in plodnica, na tem mestu pa se tudi v glavnem zadržujejo drobne žuželke, ki se na ta način ogrejejo.
Seveda je takšnole gretje posebno mikavna ponudba za insekte, ki domujejo pod slabim soncem visokega severa. Toplota v varnem zavetju cveta arktičnega maka je kar precejšnja, saj znaša temperatura v gorišču cveta — sončnega kolektorja tudi do 10 stopinj in več kot zunaj. Rože imajo tako več možnosti, da jih bodo žuželke med »sončenjem« oprašile.
kaj kmalu mogoče kupiti čebulice črnega tulipana. Najmanj 20 let mora poteči, da bodo prišle v zadostni količini na tržišče, saj je zdaj na voljo samo četverica čebulic. Teh pa gojitelj seveda ne da iz rok, dokler jih ne bo namnožil dovolj. To pa bo šele čez desetletja.
Ce je leopard
ranjen...
Potrdila se je trditev, da je ranjena zver najbolj nevarna. Na jugo Bangladeša so lovci ranili tigra, ki je potem postal strah in trepet prebivalstva. Raztrgal je tri otroke in neko žensko, hudo pa je ranil še dvanajst ljudi. Ljudje so za pomoč prosili policijo, ki pa je nemočna dvignila roke; ranjeni leopard je še naprej napadal ljudi.
STRAN 12
VESTNIK, 30. APRILA 1986
za vsakogar nekaj
POZABLJIVOST

Pozabljivost največkrat pripisujemo sklerozi. Vendar je to večinoma nepravilno. Motnje v pomnenju in koncentraciji še zdaleč niso značilne samo za starostnike, ampak imajo različno ozadje. O tem so razpravljali na okrogli mizi zdravnikov splošne prakse v italijanskem Meranu.
Starostnik ima res več težav s hitrim dojemanjem, toda če ima na voljo dovolj časa, lahko vidimo, da njegove umske sposobnosti niso nič manjše kot pri mladih ljudeh, posebej še, če je starejši človek umsko dovolj aktiven. Posebno dobro si zapomni dejstva, ki so zanj emotivno
UVIDEVNOST IN POL
— Je tvoja žena tudi doma tako glasna in raztreseno zajedljiva?
— Sploh ne, ker ža to skoraj vedno poskrbi moja mama. Ko se »dogovarjata«, sem rajši kje zunaj. Zaradi uvidevnosti, seveda...
Ruski pianist in glasbenik Anton Grigorijevič Rubinstein (1829—1894) je nekoč sprejel mlado pianistko, ki mu je rekla:
»Moj zaročenec se hoče poročiti z menoj, vendar pod pogojem, da neham študirati klavir, ki je moja resnična strast. Kaj naj storim ?«
»Res ne vem,« je odgovoril Rubinstein. »Najprej bi vas moral slišati.«
Gospodična je sedla za klavir, zaigrala neko skladbo in nato vprašujoče pogledala velikega pianista, ki je rekel: »Gospodična, poslušajte moj nasvet: takoj se poročite!«
Italijanski pisatelj Giuseppe Rovani (1818—1874) je bil velik nasprotnik zakonske zveze. Nekoč se je v prijateljskem krogu pogovarjal z znancem, ki se je po dolgem času vrnil iz Amerike.
»Poslušaj,« mu je rekel, »ko si odpotoval iz Italije, si bil poročen, kajne?«
»Da,« je odgovoril oni, »a v Ameriki sem ovdovel.«
»To me veseli, zaradi tebe.«
»Prepozno, dragi prijatelj, čez leto dni sem se spet oženil.«
»Sramota!« je vzkliknil Rovani. »Moški, ki se ponovno oženi, ne zasluži, da izgubi prvo ženo.«
Domislica grškega pesnika Hiponaksa konec VI. stoletja pred našim štetjem:
»Žena daruje soprogu dva srečna dneva: poročni dan in dan, ko jo pokopljejo.«
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
ODDAJA 21 232
LAHKO Sl JIH ŽELITE:
1.	Če sama boš ostala — Komet
2.	Nočem več besed — Majda Arh
3.	Jeanny — Falco
4.	Nikita — Elton John
5.	Gospa, moj poklon — Mary Avsenak in Flamingo
6.	Še vedno mislim nate — Brendy
7.	I'm your man — Wham
8.	In the heat of the night — Sandra
9.	Pozabi — Komet
10.	Nocoj ne spim — Irena Novak
11.	Living on my own — Fredie Mercury
12.	The sun always shine on TV — AHA
13.	Debela dekl'ca — Rendez vous
14.	Lne laži — Božidar Wolfand-Wolf
15.	Blue night shadow — Two of us
16.	Thet's what friends are for — Dionne in prijatelji
17.	Sjpti se — Novi fosili
18.	Ana — Komet
19.	Chain Reactions — Diana Ross
20.	The power of love — Jeniffer Rush
21.	When the going . .. Billy Ocean
22.	Melodije so moje bogastvo — Nace Junkar
23.	Kyrie — Mr. Mister
24.	Absolute beginners — David Bowie
25.	It’s all right — Eurithmics
26.	Wrap her up — Elton John
27.	Just can’t stand it — Matt Bianco . , ,,	, _ , ,
Oddaja bo na sporedu 7. maja 1986, na Raidu Murska Sobota.
NAŠA RISBA
obarvana, pa tudi tista, za katera se zavestno trudi, da bi si jih zapomnil.
Velikokrat je vzrok pozabljivosti krvni obtok, posebej ko možganom dovaja manj kisika, kot je potrebno. To se zgodi, na primer, če imamo preozek in trd ovratnik, saj tako oslabi kroženje krvi. Če je zdravnik na to pozoren, bo pozabljivcu lahko pomagal na enostaven način — svetoval mu bo, naj nosi udobnejše srajce.
Sicer pa je pozabljivost mogoče zdraviti tudi s farmacevtskimi preparati. Samo v Avstriji imajo 22 vrst tovrstnih zdravil, v Nemčiji pa za zdravila, ki preprečujejo pozabljivost, oziroma spodbujajo delovanje možgan, porabijo kar 5 odstotkov denarja, namenjenega za izdelavo zdravil. Okroglo mizo so končali z mnenjem, da je pri pozabljivosti najprej treba določiti njen vzrok in jo tako zdraviti, poleg tega pa je nujno, da starostniki vadijo dojemanje in pomnenje.
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
TAKO JE
— Pomisli, cene nekaterih pijač so spet zvišali.
— Pa se ti nič ne pozna. Spet si trd kot žandar.
— To pa je zaradi španskega vina, ki je tokrat nekoliko cenejše od domače šmarnice.
- Joj, TORO, TORO ..
ustnic
Če imamo zelo suhe ustnice. jih najprej namažemo s kremo in popudramo, potem rob občrtamo z rdečilom in pordečimo še druge dele. S * šminkanjem ne skušajmo spreminjati oblike ustnic. Črnolase in temnopolte ženske naj rabijo svetle, živo rdeče šminke, nekaterim izmed njih pa pristoje tudi šminke z vijoličastim odtenkom. Svetlolase in belopolte ženske bodo s svetlo rožnato šminko dopolnile našminkan obraz, oranžni toni jim ne pristajajo. Rjavolaske imajo večjo izbiro: pristajajo jim rdeči, rožnati in celo rdeče oranžni toni ustne šminke, rdečelaske smejo rabiti nežno rdeče šminke z oranžnim odtenkom, nikar pa naj se ne našminkajo z vijoličasto rožnato šminko!
Šminkanje obraza je stvar okusa. Starejšim ženskam odsvetujemo močno šminkanje. Vedeti pa moramo, da niti vsaki mladi ženski ne pristoji vse, čeprav je moderno. Vsaka ženska mora sama dognati, kaj ji pristoji in kaj ne, kdaj in kako naj to napravi, saj hoče, da bo po šminkanju lepša, ne pa, da se osmeši.
Amoniak smrdi, toda...
Vsi vemo, da je amoniak plin, ki ima zelo neprijeten vonj. Le redkim pa je znano, da ga lahko izkoristimo tudi v gospodinjstvu. Tako lahko z njim čistimo ščetke in glavnike (na liter vode ena žlica amoniaka in malo mila), brišemo steklo (okna in zrcala), peremo obleko iz volne in bombaža. Z njim zlahka odstranimo tudi plesen in jodove madeže.
Prometne nevšečnosti v turistični sezoni
Na pragu turistične sezone, od katere si tudi letos obetamo precejšen priliv deviznih sredstev, se v Pomurju srečujemo z nekaterimi nevšečnostmi, ki terjajo razmislek. Če že zaradi pomanjkanja denarja nismo sposobni obnoviti cest, ki so v izredno slabem stanju, ker so dotrajane — od magistralnih, regionalnih do lokalnih — in ne prenesejo takšnih obremenitev, pa bi vendarle lahko veliko več storili za boljše počutje turistov, ki prihajajo k nam, pa tudi zaradi nas samih. V Pomurju gotovo ne moremo biti zadovoljni s prometno signalizacijo, ki ni urejena kot bi morala biti. Najslabše so označene lokalne ceste, kjer manjkajo znaki za izrecne odredbe in obvestila, da ne govorimo o kažipotih, ki so zelo redki in se niti sami ne znajdemo, ko potujemo iz kraja v kraj, kaj ■šele tujci. Poleg tega pa je ponekod tudi preveč prometnih znakov oziroma signalizacije, tako da bi kazalo to signalizacijo pregledati, jo odstraniti ali premestiti. Poseben problem za prometno varnost so železniški cestni prehodi v Lendavi pri Ina-Nafti, kjer se je že zgodilo več prometnih nesreč. Od štirih prehodov je namreč zavarovan samo eden. Na te prehode bi kazalo čimprej namestiti polavtomatske zapornice. Po pomurskih cestah se prevaža tudi veliko naftnih derivatov, kemikalij in drugih nevarnih snovi, nimamo pa pravega dogovora o tem, kdo je ob razlitju bencina, kurilnega olja, drugih kemikalij in nevarnih snovi prvi poklican, da posreduje in prepreči katastrofo. Zato bi kazalo čimprej doseči dogovor med odgovornimi dejavniki o tem problemu. To tem bolj, ker so se letos v Pomurju že zgodile štiri take prometne nesreče, ki pa k sreči niso povzročile večje škode. To je za našo pokrajino izredno pomembno vprašanje, ker je tu veliko prevozov naftnih derivatov Ina-Nafte iz Lendave (letno predelajo 500.000 ton naftnih derivatov), pa tudi tranzitnih prevozov, in ker imamo tudi zdravilne vrelce Radenske. V tem zapisu pa bi radi opozorili še na en problem, s katerim se srečujejo turisti, ko prihajajo k nam. To je vprašanje delovnega časa bencinskih črpalk. V Pomurju je namreč ponoči odprta le ena bencinska črpalka v Murski Soboti, tako da turist, ki ponoči prestopi državno mejo, zlasti na desnem bregu reke Mure, ne more dobiti goriva, da bi lahko nadaljeval pot. Takih primerov je bilo nekaj, ko so morali turisti v Ljutomeru čakati do belega dne, da so lahko dobili gorivo. Vsekakor bi morali tudi o tem razmisliti, če želimo, da bomo v našo pokrajino (in državo) pritegnili čimveč turistov. Gre tudi zato, da ohranimo pridobljeni ugled turistične in gostoljubne dežele. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti tudi na družbeno samozaščito.
Feri Maučec
GOVEDINA PO DALMATINSKO
Za popestritev vsakdanjega jedilnika vam podajamo recept, po katerem lahko govedino pripravite nekoliko drugače kot običajno. Kuhano meso zrežite na kose, debele približno 1 cm in ga dušite v kozici na čebuli in olju. Zapecite z obeh strani, posujte z Vegeto, dodajte začimbe, malo vina in zalijte s kakšno žlico juhe, v kateri ste poprej kuhali meso. Vse skupaj dušite nekaj minut, ponudite pa s krompirjevim pirejem ali kuhanimi testeninami. Jed lahko pripravite zelo hitro, približno v 20 minutah. Če želite, da bo meso bolj sočno, ga dajte v vročo vodo, če pa želite boljšo juho, kuhajte meso v hladni vodi!
Se sestavine, ki jih rabite za pripravo govedine na dalmatinski način : pol kilograma govedine, 1 čebula, 30 g olja, 20 g olivnega olja, žlica vegete, poper, sol, rožmarin in rdeče vino.
VASPRIPIS
Podpise pod današnjo .karikaturo pošljite najpozneje do četrtka, 8. maja, na naslov VESTNIK, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Objavljene podpise honoriramo.
— Čebela delavka je omagala. Preveč trotov se ji je spravilo na vrat. (Pera Srečkovič)
— Zrak je tako umazan, da že žuželke letajo narobe. (Aleksander Abraham)
— Mamica, je to križanec med muho in slonom? (Bogomir Roškar)
Odslej lahko varijo tudi laiki — seveda le tisti, ki pridejo do miniaparata za varjenje, s katerim je mogoče doseči 1300 stopinj Celzija. Pri nas ga še ni, v ZRN pa stane 136 DM.
SESTAVIL MARKO NAPAST	KNJIŽEVNA SMER OB KONCU 19. STOL	SPRETEN CIRKUŠKI TELOVADEC	OBREŽNA POKRAJINA V ZAHODNI AFRIKI	ZAREZA	OČE	MESTO V SEVERNI BOSNI	PISANE PAPIGE
POSEBNO PLAČILO ZA OPRAVLJENO DEL	3						
ZEMELJSKI RAVNIK							
MESTO IN NAJVIŠJA GORA V MEHIKI							
NAŠE IME FRANCOSKE REKE RHONE					ORANJE		
					VEUKA ALŽIRSKA LUKA		
ENA IN DRUGA				DEL VOZA			
				OCVRT KOŠČEK SLANINE			
OFICIRSKI ČIN						MESTO V ŠVICI	GRANIČARJ V STAREM BIZANCU
PUSTINJA NA JUGU ČILA							
AVTOMOBILSKA OZNAKA NORVEŠKE		BODEČ PLEVEL	SORODNIK				
			TEKSTILNA TOVARNA V MARIBORU				
ŠALJIVO IME ZA BRITANSKE GA VOJAKA					RONALD REAGAN		
					MEDMET		
FRANCOSKI PISATELJ (PANAFT)							
DUHOVNIK, KI POUČUJE VEROUK							
ARABSKI ŽREBEC			NEKDANJI MONGOLSKI VLADARJI				
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Kutuzov, Njivice, jeseter, Ita, Apo, žn, en, Niitaka, Ikbal, č, Atair, Akra, Re, RL, rman, kaskada, Ankaran.
VESTNIK, 30. APRILA 1086
STRAN 13
križem kražem po naših šolah
Štafeta mladosti
Štafeto mladosti smo učenci naše šole pričakali v telovadnici. Prinesli so jo mladinci s Kapele. Pripravili smo kulturni program, v katerem so nastopali učenci glasbene šole, oba šolska zbora pa sta zapela nekaj pesmi. Mladinka nam je prebrala sporočilo štafete, nato pa so jo ponesli dalje proti Stari gori in Sovjaku.
Igor Ketiš, 3. a OŠ Videm ob Ščavnici
Po Jožefu Košiču Jan Čaplovič
BREŽICE — Tu je bila pred kratkim republiška problemska konferenca, katere sem se udeležil tudi jaz. Najprej smo se pionirji in mladinci — bilo nas je 137 delegatov iz vse Slovenije — zbrali v domu JLA, kjer so nas pozdravili in nas seznanili z razvojem Brežic. Nato smo nadaljevali delo v skupinah. Obravnavali smo tejno Samoupravljanje v družini. Preden 'smo odpotovali, smo si ogledali tudi posavski muzej. (GORAZD ŽILA VEC, PO OŠ Dane Šumenjak, M. Sobota).
VIDEM OB ŠČAVNICI - V petek smo imeli kulturni dan. Zbrali smo se v telovadnici, kjer se je odvijal pester kulturni program. Med nami je bila tudi pisateljica Nada Gaborovič, ki nam je najprej razdelila bralne značke, nato pa smo se pogovarjali o njenem življenju in delu. Zvedeli smo veliko koristnega. (MATEJA LANČIČ in MARA BAUM, OŠ 12 talcev. Videm ob Ščavnici)
Spomini na Tita
Ob besedici Tito se mi v dušo priplazi občudovanje, spoštovanje. Pod tem imenom je skrita svoboda, mir, veselje; kot mogočno vstajanje sonca, ko se žarki, polni toplote, neslišno prikradejo do rase na cvetnem lističu, da se prebudi in se razveseli prekrasnega pomladnega jutra.
Trojica Nehru — Naser Tito bo vedno ostala zapisana v zgodovini, saj so toliko prispevali k miru in svetovni blaginji!
Titovo obličje je bilo mehkih potez; mirnih, a vendar vedno odločnih, pripravljenih se boriti za mir in svobodo v vsakem trenutku.
Njegov glas je prevzel še tako trdo in hladno srce, da je vznemirjeno za trenutek obnemelo, potem pa z novimi močmi radostno bilo naprej.
Jugoslavijo je četrtega maja 1980 leta prešinilo z neznansko hitrostjo: umrl je naš Tito, heroj in veliki mož...
Še na tako starem, grdem in od skrbi nagubanem obrazu si lahko prebral obžalovanje. Tudi starka, ki je na polju delala, se je vzravnala, ko je slišala to vest po radiu. Na licu vseh ljudi se je pokazala neizmerna žalost. Iz očesa je počasi pripolzela solza, morda samo ena, a v njej je bilo povedano vse: spoštovanje in občudovanje.
Tito je zaradi svojega neutrudnega dela postal del zgodovine. »Pionirji! Mladincki! Bodite dobri, iskreni in vedno pripravljeni boriti se za mir, svobodo in bratstvo,« je večkrat povedal. Rad je bil v družbi otrok, le-ti so ga imeli najraje; za njih je bil vzor, ideal. Naj je prišel kamorkoli, vedno je k njemu pritekel otrok s šopkom cvetja. Tito ga je vzdradoščen pozdravil, pa naj je bil pred njim suhlat Afričan ali bogat ameriški fante, majhen Kitajček stisnjenih oči ali resen in zbran Anglež. Nikoli ni delal razlik med ljudmi, celo boril se je proti rasni diskriminaciji, boril se je za svobodo vseh naših, pa tudi tujih narodov izpod izkoriščevalskega jarma okupatorjev.
Če se je peljal z ladjo po morju, ga je hotela vsaka kapljica, ki se je biserno svetlikala v soncu, pozdraviti. Včasih je priletela cela jata ptic, ki mu je začivkala v čast in spoštovanje; kot da vedo, kdo je.
Vsi ljudje so ga imeli radi in vsem je bilo zelo hudo, ko je umrl. Zasuli so ga z gorami cvetja; morda le preprostega, a danega s srcem.
Za nas, pionirje in mladince, je Tito svetel vzor. Ob njegovih besedah se učimo samo dobro in poskušamo biti iskreni. Ponosni smo nanj in na njegovo delo. Vedno je bil požrtvovalen in vedno je ostal skromen, kljub slavi in častem, ki jih je užival v svetu.
Kdor bo imel Tita za vzor in bo vsaj poskusil biti tako dober, kot je bil on, bo postal plemenit človek. Potem Titovo delo in trud nista bila zaman. Hvala ti, Tito!	Nataša Hirci
COŠ Beltinci
V svetu tehnike
Tehnika ... Širok pojem, pod katerim si vsakdo predstavlja svoje. Tehnika; to so stroji, naprave. Vsi delajo za človeka. Toda ali so vsi stroji koristni? Iz tisočerih grl bi zadonel veliki NE. Spomnimo se samo na vojno tehniko. Sovjetska zveza. ZDA. Jedrsko orožje. Oboroževalna tekma. Milijoni ljudi vsak dan s strahom poslušajo novice. Ali je to vse sploh potrebno? Letala. Topovi, bombe. Strelno orožje. Spomnimo se samo Iraka, Irana in drugih. Vsak dan izgubi življenje na milijone ljudi? Zakaj? Ali ne bi bilo boljše, če bi denar, ki gre za orožje, namenili lačnim v Afriki? Da, bilo bi boljše. Toda kaj, ko vse te prošnje naletijo na gluha ušesa.
In potem, ko vojna tehnika uniči svet? Delovni stroji ga spet obnavljajo.
In še enkrat se nam postavlja vprašanje: »Ali je to vse sploh potrebno?«
DRAGO DERVARIČ, 8. b OŠ ŠTEFAN KUHAR-BOJAN PUCONCI
V GOZDU
Če bi bil lovec, bi vstajal zgodaj zjutraj in odhajal v gozd. Sedel bi na drevesni panj in prisluhnil, kako se v gozdu začne prebujati dan.
Ko se začne svitati, se gozdne živali prebudijo. Ptički pričnejo peti, žolna trka s kljunom po deblu in išče črve. Veverica skaklja z veje na vejo, stika za orehi in želodom. Nekje daleč se oglaša fazan in kliče svoje fazanke. Najlepše je v gozdu zjutraj. Tako
pravi moj očka, ki je lovski pripravnik. Lovčeva naloga ni, da bi streljal in moril divjad, ampak da jo ščiti in neguje. Ko je sneg in huda zima, mora narediti krmišča za fazane in srnjad in jim nositi hrano. Uničevati in zatirati mora roparice, ki pobijajo divjad. Lovec mora živali in naravo spoštovati in imeti rad. Kdor živali in naravo ne spoštuje, ne more nikdar postati dober lovec. Njegovo edino veselje je streljanje in pobijanje. To pa nikakor ni prav. Sandi Razlag, 4. c
OŠ Ivan Cankar, Ljutomer
Mali glasbenik
Pozno popoldne'je že. Sedim pri mizi. Pravkar sem končala s pisanjem domačih nalog. Sestrica pricaplja v sobo, se usede h klavirju in me prosi: »Daj mi tisti zvezek, kjer so notri pesmice!« Dam ji zvezek z notami, odpre klavir in začne igrati. Kmalu bo stara štiri leta. Čeprav je še majhna, njeni prstki kar poskakujejo po klavirju. Poje, kriči, da odmeva po celem stanovanju. Ko se zmrači, se ne more odtrgati od klavirja. Navsezadnje se le jokaje spravi v posteljo.
Klavdija Mesarič, 3 e OŠ Drago Lugarič Lendava
BILO JE ZELO HUDO
Obiskal nas je Slavko Valenčič. Pripovedoval nam je o življenju v taborišču.
Zjutraj so prišli vojaki in obkolili hišo. Morali sojo zapustiti.
S tovornjakom so jih odpeljali do vlaka, z vlakom pa v taborišče.	(Tomaž)
Bil je v taborišču na Madžarskem. V taborišču so jih zelo mu-
»Pospravljanje drv« — Narisal (linorez) Andrej Nemeš, 6. razred, OŠ Dane Šumenjak, Murska Sobota. Risba je bila razstavljena na prireditvi Naša beseda 1986 v Lenartu.
čili. Niso imeli spodnjega.perila. Poznali so samo mrzlo vodo.
(Irena)
V taborišču so bili ljudje iz vseh krajev Jugoslavije. Iz njega je bilo zelo težko zbežati.
(Damijan)
Bili so lačni, mnogo ljudi je bilo v enem prostoru. Pozimi jih je zelo zeblo.	(Vesna)
Otroci in starši so živeli skupaj. Starši so dajali otrokojn svojo hrano.	(Marjan)
Bili so ušivi, po njih so plazile uši in stenice. Prenašale so bolezni.	(Kristjan)
Hrana je bila zelo zelo slaba. Jedli so trd kruh. Na tleh je bila zemlja.	(Jasna)
Stranišč niso poznali. Spali so na pogradih. Tudi zdravil ni bilo.
(Matej)
Mnogo otrok je umrlo od lakote.	(Vanek)
Bili so lačni, slabo oblečeni, spali so na pogradih v nadstropjih. Poleti je bilo zgoraj zelo vroče, pozimi je na tleh zmrzovalo. Otroke so za kazen zapirali v prostore.	(Bernarda)
Za prekršek posameznika so bili kaznovani vsi. Nekoč so bili več dni zaprti v prostoru. Tam so opravljali malo in veliko potrebo.	(Aleš)
Shramba (klejt), ki ponavadi ni velika, rabi kot spalnica za poročene sinove, za shranjevanje različnih živil in priprav. Opremljena je z majhnim okencem, ki ima to odlično lastnost, da se skozenj lahko splazi hišna mačka na mišji lov.
Na ravnini gradijo hleve v istem krilu s stanovanjskim delom, v hribih posebej ali pravokotno na hišo. Ravninci pridelajo več žita in imajo primerno dobra gumna. Hribovski prebivalci pa nasprotno mlatijo zrnje po večini v veži. Slamo ali seno mečejo na pod nad hlevom ali shrambo, kjer oboje postane skoraj povsem neuporabno za krmo živini, ker je prekajeno z dimom, ki se širi po podstrešju, saj dimnikov nimajo.
Navadno živijo v taki hiši skupaj dva ali tri družine, namreč trije bratje z ženami in otroki. Vendar ima samo hišni gospodar (ponavadi je to najstarejši, dokler hišne uprave zaradi slabega gospodarjenja ali naveličanja ne prepusti drugemu sposobnejšemu) pravico, da uporablja umazano posteljo v sobi. Drugi se zavlečejo spat, kamor morejo, v vežo, v hlev. Hišna mladina, tudi tisti, ki so godni za poroko, nimajo svojih ležišč in spalnih srajc, ampak ležijo deloma po klopeh, deloma poleg peči ali na njej, spokojno počivajo, ženski del na kakem kosu cunje, moški del na svojih grobo suknenih suknjičih, ne da bi zahtevali mehkejšo posteljnino, ker le-te niso videli pri nobenem sosedu in je potemtakem ne poznajo.
Nekateri ves čas živijo v vinogradih — zato jih imenujejo viničarji. Viničarji so dvoji: eni ki živijo v svojih lastnih, drugi pa v tujih hišah in stražijo vinograde. Prvi imajo lastno živino, drugi morajo skrbeti za krave hišnega ali vinogradniškega posestnika, ki jih ima tam zaradi gnoja, in sploh so tam zato, da pazijo na imetje.
Podaniki gornjelendavskega gospostva zaslužijo s košnjo, spravilom sena in mlačvo pri Madžarih lep denar in zrnje, ki ga nato prodajo. Za denar si kupijo lepše pohištvo. V njihovih stanovanjih vidiš že lakirane omare iz orehovine, teh je že obilica, stole z naslonjalom, da, celo polkna na oknih si dajo narediti. Zato so tam naseljeni tudi štirje mizarji. Mnogi se oskrbijo s kositrno in poslikano lončeno posodo, ki jo lično raposta-vijo po sklednjekih. Za pitje uporabljajo kozarce. Za vse to se imajo zahvaliti obilici papirnatega denarja, vendar so zdaj že začeli trobiti k umiku.'6
IV.	TELESNA ZGRADBA, BOLEZNI, LJUDSKO ZDRAVLJENJE
Hribovski Slovenci imajo največkrat črne ali kostanjeve lase, zelo redko rdeče. Obrazov so belih in rdečih ali rjavo rdečih. Ravninci so bolj bledi, sloki in tudi sicer bolj zadržani, ker popijejo manj vina in žganice kot prvi in ker močno učinkuje izparevanje mnogih močvar. Lase imajo neostrižene, dolge, nekateri si jih češejo nazaj in spenjajo s krivimi glavniki. Obmurci posnemajo frizure svojih štajerskih sosedov. — Brke si od časa do časa ostrižejo, in jim tako ni potrebno rasti v dolžino.
Po rasti so večidel vitki in redko najdeš med njimi čokatega ali debeluha. Moška višina je srednja.
Najbolj mačehovsko se je pokazala narava do prebivalcev teh krajev, ležečih ob Muri, ki spadajo v beltinsko gospostvo: Melincev (Melincz), Ižakovcev (Izsakocz) in Dokležovja (Deklesin). Tu prihaja neprenehoma na svet tako beden moški in ženski spol, da rekrutacije redko pripozna-jo enega sposobnega moškega, kajti kdor ni gol-šast, je gluh ali neumen; Slovenci imajo zato navado, da tiste, ki imajo take okvare, ali tiste, ki govorijo kaj neumnega, poimenujejo Melinčar (Melinczer) ali Ižekovčar (Izsakovczer).17
Ženski spol na ravnini, z izjemo omenjenih treh krajev, je dokaj dražesten, vitek in lepo ra-ščen, vešč pa je tudi, da te naravne darove poudari z lepšo nošo. Hribovske prebivalke s prezgodnjo poroko kaj kmalu izgubijo telesno draž.
Ker živijo v zdravem podnebju, hribovci o boleznih ne vedo mnogo. Toda trikrat joj, če jih kljub temu kdaj preseneti in zbolijo. Kajti v bližini ni nobenega zdravnika in bolnik je prepuščen zgolj naravi. Ce ta ne pomaga, je po njem. Njihova glavna zdravila so dobro vino, močan hren in — potrpljenjska mast! Mnogi se še toliko prej srečajo s smrtjo, ker bolnika — posebno v primerih, ko bolezen traja dlje časa — oblegajo stare ženske, ki z vsakovrstnimi spakami in največjo zaupljivostjo raztrobijo: bolnik je uročen (Gyalina). Žaradi tega poiščejo vsakovrstna vraževerna sredstva, in če ta ne pomagajo, velja bolnik za neozdravljivega, za izgubljenega, zaradi česar postane povsem obupan in, če ljuba narava ne pomaga, tudi v resnici umre, ker ne jemlje nobenih zdravil, proti katerim imajo Slovenci tako ali tako velik odpor.
Sekcijska razprava o koncu NOB v Lendavi
Brez napihovanja zgodovinskih dejstev
Pred kratkim smo v Lendavi spremljali sekcijsko razpravo o osvoboditvi lendavskega območja aprila 1945. Sloje za prvo tovrstno, skrbno pripravljeno in s pisnim, dokumentarnim gradivom »opremljeno« obravnavo lani ustanovljenega pomurskega zgodovinskega društva z dokajšnjo udeležbo; med zbranimi je bil tudi znani pisec in borec, aktivist NOB Ferdo Godina.
»Ne napihujmo zgodovinskih dejstev, kako je recimo ljudstvo vihamo sledilo partiji,« je menil Godina in ponovil, češ da so ostala tik pred koncem druge svetovne vojne vrata marsikatere domačije v Prekmurju za partizane zaprta. Dlje se je zadržal pri dogodkih, ki so sicer že izpričani v njegovi publikaciji Prekmurje 1941—45, povezanimi z delovanjem prekmurske čete in vlogo Rdeče armade pri osvoboditvi pokrajine ob levem bregu Mure. Podrobneje se je o rdečearmejcih razgovoril Jože Kopinja, rekoč, da sama Lendava aprila 1945 v
bistvu ni bila v žarišču spopadov. Da so Rusi ravnali kot pač so, je krivo dejstvo — kot je menila Zora Lešnjakova — da tod ni bilo oziroma je bilo premalo odborov Osvobodilne fronte in narodne zaščite, ki bi prevzeli oblast, hkrati pa dokaj prizadeto predstavila, kako je bilo v tem času ob desnem bregu Mure. Alojz Žalig je opozoril na možnost, da Rusi morda v začetku sploh niso vedeli, da so na jugoslovanskem ozemlju. Naklonjeno mnenje do ravnanja in obnašanja pripadnikov Rdeče armade sta izpričala Marija in Štefan
Daleč na boljšem so ravninci, ki imajo v Radgoni, Soboti in Beltincih malone vedno izučene zdravnike. Porabci so s tem še bolje preskrbljeni, ker v Monoštru in Ženavcih za stalno živijo izprašani zdravniki. Vendar mora ljudstvo zaradi pomanjkanja denarja pogosto pogrešati zdravniško pomoč. Zdravnik pravi: dignus est operarius mercede sua.'8 Česar tudi ubogi bolnik noče zanikati, samo ko bi imel denar.
Najpogostejše bolezni ljudstva so pljučnica, vodenica, protin, mrzlica (Treszlika; trešlika) in griža. Na ravnini je največ bolnih konec oktobra, v hribih decembra in januarja, ker v tem času jedo veliko mlade svinine in (predvsem ravninci) nanjo pijejo vodo.
Preprosto ljudstvo zelo obžaluje izginotje zdravilne vode, ki je nekoč izvirala ob sv. Kozmi in Damjanu posvečeni podružnični cerkvi na Kuzmi. Tam še danes vidiš suho dno nekdanjega jezera, ki je, po ljudskem izročilu, zdravilo vsakršne bolezni. Toda potem, ko sta se dva brata iz tega istega kraja po prepiru ob jezeru pobila, naj bi voda v podobi oblaka odplavala čez hribe na Štajersko. Tako pripoveduje zgodba.
Dandanašnji uporabljane načine ljudskega zdravljenja glej v VIII. in XI. poglavju.
V.	PREHRANA1’ (19)
Preprostosti njihovih bivališč ustrezna je tudi hrana. Pozimi se hranijo s kislim zeljem, repo, fižolom, lečo, potem s pri njih zelo priljubljeno in pogosto hajdino, poleg tega z ječmenovo, proseno in različnimi drugimi kasarni, s prežganko in v glavnem z žganci, pripravljenimi iz koruzne moke (ganica), ki so poleg prosene kaše, ajdovih pogač, repe in kislega zelja najbolj priljubljena narodna hrana. Na njihovih jedilih se ne svetlika maščoba. Tudi ne potrebujejo ne noža niti vilic, kaj šele krožnika, marveč vsak zajema — ta stoje, oni sede — naravnost ex fonte26 iz sklede. Samo pred hišnega gospodarja položijo lesen krožnik, če se je v jedi kuhal majhen kos govedine ali svinine, da ga razkosa, da bi lahko vsakemu so-jedcu dal košček.
Sicer pa so Slovenci navajeni jesti trikrat dnevno, namreč ko se zdani, opoldne in zvečer, toda redko več kot eno jed; samo številnejše družine dobijo dvoje jedi, pri čemer dnevno menjavajo že omenjene. Poleti so mleč2' in kumarice s smetano ter česnom pri ljudstvu najbolj priljubljena jed, s katero se revnejši običajno zadovoljijo cele dneve. Viničarji preganjajo lakoto s sveže namolzenim mlekom, ki ga razredčijo z vodo.
Vsakdanji kruh Slovencev je ubožen, tako kakor druga hrana. Ravninci ob Muri imajo boljši kruh, ker pridelujejo boljša krušna žita, v hribih pa je redka hiša, kjer pride na m' o čist ržen kruh, tam se hranijo z mešanico ovsa, ajde, ječmena, fižola, grašice, v slabših letih pa omesijo v kruh tudi laneno seme, koruzne storže in celo grozdne tropine. Pridelano boljše zrnje prodajo, da si lahko kupijo obleke in plačajo davke.
Tako živijo Slovenci, ki so. sami, in tudi sicer ne opravljajo kakega težkega dela, kajti ob delu, za gostiivanje ali krstitke zapravljivo kuhajo, pečejo in pražijo — pripravljajo pojedine kot za stavo.
Hribovski Slovenci hranijo svoje delavce dvakrat dnevno, ravninci trikrat z jedili vseh vrst. Prvo je že omenjena mlečeva in kumarična solata; drugo je kislo zelje ali repa; tretje stročnice ali močnate jedi; četrto so v hribih hajdinjače (tanko razvaljano testo iz ajdove moke, ki je posuto z repnimi rezanci in spečeno ter imenuje repnja-Ča, če pa je potreseno s tem in kisilakom, pa gibanica).22
Opombe:
16.	Kar naj bi pomenilo, daje začela njihova življenjska raven padati.
17.	Zadnji stavek, o poimenovanju tistih, »ki imajo take okvare .. pri Košiču manjka. — Sicer pa je tukaj, da bi se izognili prenagljenemu sojenju, potrebno pomisliti in opozoriti na antropološke, filozofske in psihološke razprave dr. Antona Trstenjaka, predvsem na Psihologijo ustvarjalnosti, kjer obravnava pogojenost in sovpadnost genialnosti s slaboumnostjo ...
18.	Delavec je vreden svojega plačila, latinsko.
19.	Poglavje o prehrani je iz madžarščine, iz Košiče-vega originala, že prevedel dr. Vilko Novak. Njegov prevod je izšel v Izboru prekmurskega slovstva, Ljubljana 1976 in je potemtakem prevoda mogoče primerjati.
20.	Iz izvira, latinsko.
21.	»Specksalat« je posebna vrsta mleča z debelimi listi, ki so ga v Prekmurju na veliko uživali kot solato. Na avstrijskem Štajerskem je »Specksalat« še danes zelo razširjena in pogosta solata.
22.	Na tem mestu piše Čaplovič, da so po testu potresli »Riibensaamen«, repno seme, pred tem piše, da so hajdinjače posute z ajdovo moko in ne omenja, da so scela iz ajdovega testa. V takih, sicer v nadrobnostih odstopajočih primerih, sem zasledoval smisel in ga ugotavljal s pomočjo prevoda po Košiču v omenjenem delu dr. Novaka.
Tompa, medtem ko so navzoči od Jožeta Varge-Jurčka zvedeli, da so po vseh slovenskih vaseh: Beltincih, Bratoncih, Filovcih, Strehovcih in drugje po decembru 1944 začeli delovati odbori narodne zaščite in OF. Že pred prihodom rdečearmejcev pa so na ukaz županijske žandarmerij-ske komande iz Szombathelya pripravljali sezname za izselitev 300 zavednih slovenskih družin iz notariata Crenšovci, Bistrice, Turnišče in Velika Polana. V razpravi so udeleženci razgrnili še več drugih podatkov, ki bodo gotovo v oporo proučevalcem NOB v Pomurju, razprava sama pa sodi v prvo iz serije razčiščevanj o novejši zgodovini, ki se bo kmalu nadaljevala — predvidoma tudi v Lendavi — o temi o ustanovitvi okrožnega partijskega komiteja Prekmurja, b. Žunec
STRAN 14
VESTNIK, 30. APRILA 1986
ŠPORT
—ODBOJKA
Balek drugi na državnem prvenstvu
V Zagrebu je bilo državno prvenstvo v hitri hoji na 20 km, na katerem je sodeloval tudi član AK Pomurje iz Murske Sobote in državni reprezentant Milan Balek. Dosegel je čas 1:38,48. Balek, ki je dobro pripravljen na letošnje, njegovo jubilejno leto atletike, je večji del proge vodil, žal pa je naposled ostal brez zmage, saj ga je pred vhodom na stadion prehitel Celjan Kolar. Kljub vsemu pa je Balek pokazal, da je v dobri formi. Vprašanje pa je, če Baleku prav na državnem prvenstvu ni škodoval njegov nastop na mednarodnem tekmovanju v Bolgariji pred dnevi, kjer je kot član državne reprezentance nastopil v hitri hoji na 20 km, kjer je osvojil 21. mesto z boljšim časom kot na državnem prvenstvu (1:32,16). V bolgarskem mestu
Russe je sodelovalo 110 tekmovalcev iz 11 držav. Vsekakor pa Balek ima v letošnji sezoni še dovolj možnosti, da dokaže svojo pravo vrednost.
Na občinskem krosu 225 atletov
V Murski Soboti je bilo občinsko tekmovanje v krosu, ki ga je pripravil AK Pomurje. Sodelovalo je 225 atletov in atletinj. Rezultati — moški — M. pionirji (A)— 1. Vinkovič, 2. Tratnjek, 3. Gruškovnjak (vsi Beltinci); Ml. pionirji (B): 1. Vnuk (Bel.), 2. Janjič (Pros.), 3. Zadravec (OŠ I); St. pionirji (A): 1. Šantl (Grad), 2. Kovačič (Bak.), 3. Cener (Tiš.); St. pionirji (B): 1. Gruškovnjak, 2. Ivko (oba Bel.), 3. Buček (Grad); Ml. mladinci: 1. Donko (SCTPU), 2. Gider(SZŠ), 3. Tkalec (SDEŠ); St. mladinci: 1. Gomboc (SCTPU); Člani: 1. Potočnik, 2. Dotto, 3. Škerlak (vsi Elektro).
Rezultati — ženske — Ml. pionirke (A): 1. Madžar (Rog.), 2. Ma-kari (Fok.), 3. Gregor (Bak.); Ml. pionirke (B): 1. Lepoša (Tiš.), 2. Barber (Bak.), 3. Bukovec (OŠ I); St. pionirke (A): 1. Sukič, 2. Horvat (obe Grad), 3. Felbar (Bel.); St. pionirke (B): L Gjergjek, 2. Ar (obe Grad), 3. Balažič (Bel.)l St. pionirke: 1. Pergar, 2. Jerebic, 3. Horvat (vse SCTPU); St. mladinke: 1. Banfi, 2. Fišer, 3. Trost (vse SCTPU); Članice: 1. Forjan, 2. Smej, 3. Vogrinec (vse SZŠ).
Cigiit nastopil v Italiji
Kot član republiške mladinske reprezentance je Jože Cigiit (Pomurje) nastopil na kolesarski dirki v Italiji in med 180 kolesarji zasedel solidno 26. mesto. Kljub utrujenosti je v soboto nastopil na spominski dirki padlim partizanom v Ljubljani, na kateri so sodelovali vsi najboljši iz Hrvaške in Slovenije, in zasedel šesto mesto.
—STRELSTVO-----------
Najboljši Štefan Balaško
V Murski Soboti je bilo v počastitev dneva OF tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško za pokal SD SCT iz Murske Sobote. Med 12 ekipami je zmagala ekipa Noršinec s 521 krogi pred Borisem Kidričem 479, Panonijo 473, Muro 466, ABC Pomurko 447 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Štefan Balaško (Nor.) s 179 krogi pred Karlom Turnerjem (Nor.) 176, Baligačem (Gančani) 170 ter Brankom Bukovcem (Nor.) in Janezom Horvatom (Mura) po 166 krogov. Tekmovanje šteje za prvo kolo letne lige.
— MALI NOGOMET------- Pomurski prvak
SCTPU
Murska Sobota
V Murski Soboti je bilo srednješolsko prvenstvo v malem nogometu. Rezultati — GŠ Raden-' ci : SKŠ Lendava 6:7, SDEŠ MS : SKŠ Rakičan 2:3, ZŠ MS: SCTPU 2:7, SDŠ Ljutomer : SKŠ Lendava 3:1. SCTPU : SKŠ Rakičan 2:1, SKŠ Rakičan : Ljutomer 2:2 in SCTPU MS: Ljutomer 7:0. Vrstni red: 1. SCTPU Murska Sobota, 2. SKŠ Rakičan in 3. SDŠ Ljutomer. Najboljši strelec je bi! Tratnjek z 8 goli.
—KOŠARKA-------------
Prvi SCTPU MS
Na srednješolskem prvenstvu Pomurja v košarki za ženske so sodelovale tri ekipe. Rezultati — SDEŠ: SCTPU	38:43,
SCTPU : SDŠ Ljutomer 32:10 in SDEŠ : SDŠ Ljutomer 20:0. Vrstni red: I. SCTPU Murska Sobota, 2. SDEŠ Murska Sobota in 3. SDŠ Ljutomer.
Pomurski kolesarji so v nedeljo sodelovali 'na tradicionalni kolesarski dirki Po Medžimurju, na kateri je sodelovalo nad sto tekmovalcev iz Hrvaške in Slovenije. V tej močni konkurenci so se uveljavili pomurski kolesarji. To še posebej drži za Robija Šooša, ki je zmagal pri starejših pionirjih, Žnidarič je bil tretji, Štajer peti, Zver šesti, Konstantinovič osmi, Gumilar deseti in Ratnik dvanajsti. Pri pionirjih pa je zmagal Hajdinjak pred Simonom Šoošem, Gumilar pa je bil šesti. Pri mlajših mladincih je Kopun zasedel deseto mesto. Pri starejših mladincih pa je Cigiit kljub utrujenosti, saj je v treh dneh nastopil na treh težkih dirkah, zasedel solidno četrto mesto s časom zmagovalca.
PNL
Rezultati — 15. kolo
Hotiza :Veržej	1:3
Bakovci :Beltinka	3:1
Renkovci :T urnišče	1:0
Rakičan :Odranci	1:2
Dobrovnik.Lipa	1:1
Črenšovci .Garda	4:0
NAMIZNI TENIS
SOBOČANI V VODSTVU
Osmo kolo tekmovanja v A moški republiški ligi je Sobočanom na stežaj odprlo vrata k prvemu mestu v ligi in v kvalifikacije za uvrstitev v MRLZ, iz katere so lani izpadli. Sobočani so namreč v pomurskem derbiju zanesljivo premagali Radgono, edini spodrsljaj si je privoščil Kuzma v srečanju z Mirkom Ungerjem. Vesna je namreč nepričakovano izgubila z Olimpijo in če Sobočani do konca lige ne bodo izgubili, so zanesljivo zmagovalci, ob enakem številu točk pa je zmagovalec Vesna. V B ligi vzhod je mlada ekipa Sobote na gostovanju dvakrat zmagala, Mladost iz Lendave pa je dvakrat visoko izgubila proti zadnjeuvrščenima ekipama, ker je nastopilas pionirji.
Rezultati A liga moški: SOBOTA:RADGONA 8:1 (Benko 3:0, Benkovič 3:0, Kuzma 2:1 in za Radgono: Unger M. 1:2 Zitek 0:3, Žekš 0:3); B lipa vzhod: POLJČANE-SOBOTA 3:6 (Fridrih A. 2:1, Gerendaj 2:1, Uri 1:1, Smodiš 1:0); PETOVIA-SOBOTA 3:6 (On 3:0, Fridrih A. 2:1, Gerendaj 1:0, Smodiš ^); PETOVIA-MLADOST 9:0 (Utroša 0:3, Vidič 0:3, Zver 0:3); POLCANE-MLADOST 8:1.	MU-
Črenšovci	15	11	2	2	37:16	24
Odranci	15	9	4	2	31:19	22
Beltinka	15	9	2	4	40:23	20
Veržej	14	8	4	2	29:14	20
Dobrovnik
15 7 4 4 19:16 18 Bakovci	14	6	3	5	26:27	15
Turnišče	15	5	2	8	32:27.12
Hotiza	15	5	2	8	24:26	12
Rakičan	15	5	2	8	25:37	12
Renkovci	15	4	3	8	21:35	11
Lipa	15	2	5	8	17:34	9
Garda	15	1	1	13	11:38	3
-JUDO-------------
ŠESTI POZIVNI TURNIR
V Lendavi je bil šesti pozivni turnir Pomurju v judu, na katerem je sodelovalo 58 tekmovalcev.
Rezultati — pionirji — do 32 kg: 1. Kavčič, 2. Pavlič (oba MS), 3. Bagola (Ca.) in Habjanič (LjJ; do 35 kg: 1. Cikajlo (MS), 2. Žbul (Ca.), 3. Mazouri in Kuplen (oba MS); do 38 kg: 1. Kolmanič (Lj.), 2. Bransberger in 3. Bagola (oba Ca.); do 42 kg: L Zrna (Le.), 2. Smodiš (Ca.), 3. Šiška (MS); do 46 kg: 1. Stoti, 2. Erveš (oba MS), 3. Vrbančič (Lj.), Štajer (Ca); do 52 kg: I. Breznik (Le.), 2. Kos, 3. Brozovič in Šiška (vsi MS); do 58 kg: 1. Lešnjak (Le.), 2. Gjerkeš (Lj.), 3. Vehab in Pucko (oba MŠ); nad 58 kg: L Berden (MS), 2. Recek (Le.), 3. Rituper in Šadl (oba MS); Mlajši mladinci — do
1. Sadi (Ga.), L	do
65 kg: L Petkovič (Le.); do 71 kg: Vnuk (Le.), do 78 kg: I. Magdič, (Lj.), 2. Krajačič (Le.); nad 78 kg: Kranjc (Lj.); Absolutna: I. Kranjc (Lj.), 2. Magdič (Lj) 3. Vnuk (Le.) in Šadl (Ca.). Skupna uvrstitev: 1. Partizan MS 277 točk, 2. Mladost Lendava 189, 3- Ljutomer 162 in 4. Cankova 63 točk.	T. K.
----KOŠARKA----------	-
I.	MNL MS
Rezultati — 12. kolo
Radgona :Dokležovje	3:3
Ljutomer:Tromejnik	0:0
Apače :Filovci	prelož.
Ižakovci: Pušča	4:2
Tešanovci:Tišina	0:0
I. ONL Lendava
Rezultati — 12. kolo
Mladost:Nedelica	1:0
Lakoš:Petišovci	2:0
Deloza:Kapca	4:1
Kobilje:Bistrica	3:2
Mostje:Nafta	2:2
II.	MNL-zahod
Rezultati — 9. kolo
Hodoš :Šalovci	2:5
Cankova .Grad	7:1
Serdica :Rogašovci	0:2
Puconci so bili prosti
II. MNL-vzhod
Rezultati — 9. kolo
Bratonci:Križevci	1.0
Vrelec:Selo	2:3
Romah:Bogojina	3:7
Prosenjak:Gančani	0:2
USPEH MLADIH SOBOČANOV IN SOBOČANK
mrke, kjer je s ‘°^očanke so premagale ekipo Žalca s 43:18 in Bistrico ob Nasedle prvo mesto in se uvrstile v polfinale. Za ekipo so igrale: Malačič 23’ Brede' 20 Cigan 28. Friškič 11, Hari 2, Cer 2. Mrkšič, Lencer in Aj-
IV Satahovcih bo v počastitev prvega maja 4. tradicionalni turnir v malem nogometu. Žrebanje ekip
Ibo v torek, ekipe pa se lahko prijavijo tudi kasneje. Najboljše ekipe bodo prejele štiri pokale. Pripravili
pa so tudi nagrado odojka.
Rc- „ „ _»iuh na ie bil četrtfinalni turnir v košarki za mlajše pionirje. Ekipa
, n"	v i,	V Domzalan p J Sobote ie premagala Rogaško Slatino s 53:48, iz-
53 kg: I. Breznik (Le.), 2. Vehab oS D gumenjaka izmesto in se uvrstila v republiški (MS), 3. Zrna (Le.); <io 57 kg: I. gubila z Domžalami s 25.. -	25, Džuban 24, Frumen 24, Sraka 2, Ori. 2,
Duh (MS), 2. Kovač, 3. Lešnjak finale. Za ekipo so g • P §^1^ Gonter in Kolmanko.
(Le.) in Veldin (MS); do 62 kg:	Flajsinger I. Kar, Hajnai,
Radenci drugi
Končano je bilo tekmovanje v drugi slovenski odbojkarski ligi — vzhod. V moški konkurenci sta bila oba pomurska ligaša solidna. Radenci so zasedli odlično drugo mesto in so igrali dobro predvsem v finišu, saj so v zadnjih štirih kolih premagali vse boljše ekipe, tudi zmagovalca Topolšico. Ljutomer je zasedel tretje mesto, a je po izredno dobrem začetku v spomladanskem delu razočaral v zadnjih kolih. V ženski konkurenci so odbojkarice Pomurja obdržale status ligaša.
Lestvica — moški
Topolšica	18	14	4	49:25	32
RADENCI	18	12	6	39:33	30
LJUTOMER 18	11	7	42:30	29
Vuzenica	18	11	7	40:29	29
F. Malgaj	18	11	7	40:30	29
Stronjska reka
18	11	7	39:35	29
Braslovče	18	6	12	32:43	24
Celje	18	5	13	28:46	23
Šempeter	18	5	13	24:42	23
Prevalje	18	4	13	25:45	22
Lestvica — ženske
Topolšica	18	17'1	52:7	35
Celje	18	15	3	47:20	33
Prevalje	18	14	4	46:18	32
Ruše	18	11	7	39:25	29
P. Branik III	18	11	7	40:33	29
Braslovče	18	6	12	27:43	24
Kamnica	18	612	25:43	24
Šempeter	18	5	13	25:44	23
POMURJE	18	4	14	22:45	22
Rogoza II	18	1	17	7:52	19
T. Ficko
—KAJAKAŠTVO---------------------
rB SPEEDWAY - REP. PRVENSTVOM! ■■■ ■■
PREPRIČLJIVA ZMAGA ® | ARTURJA HORVATA I
V Petišovcih je bila v nedeljo 2. dirka za republiško prven-Istvo v speedwayu, ki si jo je ogledalo okrog tisoč ljubiteljev te-ga športa. Sodelovalo je 13 tekmovalcev iz štirih klubov. Naj- ■ več uspeha je imel domačin Artur Horvat, ki je bil neprema- I gljiv. Zmagal je namreč v vseh netih vožnjah. Uspeh je tudi ■ tretje mesto domačina Lazarja Cabe, medtem ko je zmagova-Ilec prve letošnje dirke Albert Kocmut iz Gornje Radgone zase- ■ del šele peto mesto.
Rezultati 2. dirke za republiško prvenstvo: L Horvat (GV S Lendava) 15, 2. Omerzel (Krško), 14, 3. Čaba (GV Lendava) I 13, 4. Gerjevič (Krško) 12, 5. Kocmut (Gornja Radgona) 11, ■ 16,—7. Žibert in Gorjup (oba Krško) po 9, 8. Kalin (Ljubljana)
7,	9. —10. Zamuda (Gornja Radgona) ih Pintar (Ljubljana) po I 6 točk. Vrstni red po dveh dirkah: 1. Horvat (GV) 27 točk, 2. I Kocmut (GR) 25, 3. Gerjevič (Krško) 23, 4. Čaba (GV) 21, — 5.-6. Žibert in Gorjup (oba Krško) po 20, 7. Kalin 19, 8. ■ LOmerzel 14, 9. Matjašec 13 in 10. Šimonka 12 točk. T. Gider I
■ ■■■ MM MH MM MM MM
HOK^I NA TRAVI
ZMAGA ABC POMURKE
V 10. kolu tekmovanja prve zvezne lige — zahod je ABC Pomurka v Začretju premagala ekipo Jedinstva z 2:0. Oba gola je dal Časar. ABC Pomurka je tako obdržala 5. mesto z 9 točkami. V naslednjem kolu pa igra doma s Concordijo iz Zagreba. Kljub rednemu prvenstvu je ekipa ABC Pomurke sodelovala na II. mednarodnem turnirju v dvoranskem hokeju v Gradcu in zasedla 5. mesto. V predtekmovanju je izgubila z ekipo Uhce iz Gradca 1:7 in igrala neodločeno s HAK Traun 5:5. V borbi za peto mesto je premagala UNI iz Gradca s 6:2.
„	I 7
—KONJSKI ŠPORT------------------------_
Dvojna zmaga Horvata in Mariča
Na reki Soči je bilo dvodnevno izbirno tekmovanje za sestavo državne članske reprezentance v spustu. Sodelovali so tudi štirje člani BD Mura iz Kroga. Najuspešnejša sta bila kanuista Horvat—Marič, ki sta dvakrat zmagala. Kajakaša Varga in Ve-reš pa sta po dvakrat zasedla peto in šesto mesto. Z osvojenim prvim mestom sta si Horvat— Marič zagotovila mesto v reprezentanci.
Zmagi Dimitrije MS in Labispeda
V Zagrebu je bila letošnja otvoritvena kasaška dirka, na kateri so sodelovali tudi ljutomerski kasači in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Najboljši kilometerski čas (1:21,7) je dosegla Dorica MS z Markom Slavičem ml., ki je v sedmi dirki zasedla drugo mesto. Sicer pa sta zmagali Labispeda z Brankom Sršenom iz Banovec v prvi in Dimitrija MS z Markom Slavičem st. v šesti dirki. Drugo mesto sta zasedli Fa-um (Slana) in Fita Sršen), tretji je bil Pančo (Jureš), Rebeka (Puhr) je bila peta, Lero (Hanžekovič) pa šesti.
V nedeljo bodo kasaške dirke v Ljutomeru, kjer bo na sporedu šest točk. V osprtdju zanimanja ljubiteljev kasaškega športa bo prvi tek krožne dirke za prvenstvo Slovenije, kjer bo nastopilo 12 konj, in pa hitra dirka, kjer bo štartalo 7 konj.
—ROKOMET--------------------------------------------
—NOGOMET
Poraz Mure,
Nafta neodločeno
V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi je soboška Mura gostovala v Domžalah in izgubila z 0:1 z istoimenskim moštvom. Sobočani bi lahko osvojili vsaj točko. V naslednjem kolu igra Mura doma z mariborskim Kovinarjem
V tekmovanju območne nogometne lige — vzhod je lendavska Nafta doma igrala z Ojstrico 0:0.
DERBI DOBILA DELOZA
V tekmovanju druge republiške ženske rokometne lige — vzhod je ekipa Deloze v derbi tekmi za naslov prvaka v Veliki Polani premagala ekipo Izlak Zagorje z 21:16. Najboljše strelke pri Polani: Gamze. Vugrinec in Hozjan po 4. Rokometašice Beltinke pa so izgubile v Sevnici z Lisco z 19:21. Najboljši strelki: Kociper 12 in Baša 3. V moški konkurenci je Krog na Ptuju premagal Dravo s 30:20. Najboljši strelec v ekipi Kroga je bil Varga, ki je dosegel 8 golov. V Gornji Radgoni je ekipa Šempetra premagala domače moštvo s 27:22. Najboljša strelca pri Radgoni: Merčnik 7 in Adam 5.
— ODBOJKA-------------------------------
POMURJE V FINALU
— NAMIZNI TENIS-----------
Pomurci najuspešnejši
Republiški polfinale tekmovanja ŠŠD za učence in učenke, ki je bil v Mariboru, je prinesel največ uspeha Pomurcem, saj so pri učencih zasedli vsa prva mesta. Tako se jih je precej uvrstilo v republiški finale, ki bo za dan mladosti v Kobaridu.
V ekipni konkurenci učencev je prepričljivo zmagala prva ekipa OVI-ZA (Unger, Fridrih) pred drugo ekipo (Ori, Gerendaj, Županek). Pri učenkah je ekipa OVIZA (Breznik, Kosec, Horvat, Režonja) zasedla drugo meto, ekipa OŠ Beltinci .pa je bila tretja. Med posamezniki je zmagal Mirko Unger pred Alešem Fridrihom ter Jankom Orijem, med osmerico sta se uvrstila še Gerendaj in Smodiš ter pri učenkah Breznikova in Koroščeva. Tudi v konkurenci dvojic so imeli največ uspeha Pomurci, saj je zmagala dvojica Unger-Fridrih pred dvojico Gerendaj-Smodiš, tretje mesto pa je zasedla dvojica Ori-Rihtarič in pri učenkah dvojica Breznik-Korošec.
M. U.
V telovadnici Mure v Murski Soboti je bil polfinalni turnir v odbojki za kadete, na katerem so sodelovale štiri ekipe iz severovzhodne Slovenije. Rezultati — Pomurje—Stavbar 2:0, Pomurje— Šempeter 2:0 in Pomurje—Fuži-nar 2:0. Mladi odbojkarji Pomurja iz Murske Sobote so tako brez poraza zasedli prvo mesto in se — STRELSTVO---------------
uvrstili v sklepni del tekmovanja, ki bo 24. maja v Ljubljani. Z zmago v Murski Soboti pa so si odbojkarji Pomurja iz Murske Sobote že zagotovili najmanj tretje mesto v Sloveniji, kar je lep uspeh.
Vrstni red: I. Pomurje, 2. Šempeter, 3. Fužinar in 4. Stavbar.
ZMAGALA SD MURA
Na strelišču v Murski Soboti je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v drugo republiško strelsko ligo. Med šestimi ekipami je zmagala SD Mura iz Murske Sobote s 1438 krogi pred SD Jovo Jurkovič Videm in SD Koloman Flisar Tišina po 1427 krogov, Panonijo Murska Sobota 1426, SD Štefan Kovač Turnišče 1.403 in SD Obrtnega združenja Ljutomer 1.392 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Janez Horvat (Mura) s 369 krogi pred Antonom Kocbekom (Videm) 365, Francem Balaškom (Mura) 364, Aleksandrom Bagarijem (Panonija) 360 in Alešem Štefanecem (Tišina) 359 krogov. Filip Matko
lek
RAZPIS ŠTIPENDIJ
za šolsko leto 1986/87
za tozd Kemija — obrat GENTAMICIN in tozd Kozmetika — obrat higienskih proizvodov v Lendavi
Poklic in program	Število štipendij
dipl. inž. strojništva	1
dipl. inž. kemije	1
kemijski tehnik	2
kemijski procesničar	2
Kandidati za štipendijo morajo predložiti:
— vlogo (obr. DZS SP-1, vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic)
— overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega spričevala oz. potrdilo visokošolske organizacije o opravljenih izpitih
— potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu
Prijave za razpisane štipendije morajo prosilci vložiti do 31 maja 1986.
Vloge pošljite na naslov:
LEK LJUBLJANA, Oddelek za izobraževanje,
61000 Ljubljana, Verovškova 57
VESTNIK, 30. APRILA 1986
STRAN 15
za gradnjo kirurgije
33,6 MILIJONA DINARJEV
V akciji dodatnega zbiranja sredstev za dograditev in opremljanje kirurgije v Rakičanu je bilo v prvem trimesečju letošnjega leta od enodnevnih zaslužkov nakazanih 25,192.000 dinarjev, iz krajevnih skupnosti pa 8.578.000 dinarjev. Večina sredstev je bila nakazana iz soboške in lendavske občine, medtem ko so nakazali iz ljutomerske in radgonske občine simbolična.
Prispevki krajevnih skupnosti iz soboške občine: KS Turoplje MS 52.000, KS Boris Kidrič MS 28.000, Sodišnici 48.000, Kukeč 17.000, Križevci 44.000, Lonča-rovci 56.000, Veščica 12.000, Cer-nelavci 69.000, Kupšinci 76.000, Čepinci 250.000, Budinci 115.000, Košarovci 37.000, Kra-marovci 20.000, Križevci 8.000, Lucova 102.000, Boreča 86.000, Šulinci 113.000, Stanjevci 108.000, Peskovci 79.000, Mot-vaijevci 206.000, Hodoš 389.000, Brezovci 146.000, Martinje 68.000, Panovci 18.000, Prosenjakovci 108.000, Središče 82.000, Polana 87.000, Pušča 720, Iva-novci 90.000, Nemčavci 114.000, Selo-Fokovci 438.000, Jurij 173.000, Bogojina 731.000, Petrovci 165.000, Adrijanci 135.000, Ocinje 34.000, Ratkovci 71.000, Gradišče 84.000, Čikečka vas 150.000, Pordašinci 71.000, KS Park MS 22.000, Cankova 110.000, Lipa 401,000, Martjanci 77.000, Bogojina 178.000, Ivanj-evci 56.000, Ro.pašovci 90.000,
V skladu s planom stanovanjske gradnje Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MURSKA SOBOTA
RAZPISUJE
NATEČAJ
za zbiranje soinvestitorjev za gradnjo garaž na območju Lendavske ulice v Murski Soboti.
I.	SPLOŠNI PODATKI O GRADNJI:
Garaža je velika 13 m’. Načrtovana cena za m2 znaša 98.846 din. Začetek gradnje je predviden v juniju.
II.	NATEČAJNI POGOJI:
Na natečaj se lahko prijavijo družbenopravne osebe in zasebniki, ki nameravajo uporabljati prostor v skladu z namensko uporabo.
Za garažo je načrtovana cena 1,285.000 din, ki jo mora soinvestitor v celoti plačati pred začetkom gradnje. Za financiranje gradnje garaž obstaja možnost najetja posojila pri LB Pomurski banki Murska Sobota.
III.	DRUGA POROČILA:
Pisne prijave pošljite na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Murska Sobota, Trg zmage 4, »za razpis«. RAZPISNI ROK "SPAJA 15 dni od objave natečaja.
Vse informacije lahko dobite osebno ali po telefonu na Samoupravni stanovanjski skupnosti Murska Sobota (telefon 22-127).
Prijavljeni soinvestitorji natečaja morajo v 15 dneh po natečaju skleniti soinvestitorsko pogodbo.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine
Murska Sobota
Dolenci 200.000, Salovci 444.000, Niskova 209.000, Krašči 930, Satahovci 95.000, Skakovci 23.000, Serdica 281.000 in Kan-čevci 63.000 dinarjev. Iz lendavske občine: Turnišče 35.000, Kapca 156.000, Hotiza 284.000, Radmožanci 310.000, Genterovci 107.000, Kamovci 100.000, Brezovica 172.000 in Velika Polana 336.000 dinarjev. Iz ljutomerske občine: Ljutomer 10.000 dinarjev. Iz radgonske občine: Videm ob Ščavnici 79.000 dinaijev.
Enodnevni zaslužki — soboška občina: OŠ Grad 92.000, Druž. pravobranilec MS 14.000, Sodišče združenega dela MS 10.000, Astra 29.000, PZC Delovna skupnost 270.000, Panonija 347.000, Potrošnik — Preskrba 1,220.000, Potrošnik — Veleprodaja 676.000, Potrošnik — Merkur 540.000, Potrošnik DSSS 317.000, Potrošnik — Izbira 679.000, ŽG Ljubljana 247.000, Obč. skupnost za zaposlovanje 80.000, OŠ Bogojina 67.000, OŠ
Šalovci 53.O0O, Carinarnica 236.000, OS ZSS MS 25.000, OŠ Puconci 140.000, WO MS 389.000, SDEŠ MS 122.000 MGZ za Pomurje 30.000, OŠ Beltinci 140.000, Dom oskrbovancev Rakičan 154.000, Medobčinske inšp. službe 294.000, SDK MS 402.000, Zdrav, šola Rakičan 63.000, Dimnikar Beltinci 58.000, PZC ZSMH 149.000, Pomurske lekarne 268.000, ZD Murska Sobota 841.000, Splošna bolnišnica 1,708.000, Agromer-kur DSSS 174.000, Agromerkur — Transport 137.000, Agromerkur — Perutnina 17.000, Agromerkur — Perutnina 508.000, OŠ Prosenjakovci 84.000, OŠ Fokovci 40.000, Temeljno sodišče 33.000, Osnovnošolski zavod MS 610.000, MS ZKS 14.000, OK ZKS 20.000 dinarjev. Iz lendavske občine: DU 11.000, OK ZSMS 8.000, OK ZKS 16.000, DS SIS 58.000, OS ZSS 12.000, OK SZDL 15.000, DS DPS 354.000, KZ Lendava - DSSS 52.000, TZO Crenšovci 33.000, TZO Lendava 80.000, TZO Hotiza 21.000, DS HKS Lendava 23.000, Carinarnica 37.000, Ina-Nafta — Raziskovanje 252.000, Ina-Nafta — Strojne delavnice 1,055.000, Ina-Nafta — Petrokemija 557.000, Ina-Nafta — Energetika 229.000, Ina-Nafta — Rafinerija 541.000, Ina-Nafta — DSSS 918.000, Deloza V. Polana 367.000, TZO Turnišče 29.000, TZO Dobrovnik 22.000, ŽG Ljubljana 67.000, DS SIS 54.000, Obč. sodnik za prekrške 18.000, Opekarna Dolga vas 147.000, WO Lendava 199.000, OŠ J. K. — J. Lendava 69.000, Glasbena šola Lendava 20.000, VIZ DSSS 28.000, OŠ DL Lendava 276.000, OŠ Kobilje 35.000, OŠ Odranci 47.000, OS Turnišče 75.000, OŠ Črenšovci 68.000, OŠ Genterovci 41.000, OŠ Bistrica 59.000, OŠ V. Polana 67.000, OŠ Dobrovnik 58.000, TMK Lendava 86.000, Elektromat. Lendava 1,404.000, GV — TVO Lendava 1,193.000, GV — Varis Lendava 539.000, GV — Montaža 907.000, in GV — DSSS 746.000 dinarjev. Iz ljutomerske občine: PMS SZDL 6.000, OK ZSMS 7.000, ZD Ljutomer 240.000, KZ Veržej 289.000, Pekama Ljutomer 72.000, OŠ Šafarsko 59.000, OŠ Bučkovci 40.000, OŠ Stročja vas 60.000, WO Ljutomer 62.000, OŠ I. C. Ljutomer 130.000, OŠ Cezanjevci 50.000, Dom Lukavci 110.000, Carinarnica 5.000, Glasbena šola Ljutomer 27.000, KZ Križevci — DSSS 40.000, OŠ Križevci pri Ljutomeru 105.000,
F. M.
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je za vedno zapustil ljubljeni brat, stric, svak, tast in dober prijatelj
Jože Bertalanič
iz Nuskove 86
Globoka bolečina je ostala v naših srcih, naj mu bo lahka domača zemlja. Iskrena hvala osebju infekcijskega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebej dr. Knaflju, dr. Bedernjaku in dr. Hulovi, ki so mu pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobrodelne namene.
Žalujoče sestre: Albina, Milka in Terezija
Že truplo moje bo trohnelo, in glej... pa kaj sem in kako, to pač ne bo ljudi skrbelo.
ZAHVALA	(Lermontov)
Gospod življenja je poklical k sebi našega dragega očeta
Franca Novaka upokojenega zidarskega mojstra iz Veščice
Ob boleči izgubi se toplo zahvaljujemo vsem, ki so pokojnikov spomin počastili z lepo mislijo, iskreno človeško besedo,"s cvetjem, petjem ali so kakorkoli izrazili, da so cenili njegovo delo in ga spoštovali.
Hvala za tako številno spremstvo do njegovega mirnega, zadnjega doma. Hvala vsem za pomoč v tistih bridkih urah in ob žalostnem slovesu.
Šalinci, 21. aprila 1986
VSI NJEGOVI
Spomin na mater pokopano, komu ni drag? Komu ni svet? Umrje mati vsem prerano, ZAHVALA	naj tudi sto užije let.
(A. Medved)
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prabibe
Veronike Kuhar
roj. Cipot iz Puconec
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa pisno ali ustno izrekli sožalje.
Hvala dr. Horvatu in osebju internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti za zdravljenje, predstavniku KS Puconci za poslovilne besede, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter kolektivu in učencem 5 a razreda OŠ Puconci.
Žalujoči: VSI NJENI
ZAHVALA
V 76. letu starosti me je zapustila draga žena
Marija Mataj
iz Petanjec
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, šopke ali v druge namene.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za lepo odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mož Mirko in vsi njeni
I_____________________________________________________________________________________
■	Delo in trpljenje.
bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina
ZAHVALA in velika bolečina.
Kruta in težka bolezen nam je v 53. letu starosti vzela nadvse dobrega moža, očeta, dedka, brata in tasta
Ivana Mertika
iz Turnišča
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih. Posebna hvala dr. Brozoviču in med. osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Prisrčna hvala č. duhovniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, Mariji Gjerkeš za poslovilne besede in delovni organizaciji tozd Planika Turnišče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sin Ciril in hčerka Micka z družinama, brata Anton in Štefan z družino ter ostalo sorodstvo
Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, in ti se več ne prebudiš.
V SPOMIN
3.	maja mineva žalostno leto, odkar je ugasnilo srce naše ljube žene in mame
Frančiške Lazar roj. Zakoč iz Stanjevec
Tiho in mimo, kot si živela, si odšla tja, kjer ni trpljenja in ne bolečine. Težko je življenje brez tebe, naš dom, ki si ga gradila in imela tako rada, je pust in prazen, odšla si od nas, ko bi te najbolj potrebovali. Ostali so le sledovi tvojih pridnih rok, in naša neizmerna hvaležnost za vse, kar si storila za nas.
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, prinašate cvetje in prižigate sveče.
ŽALUJOČI: VSI TVOJI
ZAHVALA
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne zame pa pomladi ni.
(S. Jenko)
V 65. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, svak in sosed «
Viljem Lesic
iz Trdkove
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za darovane vence in šopke, izrečeno sožalje ter vsem, ki ste ga spremljali v velikem številu na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala vsem gasilcem za poslednjo izkazano čast in številno spremstvo na poslednji poti.
Žalujoči: žena Ana, sinova Franc in Albin, hčerka Marija z možem Rudijem, vnukinja Elizabeta, brat Tone z družino in drugo sorodstvo
STRAN 16
VESTNIK, 30. APRILA 1986
URADNE OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobota, dne 30. aprila 1986	Št. 14
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
Vsebina
117.	Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota za obdobje 1986/1990
118.	Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Murska Sobota za obdobje 1986—1990
119.	Sklep o razpisu referenduma za spremembo namembnosti krajevnega samoprispevka v KS Ižakovci
120.	Odredba o javni razgrnitvi ureditvenega načrta melioracijskih območij Hodoš—Dolenci in Markovci—Šalovci
121.	Sklep o izvolitvi podpredsednikov in članov Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota
122.	Sklep o razrešitvi družbenega pravobranilca samoupravljanja v M. Soboti
123.	Sklep o določitvi članov izvršnega sveta, ki bodo vodili upravne organe občine Murska Sobota
124.	Sklep o določitvi števila članov izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota
125.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Lendava za leto 1985
STRAN 17 VESTNIK, 30. APRILA 1986
117
Na podlagi 115. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in 25. člena Zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) sklenemo delavci, drugi delovni ljudje in občani združeni v Občinski zdravstveni skupnosti Murska Sobota
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1986-1990
1.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani v občinski zdravstveni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma) s tem samoupravnim sporazumom določamo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri zagotavljanju, zdravstvenega varstva v letih 1986—1990 cilje, usmeritve in prednostne naloge pri razvijanju zdravstvenega varstva, pogoje za zagotavljanje zdravstvenih storitev, merila za vzpostavljanje družbenoekonomskih odnosov svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci, druge medsebojne obveznosti kot tudi način zagotavljanja socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom.
S sklenitvijo tega sporazuma opredelimo tudi način in pogoje izvajanja nalog, ki jih bomo skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi uresničevali v Medobčinski zdravstveni skupnosti Pomurja oziroma v Zdravstveni skupnosti Slovenije.
2.	člen
Upoštevajoč predvidene možnosti gospodarskega in socialnega razvoja v občini, zdravstveno stanje prebivalstva in njegove interese po zadovoljevanju potreb na področju zdravstvenega varstva, določamo udeleženci sporazuma za obdobje 1986—1990 naslednje cilje:
—	boljše zdravstveno stanje prebivalstva z zmanjšanjem obolevnosti oziroma njihovih posledic zlasti pri najpogostejših in najresnejših obolenjih,
—	učinkovitejše in boljše zdravstveno varstvo prebivalstva z izboljšanjem dostopnosti predvsem preventivnih in specialistično-am-bulantnih storitev,
—	povečanje motiviranosti in odgovornosti občanov, za njihov aktivnejši odnos oz. skrb do lastnega zdravja,
—	večja skrb organizacij združenega dela za zdravje delavcev. in skrb za varstvo okolja,
—	boljšo strokovno povezanost temeljnih zdravstvenih organizacij v občini oziroma v medobčinski zdravstveni skupnosti ter doslednejšo izpeljavo delitve dela med njimi,
—	nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov svobodne menjave dela in delegatskega sistema z uresničevanjem načel o enakem družbenoekonomskem položaju uporabnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev.
3.	člen
Pri načrtovanju zdravstvenega varstva bomo udeleženci sporazuma opredelili kot prednostne naloge:
—	širitev zdravstveno-vzgojne dejavnosti, w
—	ukrepe in aktivnosti za večjo samozaščitno in zaščitno dejavnost občanov predvsem na področju kroničnih obolenj in poškodb izven dela,
—	zgodnje odkrivanje in zdravljenje raka na rodilih in dojki, zmanjševanje rizičnih nosečnosti, zmanjševanje umrljivosti otrok ter zgodnje odkrivanje in zdravljenje zobne gnilobe,
—	hitrejši razvoj preventivnih in dispanzerskih metod dela pri preprečevanju, odkrivanju, zdravljenju in rehabilitaciji bolezni srca in ožilja ter duševnih motenj in sladkorne bolezni,
—	zmanjšanje vpliva nevarnosti okolja s strokovnim nadzorom in raziskovalnim delom v higiensko-epidemiološki dejavnosti.
Pri načrtovanju zdravstvenih dejavnosti in zmogljivosti bomo zagotovili materialne in druge pogoje za:
—	širjenje obsega in kvalitete dela v enotah splošne medicine, medicine dela, preventivnega zobozdravstva ter dispanzersko obravnavo mladostnikov in odraslih s področja mentalne higiene,
—	nadaljnjo širitev obsega zdravljenja in nege bolnikov na domu,
—	strokovno in kadrovsko krepitev tistih dejavnosti, ki odgovarjajo množičnemu obolevanju prebivalstva na našem področju,
—	izvajanje zdravstvene vzgoje in izobraževanja,
—	opravljanje nalog mentorstva,
—	opravljanje raziskovalnih nalog s področja zdravstva.
Udeleženci sporazuma bomo skupaj z drugimi zdravstvenimi skupnostmi v medobčinski zdravstveni skupnosti Pomurja in Zdravstveni skupnosti Slovenije dajali prednost nalogam za medsebojno usposabljanje osnovne zdravstvene dejavnosti, da prevzame nadzor nad zdravstvenim stanjem občanov in ukrepom za zmanjšanje bolnišničnega zdravljenja v okviru, ki je strokovno-medicinsko in ekonomsko sprejemljiv.
4.	člen
V občinski zdravstveni skupnosti si bomo uporabniki po načelih solidarnosti zagotavljali celovite potrebe po zdravstvenih storitvah v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo obolelih ter poškodovanih občanov izven dela. Pogoji in postopki za uresničevanje teh pravic občanov bodo, ostali nespremenjeni oziroma se bomo o njih enotno sporazumeli z ostalimi zdravstvenimi skupnostmi v okviru Zdravstvene skupnosti Slovenije.
Za storitve v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb na delu bomo vzpostavili solidarnost med temeljnimi organizacijami združenega dela. S to solidarnostjo bomo pomagali tistim TOZD, ki bodo kljub podvzetim ukrepom varstva pri delu, imeli takšne stroške za zdravstvene storitve na tem področju, da bi to ogrozilo socialno varnost 'njihovih delavcev. Do solidarpostne pomoči pri zagotavljanju pravic do zdravstvenih storitev v zvezi s poklicnimi boleznimi in poškodbami, na delu bodo upravičene temeljne organizacije združenega dela, ki bodo:
—	uresničile predpisane ukrepe za varstvo pri delu,
—	imele v določenem obdobju koledarskega leta izdatke za zdravstvene storitve v zvezi s poklicnimi boleznimi in poškodbami na delu v višini, ki presega 5 % sredstev, združenih v zdravstveni skupnosti za zagotavljanje pravic do zdravstvenih storitev (iz dohodka).
Udeleženci sporazuma bomo širili obseg storitev, ki si jih hotno zagotavljali z vzpostavljanjem odnosov neposredne svobodne menjave dela. Tako si bomo delavci zagotavljali postopoma čedalje večji del storitev s področja medicine dela, splošne medicine, zobozdravstva in z neposrednim sporazumevanjem z izvajalci. V zdravstveni skupnosti bomo zmanjšali obvezno združevanje sredstev za zdravstvene storitve organizacijam združenega dela, ki si te storitve zagotavljajo same, vendar do ravni, ki predstavlja solidarnostno dogovorjeni standard za ta ožja področja ža vse uporabnike v občini.
5.	člen
V	občinski zdravstveni skupnosti si bomo uporabniki v letih 1986—1990 zagotavljali socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom skladno z opredelitvami iz samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS 26/83)
Za tisti del pravic do nadomestil osebnega dohodka v času začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni in poškodb, ki si jih delavci in drugi delovni ljudje zagotavljamo v organizacijah združenega dela, bomo vzpostavili medsebojno solidarnostno pomoč med TOZD. To solidarnost bomo uresničevali v občinski zdravstveni skupnosti z ustreznim združevanjem sredstev. Do teh sredstev bodo upravičene temeljne organizacije združenega dela, ki bodo:
—	podvzele in uresničile ukrepe za varstvo pri delu,
—	imele odsotnost z dela zaradi bolezni in poškodb v določenem obdobju, vsaj za 30 % višjo kot je regionalno povprečje,
—	po čnotno dogovorjenih merilih ter osnovah izplačale v istem obdobju na račun nadomestil osebnih dohodkov zaradi bolezni oziroma poškodb svojih delavcev, ki presegajo 30 % zneska združenega v zdravstveni skupnosti za zdravstvene storitve za isto obdobje.
6.	člen
Za načrtovanje zdravstvenih zmogljivosti in dejavnosti bomo udeleženci samoupravnega sporazuma upoštevali normative in standarde, ki bodo skladni z dogovorjenimi cilji, razvojnimi usmeritvami in prednostnimi nalogami iz tega sporazuma. Z njimi bomo:
—	prispevali k nadaljnji usposobitvi in povečanju učinkovitosti dejavnosti splošne medicine, medicine dela, preventivnega zobozdravstva in psihiatrične dejavnosti v osnovni zdravstveni dejavnosti,
—	omogočali povečanje obsega storitev na področju zdravstvene prosvete in vzgoje, zdravljenje in nege bolnikov na domu na področju preventivnih in dispanzerskih metod dela pri obvladovanju kronično-degenerativnih obolenj in na najbolj deficitarnih področjih, oziroma le na tistih ožjih področjih, kjer je to pogojeno z uresničevanjem zastavljenih ciljev in prednostnih nalog.
V	okviru osnovne zdravstvene dejavnosti bomo uvedli v skladu s specifičnostmi obolevanja prebivalstva na našem področju nekatere nove ožje dejavnosti, same mreže ambulant v občini ne bomo širili.
Skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi na območju medobčinske zdravstvene skupnosti Pomurja in Zdravstvene skupnosti Slovenije bomo načrtovali nadaljnje zmanjševanje bolnišničnega zdravljenja do strokovno opravičljive meje in prenašanje teh storitev na specialistično-ambulantno in osnovno zdravstveno dejavnost.
Poleg nalog iz prejšnjega odstavka tega člena bo občinska zdravstvena skupnost zagotovila materialne in druge pogoje za razvoj enotnega računalniškega zdravstveno informacijskega sistema in sicer tako, da bo v letih 1986—1990 postopoma vzpostavila regionalno zdravstveno-informacijsko enoto.
7.	člen
Občinska zdravstvena skupnost bo v svojem programu posebej ovrednotila dejavnosti in ukrepe, ki se nanašajo na področje zdravstvene vzgoje in prosvete, sistematične in preventivne preglede posameznih skupin občanov, ukrepe v zvezi z obvladovanjem rizičnih faktorjev za nastajanje obolenj srca in ožilja, za zgodnje odkrivanje rakastih obolenj, v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem zobnih obolenj, kot tudi na drugih področjih zdravstvene preventive.
Ta sredstva bodo v odnosih svobodne menjave dela lahko pridobile zdravstvene organizacije, predvsem osnovna dejavnost, le če bo uresničila dogovorjeni preventivni program v občini. Občinska zdravstvena skupnost bo sredstva za preventivni program oziroma prednostne naloge iz tega sporazuma povečala v letih 1986—1990 z večjo stopnjo rasti kot je predvidena rast sredstev za zdravstveno varstvo v občini.
8.	člen
Uporabniki in izvajalci bomo storitve osnovne dejavnosti v odnosih svobodne menjave dela ovrednotili tako, da bomo v ceno storitev vračunali:
—	osebne dohodke z normativi dogovorjenega števila delavcev v zdravstvenih organizacijah v takšni višini, da se njihova raven najpozneje v letu 1986 izenači z ravnijo osebnih dohodkov drugih delavcev v združenem delu v občini,
—	materialne stroške skladno z normativi za enote storitev in skladno z gibanjem dogovorjenega obsega storitev ter z gibanjem cen materialov na tržišču,
—	sredstva amortizacije za opremo v lQO-odstotni zakonsko predpisani višini, za ostala osnovna sredstva pa v letih 1986 in 1987 na realni ravni iz leta 1985 ter v naslednjih letih prav tako v 100-odstotni zakonsko predpisani višini,
sredstva skupne porabe TOZD v višini, ki se bo najpozneje leta 1986 izenačila z višino sredstev skupne porabe, kot si jo zagota-vljajo drugi delavci v združenem delu v občini,
—	sredstva rezerv, zakonskih in drugih obveznosti v višini, ki jo opredeljujejo predpisi oziroma samoupravni sporazumi.
Udeleženci sporazuma bomo skupaj ž drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v medobčinski zdravstveni skupnosti Pomurja vrednotili storitve specialistične in bolnišnične dejavnosti na enak način, po istih kriterijih kot je to opredeljeno v prvem odstavku
tega člena. Za osebne dohodke in skupno porabo TOZD bomo načrtovali skladno z njihovo višino v združenem delu, v medobčinski zdravstveni skupnosti Pomurja.
Cene oblikovane po elementarnih kalkulacijah iz tega člena bodo veljale za storitve, ki bodo opravljene v okviru dogovorjenega delovnega načrta posamezne zdravstvene organizacije. Za ston.^e, ki bi sicer bile opravljene, a ne bi bile v skladu z dogovorjenim planom, bomo udeleženci poravnati le izjemoma.
' Uporabniki in izvajalci bomo po sprejemu srednjeročnega plana skupnosti sprejeli tudi 5-letne samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela, s katerimi bomo podrobneje uredili medsebojne pravice in obveznosti.
9.	člen
Udeleženci sporazuma bomo v ceno zdravstvenih storitev vključevali tudi sredstva pospešene amortizacije za investicije v zdravstvene objekte, nujno obnovo opreme ter za opremo novih dejavnosti in metod dela, vezanih na uspešno in učinkovito opravljanje nalog. O teh sredstvih odločijo uporabniki in izvajalci s samoupravnimi sporazumi o svobodni menjavi dela.
10.	člen
Udeleženci sporazuma bomo za uresničevanje programa zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti združevali sredstva v znesku leta 1986	2.175.051	din
leta 1987	2.300.252	din
leta 1988	2.405.975	din
leta 1989	2.516.624	din
leta 1990	2.632.431	din
Za uresničevanje pravic do zdravstvenih storitev, opredeljenih v samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva in skladno s tem sporazumom bomo združili:
—	delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje iz dohodka 11,10 % po osnovi bruto osebnega dohodka,
—	kmetje 27,5 % od katastrskega dohodka.
Za uresničevanje pravic s področja socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, ki ga uresničujemo v zdravstveni skupnosti bomo združevali:
—	delavci in drugi delovni ljudje 0,50 % od bruto osebnega dohodka,
—	združeni kmetje 0,50 % od povprečnega bruto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu.
Občinska zdravstvena skupnost lahko razporedi sredstva po opredelitvah iz 2. odstavka tega člena le za pokrivanje stroškov zdravstvenih storitev, za potrebe delovanja zdravstva v izrednih razmerah in pogojih splošnega ljudskega odpora, za razvoj računalniškega sistema v zdravstvu ter dogovorjene skupne naloge v občinski, medobčinski in republiški zdravstveni skupnosti.
Sredstva, združena po opredelitvah iz tretjega odstavka tega člena se lahko uporabljajo le za zagotavljanje socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom.
11.	člen
V letih 1986—1990 bomo v občinski zdravstveni skupnosti določili participacije uporabnikov pri uveljavljanju pravic do zdravstvenih storitev najmanj enake višine teh zneskov, enotno dogovorjenih v Zdravstveni skupnosti Slovenije. Na ta način bomo iz sredstev osebne porabe občanov zbrali okrog 2,5 % potrebnih sredstev za pokrivanje stroškov za zdravstvene storitve.
12.	člen
Z združenimi sredstvi v občinski zdravstveni skupnosti si bomo delavci, drugi delovni ljudje in občani zagotavljali uresničevanje dogovorjenih pravic do zdravstvenih storitev in socialne varnosti po načelih medsebojne solidarnosti.
Poleg tega bomo iz teh sredstev zagotavljali:
—	uresničevanje nalog pri usposabljanju in opremljanju zdravstvenih organizacij za delovanje v izjemnih razmerah in pogojih splošnega ljudskega odpora,
—	za vzpostavitev računalniškega zdravstveno informacijskega sistema v občinski oziroma medobčinski zdravstveni skupnosti,
—	za solidarnostne naloge v okviru Zdravstvene skupnosti Slovenije in medobčinske zdravstvene skupnosti,
—	za skupne naloge na ravni republiške zdravstvene skupnosti, — za naložbe v investicije.
13.	člen
Na podlagi opredelitev iz sporazuma o temeljih plana medobčinske zdravstvene skupnosti Pomurja soglašamo udeleženci sporazuma, da vzpostavimo z drugimi občinskimi skupnostmi na območju medobčinske skupnosti sistem vzajemnosti pri zagotavljanju pravic uporabnikov do zdravstvenih storitev.
14.	člen
Za uresničevanje solidarnostnih nalog v Zdravstveni skupnosti Slovenije J>o občinska zdravstvena skupnost združevala sredstva po enotni evidenčni prispevni stopnji na bruto osebni dohodek; višino te stopnje bo vsako leto s finančnim načrtom ugotovila skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije.
15.	člen
Občinska zdravstvena skupnost po enotni prispevni stopnji ne zagotavlja z lastnimi sredstvi uresničevanja zagotovljenega programa, zato bo ob upoštevanju zakonskih obvez ter meril in kriterijev iz samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov Zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji prejemala v posameznih letih solidarnostna sredstva na ravni republike v višini, izraženi v odstotni vrednosti lastnega zagotovljenega programa iz leta 1984 in sicer:
leta 1986 leta 1987 leta 1988 leta 1989 leta 1990
12,46% 19,94% 30,44 %
30,44 %
30,44 %
16.	člen
Občinska zdravstvena skupnost je poleg sredstev solidarnosti za zagotovljeni program upravičena tudi do sredstev solidarnostne pomoči, če ima nepričakovane in nadpovprečne izdatke za posamezne vrste zdravstvenih storitev in če ti izdatki presegajo 3 % letnega finančnega načrta skupnosti in so se v tekočem letu pojavili na novo.
STRAN 19 VESTNIK, 30. APRILA 1986
17.	člen
. Občinska zdravstvena skupnost bo izločala na poseben račun sredstev in za izjemne razmere tako, da bodo do leta 1988 dosegle 5 % povprečnih izdatkov za zdravstvene storitve v minulem letu, po letu 1988 pa bo zagotovila vsako leto razliko v višni porabljenih sredstev. Ta sredstva bo občinska zdravstvena skupnost združila zdravstveni skupnosti Slovenije, v kolikor bi nastopile v posameznih občinah nepredvidene okoliščine, ki občutno povečajo potrebe po zdravstvenih storitvah epidemije nalezljivih bolezni, večje število poškodb občanov izven dela, elementarne nesreče in druge izjemne razmere (potresi, poplave, ekološke katastrofe, toča, požar, zastrupitve in podobno)
18.	člen
Občinska zdravstvena skupnost bo v planu zagotovila potrebna sredstva za naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z obrambnimi načrti. V ta namen bo zbirala sredstva po stopnji 0,10 % od planiranega bruto osebnega dohodka delavcev v občini.
19.	člen
Za naloge skupnega pomena iz programa Zdravstvene skupnosti Slovenije bodo delavci in drugi delovni ljudje v občinski zdravstveni skupnosti združevali sredstva v Zdravstveni skupnosti Slovenije po enotni stopnji bruto osebnega dohodka delavcev v občini. Višina te stopnje bo določena z vsakoletnim finančnim načrtom zdravstvene skupnosti Slovenije.
20.	člen
Zneske iz tega sporazuma, ki so opredeljeni v stalnih cenah leta 1985, bomo udeleženci sporazuma tekoče valorizirali skladno z opredelitvami iz družbenega plana občine in pri tem upoštevali inflacijske količnike, ki jih bo ugotovil Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje. Valorizacijo bomo opravili s sprejetjem letnih načrtov skupnosti kot tudi medletnimi vsklajevanji z nominalnimi rastmi posameznih parametrov, pomembnih za vrednotenje programa skupnosti. Po istih načelih bomo v zdravstveni skupnosti valorizirali tudi finančne načrte zdravstvenih organizacij, s katerimi sklepamo sporazume o svobodni menjavi dela.
21.	člen
Udeleženci sporazuma bomo tekoče, najmanj pa enkrat letno, preverjali uresničevanje tega samoupravnega sporazuma. Pri tem po-oblačamo skupščino zdravstvene skupnosti, da ukrepa, v kolikor bi prišlo do motenj oziroma odstopanj v izvajanju tega sporazuma.
Posebej jo pooblaščamo, da ukrepa:
—	če bi prišlo do sprememb v zmogljivostih zdravstvenih organizacij združenega dela, s katerimi bi bilo otežkočeno uresničevanje-dogovorjenih ciljev ali nalog ali občutnega povečanja obsega opravljenih storitev. Pooblaščamo jo, da podvzame potrebne aktivnosti, da bodo načrtovani cilji uresničeni in da bo opravljanje zdravstvenih storitev potekalo skladno s planom.
—	če bi pri posameznih organizacijah združenega dela — udeležencih sporazuma prišlo do resnejših motenj v poslovanju tako, da ne bi bili sposobni združevati sredstev po opredelitvah iz tega sporazuma. V tem primeru sme skupščina pristati, da te organizacije ne plačujejo prispevka za zdravstveno varstvo le v primerih, ko izplačujejo svojim delavcem zajamčeni osebni dohodek oziroma v drugih primerih predlagati udeležencem spremembo sporazuma o temeljih plana in s tem tudi prerazporeditev pravic in obveznosti med udeleženci v občinski zdravstveni skupnosti.
22.	člen
Ta samoupravni sporazum velja, ko ga sprejmejo udeleženci in se uporablja od 1. januarja 1986. S tem dnevom preneha veljati samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti M. Sobota za obdobje 1981 — 1985 ter aneks št. 1 k temu sporazumu.
Ta sporazum se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 976/1985-1-1/1
Datum: 22. 1. 1986
UDELEŽENCI
Na podlagi določb 22. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti M. Sobota za obdobje 1986—1990 je skupščina OZS M. Sobota na skupni seji zbora uporabnikov in izvajalcev dne 25. 4. 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
L
Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti M. Sobota ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti M. Sobota za obdobje 1986—1990 sklenjen.
II.
Na podlagi podpisov podpisnikov ugotavljamo da je SaS o temeljih planov OZS za obdobje 1986—1990 podpisalo od 180 udeležencev 159 udeležencev ali 88,3 %.
III.
Podpisani SaS o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti M. Sobota za obdobje 1986—1990 se hrani in je na vpogled vsem udeležencem na Skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti občine M. Sobota
Številka: 976/1985-1-1/1
Datum: 25/4-1986
Predsednik skupščine:
Evgen Horvat, 1. r.
118
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih, ki uresničujejo svobodno menjavo dela kot uporabniki ali izvajalci programov storitev na področju vzgoje in izobraževanja v Občinski izobraževalni skupnosti Murska Sobota
sklepamo
na podlagi 23. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS št. 1/80)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O TEMELJIH PLANA OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1986-1990
PROGRAM OSNOVNEGA IZOBRAŽEVANJA V OBČINI
1.	člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci), združeni v občinski izobraževalni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: OIS) M. Sobota bomo v obdobju 1986—1990 zadovoljili potrebe po vzgoji in izobraževanju, s tem, da bomo vključili v osnovno šolo naslednje število šoloobveznih otrok:
Osnovna šola	1986	1987	1988	1989	1990	Opomba
1. Bakovci	324	323	332	335	342	
2. Beltinci Melinci	903 53	891 52	875 49	863 49	842 40	COŠ
3, Bogojina	288	291	196	299	306	
4. Cankova	302	306	303	313	315	
5. Fokovci	149	151	150	152	146	
6. Grad	434	427	438	432	437	
7. Gor. Petrovci	287	288	275	274	279	COŠ
8. Kuzma	229	232	235	233	235	
9. L M. Sobota	1010	1020	1000	960	949	
10. II. M. Sobota	570	570	580	560	560	
11. III. M. Sobota	910	920	920	900	890	
12. IV. M. Sobota	110	125	135	145	155	OŠ s prilagojenim programom za lažje duševno prizadete otroke in
del. uspos.
13. 14. 15. 16. 17.	Prosenjakovci Puconci Rogašovci Šalovci Markovci, Tišina	163 600 388 154 32 535	153 613 412 138 30 549	160 616 435 137 33 540	172 573 429 140 29 510	149 584 432 139 34	dvojezična COŠ
	SKUPAJ	7.441	7.491	7.509	7.376	7.337	
Poleg potreb, opredeljenih v 1. odstavku, bomo udeleženci zadovoljili tudi potrebe po osnovnem izobraževanju odraslih, izražene s številom vpisanih v osnovno šolo za odrasle pri Delavski univerzi Murska Sobota.
2.	člen
Izvajalci združeni v OIS M. Sobota bomo izvajali naslednje programe storitev:
a)	program storitev, s katerim se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za osnovno šolo.
—	program storitev, s katerim se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za celodnevno šolo,
—	program storitev, s katerim se uresničuje razširjeni program interesnih dejavnosti,
—	program storitev, s katerim se uresničuje predmetnik-z učnimi načrti za podaljšano bivanje,
b)	program storitev, s katerim se uresničuje predmetnik z učnimi načrti v organizacijah za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	program storitev, s katerimi se uresničuje razširjeni program interesnih dejavnosti,
—	program storitev, s katerim se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za podaljšano bivanje,
c)	prevozi učencev v šolo v skladu z zakonom,
č) program storitev glasbene šole,
d)	program storitev delavske univerze,
—	program osnovnošolskega izobraževanja odraslih,
—	program storitev delegatskega izobraževanja,
e)	program storitev šole v naravi za 4. in 5. razred,
f)	program storitev za zagotovitev prehrane učencev
g)	program storitev vzgoje in izobraževanja za učence na zdravljenju v bolnišnici
h)	program storitev društev in družbenih organizacij, ki se s svojimi programi vključujejo v proces vzgoje in izobraževanja.
3.	člen
Pri izvajanju vzgojnoizobraževalnih programov za zagotavljanje obveznega osnovnega šolanja bomo izvajalci upoštevali naslednje standarde in normative:
I.	STANDARDI STORITEV
1.	Program storitev mora učencem nuditi pouk in druge oblike vzgojnoizobraževalnega dela v takšnem obsegu in kvaliteti kot jo določajo :
a)	obvezni predmetnik z učnimi načrti za osnovne šole,
b)	prilagojeni predmetnik z učnimi načrti za lažje duševno prizadete otroke in s programom delovnega usposabljanja,
c)	predmetnik z učnimi načrti za osnovno izobraževanje odraslih č) brezplačni prevoz šoloobveznih učencev
d)	šolske ekskurzije:
od 1.—3. razreda v območju občine do 20 km v eno smer
od 4.-8. razreda v območju SR Slovenije do največ 120 km v eno smer.
2.	Program storitev mora učencem zagotoviti:
a)	da v oddelku ni več kot 32 učencev in ne manj kot 16 s tem, daje:
—	v oddelku dvojezične šole lahko največ 24 učencev,
—	v kombiniranem oddelku učencev iz dveh razredov ima lahko največ 24 učencev,
—	v kombiniranem oddelku učencev iz treh razredov lahko največ 16 učencev,
—	v oddelku organizacije za usposabljanje lahko največ 15 učencev, vendar v prvem razredu ne več kot 9, v drugem oziroma tretjem razredu pa ne več kot 11;
b)	da v skupini, ki se oblikuje z delitvijo oddelka, kadar to terja učni načrt, ni več kot 20 učencev;
c)	da v skupini za delovno usposabljanje ni več kot 7 na prvi, 8 na drugi in 9 na tretji stopnji delovnega usposabljanja.
3.	Vzgojnoizobraževalna organizacija mora za izvajanje pouka in drugih oblik vzgojnoizobraževalnega dela zagotoviti zadostno število učiteljev in drugih strokovnih delavcev, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane in na podlagi zakona določene pogoje.
II.	NORMATIVI:
1.	Normativi za oblikovanje oddelkov in skupin:
a	) Oddelek se oblikuje praviloma za učence istega razreda (čisti oddelek). Če ni dovolj učencev za čiste oddelke se oddelek oblikuje za učence dveh ali treh oddelkov (kombiniran oddelek).
b	) V oddelku je praviloma toliko učencev, kolikor dopušča standard. Manj učencev je v oddelkih lahko:
—	če gre za edini oddelek istega razreda, ki ga ni mogoče združiti v kombiniran oddelek, v organizacijah za usposabljanje najmanj 5 v prvem razredu in najmanj 6 od drugega razreda dalje,
—	manj učencev v oddelkih je lahko tudi takrat, ko z razporeditvijo po 32 učencev istega razreda, zadnji oddelek ne bi bil polnoštevilen,
—	v dvojezični šoli z madžarskim učnim jezikom je v edinem oddelku istega razreda lahko tudi manj kot 16 učencev.
V	skupini za delovno usposabljanje na prvi razvojni stopnji mora biti vsaj 5, na drugi razvojni stopnji vsaj 6 in na tretji razvojni stopnji vsaj 7 učencev.
2.	Normativi dela pedagoških delavcev:
a)	tedenska učna obveznost:
—	20 ur neposrednega vzgojnoizobraževalnega dela, za katero se zahteva najmanj višja strokovna izobrazba,
—	66 ur neposrednega vzgojnoizobraževalnega dela za učitelje v oddelkih podaljšanega bivanja,
—	25 ur neposrednega vzgojnoizobraževalnega dela v oddelku bolnišnice.
b)	priprave na pouk in drugo delo v zvezi z izvajanjem vzgojnoizobraževalnega programa v času, ki preostane do 42 ur tedensko.
3.	Normativi za druga dela v zvezi z izvajanjem programa storitev:
a)	delo ravnatelja: 42 ur tedensko na 16 oddelkov,
b)	administrativna in računovodska dela: 63 ur tedensko na 16 oddelkov,
c)	dela hišnika in kurjača: 42 ur tedensko na 16 oddelkov,
č) delo snažilke 42 ur tedensko za:
—	450 m2 čistilne površine (ladijski pod)
—	500 m2 čistilne površine (nelakiran parket)
—	700 m2 čistilne površine (vinaz, teraco ali lakirani parket).
d)	delo kuharice 42 ur tedensko za:
—	300 malic v nemehanizirani kuhinji,
—	400 malic v polmehanizirani kuhinji,
—	500 malic v mehanizirani kuhinji
4.	Normativi za ekskurzije — ena ekskurzija letno:
a)	1.—3. razred — območje občine do 20 km v eno smer
b)	4.-8. razred — območje SR Slovenije do 120 km v eno smer.
MERILA ZA VREDNOTENJE ZAGOTOVLJENEGA PROGRAMA
4.	člen
Obseg in zahtevnost vzgojnoizobraževalnega in drugega potrebnega dela, kot tudi oblikovanje oddelkov in učnih skupin določamo na podlagi enotnih osnov standardov in normativov.
5.	člen
Vrednost zagotovljenega programa, ki temelji na obveznem predmetniku in učnem načrtu osnovne šole in drugih pravicah učencev po zakonu o osnovni šoli, se izraža z enoto storitve, ki jo predstavlja oddelek.
6.	člen
Izhodišče za vrednotenje vloženega dela je doseženi povprečni osebni dohodek zaposlenih v osnovnem šolstvu v SR Sloveniji. Pri tem se upošteva v ceni storitve opredeljena stopnja zahtevnosti dela ter dogovorjena razmerja v zahtevnosti tega dela.
Za delo v posebnih pogojih se količnik iz prejšnjega odstavka poveča:
a)	za delo z učenci v kombiniranem oddelku iz dveh razredov za 15%,
b)	za delo z učenci v kombiniranem oddelku iz treh razredov za 20 %,
c)	za vodenje osnovne šole za 35 %,
d)	za delo z učenci v delovnem usposabljanju za 20 %.
7.	člen
Sredstva za skupno porabo delavcev vračunavamo v višini povprečnih izplačanih sredstev skupne porabe v gospodarstvu v SR Sloveniji v tekočem letu za potrebno število delavcev s polnim delovnim časom.
8.	člen
Obveznosti iz dohodka za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti, ki se na podlagi zakona krijejo iz dohodka, se upoštevajo v višini povprečnih stopenj prispevkov v SRS za tekoče leto.
9.	člen
Sredstva rezerv so vračunana v zakonsko določeni višini.
10.	člen
Sredstva za kritje materialnih stroškov za izvajanje zagotovljenega programa se vračunajo v višini 10% od dohodka.
11.	člen
Amortizacijski stroški so vračunani v normirani višini, pri čemer se pri izračunu upošteva:
a)	prostorski normativi: 6,6 m2 na učenca v osnovni šoli.
v 1 izmeni (neto m2) 8,8 m2 na učenca v organizacijah s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom, 9,9 m2 na učenca v organizacijah za delovno usposabljanje
b)	koeficienti izmene: 1,2 v osnovni šoli
1,0 v organizacijah s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom,
1,0 v organizacijah za delovno usposabljanje
c)	povprečno število 25 v osnovni šoli
učencev v oddelku: 10 v organizacijah s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom,
8 v organizacijah za delovno usposabljanje, d) stopnja odpisa:	1,5 % za zgradbe, oz. 4,5 % — zgradbe lese-
ne konstrukcije
12,5 za opremo;
e)	cena na m2 neto zazidane površine 71,520 din za nepremičnine in 11.445 din za opremo.
12.	člen Povračilo za prevoze učencev vračunamo po dejanskih stroških.
13.	člen
Povračilo za ekskurzije vračunamo za razrede:
— od 1. do 3. razreda: 3.100 din na oddelek, — od 4. do 8. razreda: 18.700 din na oddelek.
PROGRAM INVESTICIJ - REFERENDUMSKI PROGRAM
14.	člen
v 000 din
v planskih cenah 1985
Investicija	Bruto površina v m2	Vrednost
— Gradnja večnamenske telovadnice pri OŠ	2.226	360.120
E. Kardelj v M. Soboti in zaklonišče	282	
— dograditev učnih prostorov OŠ v Bakovcih — dograditev telovadnice pri OŠ v Bakovcih	2.714	278.272
— dograditev telovadnice pri OŠ v Bogojini	438	39.280
— dograditev OŠ v Cankovi	400	41.600
— dograditev telovadnice pri Oš A. Rotdajč Grad	400	41.600
— nadzidava Osnovne šole v Kuzmi	839	56.000
— razširitev OŠ K. Destovnik Kajuh v M. Soboti	1.793	156.800
SKUPAJ	8.244	973.672
STRAN 20 VESTNIK, 30. APRILA 1986
15.	člen
Za izgradnjo objektov referendumskega programa bomo uporabniki združili finančna sredstva iz občinskega samoprispevka 0,50 % v višini 386.975 din, pospešene amortizacije v višini 245.578 din, prenosa sredstev iz preteklega referendumskega programa v višini 33.000 din, prispevki KS in SIS in OZD v višini 276.119 din in iz vzajemnosti pri Izobraževalni skupnosti Slovenije v višini 32.000 din.
16.	člen
Za večja vzdrževalna dela osnovnošolskih objektov bomo izvajalci združevali amortizacijska sredstva od nepremičnin v višini 100 % od obračunane amortizacije, za kar se bomo dogovorili z letnimi programi v skladu z določili Sam. sporazuma o združevanju amortizacije.
PROGRAM SKUPNIH NALOG V IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI SLOVENIJE
17.	člen
Naloge, ki so skupnega pomena za celotno področje vzgoje in osnovnega izobraževanja:
—	strokovne in raziskovalne naloge, pomembne za področje osnovnega izobraževanja,
—	vzgojnoizobraževalna dejavnost strokovnih društev, njihovih zvez in družbenih organizacij, ki s svojo dejavnostjo dopolnjujejo osnovnošolsko izobraževanje,
—	sofinanciranje mladinskega periodičnega tiska,
—	subvencioniranje izdaj učbenikov za učence osnovnih šol s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom, za kolikor so le-ti zaradi nizke naklade višji od stroškov izdaj učbenikov za osnovne šole,
-	postopen prehod na celodnevno obliko dela v osnovnih šolah v občinah, ki so upravičene do solidarnostnih sredstev in sicer največ do 1'0 % oddelkov v letu 1990,
—	sofinanciranje razvojno-inovacijskih in hospitacijskih dejavnosti osnovnih šol, ter pokr. vanje dela stroškov hospitacij na opredeljenih hospitacijskih osnovnih šolah.
18.	člen
Uporabniki, združeni v občinskih izobraževalnih skupnostih, bomo v Izobraževalni skupnosti Slovenije za navedene naloge iz 17. člena združevali sredstva po enotni prispevni stopnji iz bruto osebnega dohodka.
PROGRAM VZAJEMNEGA INVESTIRANJA
19.	člen
Občinske izobraževalne skupnosti bomo v Izobraževalni skupnosti Slovenije združevale sredstva za investicije v osnovnošolski prostor na manj razvitih območjih, kot jih opredeljuje Zakon o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji, v obsegu, ki omogoča izgradnjo 2000 m2 nove površine letno.
20.	člen
Delovni ljudje in občani, združeni v občinski izobraževalni skupnosti, bomo sredstva za obveznosti iz 19. člena združevali v Izobraževalni skupnosti Slovenije nepovratno, po enotni prispevni stopnji iz bruto osebnega dohodka.
PREOSTALE NALOGE
21.	člen
Udeleženci bomo združevali sredstva za kritje obveznosti štipendiranja za kadrovske potrebe osnovnih šol.
22.	člen
Udeleženci bomo glede na materialne možnosti uskladili program posodobitve učne tehnologije in opreme osnovnih šol.
23.	člen
Za pokritje stroškov vzgojnoizobraževalnih dejavnosti na mladinskih delovnih akcijah bomo udeleženci združevali sredstva v skladu z družbenimi dogovori in samoupravnimni sporazumi.
24.	člen
Udeleženci bomo združevali sredstva za poravnavo obveznosti v plačilnem prometu ter za odplačilo anuitet za najete kredite v preteklih srednjeročnih obdobjih.
25.	člen
Udeleženci bomo združevali sredstva za delovanje organov OIS, njihovih delovnih teles ter koordinacijskih odborov ter sofinancirali skupno strokovno službo.	“ '
ZDRUŽEVANJE IN PORABA SREDSTEV ZA IZVEDBO VSEH PROGRAMOV IN NALOG
26.	člen
PREDLOG v 000 din v cenah 1985
Besedilo	Dovoljena por. 1985	Korig. dov. por. ' 1985	1986	1987	1988	1989	1991?*^ ~	Povpreč. let. rast
L PRIHODKI 1. Združena sred, po prisp. stopnji	843.281	856.375	893.333	937.981	975.674	1.010.245	1.062.208 4.879.441	4,4
2. Sred, solidarnosti SRS	194.356	228.392	233.099	241.009	246.254	256.169	250.972 1.227.503	1.9
3. Sred, za dvojezičnost — SRS	12.219	12.700	13.144	13.604	14.080	14.574	15.084	70.486	3,5
4. Sredstva za Rome — SRS	8.489	8.489	8.785	8.785	8.785	8.785	8.785	43.925	1.0
5. Sredstva za COŠ — SRS	19.892	19.892	20.270	20.655	21.047	21.447	21.855	1 Op.274	1.9
6. Sred, za MDA — SRS	287	287	297	307	318	329	341	/1.592	3,5
SKUPAJ	1.078.524	1.126.135	1.168.928	1.222.341	1.266.158	1.311.549	1.359.245 6.328.221 )	3,8
II. ODHODKI				1.072.302 1.122.115		1.162.511	1.204.361	1.248.280	5.809.569	4,3
1.	Program osnov, šol. izobražev.	966.815	1.612.855							
2. Sofinansiranje glasbene šole		14.906	15.740	16.527	17.353	17.908	18.481	19.187	89.456	4,0
3.	Delavska univerza	5.523	5.825	6.000	6.180	6.365	6.556	6.753	31.854	3,0
4.	Sof. prog. skup, nalog SRS	4.380	4.380	4.657	4.820	4.988	5.164	5.343	24.972	4,1
5.	Sof. prog, vzajemnosti SRS	231	231	3.400	3.520	3.644	3.770	3.902	18.236	' —
6.	Pospešena amortiz.	—	—	45.704	47.350	49.054	50.820	52.650	245.578	3,6
7.	Sof. tehnične kulture	3.315	3.315	3.441	3.571	3.707	3.848	3.995	18.562	3,8
8.	Sofinansiranje društev	800	800	830	861	894	928	963	4.476	3,8
9.	Kadrovske štipendije	2.359	2.359	2.448	2.542	2.638	2.738	2.843	13.209	3,8
10.	Delo samouprav, organov SIS	340	340	350	361	372	383	394	1.860	3,0
11.	Sof. SSS SIS druž. dejavnosti	8.226	8.661	8.920	9.188	9.463	9.747	10.040	47.358	3,0
12.	Poslovni stroški SIS	3.250	3.250	3.347	3.448	3.551	3.658	3.768	17.772	3,0
13.	Invest, vlaganja — ref. prog.	67.406	67.406	—	—	—	—	—	-—	' ■ —
14.	Drugi odhodki	973	' 973	1.002	1.032	1.063	1.095	1.127	5.319	3,0
SKUPAJ		1.078.524	1.126.135	1.168.928	1.222.341	1.266.158	1.311.549	1.359.245	6.328.221	
Prispevna stopnja				5,86	5,96	5,97	5,96	6,05	5,96	
27.	člen
Nominalno višino sredstev za posamezne naloge, opredeljene s tem sporazumom, bomo določali z letnimi planskimi akti v skladu s 75. členom Dogovora o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 tako, da bomo:
—	v povračilu planirani del sredstev za osebne dohodke izvajalcev in sklada skupne porabe valorizirali skladno z rastjo povprečnega nominalnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v občini;
—	ostale elemente v cenah zagotovljenega programa povečali skladno z rastjo cen na drobno;
—	revalorizirali programe storitev med letom ob periodičnih obračunih, celoletno pa po zaključnem računu.
28.	člen
Če združevanje sredstev ne dosega s tem sporazumom predvidene višine ali dinamike, sprejmejo uporabniki in izvajalci program ukrepov za uskladitev obsega in pogojev nadaljnje svobodne menjave dela ter obsega odhodkov z razpoložljivimi sredstvi.
Med ukrepi iz prejšnjega odstavka so lahko: zmanjšanje obsega programov, ukinitev določenih programov, znižanje povračil izvajalcem in povečanje prispevkov uporabnikov.
29.	člen
Če se izkaže, da ni mogoče uresničiti planskih nalog in da motenj ne more preprečiti skupščina z ukrepi, določenimi v prejšnjem členu, skupščina obvesti udeležence in začne postopek za spremembo tega sporazuma.
Šteje se, da so pri uresničevanju planskih nalog nastale motnje, če:
1.	se programi ne izvajajo v predvidenem obsegu in kvaliteti,
2.	ni mogoče zagotoviti sredstev v dogovorjeni višini.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30.	člen
Skupščina OIS M. Sobota bo spremljala uresničevanje tega sporazuma in najmanj enkrat letno analizirala njegovo uresničevanje ter o tem obveščala udeležence.
31.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma opravlja organ za samoupravni nadzor OIS M. Sobota.
Organ iz prejšnjega odstavka spremlja zlasti:
—	skladnost planov OIS z določbami tega sporazuma,
—	uresničevanje s tem sporazumom določenih planskih smotrov in nalog,
—	spoštovanje standardov in normativov za oblikovanje cen storitev in povračil v svobodni menjavi dela,
—	združevanje, usmerjanje in porabo sredstev za izvedbo s sporazumom določenih planskih ciljev in nalog.
32.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko skupščina OIS M. Sobota ugotovi, da je k njemu pristopila večina udeležencev.
Sporazum začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje.
ŠTEVILKA: 887/85-2-1/1
DATUM: januar 1986
UDELEŽENCI:
Na podlagi določb 32. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Murska Sobota za obdobje 198'6—1990 je skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Murska Sobota na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 24. 3. 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
L
Skupščina Občinske izobraževalne skupnosti M. Sobota ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Murska Sobota za obdobje 1986—1990 sklenjen.
II.
Na podlagi podpisov podpisnikov ugotavljamo, da je Samoupravni sporazum o temeljih planov Občinske izobraževalne skupnosti za obdobje 1986—1990 podpisalo od 180 udeležencev 159 udeležencev ali 88,3 %.
•
III.
Podpisani Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Murska Sobota za obdobje 1986—1990 se hrani in je na vpogled vsem udeležencem na Skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti občine Murska Sobota.
ŠTEVILKA: 887/85-2-1/1
DATUM: 24/3-1986
Predsednik skupščine: Martin Puhan Martin Puhan,
119
Na osnovi Zakona o samoprispevku (Ur. list, SRS, št. 35/85) in Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izvjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) je Skupščina KS Ižakovci na seji dne 14. 4. 1986 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za spremembo oz. dopolnitev 2. člena Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Ižakovci, sprejetega na referendumu dne 4. oktobra 1981.
1.	člen
Razpiše se referendum za območje Krajevne skupnosti Ižakovci za spremembo oz. dopolnitev programa iz 2. člena Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Ižakovci, sprejetega na referendumu v Ižakovcih dne 4. oktobra 1981.
Referendum bo 15. maja 1986 v vaškem domu v Ižakovcih od 7.00 do 16.00 ure.
2.	člen
Program iz 2. člena zgoraj navedenega sklepa o uvedbi samoprispevka se dopolni z alineo:
— sofinanciranje izgradnje zbiralnice mleka v Ižakovcih.
3.	člen
Za izvedbo iz 2. člena tega sklepa se odobri 700.000,— din s samoprispevkom že zbranih sredstev.
4.	člen
Morebitni ostanek sredstev iz 3. člena tega sklepa lahko razporedi SVET KS Ižakovci v skladu s finančnim načrtom za leto 1986.
5.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, so pa v delovnem razmerju.
6.	člen
Volilci glasujejo tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 15. maja 1986 v vaškem domu v Ižakovcih za spremembo oz. dopolnitev programa iz 2. člena Sklepa o
uvedbi krajevnega samoprispevka na območju KS Ižakovci za obdobje od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1986, sprejetega na referendumu dne 4. oktobra 1981, v naslednji vsebini:
1.
Program iz 2. člena Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Ižakovci, sprejetega na referendumu v Ižakovcih dne 4. oktobra 1981 se spremeni oz. dopolni z alineo:
— sofinansiranje izgradnje zbiralnice mleka v Ižakovcih
‘	2.
Svet KS Ižakovci se pooblašča, da morebitni ostanek sredstev od zgoraj navedene izgradnje razporedi v skladu s sprejetim finančnim načrtom za leto 1986.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se s spremembo oz. dopolnitvijo programa strinja oziroma besedo »PROTI«, če se s spremembo oz. dopolnitvijo programa ne strinja.
7.	člen
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Štev.: 206/21-86
Datum: 23. 4. 1986
PREDSEDNIK SKUPŠČINE KAVAŠ JOŽE, 1. r.
STRAN 18 VESTNIK, 30. APRILA 1986
120
Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list št. 18/84 in 37/85) je Izvršni svet Skupščine občine M. Sobota na seji, dne 4/3—1986 sprejel
ODREDBO o javni razgrnitvi ureditvenega načrta melioracijskih območij Hodoš— Dolenci in Markovci—Šalovci
I.
Javno se razgrneta osnutek ureditvenega načrta za melioracijski območji Hodoš—Dolenci in Markovci—Šalovci, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota pod št. 5/86-UM/S.
II.
Osnutek ureditvenega načrta bo razgrnjen v prostorih Krajevnih skupnosti Hodoš, Čepinci in Šalovci ter v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Titova cesta).
Javna razgrnitev bo trajala 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
III.
V času trajanja javne razgrnitve lahko dajo občani, organizacije, skupnosti in organi pismene pripombe k osnutku ureditvenega načrta Zavodu za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, Staneta Rozmana 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota.
Številka:351 —1/86—4
M. Sobota, dne 14/3-1986
Predsednik
Izvršnega sveta SO M. Sobota Pavel PONGRAC
121
Na podlagi 165. in 205. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 14. aprila 1986 sprejela
SKLEP o izvolitvi podpredsednikov in članov Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota.
I.
Za podpredsednika Izvršnega sveta sta izvoljena:
Peter BRUNE,C
Anton SLAVIC
II.
Za člane Izvršnega sveta so izvoljeni:
Erna BRUMEN
Mirko ČAČINOVIČ
Geza GIBIČAR
Vlado KEREC
Stanko LEBAR
Edvard MLINARIČ
Ervin PITZ
Silvo PODLESEK
Jože ŠPILAK
Štefan VUČAK
III.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 111-6/86-1
Murska Sobota, 14. aprila 1986
Predsednik Zbora združenega dela Drago RUŽIČ, 1. r.
s Predsednik
Zbora krajevnih skupnosti Štefan ANTOLIN, 1. r.
Predsednik Družbenopolitičnega zbora Ivo OREŠNIK, 1. r.
122
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 14. aprila 1986 sprejela naslednji ugotovitveni
SKLEP
I.
GERENČER Andreju, dipl, ekonomistu, iz M. Sobote, Prešernova 17, preneha s 14. aprilom 1986 funkcija družbenega pravobranilca samoupravljanja v Murski Soboti.
II.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 111-78/86-1
V Murski Soboti, 14. aprila 1986
Predsednik
Zbora združenega dela Drago RUŽIČ, 1. r.
Predsednik
Zbora krajevnih skupnosti Štefan ANTOLIN, 1. r.
Predsednik
Družbenopolitičnega zbora Ivo OREŠNIK, 1. r.
123
Na podlagi 165. in 233. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 6/84) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Žbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 14. aprila 1986 sprejela
SKLEP o določitvi članov izvršnega sveta, ki bodo vodili upravne organe občine Murska Sobota
I.
Člani izvršnega sveta bodo vodili naslednje upravne organe občine Murska Sobota:
Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj bo kot predsednik vodil
Vlado KEREC
Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve bo kot predsednik vodil
Silvo PODLESEK
Sekretariat za občo upravo bo kot sekretarka vodila
Erna BRUMEN
Sekretariat za notranje zadeve bo kot sekretar vodil
Edvard MLINARIČ	'
Sekretariat za ljudsko obrambo bo kot sekretar vodil
Stanko LEBAR.
*
II.
Ta sklep velja od dneva sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 021-6/86-1
M. Sobota, 14. aprila 1986
Predsednik zbora združenega dela
Drago RUŽIČ, 1. r.
Predsednik zbora krajevnih skupnosti
Štefan ANTOLIN, 1. r.
Predsednik Družbenopolitičnega zbora
Ivo OREŠNIK, 1. r.
124
Na podlagi 205. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 14. aprila 1986 sprejela
SKLEP o določitvi števila članov izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota
I.
Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota ima
—	predsednika,
—	dva podpredsednika in
—	10 članov.
Od skupnega števila bo 9 opravljalo naloge iz pristojnosti izvršnega sveta profesionalno, 4 pa neprofesionalno. 6 članov bo poleg nalog v izvršnem svetu opravljalo dela in naloge funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ.
II.
Ta sklep velja od dneva sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 021-4/86-5- .
V M. Soboti, 14. aprila 1986
Predsednik
Zbora združenega dela Drago RUŽIČ, 1. r.
Predsednik
Zbora krajevnih skupnosti Štefan ANTOLIN, 1. r.
Predsednik
Družbenopolitičnega zbora Ivo OREŠNIK, 1. r.
125
Na podlagi 261. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 32/85), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Ur. list SRS, št. 2773, 1/82 in 2/86) ter 277. člena statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81) je Skupščina občine Lendava, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. 3. 1986 sprejela
ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine
Lendava za leto 1985
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1985.
2.	člen
Zaključni račun obsega:
bruto bilanco na obrazcu KD-6, bilanco na obrazcu ZR 1 in pregled dolgov in preplačil na obrazcu Zr 3.
3.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov izkazuje:
— zaostanek iz leta 1984	16.836.243,50
— obveznosti po odmeri	341.754.024,50
— obresti in stroški	4.253.951,00
— odpisi	7.126.209’00
~ plačila	342.567.823,00
— zaostanek na dan 31. 12. 1985	13.150.187,00
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 422-1/85-8
Datum: 19/3-1986
Predsednik
Skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK, 1. r.
Radijski in televizijski spored od 2. do 8. maja
PETEK SOBOTA NEDEUR PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA S0BOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
PRENOS OSREDNJEGA SLOVENSKEGA SPOREDA
TV LJUBLJANA
9.00 Poročila. 9.05 F. Milčinski: Zvezdica zaspanka, predstava lutkovnega gledališča Ljubljana. 10.15 K. Kovič-J. Novak—M. Štular: Maček Muri, otroški musical. 11.05 Divje in lepe, francoski mladinski film. 12.30 Poročila. 12.35 Rezerviran čas. 14.45 Beli delfin, 5. del francoske risane nadaljevanke. 15.00 Merlin 13. — zadnji del nemške nadaljevanke. 15.25 Zagorski bju-es, dokumentarna oddaja TV Zagreb. 16.10 Poročila. 16.15 Naša pesem — Maribor 86, reportaža. 16.45 Tito od blizu, 2. del dokumentarnega niza, TV Sarajevo. 17.15 Južnjak, ameriški film (čb). 18.45 Risanka. 19.00 Danes. Prvomajski nagrajenci. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Avtomanija, 8. del angleške dok. nanizanke. 20.30 R. B. Stewart — BERGERAC, 3. del angleške nanizanke. 21.30 Idealni par, ameriški film.
Oddajniki II. TV mreže: 18.15 Poezija. 18.45 Zagorski blues, dokumentarna oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Mali koncert. 20.10 Lyon: Nogomet — finale PPZ, prenos (slov, kom.), v odmoru . . . 22.00 Poročila. 22.10 Cifra mož, jugoslovanski film (do 23.40).
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 3. maja (sobotna reportaža, Iskanje-znanje-ustvarjanje), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (V spomin Titu, kmetijska oddaja), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 5. maja (šport, prispevek o SLO in družbeni samozaščiti), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi,
16.30 -6. maja
17.30 -stitkami
Aktualno v torek, (pogovor v živo), Najlepše želje s če-in pozdravi, 18.00
— Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s. čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v sredo, 7. maja (gospodarska tema), 17.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 - »21-232« - glas-beno-propagandna oddaja, 19.00 — Vključitev osred-niorr'j el At/isniVon-j
16.00 — Jazz . . . jazz ... jazz, 16.30 — Aktualno v četrtek, 8. maja (kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja), 18.00 — Najlepše želje s čestitkamiin pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV ZAGREB
10.45 Otroški program, 11.15 Glasbeno-dokumen-tama oddaja, 12.00 Otroški film, 13.30 Otroška oddaja, 14.00 Dnevnik, 14.15 Ob prvem maju, 14.45 Glasbena oddaja, 15.30 Dokumentarni program, 17.00 Cat-low (film), 18.30 Narodna glasba,. 19.30 Dnevnik, 20.00 Tito — dokumentarna serija, 20.25 Vihre vojne, 21.15 Zabavna oddaja,
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.05 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Komisar, 21.25 To so bili časi, 22.10 Umetnine
^ubljanska biti
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
8.30 Ponovitve:
Naš
ekran; Prevračanje; Gospod Fitzek; Športni muzej; Gisela May. 16.05 Poročila. 16.15 Resna glasba, Brahms. 16.35 Spored za 3 dni. 16.40 Strategija zmage, sovj. serija. 18.00 Okno, notranja politika. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pot do finala, nato finalna nogometna tekma za pokal pokalnih prvakov. 22.00 Motnje blagostanja. 23.00 Presenetljive povesti. 23.25 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara, telenovela. 15.10 Film: Kapetan Leši. 16.50 Otroški program, risanke, mala zgodovina glasbe, Osamljeni jezdec, tv film. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja, oddaja v slovenščini. 19.30 Tvd — stičišče. 19.50 Odprt prostor.
20.30 Verdi - 6. del Tv nadaljevanka. 22.00 Tvd vsedanes. 22.15 Časovni stroj, dokumentarec. 23.00 Nogomet: finale pokala pokalov.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
8.00 Poročila. Otroška matineja — ponovitev oddaj. 9.25 Ex Libris M&M. 10.25 Naša pesem — Maribor 84 (UPZ E. Adamič), 12. oddaja. 10.55 Slovenski ljudski plesi: Primorska. 11.25 Na poti v inovacijsko družbo:	Organizirano
ustvarjalno delo in inovacije, 2. del serije. 11.55 Avto-manija, ponovitev 8. dela angleške dokumentarne serije. 12.20 Poročila (do 12.25).15.55 Poročila. 16.00 Bustrov svet, danski mladinski film. 17.25 Tito od blizu. — zadnji del dokumentarnega niza TV Sarajevo. 18.25 Na zvezi, oddaja za stik z gledalci. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. Turistični globus. 19.30 TV dnevnik. 20.15 Cerro Torre, reportaža. 20.55 Bergen: Izbor popevke Evrovizije, prenos. 23.45/00 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
13.15 Kako biti skupaj. 13.45 Ljudje posebnega kova: Tito, dokumentarni film. 15.15 Miti in legende. 15.30 Otroški program. 16.30 Devet dni preteklega leta, igrani film. 18.00 Človek, ki je pojedel volka, drama. 19.00 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Beograjski festival jazza. 20.30 Feljton. 21.15 Informativna oddaja. 21.25 Športna sobota. 21.45 Glasbeni večer.
TV ZAGREB
8.50 Program za šolarje, 15.15 Narodna glasba, 16.00 Boks, 18.00 Oddaja narodne glasbe, 18.30 Dokumentarna oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Tito — dokumentarna serija, 20.55 Izbor za pesem Evrovizije, 23.30 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
pRVt PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 13.20 Poročila, 14.35 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Pogosto se pripeti nepričakovano, 21.00 Izbor Evrovizijske popevke.
TV MADŽARSKA
8.30 Za otroke. 9.15 Časovni labirint. 9.40 Pionirsko letovišče Zanka. 10.20 Sokolja pesem. 10.45 Pesem doni. 15.25 Oglejmo st skupaj. 15.55 Srečno! 16.45 Ritmična športna gimnastika. 18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Derrick, kriminalka. 21.00 Popevka Evrovizije, prenos. 24.00 Poročila, himna.
TV KOPER
14 15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara - telenovela. 15.10 Film. 16.50 Risanke. 17.00 Nogomet: Sloboda— Crvena zvezda — jug. pr-venstvo. 18.30 Uporaba computerja — dokumentarec. 18.55 Tv novice. 19.00 Telefilm. 19.30 Tvd stičišče. 19.50 Sobota v družim. 20.30 Dokumentarec. 21.00 Evrovizijska popevka — prenos iz Bergena cca 22.30 Tvd vsedanes. 24.00 Zdravnik in pacient.
TV LJUBLJANA
!
13.00 Poročila — do 13.05. 13.50 Nikola Tesla, 9., zadnji del nadaljevanke TV Zagreb. 15.00 Prenos iz Hiše cvetja. 16.00 Tito, beseda in slika neke dobe, 4. del dokumentarne serije TV Zagreb. 16.50 Poročila. 17.00 Lipica: Svetovni pokal v konjeništvu, dresura, prenos (tudi za JRT 2). 18.40 Risanka. 19.00 Danes, Ko še ne boli. 1^.30 Tv dnevnik. 20.00 Gandhi, angleški film. 23.10 Športni pregled TV Titograd.
Oddajniki II. mreže '
16.40 Prometni krog. 17.00 Lipica: Svetovni po-, kal v konjeništvu, dresura, prenos (tudi za JRT 2). 18.45 Izviri: Usode, dokumentarna serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Podobe časa 1760—2060: Gospodarski čudež Nemčije in Japonske,' 10. del dokumentarne serije. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Po sledi nekega umetniškega dela. 21.35
Glasbena oddaja.
22.25
Pavlakovi, 2. del nemške nadaljevanke — do 23.10.
Tv mozaik. 9.00 Zrcalo tedna. 9.20 Cukrarna, dokumentarna oddaja (do 10.20). 15.45 - 22.45 Teletekst RTV Ljubljana. 16.00 Tv mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. Spored za otroke: 17.30 Moj dedek je bil partizan, 2. del. 17.50 D. Radovič: Na črko, na črko, 2. del nanizanke Tv Beograd. Spored za mlade: 18.20 Ljudska glasbila iz Makedonije: Gajde. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. Podravski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Vihre vojne, 16. del ameriške nadaljevanke. 21.00 Aktualno. Oddajniki II. Tv mreže:
8.20 Radi imamo živali, 8. del. 8.35 Naš prijatelj Tito, 10. — zadnji del. 8.50 Tv v šoli. 10.30 Poročila. 10.35 Tv v šoli. 12.30 Rezervirani čas. 13.00 Tv dnevnik (do 13.15). 17.45 Test. 18.00 Beograjski Tv program. 18.55 Premor. 19.00 Tele-sport. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Raziskovanja, oddaja o znanosti. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Propagandna oddaja. 21.10 Dinastija, 97. del ameriške nadaljevanke. 22.00 Zabavnoglasbena oddaja (do 22.45).
TV ZAGREB
ljubljanska banka
Pomurska banka
9.00 Tv mozaik —šolska tv. Poklicno usmerjanje: Sadjarstvo. Človek: Možgani in računalnik. Slikarstvo: Barve in človekova usoda (do 10.25). 15.45 - 22.30 Teletekst RTV Ljubljana. 16.00 Tv mozaik — šolska tv — ponovitev. 17.25 Poročila. Spored za otroke: 17.30 Plesne domislice — skupina Packa iz Celja. Spored za mlade: 17.45 Ta čudoviti notni svet, 2. del oddaje tv Sarajevo. 18>k5 Risanka. 19.00 Danes. Gorenjski obzornik^ 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Željko Kozinc: Pravica vasi Brezje, drama. 21.15 Mednarodna obzorja: Indija — prava pot v 21. stoletje? 22.00 Tv dnevnik. 22.15 20. kolesarska dirka Alpe-Jadran, reportaža s prve etape Ljubljana— Portorož.
Oddajniki II. Tv mreže:
8.30 Dokumentarna oddaja za otroke. 9.00 Tv v šoli. 10.30 Poročila. 10.35 Tv v šoli. 12.30 Rezerviran čas. 13.00 Tv dnevnik (do 13.15). 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Otroška dokumentarna oddaja. 18.15 Izobraževalna oddaja. 18.45 Smešne in druge zgodbe. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Narodna glasba. 20.45 Žrebanje lota. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Revolucija, ki traja, dokumentarna oddaja.
Tv mozaik. 9.00 M. Kranjec: Sence pod Ostrim vrhom, tv drama. 10.10 Naselbinska kultura na Slovenskem, 4. oddaja (do 10.45). 15.25 - 23.20 Teletekst RTV Ljubljana. 15.40 Tv mozaik . — ponovitev. 17.25 Poročila. Spored za otroke: 17.30 Naslikam tičko. Spored za mlade: 17.45 Ko se korenin zavemo: Boj izza žice in mej, 14. del dokumentarne serije. 19.00 Danes. Zasavski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Shakespeare na tv: Rihard II, drama angleške tv, 22.50 Tv dnevnik. 23.05 20. kolesarska dirka Alpe-Jadran, reportaža z druge etape Portorož—Pordenone.
Tv mozaik. 9.00 Sanje, Življenje in smrt Filipa Filipoviča, jugoslovanski film (do 10.40). 15.25 - 22)40 Teletekst RTV Ljubljana: 15.40 Tv mozaik — ponovitev. 17.20 Poročila. Spored za otroke: 17.25 Slovenske ljudske pravljice: Alenčica in pisana mama, 1. del. 17.35 Čirule—čarule: Čarobne kocke. Spored za
mlade: 17.45
Slovenska
10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.55 Mali koncert, 14.10 Otroški film, 15.00 Prenos iz Hiše cvetja, 16.00 Nedeljsko popoldne, 19.30 Dnevnik, 20.00 Tito — dokumentarna serija, 20.50 Drama, 22.15 Športni pregled.
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
11.00 Vzhodni.studio, 12.00 Usmeritev, 14.00 Otroški in mladinski spored, (vmes poročila o volitvah avstrijskega predsednika) 18.05 Avstrija v sliki, 18.35 Družinski magazin, 19.30 Čas v sliki 20.15 Praznik v’ divjini, 22.20 Tako imenovani slučaj 23.05 Nočni studio (vmes poročila o volitvah)
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.50 Ponovitve: Velike puščave;
Od popevke do popevke.
11.25 Ženski
rokomet.
16.05 Direndaj. 16.45 Hišna nega, 4. del. 17.00 Ozkotirne železnice sveta, 1. del. 17.50 Dan matere. 18.20 Gnezdo ljubezni. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Fotografija v nasprotni luči, kitajski film. 21.35 Popotnik in lunin sjaj; Antal Szerb, in me-moriam.
TV KOPER
14.30 Josip Broz Tito — dokumentarec. 15.00 Beo-grad — hiša cvetja. Komemoracija ob obletnici smrti Josipa Broza Tita. 16.00 Verdi — 6. del ponovitev. 17.30 Najmanjša predstava na svetu — risani film. 18.30 Uporaba kompjuterja — dokumentarec. 19.00 Colonel March — tv film. 19.30 Sivi dom — tv nadaljevanka VI. del. 20.30 Dossier: industrijska špionaža — telefilm. 21.40 Lipica: Svetovno prvenstvo v dresuri. 22.30 Cameo theatre. 22.45 Pogled na svet.
TVZAGREB
TV ZAGREB
Oddajniki II. TV mreže:
8.30 Obiskovalci, otroška serija. 9.00 Tv v šoli. 10.30 Poročila. 10.35 Tv v šoli. 13.00 Tv dnevnik (do 13.15). 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Obiskovalci, otroška oddaja. 18.15 Resnične legende, 1. del izobraževalne serije. 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — Glasba na ekranu. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Športna sreda. 20.10 Sevilla: Nogomet — finale Pep — Barcelona :Steaua, prenos (slov, kom.), v odmoru ... 22.05 Reportaža z nogometne tekme — Haj-duk:Partizan (do prib. 23.00).
ljudska glasbila in godci: Beltinska banda. 18.15 .Delegatska tribuna. 19.00 Danes. Dolenjski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Tednik. 21.10 L. Fencht-wanger: Oppermannovi, 3. del nemške nadaljevanke. 22.20 Tv dnevnik in Kronika kongresa ZK Makedonije.
Oddajniki II. Tv mreže:
8.20 Šalajko, otroška serija. 8.50 Tv v šoli. 10.30 Poročila. 10.35 Tv v šoli. 12.30 Rezerviran čas. 13.00 Tv dnevnik (do 13.15). 17.00
Beograjski
program.
8.20 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Dnevnik, 16.50 Ponovitve, 18.00 Naš prijatelj Tito, 18.45 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Baron Jurij Vega (drama), 21.50 En avtor, en film,--22.05 Znanja politika, 22.35 Dnevnik.
17.40 Poročila, 18.45 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.05 Notranja politika, 21.00 Češkoslovaški igrani film, 22.30 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 13.00 Dnevnik, 17.10 Poročila, 17.15 Otroški in mladinski spored, 18.45 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Sedem lepot (film), 22.30 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Ceste San Francisca, 22.05 Vojna bombnikov.
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila. 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zunanjepolitični raport. 21.15 Dallas, 22.00 Iz filmskega sveta, 22.45 Petroccelli (nadaljevanka)
TV MADŽARSKA
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli. 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila. 16.30 Otroški in mladinski spored. .18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Kraljičina dekliška leta (film). Formula smrti (film).
DRUGI PROGRAM
17.30 Mi ljudje, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Naša mala farma, 19.30 Čas v sliki, 20.15 100 karatov, 21.15 Čas- v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 Domotožje (film)
TV MADŽARSKA
Ni sporeda
TV KOPER
11.20 Kratki film. 15.00 Ni vse zlato, kar se sveti, L del. 11.20 Kratki film. 15.25 Šolska TV. 16.20 Spored za 3 dni. 16.25 20 na špici, popevkarska TV lestvica. 16.55 Ne le za žene. 17:15 Problemi mladih. 18.10 Diagnoza, reportaže. 18.30 Agrarni svet, notranja politika. 18.50 Mini studio. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žene onstran pulta, L del češke serije. 20.55 Studio "86. 22.25 TV dnevnik, himna.
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
18.00 Beograd: EP v judu — supertežka kategorija, prenos (slov, kom.), (do 19.15/30). 19.30 Tv dne\-nik. 20.00 Tujci in bratje, angleška nadaljevanka.
21.00 Umetniški večer (do 22.30).
OPOMBA:
Nogomet — 2. tekma finala pokala Uefa Real :K61h. 16.25—18.15 PJ v nogometu — Sutjeska dinamo (Zg).
TV ZAGREB
8.50 Tv v šoli, 10.30 Poročila, 10.35 Ponovitve, 13.00 Poročila, 13.55 Prihod štafete (prenos), 15.05 Otroški in mladinski spored, 16.25 Nogomet: Sutjeska—Dinamo (Z), 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.10 Kviz 22.00 Dnevnik, 22.20 Kronika Kongresa ZK Makedonije.
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
14.35 Otroški in mladinski spored. 18.15 Kukalo. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Starodunajska burka. 22.20 Formula smrti (film).
TV MADŽARSKA
.	14.15 Tv novice. 14.25
Uboga Klara — telenovela. 15.10 Zdravnik in pacient — medicinska oddaja. 15.45 Koncert z Oliverjem Mandičem. 16.30 Otroški program, risanke, lutkovno gledališče. 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov — oddaja v živo. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 Tvd stičišče. 19.50 Vse knjige. 20.30 Športni pregled'. 21.00 Film: Sindikat morilcev. 22.00 Tvd vsedanes. 22.15 Nadaljevanje filma. 23.15 Kranj: festival etnološkega in ekološkega filma.
TV KOPER
14.15 Tv novice. 1'4.25 Uboga Klara — telenovela. 15.10 Film: Sindikat morilcev. 17.10 Otroški program risanke, Kamen Marka Pola — telefilm. Osamljeni jezdec — telefilm. 18.30 Lisica z zlatim uhanom — telefilm. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 Tvd stičišče. 19.50 Rokomet. 20.30 Marko Polo — Tv nadaljevanka 8. del. 21.40 Tvd vsedanes. 21.55 Messico 86: Moj mundial z Ilarijem Ca-stagnerjem. 22.55 Razvoj človeške vrste — H. del.
9.00 Šolska TV. 9.50 Delta. 10.15 Čao, mami! 10.45 Zgodbe o vrtičkih. 15.25 Šolska TV. 16.35 Svet jezika. 17.20 EP v dviganju uteži. 18.00 Na strehi sveta, 3. del angleške dokumentarni serije. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pot do finala. 20.10 Nogomet, prenos finalne .tekme za pokal evropskih prvakov iz Seville. 22.45 Gumifihn. 22.50 TV dnevnik. himna.
9.00 Šolska TV. 9.45 Ni vse zlato, kar se sveti. 2. del sovjetske serije. 15.35 Šol-
ska TV.
16.35 Poročila.
16.40 TV borza. 16.55 Za najstnike. 17.40 Ob nacionalnem prazniku ČSSR.
18.00 Telešport. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kavarna, posnetek gledališke predstave. 20.45 Ozadje vesti. 21.35 Dan zmage. 21.55 Nekaj minut o gledališču.
22.05 Umetnina tedna.
22.10 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara — telenovela. 15.10 Film: Kdo je miljar-der. 16.45 Otroški program risanke, mala zgodovina glasbe. Osamljeni jezdec — telefilm. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 Tvd stičišče. 19.50 Rugby time. 20.30 Film: Sissi. 22.45 Tvd vsedanes. 23.00 Nogomet: Finale pokala prvakov.
14.15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara — telenovela. 15.10 Film: Sissi. 17.20 Risanke. Kamen Marka Pola — telefilm..Osamljeni jezdec — telefilm. 18.30 Lisica z zlatim uhanom — telefilm. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 Tvd stičišče. 19.50 Kulturna panorama. 20.30 Film: Mihael Strogoff. 22.30 Tvd vsedanes. 22.45 Variete.
STRAN 21
VESTNIK, 30. APRILA 1986
prodam
BALIRANO IN NEBALIRA-NO SENO PRODAM. Puconci 45. M-1805
PLUG IMT PRODAM. Alojz Rajtman, Dobrava 10, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19013 URSUS C 335 IN KOSILNICO LAVERDA PRODAM. Elica Karba, Stara Nova vas 36, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19012
ZVOČNIKA 2 x 100 W, 4 oh-me, prodam. Marjan Topolovec, Šprinc 40, p. Ljutomer. IN-19011 FIAT 750, neregistriran, v voznem stanju, lahko po delih, prodam. Petovari, Šafarsko 22 D, p. Ljutomer. IN-19008
50 m PLETENE ŽICE, nove, širina 1,20 m ter hrastove plohe, 5. in 8 cm, večjo količino, prodam. Prodam tudi parcelo, primerno za vikend ali vinograd na relaciji Štrigova—Razkrižje, sončna lega. Šafarsko 22 D, p. Ljutomer. IN-19007
TRAKTOR ZETOR 3511 S, mlado kravo, molzni stroj VITREX in svinjo, 130 kg, za zakol, prodam. Laci, Kobilje 47. M-2051 2001 KLINTONA PRODAM. Krapje 1, p. Veržej. M-2053 MOPED AVTOMATIK s prikolico ali brez prodam. Lendavska 50. M-2054
TRAKTOR STEYR 188, 28 KS s koso prodam. Brezovci 60. M-2057
NJIVO, 33 arov, ob glavni cesti M. Sobota —Bakovci (DOBEL), prodam ali zamenjam za njivo v okolici Maribora. Kličite po telefonu: 062 621 164. M-2058
PRALNI STROJ, ohranjen, prodam. Beltinci, Kmečka 4. M-2059
BREJO TELICO, kontrola A, prodam. Ivanovci 53. M-2060 BELO VINO PRODAM. Murska Sobota, Štefana Kuzmiča 27. M-2061
VELIKO LESENO STISKALNICO ZA STISKANJE GROZDJA, kompletno, prodam. Franjo Lebar, Zelena gora 1, p. Štrigova, telefon 042 89643. M-2062
TRAKTOR URSUS 560, 60 KM, prodam. Kobilje 22. M-2063 DVE MLADI KRAVI, dobri mlekarici, kontrola A, prodam. Velika Polana št. 187. M-2066 KRAVE PO IZBIRI (IZMED TREH), prodam. Kovačevci 36. M-2067
PRAŠIČA ZA ZAKOL (po izbiri), prodam. Predanovci 54. M-2068
AMI 8, letnik 1975, registrirano do aprila 1987, prodam. Telefon po 16. uri : 77 814. M-2070 KUHINJSKE ELEMENTE IN KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (4 plin + 2 elektrika) ter pred-sobno garnituro prodam. Telefoni 769. M-2072
MOTORNO KOLO T SLC, letnik 1983, prevoženih 4000 km, ugodno prodam. Milan Žnuderl, Police 29, p. Gornja Radgona. M-2074
BOČNO KOSO ZA FERGUSON 35 prodam. Pertoča 46. M-2075
KRAVO, staro pet let, brejo osem mesecev, avto LADO in kompletno črpalko za vodovod prodam. Odranci 2. M-2078 HIŠO V MURSKI SOBOTI, novo, vseljivo, prodam. Informacije: odvetnik Hari, Cvetkova 16. M-2080
VEČJO KMETIJO UGODNO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-2081
KRAVO, brejo z drugim teletom šest mesecev, prodam. Štefan Bertalanič, Kruplivnik 62, p. Grad. M-2083
MOPED 15 SLC, star sedem mesecev, prodam za 160.000 din. Bakovci, Mladinska 32. M-2086 TEŽKI VOZ z gumijastimi kolesi prodam. Krog, Murska 104. M-2087
MLADO KRAVO, visoko brejo (po izbiri), prodam. Pečarovci 87. M-2089
ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do marca 1987, prodam. Janez Brunčič, Gornja Radgona, Cankarjeva 12. M-2090
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavcni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega uredni-
ka), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Endre Gdnter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave; Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarskopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 3.000 din, polletna 1.500 din; letna naročnina za tujino 322 ASch, 46 DM, 24 Can. dol., 18 USA dol. 38 SFR; letna naročnina za delovne organizacije. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50!00-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 80 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristoj-
I nem mnenju je Vestnik-oproScen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.-
OTROŠKO KOLO, skoraj novo, prodam. Rajnar, Čvetkova 14. M-2094
SEMENSKI KROMPIR IGOR, druga množitev, prodam. Jože Štefko, Ivanci 33, p. Bogojina. M-2097
WARTBURG, letnik 1978, v odličnem stanju, prodam. Ogled po 16. uri. Murska Sobota, Bevkova 5. M-2098
FIAT 126 P, letnik 1976, registriran, vozen, garažiran, naprodaj. Branko Klemenčič, Dokležovje 165. M-2099
OTAVO, hlevski gnoj in sod za gnojnico, 800 1 ter dva kravja komata prodam. Krajna 28. M-2100
RENAULT 4, letnik 1977, dobro ohranjen, prodam. Bratonci 135. M-2101
NOV, ŠE NERABLJEN ŠTEDILNIK DERBY 84, nerabljen bojler, 30 1, in 55 m2 tervola, debeline 5 cm, prodam. Nedelica 12, p. Turnišče. M-2102 KABINO ZA TRAKTOR ZETOR, tribrazdne pluge in koso za ursus prodam. Dolnja Bistrica 32. M-2103
MOTORNO KOLO DKW 250, letnik 1953, prodam. Ogled do 14. ure na železniški postaji v M. Soboti. M-2104
VW 1303 S, letnik 1972, in kovčke KRAUSER za motor prodam. Ivanuša, telefon dopoldne: 73 003. M-2105
4 VRATA (MAHAGONI) prodam. Trstenjakova 42. M-2106 KLAVIR PETROV PRODAM. Dokležovje 13, telefon: 71 175. M-2107
MLADO KRAVO s teletom, kontrola A, prodam. Pečarovci 77. M-2108
ENOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG, 10-colni, prodam. Jože Skledar, Kuzma 115. M-2109 STABILIZATOR ZA BARVNI ALI ČRNO-BELI TELEVIZOR PRODAM. Telefon po 19. uri: 22 035. M-2110
KRAVO S TRETJIM TELETOM, kontrola A, in mladiče ovčarje prodam. Domajinci 26. M-2111
SENO IN OTAVO, okrog. 3200 kg, prodam. Štefan Fortun, Nedelica 47 (pri Ledavi). Ogled ob sobotah in nedeljah. M-2112 PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE, 35.000 kalorij, z radiatorji in cevmi, novo, prodam. Naslov v upravi lista. M-2113 ZASTAVO 101, registrirano do aprila 1987, prodam. Kološa, Puconci 59, telefon: 72 518. M-2117 KRMNO PESO BRIGADIR prodam. Prosenjakovci 96 a. M-2-119
STAREJŠO ZIDANO HIŠO s 30 ari OHIŠNICE (elektrika, voda) V'Brezovcih in televizor, čr-no-beli, še dobro ohranjen, ekran 61 cm, prodam. Černelav-ci. Lendavska 26. M-2122 KOMBAJN CLAS, dizel, motoi-no kolo endura 175, in GOLF, bencin, prodam. Trnje 150. M-2123
MOPED v odličnem stanju prodam. Murska Sobota, Severjeva 7. M-2124
LADO 1200, karambolirano (po delih), leto izdelave 1978, prodam. Radenci, Gubčeva 12. M-2125
PRIKOLICO ZA AVTO PRODAM. Segovci 19, p. Apače. M-2127
KROŽNO BRANO (20 diskov), malo rabljeno, prodam. Pečarovci 70. M-2128
BAS KITARO IBANEZ IN IBANEZ DIGITALNI DELEY (EHO) prodam. Ivanci 4, telefon: 76 252. M-2130
TRAKTOR DEUTZ, star eno leto, opravljenih 300 delovnih ur, prodam. Naslov v upravi lista. M-2128
KOSILNICO BCS, malo rabljeno, ugodno prodam. Predanovci 19. M-2132
OJAČEVALEC SINUS, končna stopnja, 2 x 180 W, prodam. Štefan Mesarič, Lipovci 6. M-2134 HLEVSKI GNOJ PRODAM. Ana Škrilec, Černelavci, Gede-rovska 30. M-2135
OKNA S POLKNI, nova, brez stekel (dve 140 x 140 cm in eno 80 x 140 cm), ugodno prodam. Telefon: 76 657. M-MM REZAN LES ZA OSTREŠJE (špirovci 7,2 m), 9,2 m3, prodam. Naslov v upravi lista. M-2137 TRAKTOR 558 UGODNO PRODAM. Mirko Kaučič, Gornji Ivanjci 21, p. Spodnji Ivanjci. M-2138
BARVNI TELEVIZOR GORENJE ELECTRONIC, star osem let, z novim ekranom, prodam. Murska Sobota, Ul. 17. oktobra 19, telefon: 21 458. M-2139 OBRAČALNIK BCS prodam. Kovačevci 23, p. Grad. M-2140 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, pomivalno korito, štedilnik na trda goriva, mizo, stole in divan, rabljeno, prodam. Informacije po 15. uri: Cvetkova 28. M-2141
HIŠO V MURSKI SOBOTI, ULICA PREKMURSKE ČETE, PRODAM. Informacije v pisarni odvetnika Danila Harija, telefon: 23 122. M-2142
POHIŠTVO ZA SPALNICO, NOVO, prodam za 180.000 din. Telefon dopoldne: Cvetka, 21 580.ali popoldne: 24 719. M-2143
OPEL KADET B, letnik 1967, ugodno prodam. Kerec, Vanča vas 47. M-2144
RENAULT 4, letnik december 1983, prodam. Kerčmar, Otovci 6. M-2145
OPEL REKORD, starejši letnik, ugodno prodam. Lipovci 124. M-2146
KABINO ZA TRAKTOR IMT 533 ali 539, novo, nerabljeno, prodam. Gorica 29, telefon: 72 578. M-2147
BREJO KRAVO ali telico prodam. Lešane 1, p. Apače. M-2148
Gostilna Honat-Lovenjak, Polana 40, pri Murski Soboti, obvešča cenjene goste, da bo 1. in 2. maja zaprta.
Ljubitelje dobre kuhinje obveščajo, da je kuhinja odprta vsak dan, razen ob sredah od 11. do 23. ure. in lahko postrežejo z različnimi domačimi specialitetami ter s čez 20 specialitetami iz rib. Manjšim skupinam in poslovnim partnerjem dajejo 10-odstotni 'popust.
Vsem svojim gostom, poslovnim partnerjem in sovaščanom pa želijo LEPE IN SONČNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE!
FLIPER PRODAM. Cena 300.000 din. Bife Lorbek, Jamna 10, p. Videm ob Ščavnici. IN-19020
NOVO HIŠO z 11-arsko parcelo prodam. Naslov pod šifro: BLIŽINA LJUTOMERA. IN-19017 TRAKTOR FERGUSON IMT 588, v dobrem stanju, prodam. Jože Cipot, Lendavske gorice 221. Le-10149
KALIFORNIJSKE DEŽEVNIKE UGODNO PRODAM. Informacije po telefonu: 23 490 (po 20. uri). M-2151
POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO prodam. Perš, Stara 1, M. Sobota. M-2152
NOVO KABINO ZA MALI FERGUSON (po stari ceni) prodam. Puconci 72 M-2154 KRAVO, kontrola A, prodam. Čahuk, Križevci 27 v Prekmurju. M-2155
MLADO KRAVO PRODAM. Pečarovci 86. M-2157
KRMO (seno in otavo) prodam. Cena 2500 din/100 kg. Nemčavci 38. M-2159
DVOREDNO SEJALNICO OLT ZA KORUZO prodam. Turnišče, Pod logom 9. M-2161 BARVNI IN ČRNO-BELI TELEVIZOR PRODAM. Duričič, Beltinci, Panonska 7a. M-2162 KOSO ZA FERGUSON IN ŠKROPILNICO ZA TRAKTOR PRODAM. Murski Črnci 23. M-2163
DVOREDNI OBIRALEC ZMAJ ZA KORUZO IN KOMBAJN UNIVERZAL Z adapter-jem za koruzo prodam. Alojz Kovač, Sodišinci 40. M-2165
AŽ PANJE (10 x 10), nove; ugodno prodam. Telefon: 21 964. M-2166
FIAT 850 ŠPORT CUPE PRODAM. Bakovci, Vrtna 8. M-2167 SENO V BALAH PRODAM. Strukovci 22. M-2169
KRAVO, kontrola A, visoko brejo, staro šest let, prodam. Krajna 34. M-2170
PRVESTNICO S TELETOM PRODAM. Čepinci 19.p. Gornji Petrovci. M-2120
KOSILNICO, dobro ohranjeno, in varnostni lok za IMT 542 prodam. Ivanci 54, p. Bogojina. M-2150
GOLF 78, obnovljen, ugodno prodam. Ogled vsako popoldne. Kuhar, Cven 19a, p. Ljutomer. IN-19024
KOMBAJN ZMAJ 133 z adap-terjem, letnik 1983, ugodno prodam. Ivan Cipot, Štogovci n.h., p. Apače. M-12614
STOJALO S KLETKAMI ZA KURE NESNICE PRODAM. Naslov v upravi lista. GR-12616 KRAVO PO IZBIRI PRODAM. Alojz Pozvek, Lutverci 39, p. Apače. GR-12618
SENO, večjo količino, prodam. Plitvice 20. GR-12620 POSTELJO IN OTROŠKO POSTELJO Z JOGIJEM POCENI PRODAM. Ivan Mužinič, Murska Sobota, Mladinska 14. GR-12622
AVTO ZAPOROŽEC PRODAM. Veržej 188. M-2171 GRADBENO PARCELO V SKAKOVCIH, v bližini AP, prodam.- Naslov v upravi lista. M-2173
TRAKTOR STEYR 18 z brano in koso ugodno prodam. Jože Smodiš, Cankova 34, telefon: 76 643. M-2174
GOLF, letnik 1982, prodam. Hari, M. Sobota, Partizanska 46. M-MM
CITROEN GSX 1, 2, letnik 1979, dobro ohranjen, v vlečno kljuko ih gumami MISCHELIN prodam. Telefon: 069 82 648. M-OP
TRAKTOR STEYR, 18 KS, z reduktorjem, koso in jermenico prodam. Veščica 2a. M-2176 BARVNI TELEVIZOR GORENJE ugodno prodam. Špilak, Puconci 40, telefon: 72 525 popoldne. M-2178
PLUGE BATUJE, 10-colne, premične, prodam. Petanjci 48, telefon: 76 513. M-2179
DVOBRAZDNI PLUG REGENT, 8-colni, prodam. Markovci 84, p. Šalovci. M-2180 NSU 1200, vozen, ugodno prodam. Petanjci 45. M-2181 KOMBAJN ZMAJ 810, širina kose 3 m, prodam. Ižakovci 76, telefon: (069) 71 335. M-2183 1,70 ha ZEMLJE Z GRADBENO PARCELO ter možnostjo obnove vinograda blizu Moravskih Toplic in turistične točke Gomila prodam. Cesta dovozna. Naslov v upravi lista. M-2184 FENDER VIBRALUX — REVERB, 160 W, 22 SM, prodam. Visočnik, Murska Sobota, Mojstrska 1, telefon: 94. M-2185 RENAULT 4, dobro ohranjen, letnik 1977, nujno in poceni prodam. Ogled od 7. do 15. ure: Je-klotehna M. Sobota ali popoldne: Simon, Jurij 12d. M-2187
V SPOMIN
7. maja bo minilo žalostno leto, polno bolečine in žalosti, odkar je prenehalo biti plemenito srce dragega moža, očeta in starega očeta
Kolomana Koltaja
iz Kančevec
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem grobu.
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustila draga mama, sestra, teta in botra
Ana Horvat
~ iz Pečarovec 96
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje, jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje ali kako drugače počastili spomin na njo, nam pa izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo govornici za poslovilne besede, pevcem in duhovniku za opravljeni obred.
Vsem še enkrat — iskrena hvala! '
JOLANKA IN JOŽI Z DRUŽINAMA
AVTOMEHANIK ŠTEFAN
BOJNEC
Moravske Toplice, Kranjčeva ul. 1, čestita svojim strankam in drugim občanom ob 1. maju!
SOBOTA
Tozd Komunala, Kopališka 2, Murska Sobota
Ima v zalogi v soboški fazaneriji večjo količino izruvanih hrastovih panjev.
Interesenti naj se čim prej javijo na upravi podjetja SOBOTA, saj bodo te panje dobili zastonj.
TRAKTOR URSUS C 360, velik, nov, ali štore 404, dvojna vleka, prodam. Dobrovnik 238 ali telefon: 069 70 429. M-2026 OSEBNI AVTO simca 1307, letnik 1980, prodam za 1,45 milijona. Telefon: 21-580 ali po 16. uri 21-668, Cankarjeva 20, M. Sobota.
kupim
MOTOR ZA AVTO FORD TAUNUS 17 M kupim. Naslov v upravi lista. M-2096 ENODRUŽINSKO HIŠO, ZIDANO ALI MONTAŽNO, lahko nedograjeno, v Murski Soboti ali Radencih, bližje središču, kupi zdomec. Telefon: (69) 21 609. M-2160
ENOSOBNO STANOVANJE ALI GARSONJERO V LJUBLJANI KUPIM ALI VZAMEM V NAJEM. Telefon: 26 301. M-2164
Delo in trpljenje, bilo vajino je življenje, nam ostali sta praznina in velika bolečina.
N SPOMIN
16. marca so minila tri žalostna leta, odkar nas je zapustil naš dragi oče, tast, dedek in brat
Koloman Cigut iz Noršinec
28. aprila je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in sestra
Jolanka Cigut
iz Noršinec
Hvala vsem, ki se ju spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče na njunem preranem grobu.
ŽALUJOČI: VAJINI NAJBLIŽJI
VSI NJEGOVI
sobe
ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI vzame v najem ženska. Naslov v upravi lista. M-2073
zaposlitve .
KUHARSKO POMOČNICO ZAPOSLI GOSTIŠČE KAMIN. OD po dogovoru. Gostišče Kamin, Moravske Toplice. M-2056 V delovno razmerje sprejmemo KV šiviljo z delovno prakso. OD po dogovoru. Oglasite se od 16.—18. ure po telefonu: 069 79 410. M-2077
AVTOKLEPARJA IN AVTOLIČARJA S PRAKSO TAKOJ ZAPOSLIM. Avtokleparstvo-avtoli-čarstvo Črenšovci 61c. M-2113 DEKLE, KI IMA VESELJE DO DELA V GOSTILNI, ZAPOSLIM. Drugo po dogovoru. Telefon: 062 792 028. IN-10151
razno
ŽELIM SPOZNATI ŽENSKO, staro od 40 do 50 let. En otrok ni ovira. J’onudbe na upravo lista. M-2156 '
Preklicujem neresnične besede o H. M. zaradi nesporazuma in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. A. P. M-2158
Preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekla Majdi Merklin in njeni materi Fridi iz Vadarec 29, ker so neresnične, in se jima zahvaljujem, da sta odstopili od tožbe. Ana Koren, Vadarci 45, p. Bodonci. M-2088
Preklicujem veljavnost spričevala o zaključnem izpitu za voznike motornih vozil, izdanega let. 1977, pri AMD Ježica, poslovalnica M. Sobota, Branko Kuhar, Puconci 89. M-2129 ,
VESTNIK, 30. APRILA 1086
V SPOMIN
Na današnji dan pred tremi leti si nas v cvetu mladosti morala zapustiti naša ljubljena
Micka Korpič
iz Čepinec
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu.
NEUTOLAŽLJIVI VSI TVOJI
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je tiho, mirno, kot je živel, brez slovesa za vedno zapustil naš dragi mož, svak in sorodnik
Karel Vitez
iz Moravskih Toplic Brzinšček 19
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili k poslednjemu počitku, njegov grob zasuli z venci in cvetjem, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala družinama Bencak, Kološa, Kuhar in Džuban, g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za besede slovesa.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Globoko žalujoči: žena Karolina, posvojenka Regina z možem Vladimirjem in drugo sorodstvo
Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželena?
Vzame ti, kar si imel najraje, in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov.
V SPOMIN
1. maja bo minilo sedem let globoke žalosti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš zlati sin, brat in vnuk
V
Stefan Lovenjak
iz Poznanovec
Trpko je spoznanje, da je za vedno zastal tvoj korak, nežni glas onemel in izginil prijetni nasmeh s tvojih ustnic. Pogrešamo te, ostala je bolečina, doma je neizmerna praznina, a v naših srcih boš ostal. Spomin nate ne bo nikoli zbledel, z nami si vedno in povsod.
Vsem, ki se ga radi spominjate in obiskujete njegov prerani grob, prisrčna hvala!
VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega
Jožeta Sakača
iz Lendave
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Prisrčna hvala dr. Bredi Farkaš in drugemu zdravstvenemu osebju za vso skrb in požrtvovalnost med njegovo boleznijo.
Posebna hvala govornikom za prisrčne in tople besede slovesa.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem. šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZMINMJk
N 70. letu starosti nas je po daljši bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, svak in boter
Anton Vinčec čevljarski mojster iz Sp. Konjišča 10
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini iz Male Polane, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala g. župniku Ošlaju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS Antonu Peršu za poslovilne besede.
Sp. Konjišče, 10. aprila 1986
•
Žalujoči: žena Verona, sinovi Slavi, Anton, in Štefan ter hčerka Marija z družinami
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica in prababica
Gizela Žalik
iz Velike Polane
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, ki so nam priskočili na pomoč, sorodnikom, znancem ter vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje.
Hvala vsem darovalcem cvetja. Posebna hvala g. župniku Francu Kodih za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS Štefanu Žerdinu za poslovilne besede, kolektivoma Gradbenika iz Lendave in Tobaka iz M. Sobote ter NK iz Polane.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO JO IMELI RADI
Bolj prebuja se pomlad, bolj boleče je za nas, ker te več med nami ni, dragi oče ti.
Po kratki in hudi bolezni nas je v 78. letu starosti zapustil naš dragi oče, stari oče, tast in brat
<
Franc Sobočan
iz Gomilic
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih naskočili na pomoč, sorodnikom, botnm m znancem, ki so nam pisno ali ustnoizrekli sožaje darovali vence in šopke ter za sv. maše. Prisrčna hvala g. ka-Snu ža DOgrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in govorniku Jožetu Tkalcu planu za pogreb ganlj”ve besede slovesa ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
z- ^sista in Mariia z družinama, Vera in Kristina z družinami iz Ka-Žalujoči: hčerke Cecilija *^a"Jrasestra Marija z družino
Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo , svoj boj. (S. Gregorčič)
ZMiNNVN
Ob boleči izgubi najine drage mame, stare mame, sestre in sorodnice
Marije Kovač
iz Bakovec
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali cvetje, vence in za izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujeva sosedoma Mariški Norčič in Denkovi za vso pomoč med njeno težko boleznijo. Prisrčna hvala patronažnim sestram za lajšanje bolečin na domu, osebju Doma počitka Rakičan, medicinskemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Murski Soboti, sodelavcem iz Bliska za prelepe vence, predstavnikoma KS in DO Mura za poslovilne besede ob odprtem grobu, GD Bakovci in društvu upokojencev, g. duhovniku za pogrebni obred in pevsem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — hvala!
ŽALUJOČA SINOVA IN VNUKA
Tam, kjer si zdaj, ni cvetov, ni poljan, ni glasov, ne senc. Ni poti nazaj.
V SPOMIN
Ludviku Novaku iz Kuštanovec
V SPOMIN
1. maja mineva žalostno leto, odkar je prenehalo biti plemenito srce naše drage
Končano tvoje je trpljenje, veroval v lepše si življenje, bridka bolečina ostala je pri nas, oh, kdaj zacelil jo bo čas?
V SPOMIN
9. maja minevata dve žalostni leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
hiti in ie utihni-Te dni minevata dve leti, odkar je pren usoda vzela za lo tvoje srce. Čeprav te nam je neizp . a za vedno. vedno, bo v naših srcih ostala tvoja p 0 preranem Hvala vsem, ki se ustavite ob, njegov grobu.
ŽALUJOČI: VSI TVOJI NAJDRAŽJI.-------------------
Karoline Kerčmar
iz Vanče vasi
V naših srcih še živiš in boš živela do konca naših dni. Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu!
ŽALUJOČI: VSI NJENI NAJDRAŽJI
Viktor Korpič
iz Markovec
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
VSI TVOJI, KI SO TE IMELI RADI
VESTNIK. 30. APRILA 1986
STRAN 23
v besedi in sliki
LENDAVA------------------------------------------
Priznanja OF in ZSS
V počastitev dneva OF je bila v nedeljo v Lendavi osrednja slovesnost, na kateri je govoril Štefan Ftičar, predsednik občinske konference SZDL. Orisal je zgodovinski razvoj Osvobodilne fronte in posebej poudaril naloge, ki jih ima njena naslednica — Socialistična zveza. V madžarskem jeziku pa je imela krajši nagovor Žužana Horvat. V kulturnem programu so sodelovali: učenci lendavske glasbene šole (harmonikarji), otroški pevski zbor z osnovne šole Črenšovci in dijaki lendavske srednje šole s krajšim recitalom.
Na slovesnosti so podelili tudi letošnja priznanja Osvobodilne fronte ki so jih dobili: Avgust Gjorek iz Kobilja za zasluge pri razvoju kraja, delo v družbenopolitičnih organizacijah in za krepitev krajevne samouprave; Edvard Petek iz Odranec za aktivnost v Socialistični zvezi in v krajevni skupnosti; Bojan Hojnik iz Lendave za uspehe v družbenopolitičnih organizacijah, zlasti Socialistični zvezi, in za aktivnosti v telesni kulturi; Mirko Horvat iz Dolge vasi je vzoren delavec v tovarni in v družbenopolitičnih organizacijah ter krajevni skupnosti; Katarina Sabo iz Lendave je prejela priznanje za večletno rejništvo romskih otrok in sploh delo na humanitarnem področju; Marija Zver iz Turnišča je imela več odgovornih funkcij v družbenopolitičnih organizacijah in krajevni skupnosti; Franc Kasaš iz Lendave za prenašanje tradicij NOB na mladi rod in širjenje bratstva med narodi; Ignac Kotnjek iz Velike Polane za prispevek k razvoju krajevne infrastrukture in krepitev krajevne samouprave; Štefan Ivanec iz Lendave za aktivnosti na Osnovni šoli v Genterovcih, tudi v interesnih dejavnosti, in za delo z mladino.
V lendavi pa so v nedeljo tudi podelili srebrne znake Zveze sindikatov. Le-te so dobili: Mira Unger, specialna pedagoginja na Osnovni šoli Jože Kramar-Juš, za delo v družbenopolitičnih organizacijah, zlasti sindikatu, in uspehe na poklicnem in drugih področjih (KS, turistično drutvo); Štefan Močnek, delovodja v Ina— Nafti, tozd Petrokemija, je bil večkrat predsednik OO ZSS, pa je tako tudi po njegovi zaslugi sindikat veliko storil za zagotovitev pravic delavcev; Štefan Sobočan, inž. strojništva, je delaven v Var-stroju, poleg tega pa še aktiven v družbenopolitičnih organizacijah in delegatskem sistemu; Franjo Tarandek, učitelj na lendavski srednji šoli, doma v Nfirskem Središču, ima zasluge pri vzgoji kovinarjev, sicer pa je aktiven tudi v DP organizacijah in v samoupravnih organih na šoli; Osnovna organizacija Zveze sindikatov v Indipu je dobila srebrni znak za aktivnosti na številnih področjih dela in za prispevek k razvoju kolektiva, ki praznuje letos 80-letni-co.	§. S. .
Med ljubiteljstvom in kakovostjo
V soboto, 26. aprila, je v dvorani Kina v Murski Soboti izzvenela občinska revija odraslih pevskih zborov in oktetov v organizaciji ZKO in krajevnih skupnosti mesta M. Sobota. Revija je bila namenjena počastitvi dneva OF. V kulturnem programu so se predstavili trije mešani pevski zbori: zbor društva invalidov (zborovodkinja Janja Rugelj), Sindikalni zbor Štefan Kovač (zborovodja Tomaž Kuhar) iz M. Sobote ter zbor Kuda Ro-gašovci (zborovodja Štefan Rožman); dva moška pevska zbora: Lovski zbor lovskih družin Prekmurja (zborovodja Franc Zver) in zbor Kuda Beltinci (zborovodja Jože Grlec mlajši), komorni zbor Kuda Ady Endre iz Prosenjakovce (zborovodja Ladislav Gjorek) in Prekmurski oktet, katerega umetniški vodja je Aleksander Vlaj.
Kako oceniti letošnjo občinsko . ‘vijo odraslih pevskih zborov? Poslušalce z nekoliko pevsko občutljivejšim ušesom in smislom za estetsko petje so na tej reviji nekateri zbori presenetili, tako v pozitivnem kot negativnem smislu. Lahko rečemo, da sta na reviji blestela Sindikalni mešani pevski zbor Štefan Kovač pod vodstvom Tomaža Kuharja in Moški pevski zbor Kuda Beltinci pod vodstvom Jožeta Grle-ca mlajšega. Ta dva zbora sta imela tudi primerna izbora skladb, ki sta jih izvedla dosledno, z veliko mero natančnosti, v lepi zvokovni postavitvi zbora, intonančnosti in harmonsko čisto ter v zanimivi in dosledno izdelani dinamiki ter agogiki, ki
ZAMEJCI IN IZSELJENCI V LENDAVI - Okrog 30 študentov slovenskega rodu (iz sosednjih dežel in nekaterih držav, kjer živijo naši izseljenci), ki študirajo v Ljubljani, je minuli torek obiskalo dvojezično osnovno šolo Drago Lugarič v Lendavi. Tam so jih seznanili z dvojezičnim delom in življenjem šole, pa tudi z uresničevanjem pravic pripadnikov madžarske narodnosti. Strokovno ekskurzijo je organizirala komisija za manjšinska in izseljenska vprašanji pri republiški konferenci SZDL Slovenije.
(Foto: J. G.)
sta dajali obema zboroma čudovit čar izvedbe. Sindikalni zbor Štefan Kovač je izbral skladbe: Stevana Stojanoviča Mokranjca Opelo — Duhovni stih, ki je bil čudovito izveden, poln prave meditacije in zapet v vsej dinamični in agogični razsežnosti. Na zanimiv način je izzvenel tudi izviren ritem skladbe Na Kordunu — Davaj me mamo, Emila Cosette, ter Rezijanska v priredbi Alojza Srebotnjaka. Pevci tega zbora in zborovodja Tomaž Kuhar so znova dokazali, da so sposobni izraziti tudi visoko zahtevne glasbene stvaritve na zanimiv in umetniški način. Moški pevski zbor Kuda Beltinci se je prav tako izkazal v zanimivem in čistem petju. Predstavili so se s Srebot-njakovo skladbo Nagelj, v kateri so pokazali, kaj zmorejo, v dinamičnem smislu; prav tako v skladbi Danila Bučarja Ječmen žela. Peli so ubrano, zaključki pesmi so vselej zazveneli polno in čisto. Zanimivo je bilo poslušati tudi Komorni zbor Kuda Ady Endre iz Porosenjakovec pod vodstvom Ladislava Gyore-ka. Še posebno je navdušila madžarska ljudska Sargat vi rag-zik reple, ki je polna zanimivega madžarskega temperamenta. Prosenjakovski pevci pojejo ubrano. Zanimiv je bil tudi Prekmurski oktet (v kategoriji oktetov je bil edini). Posebej so navdušili z rusko ljudsko, katere solist je bil basist Franc Koželj. Še je bilo slišati lepega, vendar je treba vseeno reči, da nekateri nastopajoči zbori še niso dosegli zadovoljive ravni zborovstva in da je treba v ta namen še veliko storiti, morda celo ob pomoči
V Kulturnem domu v Apačah je bilo minulo nedeljo še posebno slavnostno. Letošnja občinska proslava radgonske občine, na kateri so desetim posameznikom podelili srebrne znake OF in petim organizacijam in društvom pisna priznanja, prav tako pa srebrne znake in druga priznanja Zveze sindikatov Slovenije, je bila v Apačah, kjer so v Kulturnem domu z bogatim kulturnim programom proslavili tudi 40-letnico priselitve v Apaško dolino.
Slavnostni govornik Tone Ra-ušnik, ravnatelj apaške osnovne šole, je v svojem govoru segel daleč v zgodovino te pokrajine in govoril o težavah v povojnem času, ki so jih domačini in priseljenci složno premagali. V obeh krajevnih skupnostih v Apaški dolini je že od nekdaj (od prvih kmetijskih zadrug naprej) bogato kulturno in družbenopolitično življenje. To je bil tudi eden od vzrokov, da so letošnja visoka priznanja podelili prav v Apačah.
Srebrne znake OF so prejeli: Kurt Gertnič iz Vidma za dolgoletno družbenopolitično angažiranost, Franc Iskra s Polic za dosedanje aktivno delo v SZDL in prispevek k razvoju gasilstva, Rudi Ketiš iz Zg. Kocjana za velik prispevek k samoupravnemu razvoju kraja in krajevne skupnosti, Marica Korošec iz Gornje Radgone za aktivno delo predvsem pri reševanju stanovanjske in socialne problematike upokojencev, Viktor Miholič iz Vidma za aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah in vzorno delovanje strelske družine Jovo Jurkovič, Franc Mohorko iz Radenec za vestno opravljanje pomembnih družbenopolitičnih funkcij, Karel Osojnik iz Gornje Radgone za dolgoletno aktivnost, Marija Osterc za aktivnost v različnih družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih, Hinko Režonja iz Žepo-vec za aktivnost pri razvijanju družbenopolitičnega življenja v širši in ožji okolici ter Aleksander Škrilec iz Se-
mentorjev zborovodij. Ponekod so se pevci ubadali celo z besedili pesmi, fraziranjem melodije, neizpetimi konci fraz, intonacijo in drugim, da o ubranosti petja sploh ne govorimo. Na prireditvi sta kot gosta nastopila tudi Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika v Porabju pod vodstvom Marije Trifus in Mešani zbor iz avstrijske Radgone, pod vodstvom Helmuta Kratza.
In čisto ob koncu tega razmišljanja si zaželimo, da bo prihodnje leto revija še kakovostnejša.
Smilja GABER
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Nesreče in tihotapstvo
V teh dneh, ko je na mejnih prehodih gost promet, nekateri skušajo izkoristiti gnečo za tihotapstvo, vendar se pri tem ušteje-jo, saj kontrola ni popustila. Tako so na mejnem prehodu v Radgoni odkrili v osebnem avtu Sima Dukova iz Titovega Velesa množico raznih tehničnih predmetov v vrednosti 2 milijon 500 tisoč dinarjev in jih zasegli. Sicer pa cariniki večkrat odkrijemo tudi skrite devize. Tokrat naj omenimo »slabe izkušnje« Manuela Peresa iz Zagreba, ki je skušal ilegalno prenesti v Avstrijo 10 tisoč šilingov. Ob odkritju so mu jih seveda zasegli. Prometna milica pa je v Ljutomeru izsledila Čeda Kokana iz Banja Luke, ki je v osebnem avtu peljal 169 kilogramov avstrijske kave, vredne 240 tisočakov. Raziskujejo še, ali jo je pretihotapil ali pa kupil od koga v bližini meje.
Ob koncu tedna se je spet zgodilo več prometnih nesreč. Alojz Filipič iz Godemarec se je po-» škodoval s traktorjem, ki ga je brez vednosti lastnika vzel in zaradi neizkušenj pri vzvratni vožnji zapeljal v jarek in se prevrnil. Zoran Poredoš iz Beltinec pa je imel nesrečo na Bistrici. Ob prehitevanju je zadel kolesarja Darka Martona s Srednje Bistrice, ki je menda zavijal na levo, ne da bi nakazal smer. Marton ima večkratni zlom goleni. V Križevcih pri Ljutomeru se je hudo poškodoval 17-letni G. L. iz Križevec, saj je zaradi neprimerne hitrosti z motorjem zapeljal v jarek in padel.
V prejšnjem tednu pa je bil v Pomurju tudi velik požar. Gorelo je gospodarsko poslopje Jožeta Fujsa iz Motovilec. Vzrok požara je otroška igra z vžigalicami, posledica pa škoda v vrednosti 2 milijona 500 tisoč dinarjev.
Slovesno v Apačah
govec za vestno opravljanje pomembnih funkcij.
Pisna priznanja Osvobodilne fronte so za leto 1986 prejeli Gasilsko društvo Hrastje-Mota za velik prispevek k zaščiti materialnih dobrin, dvigu kulture protipožarne varnosti med občani in za aktivnost v družbenopolitičnem življenju. Gasilsko društvo Videm ob Ščavnici za rezultate na organizacijskem in operativno-strokov-nem področju. Občinska zveza prijateljev mladine Gornja Radgona za pomembno vlogo v procesu podruž-bljanja socialistične vzgoje mlade generacije, Oddelek milice Videm ob Ščavnici za vestno in odgovorno izpolnjevanje obveznosti pri organiziranju in izvajanju družbene samozaščite prebivalstva, za odkrivanje družbeno škodljivih pojavov in za skrb pri prometni vzgoji mladih, dobitnik pisnega priznanja OF pa je tudi ena najaktivnejših mladinskih organizacij —
rVOGRIČEVCI
Kmetijstvo je naša prihodnost
16. praznovanje krajevne skupnosti Cezanjevci je bilo minuli konec tedna v znamenju športnih in kulturnih prireditev. Poleg tradicionalnega turnirja v malem nogometu za pokal Janka Ribiča in letnega koncerta mešanega pevskega zbora kulturnega društva iz Ce-zanjevec, na katerem so kot gostje sodelovali tudi člani tamburaškega orkestra iz Vučje vasi, je bil poudarek predvsem na nedeljskih slovesnostih.
Že zjutraj so mladinci in krajani krenili na rekreativni pohod po poteh Janka Ribiča s ciljem v Vogričevcih, kjer je bila tudi osrednja slovesnost. Najprej je bila slavnostna seja skupščine in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Cezanjevci, na kateri je zbranim spregovoril Miran Blagovič, sekretar OO ZK Cezanjevci in skupščine občine Ljutomer, Cirilu Stanjku in Francu Markoviču iz Vogriče-vec pa so podelili priznanji z bronastima plaketama OF, trem učenkam OŠ Cezanjevci, Suzani Ozmec, Olgi Karba in Manji Vrbnjak, pa knjižne nagrade za najboljše literarno delo na temo iz NOB.
Na osrednji slovesnosti pa je zbranim krajanom, gostom in predstanvikom skupščine in DPO občine Ljutomer spregovoril Ozvald Tučič, predsednik IS SO Ljutomer. Po krajšem uvodu, v katerem je orisal zgodovinski pomen območja, na
LJUTOMER
NOVA STISKALNICA ZA SIRE
V DO Mlekopromet so te dni končali z vgrajevanjem nove stiskalnice za sir ementalec. V stiskalnici je prostora za 24 kolutov sira (skupaj 48), izdelalo pa jo je znano švicarsko podjetje Mator, s katero DO Mlekopromet dobro sodeluje.
OO ZSMS Mele. Priznanja najzaslužnejšim vaščanom pa je podelila tudi krajevna konferenca SZDL. Prav tako so na nedeljski svečanosti podelili srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije. Prejeli so jih Tone Cunk iz Kmetijskega kombinata G. Radgona, tozd Radgonske gorice, Anton Fekonja iz iste delovne organizacije, Vinko Raus iz Vzgojno-varstvenega zavoda Gornja Radgona, Franc Strah iz Av-toradgone, Alojz Šijanec iz Kmetijskega kombinata Gornja Radgona, tozd Meso izdelki, Maks Štelcl iz Radenske, Tozd
Mineralna voda, ter Franc Vrzel iz Vinogradniškega gospodarstva Kapela. Za uspešno opravljanje nalog v delovanju sindikata in za prispevek k razvoju krajevne skupnosti pa je srebrni znak prejela tudi Osnovna šola 25. maj Kapela. Prvič pa so letos podelili sindikalna priznanja posameznikom za razvijanje samoupravnega in družbenopolitičnega sistema, prejeli so jih Nada Jaušovec z Osnovne šole Jože Kerenčič Gornja Radgona, Franc Kotnik iz Intesa, tozd Mura, Ludvik Moreč iz Carinarnice in Mirko Njivar iz Elektra, tozd Gornja Radgona.
katerem živimo, je nadaljeval z družbenopolitičnim in gospodarskim položajem sedaj in poudaril:
»S ponosom lahko ugotavljamo, da v kmetijstvu kljub znanim težavam dosegamo zavidljive uspehe tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Naši kmetje dosegajo vrhunske rezultate v živinoreji in pri pridobivanju mleka. Zamočvirjena zemljišča smo uspeli usposobiti v plodna tla, kmetijski
pridelki so iz leta v leto večji, naš kmet ima vsako leto več tržnih presežkov. Vse to je za razvoj naše pokrajine spodbudno, kajti kmetijstvo je naša naravna danost in naša prihod-njost. Vendar — naravna danost in volja do dela je danes za hitrejši razvoj premalo — potrebujemo še znanje in kapital. Za hitrejši razvoj kmetijstva bo morala prispevati tudi razvitejša Slovenija, če hočemo, da se bomo izkopali iz težav in če želimo, da ne bomo imeli družbenopolitičnih problemov.«
Sledil je kulturni program, v katerem so sodelovali pihalni orkester kulturnega društva Bučkovci, mešani pevski zbor, recitacijska in folklorna skupina kulturnega društva Cezanjevci in učenci tamkajšnje osnovne šole.
Po proslavi pa se je 26 mladink in mladincev prostovoljcev enot TO slavnostno zaobljubilo. Dušan Loparnik
LENDAVA
20-letnica mejnega prehoda in prvomajsko slavje
Letošnji praznik dela bodo v lendavski občini nadvse slovesno obeležili. Praznik bo tudi v znamenju 20-letnice otvoritve mejnega prehoda z Madžarsko v Dolgi vasi. V Lenti bo v četrtek zjutraj odpotovala delegacija, ki jo bo vodil podpredsednik občine Tibor Fiile, prav tako pa bodo tja odšli tamburaši iz Žižkov, folklorna skupina iz Velike Polane in mešani pevski zbor iz Turnišča in nastopili na prvomajski slovesnosti. Podoben protokol bo tudi iz madžarske strani, saj bo k nam pripotovala delegacija mestnega sveta Lenti pod vodstvom predsednika Jožefa Horvatha, prišli pa bodo še člani kulturnih skupin in nastopili na prvomajski slovesnosti. Predstavnik naše delegacije bo imel krajši nagovor na prvomajskem slavju v Len-tiju in vodja madžarske delegacije bo spregovoril na slavju v termalnem kopališču v Peti-šovcih, kjer bo tradicionalni prvomajski piknik. Slavje se bo začelo že ob 10. uri. Slavnostna govornica bo predsednica občinskega sindikalnega sveta Marija Dobrijevič, nato pa bo bogat kulturni, zabavni in športni program. Poskrbeli so tudi za okrepčilo. Glede na to, da se je lani udeležilo prvomajskih s,, resnosti (in zabavnega dela) veliko delavcev, pričakujejo tudi letos mnogo obiskovalcev. Prizadevajo si, da bi delavci resnično preživeli svoj praznik v prijetnem vzdušju.
Š.S.
Pet sladkih let Tamare
Te dni so bili gostje slaščičarne Tamara v Radencih prijetno presenečeni. Lastnika Danica in Darko Štrucelj, ki te dni praznujeta peto leto dela v tej domači slaščičarni, sta v ta namen pripravila in pozne-
je razrezala veliko sladko torto v obliki srca in pogostila obiskovalce. Že lep čas slovi Tamara kot ena najboljših slaščičarn v Pomurju in to ime sta si lastnika ustvarila s trdim delom in kakovostnimi izdelki. Ponudba slaščic je pestra, saj Danica in Darko nenehno skrbita za kakšno novost, vse, kar je sladkega v slaščičarni, pa je njun lastni izdelek.
Ta slaščičarna dopolnjuje tudi turistično ponudbo v tem zdraviliškem mestu, saj prenekateri gost zavije v Tarnam na priboljšek.
Knjiga vtisov, ki jo imata Danica in Darko pa potrjuje zadovoljstvo tistih, ki se razumejo na slaščičarsko umetnost in znajo ceniti njuno delo.
D. L.