DRŽAVNO TOŽILSTVO v
PaStnina plačana v gotovini.
LJUBLJANI
ezha;
JA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni Številki Din 1*50.
TRGOVSKI LIST
(
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina 7.a Jugoslavijo : letno 180 Din, za V4 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. - Plača in toži ae v IJubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. - Dopisi se ne vračajo. - številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XIII.
Telefon št. 2652. LJUBLJANA, v četrtek, dne 21. avgusta 1930. Telefon št. 2552.
ŠTEV. 97.
Kontrola nad konsumarstvom.
Nova naredba finančnega ministrstva.
V	včerajšnjih dnevnikih smo čitali naslednjo vest:
«F i n a n č ni organi so p r i-čeli po nar e d b i fin a n č n e -ga ministrstva kontroli-r ati knjige in liste članov nabavnih zadrug v celi d r -ž a v i. Izkazalo se je, d> a so nabavne zadruge prodajate tudi nečlanom in na ta način prizadejale legalni trgovini veliko škodo. Vse n a b a v n e z a dr n g e, pri katerih bi se pokazale nepravilnosti, bodo kaznovane in ukinjene.«
Naravno, da smo sprejeli to vest z največjim zadoščenjem. In kako ne? Saj smo, kar se tiče'pobi jan je nedovoljenega konsumarstva skoro popolnoma obupali. Nismo več verjeli, da bi sc moglo takim nenormalnostim na katerikoli način odpomoei. Koliko resolucij, koliko dobro utemeljenih predstavk in spomenic naših zastopstev je bilo odposlanih na vse merodajne faktorje. In vse zastonj: Pod režimom, ki je izdajal naredbe samo raz vidika političnih, ali bolje rečeno strankarskih ozirov, je bila vsaka re-medura nemogoča.
Zadrugam so se podeljevali najrazličnejši privilegiji, in čim več članov, to se pravi volilnih kroglic, je imela zadruga, tem večjo zaščito je uživala. Na ta način smo prišli v nemogoč in absurden položaj. Dobili smo dve vrsti trgovskih obratov. Na eni strani take, ki so uživali vse mogoče tarifne in davčne olajšave in so obsegali večji del konsumentov, to so konsumne prodajalne, na drugi strani take, ki so preskrbovale ostale konsumente, to so legalne trgovine, ki niso uživale nikakih olajšav, a so bile za to uvrščene med najmočnejše davkoplačevalce. Zaman je bilo tu vsako argumentiranje. Vsako novo olajšavo, katero se je podelilo konsumom, so je utemeljevalo s pavšalno trditvijo, da vršijo konsumi take in take socialne in narodnogospodarske funkcije, katerih pa v resnici niti ne poznamo. Zato smo naravno z velikim zadovoljstvom sprejeli novico o kontroli, ki naj vsaj glede davčnih dajatev ized-nači konsumne prodajalnice, ki poslujejo tudi s elani in so v bistvu prave trgovine, z vsemi drugimi trgovci-davkoplačevalci. Taka mera je utemeljena in pravična.
Nismo nikdar načeloma pobijali konsumov. Tudi nismo nikdar ugovarjali velikim privilegijem, ki jih uživajo konsumi, dasi ne vemo zakaj bi zaslužili tako protckcijo, toda zahtevati smemo, da se v svojem poslovanju držijo delokroga, ki ga jim določa zakon in da v primerih, ko prekoračijo ta delokrog in razširijo poslovanje tudi na nečlane, plačajo državi vsaj one glavne dajatve, 'ki jih mora plačati trgovec, ki sicer ne uživa dalekosežnih taksnih prostosti in tarifnih olajšav ter mu je že vsled tega konkurenca s konsumi ako ne nemogoča, pa vsaj zelo težka. Vidimo, da so trgovski obrati v >kolici konsumov popolnoma propadli. Nešteto primerov ukinitve trgovskih obratov, koji niso mogli poslovati poleg konsumov, imamo na deželi, še več pa v mestih. Koliko davčnih objektov je s lem izginilo, koliko škode je zbog tega utrpela država sama! Vsa takšna opozorila pa so bila pod prejšnjimi
režimi zaman. Odločali so le partijski vidiki, in konsum, odlično partijsko sredstvo v rokah te ali one stranke, je pri vsakem sporu triumfiral nad trgovcem - davkoplačevalcem. V primerih, ko je krivica preveč bodla v oči in so bile kršitve obstoječih zakonov že preveč očite, se je dovolilo, da se je konsumna prodajalnica iz-premenila v »oddajališče«. Na stvari se pa tudi v takih primerih ni prav ničesar izpremenilo. 'Konsum je posloval še nadalje z nečlani, izbrisalo se ga je le iz obrtnega katastra in ga s tem oprostilo raznih vlog in dolžnosti, ki jih imajo legalni trgovci! Znano nam je n. pr., da se ni moglo niti določil uredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih lokalov uporabiti glede konsumnih prodajalnic; take prodajalnice so uživale tudi v tem oziru popolno prostost. Šele sedanja vlada je z novo uredbo o odpiranju in zapiranju določila, da veljajo ti predpisi tudi za konsume.
'Kakor radi priznamo, ker smo to krvavo občutili na lastni koži, da je stanje, v katerem se nahaja vprašanje kontrole nad poslovanjem konsumov, v resnici težko, imamo vendar nade, da bo železna roka g. predsednika vlade poravnala krivice, ki so jih morali doslej z velikimi žrtvami prenašati legalni trgovci-davkoplače-valci!
RAZSTAVA JUG OSLOV EN SK111 VIN V ROTTERDAMU.
Po prizadevanju našega generalnega konzulata v (Rotterdamu (Holandija) se bo vršila začetkom oktobra t. 1. v Rotterdamu razstava jugosioveoiskih vin. Konzulat hoče s to irazstavo seznaniti holandska tržišča z našimi vini, kojih tani še ne poznajo. iHolandija uvaža velike množine francoskih in grških vin, pa je naš konzulat prepričan, da bi se moglo tam tudi naša vina prodati z dobičkom. iRazstavila se bodo specialna vina, pa tudi druga navadna. Podrobnejše informacije glede količin, kvalitete, prevoza razstavnega blaga itd. daje interesentom Zbornica za* TOl v Ljubljani. Razstavljavci se morajo prijaviti najkasneje do 30. t. m.
*	* *
PLEMENSKI SEJEM IN PREMOVANJE PINOGAVSKE GOVEDI V ORMOŽU.
Zveza selekcijskih društev za pinegav-sko govedo v Ormožu, v kateri so včlanjena društva v Središču, Ormožu, Sv. Lenartu in Sv. Marjeti, priredi s podporo kr. banske uprave v Ljubljani, <lne P), septembra 1930 »b 8. uri predpoldne na sejmišču v Ormožu premovanje rodovniške govedi pinegavske pasme za svoje člane. Istočasno s prernovanjem bode tudi plemenski sejem za mlado živino v starosti od <5 do 24 mesecev.
Podrobne iformacije so na razpolago pri zvezi.
A OR ARNI BLOK IN AVSTRIJA.
Stališče Avstrije glede agrarnega bloka precizira znani narodni ekonom dr. Deutsck na kratko tako-le: Avstrijski gospodarski politiki so podali v zadnjih dneh razne izjave glede tvorbe agrarnega bloka v Jugovzhodni Evropi. Pretežni del agrarcev ta projekt odklanja, ker je mnenja, da more imeti jugovzhodni evropski agrarni blok samo namen osvojitve Avstrije kot prodajnega trga in oškodovanje avstrijskega poljedelstva. Nasprotno temu vztrajajo avstrijski poljedelci z vso odločnostjo na nadaljnji izpopolnitvi poljedelske produkcije v Avstriji. Industrijski krogi opozarjajo, da bi imel jugovzh. evropski agrarni 'blok za Avstrijo le tedaj pomen, če bi se sklenil z Avstrijo fiksen dogovor glede sprejetja velikih eksportnih kontingentov avstrijskega industrijskega blaga po agrarnih državah. O teni pa sedaj ni govora i-n je zato tudi avstrijska .industrija načelno bolj proti tvorbi bloka kot zanjo.
* * *
0	TOBAČNEM MONOPOLU TREII
DRŽAV.
Po poročilu iz Beograda se bodo vršila v mesecu septembru nova pogajanja med Grčijo, Turčijo in Bolgarijo glede ustanovitve tobačnega kartela. Takšna pogajanja so se že vršila, a so jih pozneje dementirali, in sicer najbrž zato, ker niso prišli do nobenega zaključka. Kakor se zdi, bodo pričeli pogajanja sedaj na širši podlagi. Sodeč po pisavi grških listov bo pristopila kartelu tudi Jugoslavija :in pozneje Egipet. Na ta način bi se dobila za produkcijo imenovanih dežel boljša možnost placiranja v Inozemstvu, ker bi ne bilo več medsebojne konkurence. Vidimo, da se spajajo države na vedno širši podlagi. Kakor je prišlo do zveze železa in jekla,r tako vidimo vstajati pozneje agrarni blok in sedaj tudi blok tobaka itd.
* * *
BRAZILIJA PRODAJA NOVO KAVO.
Po poročilu brazilskega statističnega zavoda za kavo je trg opremljen že z ze-ileno kavo novega pridelka. Iz tega sledi, da se je Brazilija odločila za opustitev dosedanje politike, obstoječe v tem, da je prinesla na 'trg najprvo viležano in slabo kavo prejšnjih letnikov. Po novih načrtih nameravajo prodati stare zaloge v desetih letih. Gre za ‘22 miljonov vreč, od katerih je treba 14 miljonov nujno prodati. Tečaji kave so kazali v zadnjem času nadalje padajočo tendenco.
*	* *
FUZIJA V AVSTRIJSKI INDUSTRIJI LOKOMOTIV.
Smo jo že napovedali. Sedaj je izvršena. S fuzijo vseh avstrijskih tovarn lokomotiv je postalo potrebno razširjenje tovarne v Floridsdorfu pri Dunaju. Tovarni v Linzu in v Wiener Neustadtu sta z deloon že popolnoma prenehali, strojni park floridsdorfske tovarne bo z modernimi napravami iz teh dveh tovarn razširjen in zboljšan. Razgovori o združitvi delnic in o finančni izvedbi fuzije so že končani in je potrebna samo še fonuailna pritrditev.
RAZSTAVA PSOV V LJUBLJANI.
Za letošnjo državno razstavo lovskih psov, ki se vrši enodnevno dne 31. avgusta t. 1., so bile razposlane prijavnice v celoti. Če kdo, istih še ni prejel ali v premalem številu, naj takoj javi Upravi Ljubljanskega velesejma Razstava psov, da se mu še pravočasno dopošljejo, ker je zadnji prijavni rok vključno do 23. avgusta t. I.
TEKMA SLOVENSKIH HARMONIKARJEV.
se vrši dne 8. septembra t. 1. na praznik Malega Šmarna. Kdor se še ni prijavil, naj to nemudoma stori. Zadostuje navadna dopisnica, naslovljena na urad velesejma v, Ljubljani, nakar dobi pri-glašenec vsa1 potrebna navodila. Zmagoval'^ v tekmi' dobe lepe nagrade in pa diplome.
Janko Lavrič — Strasbourg:
Kako doseči boljše cene za hmelj.
Malo je predmetov, kjer igra pri formaciji cen trgovska organizacija tolikšno vlogo, kakor pri hmelju. Za-
lo	podajam v naslednjem kratek opis h meljske trgovine in h koncu zaključek, kako bi slovenski hmeljarji lahko dosezali za svoj pridelek stalno boljše cene.
I.
Kako pridelali čim najboljši hmelj,
o	tem govoriti je stvar kmetijskih strokovnjakov. Čim boljše blago — tem boljša cena pri sicer enakih okolnostih. V glavnem gre za skrbno selekcijo rastlin — izločevanje rastlin s slabim ali nezadostnim donosom, za pravilno oskrbo in gnojenje in za skrbno obiranje in sušenje. Zadnja leta se je v splošnem preveč gnojilo, kar je slabo vplivalo na fi-nočo kobul. Naše novo strokovno gla-salo »Slovenski hmeljar« v Celju bo imelo dovolj dela in snovi v tem prav-cu. Vsak hmeljar bi moral biti nanj naročen, biti učenec in sotrudnik tega prepotrebnega lista.
V	h meljski trgovini razločujemo tri glavne kategorije: nakupovalce, ko-misijonarje in trgovce. Prvi kupujejo hmelj po nalogu in za račun tretje* osebe; komisijonarji sprejemajo hmelj na skladišče v svrho prodaje po nalogu lastnikov; trgovci kupujejo za svoj račun deloma sami, večinoma pa po svojih nakupovalcih.
Nakupovalci so v Jugoslaviji skoro izključno tujci, poslani od inozemskih trgovcev kot zaupniki, da organizirajo in nadzorujejo nakupovanje, da stalno poročajo o tržnem stanju do-tičnega okoliša. Nakupovalci se poslužujejo pri nakupovanju domačinov, ki dodobra poznajo svoj okoliš, njega hmelj in hmeljarje. V svrho ugodnejšega nakupovanja postopajo nakupovalci včasih sporazumno, nudijo nižje cene, prestanejo z nakupovanjem, si razdelijo okoliše, hmeljarje itd. To so trgovski manevri, ki so iz trgovskega stališča razumljivi, ki pa imajo ali bi morali imeti protiutež v organizaciji hmeljarjev. Vsak trgovec pač hoče1 kupiti čim nižje, ravno tako kakor hoče vsak hmeljar prodati čim dražje. Ne gre torej očitati nakupovalcem in njih mešetarjem, da tlačijo cene. Ti so odvisni od svojih tvrdk in če niso v stanu ugodno nakupovati, vsaj tako ugodno kot konkurenčne tvrdke, izgubijo svoj kruh in — na njih mesto pridejo drugi. Tudi trgovci do gotove meje ne odločajo sami o ceni. Ti so zopet odvisni od pivovaren in od konkurence. Če niso v stanu nuditi svojim odjemalcem pivovarnam dobro blago po čim nižjih cenah, vsaj tako ugodno kot konkurenca, izgubijo svoje kupce in svoj obstanek.
Komisijonarji se nahajajo v vseh pomembnejših hmeljskih središčih. Komisijonarji sprejemajo hmeilj v zalogo v svrho najugodnejše prodaje, večinoma od hmeljarjev, a tudi od trgovcev. Komisijonarji nudijo ugodnosti prodajalcem in kupcem. Prodajalec je potem njih bližje svetovni trgovini in bližje pivovarnam. Potom ko-misijonarja se izločijo pr ek upe i, — ki morajo vsled večjega rizika več zaslužiti in toraj manj plačati, kot doseže komiisijonar pri direktni prodaji.
V	svoji praksi imam slučaje, da sem dosegel dvojno in še višjo ceno, nego se je nudila doma od nakupovalcev.
To so seveda izjemni slučaji, možni pri spretni izrabi posebno ugodnih okolmosti. — Komisijonar prodaja večinoma manjšim tvrdkam, ki nimajo svojih nakupovalcev. Te tvrdke kupujejo sproti, kar rabijo, v skladiščih komiisijonarjev in dostikrat celo prodajajo po vzorcih, vzetih iz komisijskih skladišč. Na ta način jim ni treba investirati dolgoročno denarja, ni jim treba imeti lastnih zalog, ki pomenijo vedno riziko, same okolnosti, ki jim omogočajo delati z manjšim dobičkom in plačevati boljše cene, kakor velike tvrdke, ki imajo velike trgovske stroške, ki morajo plačevati svoje nakupovalce, investirati včasih ogromne zneske in prevzemati nase nepreračunljive rizike.
V nasprotju k nakupovalcem in trgovcem, ki hočejo kupiti najnižje mogoče, skuša komisijonar doseči najvišje mogoče cene. Nakupovalec ščiti in mora ščititi interes kupca, komisijonar ščiti in mora ščititi interes prodajalca, od katerega je odvisen.
iPreidem k tretji in glavni kategoriji, k hmeljskim trgovcem. Tu treba razločevati trgovce, ki delajo le z drugimi večjimi ali manjšimi trgovci in trgovce, ki delajo s pivovarno. Ti dve kategoriji se zlasti v Angliji strogo ločita. Trgovec, ki dela s pivovarnami, •ne bo lahko našel kupca med drugimi trgovci. Isto velja tudi za komisijonar-je. Na kontinentu je to razločevanje manj strogo, vendar bo imel komisijonar ali zastopnik, ki stavlja ponud-oe pivovarnam, pri trgovcih velike težkoče.
Himeljska trgovina s pivovarnami sloni skoro izključno na starih zvezah in na zaupanju. iPivovarnar le redko menja -svojega dobavitelja, če ga ta dobro postreza. iPri malenkostni množini hmelja, ki se rabi pri pivovare-nju, cene hmelja razmeroma ne igrajo velike vloge pri kalkulaciji pridobitne cene piva. Iz tega vzroka plačajo pivovarne starim dobaviteljem, do katerih imajo zaupanje, da jim dobavijo leto za letom enako blago, raje veliko višje cene, kakor jo zahtevajo novi dobavitelji.
II meljska trgovina je morda najtežja izmed vseh. Ni čuda, da je velik del hmeljske trgovine v židovskih rokah, izvzemši belgijsko in velik del angleške in amerikanske. Žid je poosebljena vztrajnost in smotrenost, lastnosti, ki igrajo pri kupčevanju s pivovarnami glavno vlogo. Močno kolebanje cen, velike razlike v kakovosti in konzervativnost pivovarnarjev so glavne težkoče v tej stroki.
II.
Po danem pregledu o splošni organizaciji hmeljske trgovine bi rad pokazal pota, kako bi lahko dosezali za svoj hmelj boljše cene.
V vsej svetovni trgovini in industriji se opaža stremljenje k grupaciji in k izločitvi prekupeev. Industrija prehaja bolj in bolj k direktni prodaji potrošačem: tvornice čevljev otvar-jajo povsod lastne prodajalne, tvornice avtomobilov ustanavljajo v vseh večjih mestih lastne prodajne družbe ali podružnice; trgovske tvrdke ustanavljajo istotako podružnice, n. pr. importne tvrdke kave in čaja itd. Vsi iščejo direktno zvezo s potrošači in neodvisnost od samostojnih trgovcev, ki lahko vsak čas menjajo dobavitelja. Ta razlog velja tudi za hmeljsko stroko in torej bi morali tudi hmeljarji iskati direktno zvezo s potrošači -pivovarnarji in neodvisnost od pre-kupcev, ki kupujejo danes tukaj, jutri tam.
Za direktno prodajo pivovarnam govori še potreba, da se dovede pivo-varnarje do tega, da ne zahtevajo samo naš hmelj, nego tudi oznamenovalne listine kot garancijo za poreklo.
Mnogo se je že pisalo o obveznem signiranju našega hmelja. Kaj nam pa pomagajo oznamenovane bale im listine, če jih skoro nihče ne zahteva! Najprej treba doseči, da se bo naše blago zahtevalo, da se naše blago uvede pod svojim pravim imenom. In kdo je na tem interesiran? Skoro edinole hmeljar, vsekakor ne inozemski trgovec. Temu je naravno ljubše, če mu pivovarna ne predpisuje gotove znamke, in če mu to predpisuje, da ne zahteva uradne oznamenovalne
listine. Trgovcu je naravno ljubše, če lahko dobavi, kar ravno najugodneje Kupi, ali slovensko, ali vojvodinsko, ali alzaško, poljsko, rusko ali drugo blago, če lahko meša in krsti hmelj, kakor mu bolje konvenira. Če bi pi-vovarnar zahteval izrecno »slovenski« hmelj in oznamenovalne listine, trgovec ne bi imel več -stare velike izbere in manipulacijske možnosti, primoran bi bil kupiti oznamenovano slovensko blago ter plačati, kar se bo zanj zahtevalo. Več pivovaren ko b° zahtevalo naše signirano blago, tem večje bo povpraševanje, tem višje bodo cene. Treba torej iskati pota, kako pivovarne dovesti do tega, da bodo zahtevale oznamenovan slovenski hmelj.
Kakor pokazano, inozemska trgovina nima nikakega interesa, da pro-
V čem obstojajo zaključki agrarne konference.
Pretirana pričakovanja glede takojšnje ustanovitve mednarodnega žitnega kartela se s to konferenco sicer niso izpolnila, a prvi poskus sodelovanja v Evropskem agrarnem eksportu ni oslal brez uspeha.
Zaključki konference v Bukarešti se dajo razdeliti v dve skupini: v trgovsko-politično in v komercielno. Pri posvetovanjih agrarnih zastopnikov Jugoslavije, Ogrske in Romunije je šlo najprvo za odgovor na vprašalno polo, ki jo je poslala v pretekli pomladi agrarnim državam carinska konferenca v Zenev-i. Najvažnejše teh vprašanj je bilo to, če in v koliko bi mogle evropejske agrarne in industrijske države sodelovati v interesu omiljenja evropske gospodarske krize in s katerimi praktičnimi sredstvi na polju carinske in žilne politike bi se dale doseči boljše prodajne razmere za evropsko žito. Ker gredo trgovsko- in carinskopolitični interesi teh treh držav glede feh vprašanj popolnoma vštric, se je v tem oziru dal sporazum lahko doseči. Zastopniki treh držav so izdelali in podpisali enotno in odgo-vorilno besedilo in so ga poslali svojini vladam v potrdilo. V enolnem odgovoru se v prvi vrsti zahteva, da se v trgovskih pogodbah za žito in druge podeželske predmete odpravi klavzula največje ugodnosti in da za september vpoklicana carinska konferenca v Ženevi. prične s primemo reformo sistema največje ugodnosti.
Jasno je, da se obrača la zahteva proti konkurenci prekomorskega žita. Konkurenci prekomorskega žita je v prvi vrsti pripisati, da sledijo notacije zlila na evropskih produktnih borzah vsakemu kolebanju v žitnih notacijah v New torku ali Chicago. Sistem največje ugodnosti je doslej onemogočil, da bi se evropske države med seboj dogovorile glede olajšav v izmenjavanju blaga. Vsi udeleženci konference so opozarjali, da se na največji ugodnosti temelječa trgovskopogodbena politika ilak nahaja v krizi in da je za omiljenje evropske gospodarske krize, neobhodno potrebna postopna omejitev klavzule največje ugodnosli. V tej svoji zahtevi morejo evropske agrarne države pač računiii na podporo evropskih industrijskih držav, na drugi strani pa z odporom prekomorskih držav, predvsem U. S. A. Težave bo delala tudi okolnost, da zahtevajo agrarne države od evropskih industrijskih držav prednostno carino za svoje žito, ne da bi se izjavile tudi za znižanje carine za evropske industrijske predmete. Sicer je pa to le prvi korak, kakor smo poročali že na drugem mestu, in imajo besedo sedaj industrijske države. Dobra volja je tukaj, potem bo že šlo.
Drugi kompleks vprašanj, o katerem so razmotrivali v Bukarešti, se je tikal oblike sodelovanja, po kateri bi se dala medsebojna konkurenca donavskih agrarnih držav najlažje odpraviti. Načrt ozkega žitnega kartela so označili kot neizvedljiv, v prvi "vrsti zato, ker bi se ustanovitev takega kartela mogla komaj drugače doseči kot z državnimi monopoli. Rumunska vlada je sicer simpatizirala z mislijo državnega monopola, ogrski zastopniki so ga pa odtočno odklonili. Sodelovanje donavskih agrarnih držav v eksportu žita naj se prične zato najprvo v manj ostri obliki. Po zgledu v Ogrski in Jugoslaviji že obsto-
daja ravno naše blago, še manj pa, da prodaja naše blago prve kakovosti pod pravim imenom, da dela zanj propagando in da prosi pivovarnarje, da naj zahtevajo slovenski hmelj in oznamenovalne listine. Edina možnost to doseči leži v somopomoči, v grupaciji slovenskih hmeljarjev v svrho direktne prodaje pivovarnam, bodisi potom močne domače trgovske tvrdke, bodisi potom prodajne zadruge. Inozemska trgovina bo kupovalo naše blago le tedaj, če bo ceneje od drugega približno enakega blaga ali če se bo naše blago izrecno zahtevalo. Ko bo naša znamka potom domače trgovine ali zadruge direktno vpeljana v pivovarnah, bodo tudi drugi trgovci mora-
li	dobaviti oznamenovano slovensko blago in prispevati tako k boljšim cenam.
ječih eksportnih zavodov naj se ustanovi tudi v Romuniji centralni žitni urad, ki bo imel v rokah enotno vodstvo in kontrolo žilnega izvoza. Eksporlne organizacije imenovanih treh držav naj delajo v bodočnosti kolikor mogoče tesno skupaj in naj organizirajo eks-port žita po enotnih smernicah. V ta namen so razmotrivali razne predloge,
o	katerih se še niso mogli popolnoma zediniti. Govorili so o skupnih žitnih skladiščih, o skupnem financiranj;) eks-porta, celo o najemu skupnega inozemskega posojila, iz katerega naj se financira žitna kampanja vseh treh držav. Ker se v potankostih še niso mogli sporazumeti, so se zaenkrat zadovoljili z izjavo, da se je dala doseči razjasnitev teh problemov. Zaenkrat bodo eks-portni zavodi omenjenih treh držav gledali na to, da bodo v vseh eksportnih vprašanjih v stalnih stikih. Hkrati bodo vlade Rumunije, Jugoslavije in Ogrske uvedle uvodoma omenjeno ureditev tr-govsko-političnih carinskih vprašanj s tem, da stopijo v stik z industrijskimi državami. Zaključke teh preddel bodo obravnavali potem na drugi konferenci, ki je predvidena za oktober, in jih bodo porabili za temelj nadaljne akcije.
Kakor vidimo, se da z dobro voljo veliko doseči, in obstoji utemeljeno
upanje, da se bo započeta akcija uspešno nadaljevala in uspešno zaključila, v prid vsemu evropskemu v tako težki krizi se nahajajočemu gospodarstvu.
VII. POROČILO HMELJAHSKiLCA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO 0 STANJU HMELJSKIH NASADOV.
Žalec v Savinjski dolini, due IS. avg. 1980. Obiranje hmelja je v polnem teku iu bo najhitreje vkljub deloma neugodnemu vremenu končano /.e ta teden. Množina pridelka se ceni na 14 do 15.000 met. stotov. Kakovost letošnjega hmelja bo ono minulega leta prekosila, ker se je obiranje pričelo pravočasno in se izvršuje najskrbnejše. Kobule so -lepo zelene barve, so zelo težke in najboljšega aroma.
Nekaj tujih kupcev je že došlo, ki odpošiljajo svojim tvrdkam vzorce našega pridelka. Do večjih kupčij dosedaj še ni prišlo, pač pa se predprodani hmelj polagoma prejemava.
Društven« vodstvo.
GOSPODARSKA DEPRESIJA V NEMČIJI SE POOSTRUJE.
Po poročilu nemškega Državnega zavoda za zavarovanje brezposelnih za čas od 16. do 31. VII. 1930 se je v drugi julijevi polovici zaposlenost ob-čulno poslabšala. To poslabšanje je viden znak nadaljnje poostritve depresije, koje najgloblja ločka pa najbrž še ni dosežena. Število podpiranih je v omenjeni dobi takole naraslo: za ca.
28.000 na več kot 1,497.000 pri brezposelnem zavarovanju; za ca 23.000 na
403.000 pri krizni podpori. Obremenitev obeh podpornih institucij je dosegla torej z več kot 1,300.000 podpirane1 višino, ki je za več kol 1 milijon nad višino lanskega leta. Splošna slika, ki jo podajo te številke, se dopolnjuje in potrjuje s poročili o nadaljnjem skrčenju dela in o napovedbi odpustitev.
9ot>vdu
0	novi železniški tarifi se bo pričela 1. septembra konferenca zastopnikov trgovskega ministrstva in gospodarskih krogov. Osnutek tarife je že izdelan. Gospodarstvo bo imelo v novi tarifi znatne ugodnosti.
Dolgoročne kredite za poljedelce od strani državnih zavodov zahteva spomenica, ki jo je na pristojnem mestu izročilo odposlanstvo, poslano v Beograd od kmetijskih organizacij iz vse Jugosla-vije.
Prisilno zavarovanje posevkov proti toči bo vseboval zakon, katerega osnutek izdelujejo v poljskem ministrstvu. Osnutek bo na pristojnem mestu predložen še ta mesec.
20. t. m. se je vršila v Novem Sadu konferenca izvoznikov vina, ki se je pečala z vprašanjem organizacije izvoza vina v inozemstvo, zlasti v Holandijo.
V trgovski register v Novem mestu je bila vpisana lesnoindustrijska d. d. »Je-lovina« s sedežem na Mirni. Vplačana delniška glavnica znaša 100.000 Din.
V Kotoru gradijo novo tovarno pohištva (Anton Schmidt). Tovarna je opremljena z najmodernejšimi stroji iz Nemčije in bo pričela obratovati že z začetkom septembra.
Število lokomotiv v Jugoslaviji je nekaj nad ‘2800. Na 10 km proge pridejo :i lokomotive (3*1): v Belgiji, ki ima relativno največ lokomotiv, pride na 10 kilometrov 10 lokomotiv.
V Dalmaciji (na jugu) se opaža pomanjkanje domačega jedilnega olja. Cena je narasla v zadnjih dneh od 9 Din na 14 Din za 1 kg.
Strugo Neretve od izliva do Metko-viča bodo v pomladi v toliko iztrebili, da bodo mogli priti do Metkoviča tudi največji jadranski parniki.
Za dvig živinoreje v Zetski banovini je dovolilo poljedelsko ministrstvo kredit 30 milijonov dinarjev. Ustanovili bodo nove živinorejske zadruge, ki jim bodo dajala državna posestva plemensko živino na razpolago.
Pivovarniška industrija se je posvetovala le dni v Beogradu; šlo je za rajoni ran je v prodaji piva. Ker se niso mogli zediniti, so se pogajanja prekinila. Zdi se, da je pivovarniški kartel pred razpustom.
Razstava grozdja v Mostam se vrši po iniciativi banske uprave v Splitu 15. septembra in sicer za okraje Mostar, Konjic, Ljubuški, Imotski in Metkovie.
Tudi Celovec išče posojilo. Skupno premoženje občine vključno vse obrate, vodovod ild. je bilo cenjeno na koncu preteklega leta na 74-4 mil. šil., skupno zadolžen je je pa znašalo 10-3 mil. šil.
Trgovska pogodita med Češkoslovaško iu Itiimunijo bo stopila v veljavo najbrž i 1. septembra. Tehniške ovire so odstra-
1	njene.
Lalvija je znižala obresJno mero od
7i/o% na 7%. Glavno mesto Latvije je Riga.
Rekordno insolvenco zaznamujejo v Belgiji: tekstilna tovarna Vandewickel v Gandu je prišla s pasivi 58 milijonov belgijskih frankov v konkurz, kar je pač rekord.
General Motors Co. je imela v drugem letošnjem četrtletju 53,400.000 dol. čistega dobička, lani v isti dobi pa SO milijonov 950.000 dol. Dividenda za navadno delnico znaša letos 1.17 dol., lani je znašala 2-01 dol.
Brezposelnost v Avstriji narašča in je dosegla 31. julija 153.188 podpiranih brezposelnih, kar je za 52.000 več kot lani ob istem času. K temu pride še ca. 30.000 nepodpiranih brezposelnih, dočim jih je bilo lani 23.000.
Produkcija surovega železa v U. S. A. je v juliju nadalje padla in je bila dnevna povprečnost za 13 odstotkov pod lansko julijevo povprečnostjo. Oblikovanje cen je bilo zelo neenakomerno. Za bodoča dva meseca pa upajo na sezijsko poživljenje.
Družba Columbia Gramoplton razdeljuje iz čistega dobička v znesku 580.000 funtov 40-odstotno dividendo; lani je bilo čistega dobička 505.000 funtov, dividenda 45-odstotna. Letos je dividenda zato manjša, ker je do nje upravičenih 427.500 novih delnic.
»Vkroženje Ogrske.<
Odrski minister narodnega dospodar-stva Vass se je zelo odločno izrazil proti carinskim načrtom Male antante. Na poletni konferenci ogrske vladne stranke v Balalon Foldvaru je na razna vprašanja ^dgovarjal najprvo poljedelski minister Mayer in je izjavil, da je dobila ogrska vlada pred kratkim povabilo ju-gošlov. in rumnnske vlade, naj se prične v interesu tvorbe enotne fronte z njima dogovarjati. Ogrska vlada je odposlala delegacije, ki so stavile svoje predloge. Pogajanja še niso končana in se končno stališče še ni moglo precizirati. Geografična lega Ogrske pa nudi jamstvo za to, da se velika evropska gospodarska kriza ne more rešiti z izločitvijo Ogrske, temveč da more govoriti Ogrska v tem vprašanju zelo, važno besedo.
iNato je govoril minister narodnega gospodarstva Vass kot zastopnik odsotnega ministrskega predsednika o novi gospodarski antanti sosednih držav, koje namen je po njegovem mnenju popolno vkroženje Ogrske in zargnje-nje ogrskega gospodarskega življenja. V štrbskem Plesu se je napravil poskus gospodarskega ojačenja Male antante.
To ni prijateljsko napram Ogrski. Kar se tiče problema carinske unije Male antante, bi morale države Male antante svoje dosedanje trgovske pogodbe s tujimi državami ali revidirati ali pa anulirati. Ker so pa te pogodbe navezane na določene termine, bi se moglo to izvršiti pred potekom pogodb samo polom medsebojnih dogovorov.
»Načrta carinske zveze se nam torej ni treba ustrašiti«, je izjavil minister. — Ogrska zunanja politika mora pa v bodoče razvijati pomnoženo aktivnost v interesu one ideje, ki je v diametralnem nasprotju z nameravano carinsko zvezo; to je ona ideja, 'ki so jo sprožile velesile v interesu gospodarske sanacije srednje Evrope, da se namreč opusti načrt gospodarske samopreskrbe Evrope in se ustvarijo med državami drugi gospodarski stiki. Ogrske ne bo mogoče vkrožiti, prvič ker je ni mogoče izolirati, drugič pa, ker je pretekel čas, ko so poskušali politični nasprotniki Ogrsko gospodarsko zadrgniti.«
IBesede ministra Vassa nam pravijo, na kako dobri poti sta Jugoslavija in Kugi unija.
* * *
Jugoslovanska rečna plovba v prvem polletju 1930.
Po podatkih rečnoplovbne uprave je znašal v prvem letošnjem polletju jugoslovanski rečni promet inozemskega blaga 546.608 ton, promet domačega blaga pa 681.209 ton. Od inozemskega blaga pride 222.442 ton na import, 323.166 ton na eksport.
Za primerjanje navajajo podatke za pretekla tri leta in sicer za vsa-kratno prvo polletje (v tonah);
Leto
1927
1928
1929
Inozemski pran. Domači prom.
iU voz 104.582 209.064 167.552
Izvoz
216.7.40
90.901
118.852
543.978
580.431
425.605
Podatki nam pravijo, da se je letos tako inozemski kot domači rečni promet napram letom 1927 do 1929 bistveno dvignil.
Najvažnejše rečne postaje za inozemski promet so: Beograd, Vel. Beč-kerek, Novi Sad, Osijek, Pančevo,
Zaključek Mednarodne konvencije dušika. Sredi junija l. I. v Ostende' v Belgiji zapečete in v 'Parizu nadaljevane mednarodne dušikove konference so dovedle do ustanovitve konvencije in do sporazuma s čiiensko dušikovo industrijo. Konvencija se imenuje Gonven-lion europeenne del’Industrie del’Azo-le, skrajšano C. I. A. Uveljavljenje sporazuma je zavisno še od završitve nekaterih formalnosti. Dogovor velja za ves svet razen Zedinjenih držav Sev. Amerike. Udeležene so sledeče države: Belgija, Ghile, Nemčija, Anglija, Francija, Holandija, Italija, Norveška, Poljska in Čeho,slovaška. 0 podrobnostih pogodbe (razdelitev produkcije in trga itd.) bomo še poročali.
(Bombaževi pridelek v Ameriki. Izdali so uradno poročilo o letošnjem pridelku bombaža v U. S. A. Znaša 64-2 odstotka "idealnega pridelka«; lani je znašal G9-6, 1. 1928 64-9, 1. 1927 pa 69-5 odst. Na l aere se je doseglo 151-3 dol.* lani 150-3. Po .izdanem poročilu so cene na borzi takoj padle, ker so splošno pričakovali manjšega pridelka.
Poštna hranilnica v juliju. V mesecu juliju je pristopilo k Poštni hranilnici 4725 novih vlagateljev in je s tem naraslo njih število1 na 106.249 Vsota vlog je narasla za 12 milj. Din in je znašala na koncu julija 167,500.000 Din. Dalje so »tvorili v juliju 174 novih čekovnih računov in se je dvignilo njih skupno število na 18.644. Čekovni promet v juliju je narasel na 5.693,600.000 Din, po-štnočekovna imovina je pa znašala nad 875 milj. Din. Skupna vsota hranilnih vlog in čekovnih računov presega torej eno miljardo dinarjev.
	Uvoz	Izvoz
Beograd	62,118	20.574
Vel. Reč ker ek	15.161	28.672
iNov-i Sad	39.887	43.383
Osijek	7.823	•21.283
Pančevo	3.849	86.341
Prahovo	30.591	9.319
Senta	3.715	ll.j54
Sisak	19.748 in:	i podatkov
inozemskem	prometu	sta Beo-
TEDEN J! iraiANKKt-RORa
Prahovo, Senta in Sisak. Sledeči seznam nam kaže delež teh postaj na inozemskem izvozu in uvozu (vse v tonah);
V
grad in Novi Sad na prvem mestu.
V skupnem prometu je na prvem mestu Beograd s 446.534 tonami, na drugem Novi Sad s 125.056 tonami. Iz gornjega seznama se dobro vidi, kateri okraji imajo dosti blaga za izvoz in kateri ga prejemajo.
* * *
Kriza v japonski svileni industriji se
je v zadnjem času poostrila. V zadnjem i julijevem tednu je ustavilo delo 20 tovarn s ca. 30.000 delavci. Nadaljnjih 25 tovarn je sklenilo, da bodo vsled pomnoženih zalog obratovanje skrčile. Vlada bo dala industriji subvencije na razpolago.
KREDITNI IN FORMACIJSKI IJKAD V OGRSKI.
Spričo zgub, ki so jih utrpele številne tvrdke v trgovini na obroke, je sklenilo štirinajst ogrskih trgovskih strok ustanoviti centralni informacijski urad, ki se bo informirali o materialnih razmerah vseh v trgovini na obroke udeleženih kupcev, preden se bo blago oddalo. Centralni urad je sestavil že črni seznam kupcev in znaša njih število doslej 35.000.
FORDOVO »INDUSTRIJSKO LETO«.
Iz Windsora v kanadski provinci Ontario javljajo, da se je Ford nedavno izrazil, da se bo v bodočnosti vpeljalo takozvano industrijsko leto, ki bo trajalo samo 10 mesecev. Delavci bodo torej šestino leta prosti. S tem naj se jim nudi tudi možnost .močnejšega konzuma. Torej bodo imeli delavci prave dvomesečne počitnice.	,
ZAKLJUČKI LETINE V AVSTRIJI.
^Kolikor se dajo ti zaključki doslej pregledati, je letina kvalitativno povprečno veliko boljša kot lani, kvantitativno je pa v ječmenu nekoliko pod lansko. Pšenice je ludi kvantitativno dosti več kol lani, rži in ovsa najmani prav toliko, skoraj gotovo pa za malenkost več. Krme za živino bo dosti. Pridelek sadja je letos prav tako slab kot je bil lani. Izvrstno pa obeta vino in se naznanjajo rekordne kvantitete in rekordne kvalitete. Pridelek sladkorne pese se še ne da pregledali, a bo vobče dober.
'coebnftjot m mn hv Devizno tržišče.
Na tukajšnjem deviznem tržišču je vladala — podobno kot tudi na ostalih naših borzah — neobičajna kupčijska rezerviranost tekom minulega tedna, ki je vsled tega zaključil z minimalnim tedenskim prometom komaj 11-300 milijonov dinarjev. Od tega je bila dobra četrtina vseh zaključkov (2-821 milj. Din) perfektuirana s posredovanjem Narodne banke, ostalo (8-479 milj Din) pa je dala na razpolago privatna ponudba.
Iz naslednjih številk vsakodnevnega deviznega prometa:
dne 11. avgusta Din 1,656.229-63 durih—London;
dne 12. avgusta Din 2,572.592-31 London—New-York;
dne 13. avgusta Din 994.907-87 London—durih;
dne 14. avgusta Din 3,401.674-14 London—durih;
dne 16. avgusta Din 2,674.382-36 London—durih;
je i razvidno, da zavzema kupčija v de-vizi London prvo, v devizi durih pa drugo mesto, dočim so zaključki v ostalih devizah znatno manjši in je bil v četrtek (14. t. m.) dosežen največji, v sredo pa najmanjši dnevni promet prešlega tedna.
V pogledu višine skupnega prometa v posameznih devizah, doseženega tekom preteklega tedna, je razvrstitev sledeča (vse v milijonih dinarjev): London 5-207, durih 2-136, Trst 1-227, Dunaj 0-865, Berlin 0-781, Praga 0-552, Nevv York 0-460 in končno Budimpešta 0-061, medtem ko je v predzadnjem tednu zavzemal durih s 4-907 prvo ter London s 4-253 šele drugo mesto in je pri drugih devizah ostalo razmerje deloma nespremenjeno.
Tudi devizna tečajnica prošlega tedna.kaže napram predzadnjemu tednu le neznatne tečajne spremembe, ki so oči-tovane zlasti še v mirnejšem opadanju tečajev naslednjih deviz (navajamo pon-deljkov in sobotni tečaj minulega tedna): Amsterdam 22-705—22-70, Bruselj 7-8839—7-8768, Berlin je bil na prvih treh borznih sestankih trgovati po intervencijskem tečaju 13-46, na poslednjih dveh pa po 13-4575, dočim je Budimpešta oslabela od 9-8861 (11. t. m.) na 9-8840 v sredo ter vztrajala na tej višini do konca tedna. Pariz je osciliral med 221-66 in 221-60 (11. oziroma 16. t. m.), nalik Dunaju (7-9644—7-9618), dočim je durih ostal popolnoma nespremenjen in bil trgovan dosledno na bazi 1095-9. — Pravlako je notirala Praga na prvih štirih borznih sestankih 167-07 in se šele na zadnjem borznem sestanku učvrstila na 167-13, slično kot Trst, z edino razliko, da je bil slednji zaključevati na vseh sestankih po 295-—, izvzemši sredo, ko je beležil nekoliko višje (295-08). Edino London (od 274-40 na 274-44) in New York (od 56-22 na 56-23) sta tert-dirala stalno navzgor.
Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče.
Na lem tržišču je došlo tekom zadnjega tedna do manjših sprememb predvsem v pogledu kupčijske razgibanosti, ker je bila 12. t. m. zaključena Kranjska industrijska družba po Din 312-—, 13. t. m. 7 % Blairovo posojilo po tečaju 87-50 in 14. t. m. pa je došlo do večjega zaključka v delnicah Strojnih tovarn in livarn po 67 dinarjev.
Tečaji vseli na tukajšnji borzi notira-nih efektov so ostali tudi tekom zadnjega tedna popolnoma nespremenjeni, razen Prve hrvatske štedionice, po kateri je bilo od 11. do incl. 13. t. m. povpraševanje 910-—, od 14. t. m. dalje pa po 905 dinarjev, seveda brez blaga. Notice 8% oziroma 7% Blairovih posojil so bile v prošlem tednu te-le: 11. in 16. t. m. 97-75, 12. in 13. I. m. 98-— in 14. t. m. pa 97-50, dočim je notiralo 7% 11. in 13. t. m. 87-50, 12. in 16. t. m. 87-25 ter končno v četrtek 87-—.
Tendenca je ostala neizpremenjena.
Lesno tržišče.
Situacija na lesnem trgu se tudi v novejši sezoni ni dosti izpremenila. Trguje se nekoliko v tramariji za stavbene svrhe in pa v gorivu za izvoz, ki je oživel, Čeprav so cene še stare. Zaloge drv pa so pri nas še vedno precej neizčrpane.
Kar se tiče vpliva ruskega izvoza v Italijo, je gotovo, da je Rusija vrgla na italijanski trg sicer večje količine mehkega kot trdega lesa in so tudi cene razmeroma nizke, vendar pa izdelava tega lesa ni takšna kot ga producirajo naše moderne lesne industrije. Ako hočemo naše lesne proizvode spraviti na trg, moramo, kar se tiče izdelave posebno v teh časih, gledati na to, da bodo naši izdelki oziroma njih izdelava odgovarjala kakovosti našega lesa, to se pravi, da bode tudi izdelava prvovrstna. Kajti samo na ta način se lahko nekako paralizira sedanjo slabo situacijo.
Na tukajšnji borzi je bilo v zadnjih dneh zaključeno: 31 vagonov bukovih cepanic potom eksekutivne prodaje, 12 vagonov hrastovih rezanih drv, 10 vagonov hrastovih drv eksekutivnim potom,
5 vagonov hrastovih, 5 vagonov bukovih drv, 1 vagon bukovih okroglic in končno
1 vagon tramov.
POVPRAŠEVANJA:
Smrekovi in jelovi trami 25/25—70/70 cm debeline, 8—10 m dolžine, 12/12—24/24 cm debeline, \'A—12 m dolžine, po možnosti naj bi bili žagani, ako pa ne, morajo biti tako izdelani, da izglodajo, kakor da bi bili žagani. Rabilo bi se jih 2000 m". Oddaja v partijah najmanj 500 m" franko vagon Cii Dun-kerque.
Madriers-Bastings: monte, I., II., III., običajne dimenzije, dolžine vse od 4 m, ali od 2—8 m, ali multipli od 33 cm. Rabi se vsaka množina od 100 m" naprej, franko vagon Cii l)unkerque.
Hrastovi pragovi, 100.000 komadov v dimenzijah 1-80X13X12, cena franko vagon Sušak pristanišče.
Bukovi hlodi, sveži, L, brez srca, od 40 cm in od 2-50 m dolžine naprej. Prevzame se samo v partijah od 200 m" naprej.
Bukove in hrastove doge. Se prosi ponudbe v običajnih dimenzijah.
Beli jesen, I., brez srca, 40 in od 2-50 m dolžine naprej. Samo v partijah po najmanj 200 m".
Oreh, od 35 cm srednjega premera naprej.
Oglje, Canello, L, se ga rabi vsaka množina. Cena franko Postojna.
Plačilo se razume z akreditivom v Zagrebu ali v Ljubljani.
Smrekove smezzole, L, II., III., tombante, izključeno gojilo in razbito, 2500 komadov,
6 m dolžine, 80/120 mm; 800 komadov, 6 im dolžine, 50/120 mm. Dobava v mesecu septembru 1930. Cena naj se glasi franko vagon meja via Postojna tranzit.
Več vagonov bukovih naravnih desk od 27 mm debeline naprej, tombante, z navedbo cene franko vagon meja Postojna tranzit.
1 vagon orehovih plohov iz prvega debla od 1-50 m dolžine naprej, debelina od 25 mm naprej. Cena franko vagon meja.
Hrastove in bukove pragove za Francijo se potrebuje vsako množino. Najmanjši kvantom, katerega tvrdka akceptira, je 15.000 komadov. Cena naj se glasi franko vagon Su-šak pristanišče.
Hrastovi pragovi: 5000 kom. 2-‘20X0-20X 0-14 m, 5000 kom. 2-10X0-18X0-12 m. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna trz. Dobava naj bi se vršila v treh mesecih pro-porcionelno razdeljeno.
Večja množina desk smreka-jelka, paralelno, brez razpok in izpadljivih grč, 4 m dolžine, v debelinah od 24 in 48 nun, v širini od 17 cm naprej.
Trami: smreka-jelka (Uso Trst), dolžine od 4 do 12 m, v debelinah od 8/8 do 24/29 cm. Cene naj se glasijo franko vagon nakladalna postaja. Plačilo akreditiv.
Smrekovi-jolkovi brzojavni drogovi, zdravi, ravni, očiščeni, dolžine 7, 7-50, 8. in 8-50 m, debelina v vrhu 15/16 cm. Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja.
Trami uso Trst: ca 50 m® od 16/19 cm, od 4 do 10 (60% 7 in 8 m); ca. 50 m8 od 13/16 cm, od 5 do 8 (80% 7 in 8 m); ca. 80 m" od 11/13 cm, od 5 do 8 (60% 6 m); ca. 60 m" bordonalov, 27/27—28/28 cm, ena tretjina; vsi od 30/30 do 31/31 cm, ena tretjina; 6 do 10 m 32/32 do 33/33 cm, ena tretjina; nadalje ca. 100 m" desk, podmernih, 24 mm, od 10/16 cm širine, blago paralelno in ostrorobo, očeljeno, L, II., IIL, od te robe mora biti 75 m" od 4 m, ostalih 25 m3 kratka roba, od 2, 2"50, 3, 3-50 m, vse vezano po 4 kom. skupaj. Ceno je treba navesti franko vagon nakladalna postaja in najkrajši rok dobave.	.
Lipovi plohi, T„ II., od 40 do 100 mili, od
2 m naprej, od 18 cm naprej. Cena franko vagon nakladalna postaja.
Smrekove deske, podmerne, 2 do 3 vagone, IIP, konične ali tombante, gorenjske pro-venijence, v debelinah 18, 23, 28 111111, 1 va-
gon moralov, smrekovih, tombante, v sledečih merah: 400 kom. 4 m, 08/98 mm, 900 komadov 450 m, 78/78 mm, ‘200 komadov 5 m, 08/08 mm, 100 komadov 5T>0 m, 08/08 111111, ‘200—300 komadov 0 111, 08/08 mm; dobava naj bi se vršila v dveh tednih po dnevu naroči tve. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit.
1 vagon »montanti rovere«, I., brez srca, kot sledi: 30 komadov 2500X130X130 mm, 15 komadov 2250X100X110 111111, 30 komadov 2250X130X90 mm, 15 komadov 2250X110X 100 111111, 20 komadov 2200X110X70 mm, 40 komadov 2100X110X70 mm, 15 komadov 2400X130X105 nnn, 15 komadov ‘2400X100X 80 111111, 15 komadov 2400X120X85 mm, 30 komadov 2200X110X95 mm, s ca. 10 nr' hrastovih plohov I., II., v dolžini 2‘50 do 3 111, največ 2‘70 do 3 m, širina od 25 cm naprej, debeline 90, 110, 130 111111. Dobava do 10. septembra 1930, prejemanje na licu mesta. Ponudbe se prosi obvezne.
300 komadov jelovih anten v dolžini od 15 do 18 m, premer v sredini največ 19 cm. t ena naj se glasi franko vagon meja Postojna.
PONUDBE:
Trami ca. 1000 m3, cena franko vagon meja Postojna tranzit. Hrastovi nežamani plohi ca. 30 m3 od 50 do 100 mm debeline, ‘2—4 m dolžine, blago suho, zdravo. — Cena franko vagon nakladalna postaja.
6 vagonov jelovine, same lepe III., 4 m, od 15 cm naprej, s sledečimi debelinami: 12, 18, 24, 28, 38, 45, 48 in 58 mm. — Franko vagon nakladalna postaja.
Trami: 55 m3 5/0, 6/7, 6/8, 7/8, 4, 5, 6, 7, 8 m. Suho, teža m3 500 kg. Franko vagon nakladalna postaja pri Boh. Biistnici.
40 m3 jelovih metlišč 27/27 mm, 1 m — ostrorobo, lepo izdelano in suho.
Borovi pragovi franooskega lipa 14.000 komadov.
5 vagonov orehovih hlodov od 40do34cm, od 35 do 39 cm, od 40 do 45 cm, pd 46 do 49 cm in od 50 cm naprej, od 2 m naprej eventuelno 15% od 1-50 do P90 m. Franko meja.
10 in3 desk jelovih 12 mm 8 do 12 cm; 10 m3 desk jelovih 24 min 8 do 12 cm konično.
Bukove dalce: 120—150 m3 38 mm I., II.; 100 do 120 in3 38 mm III. lin kratko; 20 do 30 m3 27 mm III. in kratko; 8—10m3 27 mm I., II.; 25-30 m3 50-100 mm III. in kratko.
Žitni trg.
Oslabljena tendenca za pšenico se je proti koncu tedna na borzi v Chicagu zopet nekoliko očvrstila in je bil vzlic ugodnih poročil o žetvi v Kanadi promet na budimpeštanski borzi zelo živahen. — Pri nas ostala situacija skoraj neizpremenjena in je oddajala blago samo druga roka, ki je imela že preje nakupljeno blago, medtem ko so bili dovozi od producenta nadalje slabi in ni izgleda, da bi se ti izvozi izboljšali vse dotlej, dokler se cena pšenice ne bode izboljšala. — Mlini v Vojvodini živahno nakupujejo in tudi naši tukajšnji mlini
so v poslednjem času nakupili tudi več pšenice, ker se jim zdi sedanja cena pšenice ugodna.
Kupčija s koruzo je v poslednjem tednu nekoliko mirnejša, ker je trenutno izostalo povpraševanje iz inozemstva in je radi tega cena koruze za dva in pol para popustila. — Ker bo pa inozemstvo v najkrajšem času zopet potrebovalo koruzo, ni dvoma, da se bo cena v zvezi s povpraševanjem po blagu in z ozirom na nepovoljne izglede žetve nove koruze dvignila.
Interes za oves, ječmen in rž je bil minimalen, tudi zanimanje za pivovarski ječmen je v minulem tednu pojenjalo, ker so pivovarne ponajveč že krile svojo potrebo.
Povpraševanje po moki je nadalje živahno in zanimiv je pojav, da se proda v sedanjem času, čeprav ima kmet domači pridelek, več krušne moke, kot v mesecih april, maj, junij. — Posebno veliko zanimanje je za krmilno moko in otrobe.
V	minulem tednu je bilo na ljubljanski borzi zaključeno: deset vagonov pšenice in en vagon koruze.
Cene so bile sledeče:
Bačka nova pšenica: 80/81 kg, 1% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 242-50 do
245-—.
Bačka nova pšenica: 79/80 kg 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 237-50 do 240-—.
Bačka nova pšenica: 78/79 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 232-50 do 235—.
Nova bačka rž: 72 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 170 do 172-50.
Novi spomladanski ječmen, pivovarski: 69/70 kg, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 220 do 222-50.
Novi ozimni ječmen: 66/67 kg promptna dobava, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, Din 185/187-50.
Novi oves barnnjske provenience: slovenska postaja, dobava v prvi polovici avgusta, plačilo v 30 dneh, Din 210 do 215.
Bačka koruza: suha, zdrava, rešetana, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 185 do 187-50.
Bačka nularica: slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 395 do 400.
LMahJu llllRd
Tečaj 20. avgusta 1930.	Povpra- ševanje Din	Pcnndbi Dn
MVIZfl: Ajmotardam 1 h. fokL . .		2270
Berlin 1 M			13-445	13‘475
Bruaalj 1 belga			7-8763
Budimpešta 1 pmf8 • ■	—•—	9-8840
Burih 100 tr		—•—	1095-90
Dunaj 1 Uting			_•—	7-9628
London 1 funt		274-03	27483
I«wyork 1 dolar		—•—	56‘245
Pam 100 tr		—•—	221-62
Praga 100 kron	 T«rt ISO lir		294-16	16721 | 296-16
M
-Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do ‘27. avg. t. 1. ponudbe za dobavo čopičev za pleskarje, denaturiranega špirita ter kristalne sode, do 1. sept. t. 1. pa za dobavo materiala za helioforske svetilke ter povoščenega platna. — Direkcija državnega rudnika, Senjski rudnik sprejema do 1. sept. t. 1. ponudbe za dobavo raznih pil. — Pri komandi mesta- v iBihaču se trn vršila dne 4. sept. t. 1. oiertalna licitacija glede dobave -mesa. — Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja pločevinastih odpadkov se bo vršila potom -ofertalue licitacije dne 11. sept. t. l.pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobave in oddaje del. Direkcija drž.
železnic v Ljubljani sprejema do 28. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo delovnih površnih oblek -in za dobavo raznega orodja, do 1. sept. t. 1. pa za dobavo ko-nopnenih vrvic. Vršile se bodo naslednje ofertalue licitacije: Dne ‘25. avg. 1. I. pri inženjeriji Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede oddaje popravljalnih del na poslopjih Stalne vojne bolnice v Ljubljani, dne 4. sept. t. 1. pri upravi Dravske radionice v Ljubljani glede dobave železnih -loncev, dne 10. sept. t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu -glede -oddaje popravila fasade na železniško-direkcijskem poslopju v Sarajevu, dne 10. sept. t. 1. pri direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave železnih nosilcev in matic ter glede dobave tiskovin. Direkcija drž. rudnika v Zenici sprejema do 11. sept. t. I. ponudbe za dobavo električnega kabla. — Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Tijiu poročili
Živilski trg v Ljubljani. Dovoz blaga na trg je bil v sredo zelo velik. Trg jo bil dobro založen z blagom vseh*vrst, bilo je dovolj sadja, zelenjave, sočivja in drugih živil. Cene so ostale v splošnem neizpremenjene, zlasti zelenjavi in sočivju, dočim sadju polagoma padajo. Bila so na trgu že tepa jabolka po G Din, slabše vrste pa po 3 -Din kg. -Hrušk je bilo mnogo. Prodajali so jih po 4 do G Din kg. Grozdje je po 7 do 10 Din, po kakovosti. Na trgu je bilo že -mnogo pristnih češpelj, ki so jih prodajali po 5 do 7 Din kg, boljše kakovosti tudi po 10 Din kg. Gob je še vedno dovolj, prodajali so jih po 3 do 4 Din merica, kg pa po 8 Din. Borovnice so se nekoliko podražile, nudili so jih po 3 Din liter, maline pa po 6 do 7 Din kg. Na ribjem trgu so prodajati davi tunine po 36 Din kg, na razpolago je pa bilo tudi nekaj domačih rib. Kupčija je bila živahna.
Mariborsko sejmsko poročilo z dne 12. avgusta 1930. Prignanih je bilo 27 konj, 14 bikov, 197 volov 412 krav in 21 telet, skupaj 671 komadov. Poprečne cene za -različne živalske vrste na sejmu so bile sledeče: debeli voli za- kg žive teže od 8-25—10 D-in,- poldebeli 7—7-50, plemenski 5-75—6-75, biki za klanje
6-50—10, klavne krave debele 7—10, plemenske 5—5-25, klo-ba-sarice 5—6, m-olzneo—6, breje 5—6.50, -mlada živina
7—9 Din. Prodanih je bito 390 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 9 kom. in za v Italijo 16 kom. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 18—20, II. 16 do 18, meso od bikov, krav in telic 10 do 14, telečje meso I. vrste 2-2—30, II.
| 16—20, svinjsko meso sveže 15—28 Din ' za kilogram.
j Na svinjski sejem v Mariboru dne 14.
; avgusta 1930 je bilo pripeljanih 44 svinj, | cene so bile sledeče: mladi prašiči, 7 do
I	9 tednov stari, komad 180 do ‘250 Din, j 9—4 mesece 300—350,	5—7 mesecev
i	450—500, 8—10 mesecev 650—850, eno leto 900, 1 kg žive teže 11—13, mrtve
I	teže 15—17. Prodanih je bilo 33 svinj.
Trgovci in industrijcl! Naročajte in podpirajte »TRGOVSKI LIST«!
Veletrgovina |
v Ljubljani
priporoCa
Špecerijsko blago
raznovrstno Spanje, moko In deSelne pri« delke. - Raznovrstno
rudninsko vodo.
Lastna praSama za kavo In mlin za dilave s alektriCnim obratom.. Ceniki na razpolago!
Polnomastni sir trapist Oin 25*— kg in čajno maslo Din 45'— kg nudi
Savezna mlekarna v Dolnji Lendavi.
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
E NADSTR. HUM PO 4
8ALDA- KONTO ŠTRACB JOURNAL!
ŠOLSKE KVBZKB-MAPB
UMKIH CBN AH:
ODJEMALK!
KNJIŽICE RISALNE BLOKI L T. D.
Veletrgovina
*
kolonljalne in IpeeavUska robe
KJUBEJANA
m
BALOHA (vele pralen« kave, mletih dllav ln rudninske vode.
Točna ln solidno postrelim I <,
■ahkrvafl« cc.ilkl
•I TISKARNA
Merkur
TRG.-IND. D. D.
LJUBLJANA
Gregorčičeva ul. 23. Tel. 2552
c
se priporoča za naro~ čila vseh trgovskih in uradnih tiskovin.Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, Statute, tabele, letake Ltd. KnjigoveŠka dela i*-• vršuje v LASTNI KNJIGOVEZNICI
LJUBLJANSKA! KREDITNA BANKA ustanovljena 1900 CENTRALA: UIIBUANA, DUNAJSKA CESTA ustanovljena »oo		
Delnllks glavnica: Din 50,000.000'—	PODRUZNICE: BreSice, Celje, (Črnomelj,^ Kranj, Maribor, Matkovi«, Novlsad, Novomesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo,, Stovenjgradac, Split, Šibenik, Zagreb	BANKA Brzojavni naslov podruin.: Ljubljanska banka
»kapne rezerve c ca. Din 10,000.000*-	Se* priporoCa za vse banine posle	Telefonske itevilko: 2861, 2413, 2502, 2S03
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovtko - Industrfj*ko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.