84. številka
Ljubljana, v sredo 15. aprila.
XVIII. leto, 1885.
1
«h»JH VBiik dan sveder, izimči nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemali za avstri j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., lil pol leta 8 gld., za četrt leta 4 pld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lj u b I j h n o brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden tuesec 1 gM. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po  0 kr. za četrt leta. — Za t u j o dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 Kr., čo so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi n«. ae iavole fraukovati.—Rokopisi se no vračajo.  Uredništvo in upravnišlvo je v Frana Kolmana hiši, .Gledališka BtOlbfr", Upravo i štvu naj w> blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne utvari.
Rusija in Anglija v Aziji.
—o.— V Bruselji, v sijajni palači bili so 1815. leta v onih bojno-vroeih dnevih junija meseca zbrani angleški častniki „in dulci jubilo", kar zagrmi mejnje grom topov, prestrašene jih vzdigne iz plesu in dobro volje ter jih gladko pokliče na krvave gostijo Waterloovskega bojišča. Javaljne pa je ta grom tako pretresal in vznemirjal, kakor je nedavno sijajno družbo, ki se je ravno zabavala na meji Indije v mestu Ravul-Pindi, zadela pohlevna, tiha novica, da je ruski general Komarov prepodil Afgance od mosta Pendžeba ter jih tudi veliko pokončal v krvavi bitki. Ta novica je morala posebno pretresti gospodarja Afganccv, emirja Abdurramana, okolu katerega so se baš vrteli vsi angleško-indiški pokloni. Z vrhunca poetičnega gostovanja ga je treščila na trdo resnico, da so njegovi ljudje premagani, to pa v trenutku, ko je zidal na angleško za-fllombo, katere visoke akcije so se mu bile malo poprej tako uverljivo pred oči postavilo. Angleški podkralj, lord Dufferin, ga je vodil po vojaški izložbi in ga ko-nečno tako preslepil, da si je v Čast štel, ako sme uživati angleško prijaznost, da se je pod angleškim solncem čutil ogretega za večno življenje. Kar srečnega emirja doleti britka novica, da je Komarov Afgance vrgel iz poziciji pri Pendžebu, ki so jih pod angleškim vodstvom zatrjevali celih devet mesecev, da je z njegovimi vojaki nekoliko obračunal navzlic angleškemu zaledju, temu mogočnemu zaledju! Napeljana vodica razmerja mej poglavarjem Afganistana in mej Angleži postala je takoj motna in emir je po tej bitki utegnil bo domisliti, da ni tepen nihče drugi kot on sam, to pa zategadelj, ker se je dal v mesto Pendžeb postaviti od Angležev kot junak na šahovi deski. Nihče torej ne more dvojiti, da ne bi bilo res, kar se sedaj poroča, da Abdurraman za častno Dutterinovo sabljo ni hotel dati v zameno svojega meča, da tako ni maral osve-dočiti svoje bojne in odbojne zaveze z indiškim John Bullom. In tako je padla vsa lord Pufferinova komedija z emirjem v vodo, ker jej namreč ni hotelo biti zaželjenega vspeha.
To bi utegnil biti prvi, za Angleže negativni nastopek ruske, Komarovljevezmage pri Pendžebu v 30. dan m. m. Logika tega nastopka, in nastopkov, ki še utegnejo priti za Angleže ne posebno ugodna,
ima svojo moralo. Izrečena je v njih zaslužena kazen za angleško poniglavost in sebično spekulacijo. Iz predzgodovine ni3ko-angleškega spora v Aziji je slehernemu jasno, da se Anglija zelo nelojalno vede proti ruski politiki, da neče miru s svojim novim prodirajočim sosedom, marveč da mu pred noge poredno meče zapeljane domače rodove. Sam emir afganski si ni bil jasen, ali mesto Pendžeb spada pod njegovo roko ali ne. Toda Angleži neso mirovali, dokler ga neso naščuvali, da se je usedel v rečenem mestu, dasi so vedeli, da s tem nasprotujejo Rusiji, ki neče kar gladko pripoznati te svojine za Afganistan. To ščuva nje v zvezi z gmotno pomočjo delalo je Afgane prevzetne, s svojim pogumom so se zanašali na angleško prijazno moč in veličastvo in se slednjič spozabili, da so navzlic svarilom in odporom ruskega poveljnika prostopali prepovedano mejo in tako Komarova zadnjič prisilili, da se je nanje vrgel in jih iz Pendžeba pregnal. John Buli pa sedaj zavoljo tega razjarjen napenja svoje lice! Kdo pa je vse to zakrivil, če ne angleška lo-kavost? povprašuje se ves izvenangleški svet, ki mora konečno nelojalnosti privoščiti tako plačilo. Plačilo pa sestoji v tem, da je sedaj uničen vspeb žrtev in poklonov, ki so se emirju dajali, ko je bival v Ravul-Pindiji. Navzlic gostoljubivosti in vojaški predstavi, ki jo je bojeviti lord Dufferin tedaj Uprizoril, ima vsa Azija sedaj zavest, da je Rusija modrejša nego li Anglija. Kako lahko se zgodi, da afganska vojska, ki jo je štiri leta sem organizoval politični angleški denar, krene na rusko plat v boj proti samim Angležem! Pravijo, da ima Abdurraman že sedaj rusko srce, spomin se oživlja, da je 1869. leta emir Sir Ali Angležem delal slične komplimente, kakor emir Abderraman te dni v Ravulpindiji, potem pa stopil proti angleškim terjatvam in sukal meč proti Angležem. Če se to ponovi, in nemogoče ni, potem bi to bil smrten udarec za Angleže. Potem bi angleško ime za vse večne čase služilo po-smehljivosti v sedlo!
To pa je tisto, kar dela angleško krv vročo. Vsled dogodka s 30. dne marca — ki je morda tudi prikazen ruskega državnega razuma, a ne le prisiljen odboj — mislilo se zlasti v filisterskih krogih, da se pridrvita doli od Themse dve besedi: vojna ali zadostilo! Res so zapeli John Bullovi bobni, angleški časopisi, in navstal je vrišč, ki se še
sedaj ni polegel. To pa je tudi vse, nekoliko perja, kakor od kokoši, ki kvišku in simo tamo letajo, kadar sokola zagledajo, nekoliko teatralnega efekta, ki pa le komične čute vzbuja. Rusa slikajo črnega, dolžijo ga izdajstva in še slabših svojstev, toda mi še vprašamo: če je res vse tako, zakaj Anglija ne udari z mečem V Dosedaj pa vojni bog angleški še spava. Stanje Anglije je nevarno, toda še uevar-niše bi postalo v vojni in po vojni z Rusijo. To ved6 v Angliji tudi tisti, ki tako srdito s črnilom malajo „ultimatum". Vojna angleško-ruska ni nemogoča, a verjetno ni, da bi prišlo že sedaj do nje. Rusi nemajo veliko izgubiti, Angleži pa v nevarnost postavijo Indijo, svojo bogato Indijo, katera še ima soku za angleško samogoltnost. John Buli si bode dvakrat in trikrat premislil, predno se spusti z Ru-* sijo v boj, v katerem mu ne kaže obilo zaveznikov in simpatij. Če pa pride do bojev, zmagalo bode slovanstvo proti germanskemu deblu. To deblo ni nikdar bilo močno za sad, ki bi ga uživalo človeštvo, pač pa je bilo močno v koreninah, ki so plenile ves sok, kamor so koli segle, in zavirale rast mnogim rodom. Angleško spekulacijsko deblo redi le sebe, moralno človeštvo tega trpeti ne sine — nič torej za to, če zgori!
„Matice Slovenske" XX. redni občni zbor.
(Konec.)
Iz marljivo sestavljenega statističnega pregleda razviden je razvoj društva od začetka pa do današnjega dne. Število udov bilo je 1. 18(54 le 711, naraščalo je do 1. 1874, ko jih je bilo, vsaj na papirji 2291, potem pa število udov dosledno pada, koncem 1. 1884 jih je samo še 1409. Za ves čas Matičinoga delovanje potrošilo se je 107.31 o" gld. 18 kr., potrošiti bi se pa bilo smelo le 100080 gld. 81 Va kr., torej se je potrošilo 723^ gld. 86l/i kr. preveč. Iz slednje vsote in pa iz pasivnih zastankov v znesku 3093 gld. 221/« kr., vkupe 10.328 gld. 59 kr. navstal je primnnkljaj.
Iz računskega sklepa navajamo samo jedno, a veselo prikazen. V računu za leto 1883 vidimo namreč, da se je 2342 gld. 39 kr. več potrošilo, nego bi se smelo, leta 1884 pa se je potrošilo za 905 gld. 50 kr. manj. Tu se menda začenja preobrat na bolje, dal Bog, da bi bil ta obrat dosleden, kakor je bilo doslej nazadovanje.
LISTEK.
Gregorčičev dan v Prvačini.
(Konec.)
In zopet se vzdigne pesnik Gregorčič ter pred nami razvije s živim in ognjenim glasom ui kateri naj čitatelj sam čita in sodi:
Velikonočna.
Stoletja je trpel veliki trpin,
In težki ga žulil je jarem; Kedaj pač izteče mu čas bolečfn,
Bo večno li trpel po starem?
Evropi bil živ, nerazrušen je zid
Ki divje odbil je barbarstvo, Stal (sebi v pogubo, sovražniku v prid)
Omiki je svobodi v varBtvo.
Od vekov človeštvu dobrotnik je bil,
In zdaj je še svetu dobrotnik; A svet mu za to le nasprotnik je bil,
In še mu zaklet je nasprotnik.
On dober in blag je, krotak in miran, Čemu pač ta srd nad orjakom?
Prevelik je, torej je tujcem strašan, Bogat je, roj tujcev pa — lakom!
Zato pa je sklenil sovražni njih svet!
„Raz zemlje orjaka zatrfmo Da mine nas groza in večni trepet,
Da svčt si njegov razdelimo!"
Združili vso moč so, ves divji svoj gnjev,
In trli junaka krvavo, In njemu, ki venec zasluži kraljćv,
Nabili so trnjev na glavo.
Zadali so tfsoč morilnih mu ran,
Pač moral bo izkrvaveti! A krepek, a silen je ta velikan,
In hitro jim neče umreti.
živega torej pod črno zemljo Zagrebejo z roko sovražno, S pečatom in kamnom gomilo zapro, In s četo obdajo jo stražno.
Zdaj dih jim je prost, in lehko jim srce,
Zdaj bati ne bode se treba; Zdaj četa pri grobu veselo sede
Za zemlje pokopanca žreba!.....
A groza pogrebcem! Čuj, silen potrea!
Odpirajo davni se grobi, — Razdrl velikan naš mrtvaško je vez,
In dviga se v jasni svitlobi.
Kdo on je, ki vstaja čez veke na dan,
Kdo ta je junak velikanski? Poglejte v obraz mu, obraz vam je znan:
To narod je — narod slovanski!
Kalviirijo svojo naš rod je imel, In dneve prebridke trpljenja;
A zdaj mu rešitve je zor zažarel, Napočil mu dan je vstajenja.
Da, vstaja, resnično, mogočen, častit,
Uničil naklepe je črne; Grozf naj, hrumi naj sovražnik srdit.
Slovan več se v grob mu no vrne.
Ker smo ravno omenili 1. 1883., v katerem se je več potrošilo, nego bi se bilo smelo, naj po vemo mimogrede še to, da je Šuklje za svojo s citati preobloženo razpravo sam določil 3 00 gld. nagrade. Jednake nagrade še ni dobil nobeden pisateljev slovenskih, kar bi se, ko bi bilo treba, prav lahko dokazalo.
O zborovanji nam je še dostaviti, daje občni zbor izvolil gg. dra. Josipa S t are ta, Dragotina Žagarja in Josipa Pfeiferja, kateri imajo v Etnlslu š 'J. a. Matičinih pravil presojati in potrjevat, odborove letne račune o novčnem gospodarstvu, da se je na g. Hribarja predlog sklenili peticija na deželni zbor kranjski za podporo za i/davanje slovenskih šolskih knjig, in da se je g. llo-biču za požrtovalno sestavo statističnega pregleda izrekla jednoglasna zahvala.
S tem bil bi opis XX. reduega občnega zbora „Matice Slovensko" končan. Veuder si ne moremo kaj, da bi ne dodali še nekoliko opazek. Po našem mnenji bile so debate preobširne preveč raztegnene, posegalo se je predaleč nazaj in vlekle so se podrobnosti na dan, ki bi najbolje bilo zakrite s plaščem pozabljivosti in čuli smo pikro besede, kaker-šnih bi pri občnem zboru ne smelo biti. Zatorej bi bilo toplo želeti, da se v bodoče opuščajo osobnosti, želeti pa tudi, da se v letopis ne vsprejentajo več opazke, ki bi utegnile koga prehudo zadeti, sicer se utegne še dogoditi, da bode vsled j redolgih debat, kakor zadnjič, občni zbor nesklepčen in bodemo morali zopet iskati družabnikov, da se bode moglo daljt! zborovati.
V ostalem pa upamo, da ima „Matica" svoje hujše dni že za seboj. Proračun za leto 1885 kaže že bU gold. 00 kraje, prebitka, proračun ža leto 188G pa že 140 golti. 80 la*. Mislimo, dfl je prav lahko možu >, tla bodo te številke ostale istine, mislimo celo, da bi prebitek mogel celo naraščati, ako začno narodnjaki bolj Zanimati .se za prvi naš literarni zavod. Saj je „Matica" društvo na nevt alnein polji stoječe, ki nema in ne sme s politiko imeti nikakega posla. Na tem polji vsaj se vsi lahko zjedininio, da nam bode „Matica" res v korist in ponos in da se doseže prelepi smoter, ki so ga imeli prvi nje ustanovitelji pred očmi. V to pomozi Bog!
Polil sr: i razgled.
ATotrnirJc <lk*žcle.
V L j u h I j an i 14. aprila.
Nemški liberalni listi javkajo, da so baš trdnjave bivše ustavoverne stranke sedaj najbolj ma-jejo. Da bi si za večne čase zagotovili večino, so liberalci dali volilno pravico trgovskim zbornicam in neprimerno visoko število mandatov veleposestvu. Sedaj bo pa na Češkem že skoraj vse trgovske zbornice prišle Čehom v roke, v veleposestvu pa tudi vsled novega volilnega zakona in raznih kompromisov ne bodo več v državni zbor voljeni sami liberalci, kakor je dosedaj bilo v nelidejkomis-nem posestvu skoro v vseli kronovinah. Iz veleposestnikov se bode osnoval v državnem zboru neki posebni klub, državna srednja stranka. Kak bode smoter te stranke smo že večkrat pojasnjevali v našem listu. Oni poslanci veleposestva pa, ki nečejo izstopiti iz svojih dosedanjih klubov, kakor grot
Clam-Martinic, Chlumeckv bodo pa kandidovali v kmetskih občinah. — V Galiciji se je že tudi začelo volilno gibanje. Zapadno-gališki volilni odbor imel je že jedno sejo pod predsedstvom grofa Ar-tura Potockega. Sklenilo se je, kakor hitro je mogoče osnovati okrajne agitacijske odbore. V vzhod njej Galiciji se pa začne pravo volilno gibanje še le, ko se vrne predsednik tamošnjega volilnega odbora, grof Alfred Potočki, ki je sedaj na Francoskem. Več poljskih poslancev neče več prevzeti ni-kiike-a mandata, Tako bole v Galiciji treba v kmetskih in mestnih občinah kakih petnajst novih kandidatov. V vzhodnjej Galiciji bode voljenih več zmernih rusinskih kandidatov mesto dosedanjih poljskih. Govori se, da jih bodo volili tudi Poljaki, da tako zgladijo pot k sporazumljenji mej Poljaki in Rusini
Dr. baron Pražak je poklical poslanca dra. Ma-dejskega, kakor poljski listi poročajo, v legislativni oddelek prm osodnega minisler.s*vii za poročevalca. Dr. Madejski je odličen jurist in bode tedaj jako dobra moč v ministerstvu.
To zasedanje bgerskega državnega zbora se bode, kakor se poroča, zaključilo 23. maja s kraljevim reskriptoin. Zbornica poslancev v tem zasedanji ne bode obravnavala o uikakem drugem zakonskem načrtu, kakor o teh, o katerih je posvetovanje v odsekih že precej napredovalo. Načrt, ki hode urejal vodno pravo, se bode odložil do jeseni.
Viiaiijt* države«
Na kako posredovanje mej Anglijo in Rusijo zaradi ;»U;:niskili zadev sedaj neki nobena vlast ne misli. Za to pa sedaj čas tudi ni ugoden. Nekateri mislijo, da Nemčija želi vojno mej Rusijo in Anglijo, da bi potem mogla igrati ulogo poštenega mešetarja, kakor jo je po rusko-turškej vojni. Tudi nemška trgovina si (dieta dobiček od te vojne. Nekateri listi pa poročajo, dasi velevlasti prizadevajo, da bi se boj kolikor je moči lokalizoval. Boje se namreč, da bi orijentalskega vprašanja ne sprožil. Zategadelj bodo vse vlasti delale na to, dt se angleškemu brodovju ne dovoli prehod skozi Darda* nele. Ce bo to prizadevanje velevlastij imelo vspeh, bode Rusiji voje anje ne toliko olajšano, ker jej ne bode treba braniti crnomorskih bregov. Govor) se pa že tudi, da bi se varovala nevtraliteta Baltiškega morja. To nalogo bi prevzeli Švedi, ki bi oborožili svoje vojne ladije. Ako bi se še to uresničilo, bi angleške vojne ladije mogle samo na severu pri Arliangelsku napadati ruska obrežja. Tam bi pa itak ne mogli napraviti mnogo škode, večina leta bi jih zavirale še vremenske nezgode Skoro vse vojevanje bi se tedaj omejilo na Azijo in vršilo po suhem. — Ruski listi so v tem jedini, da prej ni moči nadaljevati pogajanj zaradi meje, dokler Afgani ne ostavijo propirnega ozemlja. Angleških listov pa poslednja pojasnila Komarova neso zadovoljila. Njim baje ni prav, da je ruski general jasno razložil, da ni želel začeti boja, a je k temu bil prisiljen. Sedaj Anglija od Rusije ne more zahtevati, da naj odpokliče Komarov« zaradi njegovega svojevoljnega postopanja. Samo „Pali Mali Gazette" pravi, da je Komarov pravilno ravnal in da vsa krivda zadene samo Afgane. — Na Kavkazu so Rusi zbrali 30.000 mož, katere morejo v šestih dneh odpraviti v Sarak na afganskej meji. V Peterburgu bil je te dni vojni sovet, ki je baje sklenil jako važne ukrepe. Predsedoval mu je vojni minister Vanovskij, udeležili so se ga pa generali Ubručev, Robrikov in Koropatkin. Ruske vojne ladije v Srednjem morji dobile so ukaz, da se imajo takoj vrniti v Kronstadt in so že tja odplule. V Sebastopolu se dela več novih ruskih topnjač. Da bodo prej gotove, zaukazalo je pomorsko poveljništvo, da se ima delati tudi po noči pri električne] razsvetljavi. Upanje, da bi se ohranil mir, se vedno man ša. — Ko se je zvedelo o prvem boji mej Rusi in Afgani so vsi angleški listi zalite-
On, kteri ga vzbudil iz grobnih je tmin,
Za dola ga slavna je vzbudil, In svet se svitlobi njegovih vrlin
In delom velikim bo čudil.
Kal varijo svojo naš rod je imel,
Zdaj rešuje raduje se zore; A dan še slavneji mu bode prišel,
Dan oljske prišel mu bo gore.
Kot z oljske se gore je vzdignil Gospod
V nadzemeljske jasne višave, Povzdigniti mora se krepki naš rod
V višave moči in pa slave.
Mi, bratje, pa z delom pripravljajmo zdaj
To silno slovansko mogočnost, In z duhom preroškim nazdravljajmo zdaj:
Na slavno slovansko bodočnost! To bil je vrhunec slavnosti in navdušenosti. Pričujoči spominjali se bodo gotovo vedno teh tre-notkov, drugim bi zaman skušal popisati navdušenje in veselje, ki je zavladalo mej slavitelji.
Mej napitnicami, ki so se vedno vrstile z izbornim petjem Prvaških in Dornberških slavcev, omeniti nam je še one g. E. Klavžarja, ki je veljala pevcem in njihovemu voditelju Orlu. G. Klav-
žar je humorist, a isti večer odprl je bil vse za-tvornice svojega zdravega humorja ter ga mešal tako ubrano in lepo v resno vsebino svojih „govo-ranc", da ga je občinstvo trikrat zaporedoma prosilo in skoraj prisililo, da zopet kakšno pove.
Še jedenkrat se oglasi pesnik ter napije svojemu prijatelju Zornu, znanemu po kritiki „Človeka nikar" tako-le:
Zdravijco še eno možii sem dolžan, Ki za me postavil se v boji je v bran. Ko v me se zagnal je sovražnik srdit, On dvignil je kopje za me in pa škit; In sukal prav spretno orožje je bojno, Krepko ga je sukal, a vendar dostojno; A ne brez ozira in ne brez ljubezni, Kot vihtel ga je moj sdpernik jezni. Pušiee sovražne mi s tem je odbil, In mene pod škit je svoj krepki zakril. Bog torej zaščitnika mojega vari j, Živi naj še dolgo naš vrli llilarij! Napil je še g. Dolinar iz Trsta duhovščini, profesor Glaser pozdravljal je v imenu štajerskih Slovencev Goriške, katerih položaj je sličen onemu štajerskih rojakov itd. itd.
Ob Va 12. uri ustal je od mize slavljenec in drugi gostje in s tem je bil program končan.
vali, da naj Rusija odpokliče generala Komarova, sicer daljna pogajanja neso mogoča. Sedaj pa ruski listi ravno tako zahtevajo, da naj Anglija odpokliče Lumsdena, drugače na mirna pogajanja niti misliti ni. Dolže namreč Lumsdena in druge angleške častnike, ki so pri njem, da Afgane ščuvajo proti Rusom. Vojaški list „Svet" pa zahteva, da Rusi takoj gredo nad Herat, kajti čas je ugoden.
V evropskej Turčiji vlada velika nezadovoljnost. Treba je samo jedne iskre, pa bukne ustanek. Zato bode pa Turčija morala paziti, da se ne zamota v ru8ko-turško vojno. Kristijanski narodi na Balkanu bi takoj porabili to priliko, da otresejo turški jarem. Že tako se poroča iz Plovdiva, da je v Makedoniji za ustajo že vse pripravljeno. Na sv. Jurija dan, to je 6. maja, so bode začela ustaja. To poročilo se nam ne zdi sicer prav verjetuo, vendar je karakteristično za razmere na Balkanu. Na otoku Cipru je pa že v selu Litnasala buknil ustanek proti Angležem. Temu ustanku so uzrok verski nagibi.
Generali v Toiikiiigii so že dobili ukaz, da imajo ustaviti vsako vojevanje, ako ne bodo napadeni. Tedaj se začno pogajanja za mir mej Francijo-in Kitajeni.
Dopisi.
1'/ IMiija 13. aprila. [Izv. dop.J Včerajšnjo nedeljo, zvano belo nedeljo,, smeli bi po vsej pravici zvati tukajšnji Slovenci- zlato nedeljo. In zakaj tudi ne? Dopoludne praznovali smo slovesno v slovenskoj cerkvi apostola slovanska sv. Cirila in Mo-toda, zvečer pa smo imeli v Čitalnici gledališče.
Bili smo tako srečni, da smo imeli pred 13 leti v Čitalnici dramatske predstave in po presledku teb let stopili smo zopet na gledališke deske.
Igralo se je: Kje je meja? izvirna gluma v jedneni dejanji. Spisal Josip Ogrinec. To igro predstavljali so naši vrli sosedni Ormožani razen jednoga gospoda. Igra je pravi prizor tistih ljudij, ki se hočejo za ped zemlje leta in leta pravdati, ko bi ženske ne posredovale. Matija Križ in njegov sosed Blaž Kraž sta prava trdovratneža, a ženske so njijini srci omehčali in izprevidela sta na vse zadnje, da sta v resnici „debelobučneža". Iz igre pa se tudi vidi, da upliva celo sodnijski sluga na priprostega kmeta, kajti ta služi v pravdi zaslužek.
Igra je sama na sebi dobra gluma, posebno če se dobro igra, kakor se je to zgodilo včeraj. Blaž Kraž je prvikrat nastopil, a moramo reči, da je rojen pod igralsko zvezdo. Drugi štirje: Marija žena Matije Križa in ta sam, dalje njiju hči Polona in slednjič Zveriga pa so že nekaki gledališni veterani.
In ako še dostavim, da so vsi igralci igrali prav izborno, storil sem svojo dolžnost, kajti ne morem lahko razločevati, kateri je najboljše igral. Hvala pa vrlim Ormožanom. za trud. O priliki jim vrnemo.
Igra „Tičnik", spevoigra v jednem dejanji,, prosto poslovenil B. Rogački, glasbo zložil dr. B. lpavec, pa so igrali naši igralci. Spevoigra na slovenskem odru v Ptujll Ali ni to mnogo? Tu vidimo g. Poljanca, pravega starega zaljubljenca v svojo lepo varovanko Ljuboslavo.  Kako se jej mož zna dobrikati, kako se boji deda za njo, kajti dal jo je v sobo zapreti, iz katero ni mogla na prosto. Toda Blaža Zeleukoviča zagledala je na nasprotnem, oknu, kateri se je zaljubil v njo in ona v njega. Zorinka, krasna hišiua, je sicer nekoliko posredovala mej Ljuboslavo in Zelenkovičem, vender je bilo to stanje za njo jako težavno, kajti starec Poljanec menda tudi svojej hišinini preveč zaupal, akopram jej je izročil ključe od varovankine sobe. Vrl Zelenkovič se vsega ni prestrašil, snubi Ljuboslavo pri varuhu Poljanci, kateri pa se mu prav porogljivo v obraz smeji, misleč si, ga bodem že odpravil.   Naroči si tičnik, namenjen Zelenkoviču, ter ga spravi v varen kraj. Prineso ga ključarski pomagači. Tičnik se mu zelo dopada, a poskusiti hoče nezuupni stavec njega moč in bajd vanj. A jedva bil jo v njem, že so bila vrata zaprta in starec bil je ujet. Pomagači s ključarjem imajo ga za norca, a kako neprijetno je iznenađen, ugledavši pred sabo poprej bivšega ključarja, zdaj Blaža Zelenkoviča.  In vrl Zelenkovič prime za roko svojo izvoljeno Ljuboslavo in pelje jo staremu pred tičnik, vprašaje ga, če dovoli v ženite v.  Brani se nekaj časa, vidi se strahovito srditega, a kaj mu vse to pomaga, nolens volens mera podpisati dotično dovoljenje, ako hoče imeti zopet prostost, in Ljuboslava stala je na strani ljubljenega Zelenkoviča
Reči moramo, da smo naše moči občudovali in menda sami nesmo vedeli, kake izvrstne igralne moči imamo v našej sredini. Ali ni to krasno videti
na deskah tako ljubki igralki, kakor sta Ljuboslava in Zorinka? Obe sta jako lepo besede izgovarjali, kakor bi vedno slovenski govorili. Posebno mi je omeniti glede jezika lepe hišine, kajti da ima ona slovenski jezik v tolikej oblasti, mi ni bilo znano. Poljanec pa je rojen igralec in s tem je vse rečeno, Isto velja o Zelenkoviči. Mej obema igrama pela se je Bazzin-Bendl: „Križati na mori".
Da se je tudi pelo jako izvrstno, ni mi treba poudarjati, kajti naši pevci pridobili so si že nekak renome. Bog nam daj več takih večerov, s katerimi je vse zadovoljno, bodisi mlado ali staro. Vsem so-delovalcem pa iskrena hvala!
\;mI Kobaridom 12. aprila. [I/v. dopis.] (Beseda. — Pošta.) „Danes popoludne v Emaus," dejal sem svojoj Iložici druzega dne opresnih kruhov. — ,,Ti in tvoj Emaus!" zavrne me naivno smehljaje se; „li ni bolje, da ostaneva doma? saj sva tu srečnejša in nikdo naju ne moti. Kam pa misliš?" — „1, no, v Kobarid! Kobarid je od nas po priliki ravno dva tečaja, kakor Emaus od Jeruzalema. Kar je pa še imenitnejše: danes bode tam „Deserta", a kar je nam mladim ljudem najimenitnejše: po „Besedi" ples, čitam v vabilu."
Pesniki in romanopisci trde, da imata zaljubljenca: telesi dve, a jedno dušo; srci dve, a jeden udar. Da temu ni vselej tako, prepričal sem se do Cela, ker sem se peljal istega popoludne sam, čisto sam v Emaus, ali bolje: v Kobarid k veselici tamošnje Narodne čitalnice.
Da so Kobaridci v tej stroki že stari tiči, to ve najbolje le oni, kojemu je bilo prilike, udeležiti se vsaj nekojih veselic, bodi si čitalničnih, učiteljskih, ali pa Kobaridskih narodnjakov. Števila tem mnogobrojnim veselicam ne vemo, vemo pa le to, da smo se vselej izvrstno zabavali, peli (in tudi pili, to se u meje), a kar je še imenitnejše: plesali smo vsakipot do ranega jutra.
Ustopivši ob naznanjeni uri v dvorano, očaral me je pogled na krasni oder in sploh celo dvorano. ReČi pa mi jo, da je ona dvorana vse premajhna v jednake svrhe! Žgan! Žgan! kdaj bode kaj V Zbor samih priprostih Kobaridcev pel je popolnem dovršeno in lebkotno tri pesni: .Slavcev spev", „Tam gde stoji" in „Berba" da se je čuditi, kako se i prosti ljudje lehko priuče umetnemu petju. Sicer so to še stari „Slavci".
Govor o „ustih" bil je večinoma res šaljiv, a ob tacih prilikah je treba strogo paziti, da telesnih pomankljivosti, ali pa celo nepot ebnih in neprijetnih telesnih nadarjenosti' z našim govorom ne smešimo in ne bičamo. Sicer prav dobro!
G. Fr. Dominko, vodja c. kr. pripravljal-nice je prav za ta dan izvrstno poslovenil „Prev-zetnico", veselo igro v štirih dejanjih, po izvrstnem italijanskem dramaturga Camillu Federici-ji, koji jo koncem XVIII. veka napisal Italijanom mnogo dram, tragedij, največ pa krasnih veseloiger (komedij). (0 tem znamenitem pisatelji in osobito o prekrasnoj njegovoj drami „Gli antlchi Slavi1' — Stari Slovani, in prevodu gosji. Dominka morda drugi pot).
„PrevzetnicaK je pravo zrcalo današnjega modernega ženstva. Pavlina je srečna prvorojenka bogatega trgovca, ki jo varuje bolj kot zenico v svojem očesi. Ker si je oče pridobil celo pridevek „plemeniti", domišljuje si v svojej prevzetnej glavici, da jej celo grofice, baronice in vse —ice neso jednake, Izbirajo jej ženina, a jeden je premedel in bled, drugi predebel, tretji ima čelo že sedaj vse nagubano, a tretji bi jej celo po noči ne dal miru ter računil, da je 2x2 štiri, 4x4 šestnajst itd. — Nesreča je hotela, da se je največja ladija potopila, in očetov dolžnik je faliral za 1 milijon gld., tako da je oče popolnem obubožal. Njeni čestitelji bo izginili kakor kafra — in slednjič se zaroči z mladeničem, kojega je preje najbolj zaničevala, kojemu je celo osveto zaprisegla. Res, lep vzgled našim mladenkam.
Da si je uloga Pavline silno težavna, ker je skoraj vedno na odru, vender jo je gospica Emica Fabijanijeva častno rešila. Ulogo premetene njene služabnice Klare dovršila je gspe. Anica Ga-beršČekova izborno. Gspc. Josipina Gruntar-jeva in gspc. Anica Bonež pokazali sta, da jima diletantske spretnosti in nadarjenosti nikakor ne primanjkuje.
Še posebno pohvalo mi je izreči preblagorod-nej goBpej finančnega komisarja, ki se je s svojim gospodom soprogom kot Ne Slovenka jako zanimala za to veselico, ter se celo na odru pokazala
s svojim elegantnim kretanjem, čistim naglasom, kakor vsaka dovršena igralka.
Da bi o vseh 14 osobah govoril, to ni mogoče; reči moram pa le toliko, da bi si vsak slovenski trg štel v veliko čast, da ima toliko spretnih igralcev, kajti 14 osob in igra v 4 dejanjih, to neso nikake malenkosti. Pravo veselje je gledati na odru g. Dominka, ki ne igra, marveč živi na odru. O vseh bi se morda ne izrekel tako povoljno, pa saj: Non ex quovis ligno fit Mercurius!
In če slednjič rečem, da smo bili do jutra prav zidano volje, tako da sem se proti prepovedi moje ljubimke zasukal nekoliko kratov, in da me radi tega greha celih pet dobrih dnevov ni pogledala, povedal sem s tem vse svoje misli o tej lepej veselici.
Tukajšnjo pošto dobil je Lah, imenom Paliska. Hvalo Bogu in onim, ki so ga imenovali! Domovini in vladarju vedno zvest Kobaridski Slovenec ni vreden belega kruha. Se-ve, Slovenec naj dela, naj trpi, v potu svojega obraza naj si služi kruh, za-sramovan od naših sosedov, koji bi radi vse nas potopili v žličici vode; našega kruha se pa ne branijo, kar trgajo nam ga iz ust, če bi se njih finemu gospodu trebuščeku prilegal Tako je, a gospoda hoče tako, pak basta! No! g. Poliski v Kobaridu nikakor ne bodo cvele rožice. Slišimo, da se dobro pripravljajo za veličastni uhod g. Paliske. Stanovanja mu pripravljajo, da bo lehko izbiral, če plača 600 gld. To je res lepa iznajdba! Gabrijel! li daš Ti bolji kup?! Gorski.
Domače stvari.
— (,,Ne molčimo več!') Na včerajšnji čla nek pod tem naslovom, dobili smo od dež. odbornika in člana dež. šol. sveta odgovor, v katerem se trdi, da se članek ne strinja z dejanskimi razmerami. G. dež. odbornik piše: „Ni res, da se v deželnih uradih šopiri tujka nemščinn. ampak uraduje se, odkar je sedanja narodna večina, slovenski, le z nemškimi strankami in uradi nemški. Sklep deželnega zbora potrdil je le formalno, kar je narodna odborova večina že poprej dejanski izvršila in sicer še v obil-neji meri, nego zahteva deželnozborski sklep. Pri pomočnem uradu, pri blagajnici in knjigovodstvu je uradni jezik slovenski. Državnim oblastveni, okr. glavarstvom, sodnijam, deželni vladi in deželnemu šolskemu svetu dopisuje deželni odbor navadno slovenski, občinam, izimši čisto nemške, izključno slovenski. Posebni jezikovni ukaz vsem deželnim uradom se res še ni izdal, pa največ zaradi tega, ker hoče narodna večina odborova razširiti rabo slovenskega jezika nad določbo z leta 1809. — Kar zadeva dež šolski svet kranjski, ima res gotovo narodno večino iu ko bi se razprave in glasovanja smela razglašati, bi se vsak prepričal, da so nikdar ni izdala katera koli narodna svetinja. Ukaz glede nemških šol v Ljubljani izdal se je, ne da bi se bilo o njem razpravljalo, ker ima v nujnih slučajih predsedstvo pravico, ukazati nujne naredbe, a v njega odsotnosti pa celo njega namestnik. — Uredba večrazrulnih slovenskih ljudskih šol na deželi je v zvezi z uredbo slovenskih ljudskih šol v Ljubljani in rešila se bode pravočasno. Do jeseni bodo naše ljudske šole postavljene na jedino naravni temelj narodovega jezika. Pa tudi glede učiteljišč, vadnice, in nadaljevanja slovenskega pouka na nadgimnazijah v Ljubljani in v Rudolfovem storili se bodo potrebni nasveti, katerih izvršitev pa je zavisna od naučnega minister-stva, katero ima pravico, nastavljati in prestavljati učitelje na učiteljiščih in se mu ni treba ozirati na dež. šol. sveta predloge. Toliko v pojasnilo. Če se že hoče grajati narodne kroge zaradi mlačnosti, naj bi se graja obračala zlasti na one slovenske občine, katere, da si jim deželni odbor dosledno dopisuje slovenski, le n e m š k i o d g o v a r j aj o. Take občine nahajajo se po Dolenjskem in po Gorenjskem, zlasti okolu Radovljice jih je še precej."
— (Gosp. Kapretza), deželne sodnije predsednika, prevideli so danes s sakramenti za umirajoče.
— (Odlikovanje.) Finančni nadsvetnik in finančni ravnatelj v Celovci vitez Dragotin Czbrnig dobil je vsled Najvišega odloka z dne 6. t. m. v priznanje svojega odličnega službovanja naslov in značaj dvornega svetnika.
— (Iz Krškega) se nam piše v 13. dan t. m.: „Danes zjutraj došet je v Krško g. Schvvarz, c. kr. prezidijalni tajnik, ter se odpelje popoludne v Novomesto.   Zakaj?" — Odgovor je prav legak.
Gosp. Schwarz memla ogleduje pota in stezice za prihodnje državno-zborske volitve. Prevzel je menda ulogo Janeza Krstnika, samo s tem razločkom, da gosp. Schvvarz ne uživa kobilic in divjega medu in da je tisti, ki ima za njim priti — g. Šuklje.
— (Fr. Ondfiček) koncertoval je v ponedeljek v dvorani „Kolo-Sokolovega" poslopja, ki je bila polna občinstva. Vspeh bil je sijajen. Po koncertu priredili so umeteljniku na čast velik komers. Ondfiček odpelje se iz Zagreba v Karlovec, koncem tega tedna pa v Varaždin. Ž njim nastopa pri koncertih tudi njegova nevesta gospica Ana II a v-lačekova.
— (Občni zbor kranjskega obrtnega društva) bil je predvčeraj pod predsedstvom predsednika g. Antona K1 e i n a. Dohodki društva, o katerih je poročal blagajnik g. Jarnej Žitnik, iznašali so 321 gold. f>2 kr., izdatki pa 143 gold. 35 kr., tedaj je preostanka ob jednem društvenega premoženja 178 gld. 27 kr. Društveno premoženje zbira se samo zato, da bi se priredila kaka obrtna razstava in tako pokazalo, za koliko se je domaČe obrtništvo povzdignilo. Seveda bi društvo rado kaj storilo za pravi obrtni pouk na obrtniški pripravljalni šoli, a na to društvo niti misliti ne more, ker ne dobiva od zavodov, v to poklicanih, nohene podpore. Kranjska hranilnica, ki obdarja celo delniška na dobiček delničarjev osnovana društva z 2)0 gold. na leto, ni imela za kranjsko obrtno društvo doslej niti jednoga krajcarja liodpore. Društveni tajnik g. M. Kune poroča o delovanji društva pretočeno leto. Delovanje ni bilo posebno živahno, ker se je, kakor je razumljivo, vsa pozornost obračala na ustanovljenje obrtnih zadrug. Obrtno društvo storilo je, kar mu je bilo mogoče, za pospeševanje ustanove obrtnih zadrug, a brez vsega vspeha. Celo zadruga pekov, katera je izročila že m eseca avgusta lanskega leta svoja pravila, do danes ni dobila od c. kr. vlade istih potrjenja, da bi so postavno ustanoviti mogla. 0 III. obrtnem shodu avstrijskem, ki se je vršil na Dunaji I. 1. izraža se poročilo malo laskavo. Zastopano je bilo kranjsko obrtno društvo na tem shodu po petorici svojih članov, mej njimi po g. tajniku Kunci. Opravičene in lahko izpeljive težnje obrtnega stanu uničevale so se po brezmejnem in breznačelnem delovanji nekaterih Dunajskih obrtnih društev voditeljev, kar je dalo povod zastopnikom obrtnih društev iz raznih dežela, kakor tudi nekaterih Dunajskih društev izjaviti, da po tem, kar so doživeli na Dunaji, pretrgajo vsako vez z vodstvom Dunajskih obrtnih zadrug in se ne udeleže nikakeršnega, na Dunaj sklicanega shoda, kateremu bi bili na čelu možakarji, kakeršen je državni poslanec L ob lic h. Društveni predsednik g. Klein prosi driištvenike, da naj", akoravno vspehi neso veliki, vender pri društvu vztrajajo iu ohranijo obrtnikom jedino društvo, katero izključljivo le koristi obrtnikov zastopa. Pričel se je potem živahen razgovor, ali bi se letnina udov od 3 gld. znižala na dva ali jeden goldinar. Sklenilo se je konečno, da se to vprašanje reši v prihodnjem mesečnem shodu. Potem je jako poučljivo in mikavno predaval društveni tajnik g. M. Kune o obrtnih reformah. Gosp. Kunca govor bodemo priobčili v našem listu.
Gospodje volilci!
Naši kandidatje za letošnje dopolnilne volitve v mestni zbor Ljubljanski so:
V I. razredu,
ki voli v rrtrlrk 10. <l»n ji pri I a:
llcfiirlk   Vičllliill.   hišni posestnik v Ljubljani;
dr. Jo§i|> Stare, pristav pri c. kr. fin.
prokuraturi in hišni posestnik v Ljubljani. Jaiiez VcIkOVl'll9 posestnik tovarne v
Ljubljani;
Josip Tome k, inžener in graščak v Rakovniku;
Telegrami »Slovenskemu Narodu";
London 15. aprila Časnik „Daily Nevvs" poroča: Brzojavka iz Peterburga, ki jo je angleška vlada včeraj dobila, sme se zma-trati kot nadaljevanje po boji pri Pendžebu pre-trganih mejnih pogajanj. Brzojavka pisana je v spravljivem duhu ter daje razumeti, da se bode mejno vprašanje rešilo na širšej podlagi.
1731
Novi York 15. aprila. Republiki Gua-teniala ih San Salvador vsprejeli sta mirovne podlage, llojevanje je prenehalo, objavila se je splošna amnestija.
London 14. aprila. V spolnji zbornici naznanil je OlaJstone, da od Lumsdena še ni nobenega poročilu, da bi se Rusi pomikali naprej. Iz Petorbnrga doSlo je danes naznanilo, v katerem se zopet zagotavlja, da so nameni in ukazi ruske vlade taki, da ruske čete ne pojdejo naprej.
London 14. aprila. „Times" poročajo iz Hongkonga v 14. dan aprila: V pogajanji mej Francosko In Kitajem navstale so težave.
Suakim 14. aprila. Italijani v Massuab-u zaseli so Arafali ter razvili italijansko zastavo poleg egiptske.
Razne vesti.
* (Rop v cerkvi.) Iz Šopronja se 11. t. m. poroča: Preteklo noč ulomili so nepoznati lopovi v katoliško cerkev v BUku, v Šopronjskem komitatu, ter odnesli tri srebrne kelihe, jedno monstranco in srebrno svetilko.
* (Največa kuhinja na svetu) je v Fray-Bentos v Uruguaji. Lastnik jej je družba za Liebi-gov BFleisch-Extractu. Kuhinja obsega 20.000n čevljev. V njej se razkuhuje meso v ogromnih železnih loncih (digeratorjih), ki so toliki, da gre v vsakega 12.000 funtov mesa. Vsako uro zakolje se 80 volov in 150 osob razsekava meso.
* (A8tronomična igrača.) Zvezdogledi so po natančnem preiskovanji uvideli, da se nahaja našej zemlji najbliža nepremičnico v sozve/dji Sa-turnovem. Ta nepremičnica je pa vender še tako daleč od nas, da bi železnični vlak predrdra-joč 96 kilometrov vsako uro, do tja potreboval 48,663.000 let. Voznina do omenjene zvezde pa bi stala 270 milijard frankov, ko bi se računilo za vsak kilometer 5 centimov.
Vspešul zdravilni vspeh. Vsakcršno trganje po hrbtu In ndifa ter bolečine v Členkih vspešno ozdruvi mazanje z Moli-ovim „Francoskim žganj em". Cena steklen ci 80 kr. Vsak dati razpošilja po poStn m povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat i njegovo varstveno zuauiko in podpisom. 4 Ul—3)
Poslano.
2>Teizogfl"blji"voI 8 to besedo začenja se anonsa v današnjoj Številki, katera priporoča novo, po slavnom zdravniku dr. Piukas-u izumljeno sredstvo, Roborantimn laHe ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, plešcih, golobradcih In osivelih že neverjetno inuo^o koristilo in doslej v svojih uspehih ni bilo Se doseženo. Nočemo na dolgo m Šimko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila temveč opozarjamo p, n. čitatelje na dotično auonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti.
Lfstniea vrednUtva. (! >sp. J. S. v Lj.: Veemite blagovoljno v roke letošnjo 63. Številko našega lista in preverili sc bodete, da bdio že v 18. dan marca priobčili izid volitev v trgovsko in obrtnijsko našo zb rnico.
Tifjri:
14. aprila.
Pri Nloim: Dr. Linardič, Langer, Krauss, Tausig z Dunaja. — KaracsonV iz Gradca. — Pfeffer z Dunaja. — Kaiser z Ljubljane.
Pri »lulici: Faulich 8 Dunaja. — Rosinger, Corus iz Trsta. — Karnitschnig iz Maribora.
Pri ut m riJNlicui cesarji: 1'enie iz Rosne. — Kobl-lechner iz Golina.
Meteoro logično poročilo.
Dan	WV"^» ! v mm. . _l _ .		Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v ujm.
14. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73133 mm. 730-fi9 dim. 732-01 dub.	7-4" 0 12-8°C 7-4" C	Sl. bvz. sl. jvz. sl. jvz.	obl. obl. ja..	0-00 mm.
Srednja temperatura 92", za 01!0 nad uoruialoin
IDvinaoslsa, "borza
dne 15. aprila t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 79 gld.
Srebrna renta .......... 79 „
Zlata renta........... 104 B
6% marčna renta......... 9f> „
Akcije narodne banke....... 8')0 „
Kreditne akcije......... 280 h
London........... 12(1 „
Srebro............. — „
Napol........ 9 „
C kr cekini.......... fi „
Nemfike marke......... 61 „
4°/0 državne srečke iz I 18f,4  250 gld 127 „
Državne srećke iz 1 186 i        100 gld 170 ,
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta    . 10It „
Ogrska zlata renta 6°/,   ..... ?.8 „
„   papirna renta 5°/o ..... 8b „
5»/, Štajerske zemljišč odvez oblig 104 „
Dunava reg srečke 5°/.          100 gld 114 . Zemlj obč avstr 4'/i°/o z'uti zast listi . Prior, oblig Blizabetiue /.apad železnice Prior oblig Ferdina.idove sev železnice
Kreditne srečke.....100 gld
Kudolfove srečke.....10 „
Akcije anglo-avstr banke        120 r Tramuiwaydru5t velj 170 gld k v . •
123 118
ion
177 18
05 212
40 90 70 05
95 89
50
20 35 45
80
50 75 2*»
kr.
Zahvala.
Za mnogo dokazov srčnega sočutja, za do-poslane vence povodom smrti našega srčno ljubljenega ranjcega
LEONARDA VERLI-ja,
jednako tudi
grebu
)Atevilno udeležitev pri po-
ni Kg.
za izborno petje — izreka
mnogo; veem z;
vsem, bodisi sorodnikom, prijateljem ali znancem najgorkejšo zahvalo
Cerknica, dne" 14. aprila 1885.
(214)
Žalujoča družina.
»"5
r-»r>j- u'-frr^g-
. zložil F. S. Tiar.
Ravnokar je izšla draga knjiga teh glasbo-tvorov s sliko skladateljevo* ftadržaj knjige je jako obilen in tako različen, da zamore zanimati vsacega, kdor se z gl;<sho bavi ali tudi Batno poje.
Cena knjigi je 1 gld. 60 kr., zares isredno ni i h u. (191—Bi
Knjiga se dobiva iikljucivo pri saniciu skladatelji in naj se naročnina pošilja pod adreso:
i
Vajno vojso!
Amerikanski tajni kabinet.
j)
IzTrsten med
(•^ju-siii < i t-n ii pitunoc) plehaatih Skatljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), ■katlja 30 kr.,
dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
OROSLAVU DOLENCU, *
svećarji v Ljubljani.     (169—10) »
Prostovoljna javna dražba zemljišč.
Dr. Teodor Rudesch, c. kr, notar v Ljubljani, kot sodnijski komisar naznanja, da je veleslavna c. kr. deželna sodnija v Ljubljani z odlokom dne 14. marca t. 1. št. 1983 prostovoljno, podrobno in podrnžbeno javno prodajo sledečih v zapuščino Franceta Novaka (Miklav) na Glincali h. št 5 spadajočih zemljišč, in sicer: uložna št. 169, 170, 171, 172, 173, 174 in 175 katastralne občine Vič, uložna št. 419 katastralne občine Dobrova, uložna št. 380 in 789 katastralne občine Trnovskega predmestja s tem dovolila, tla se zavarovanim upnikom na navedenih zemljiščih njih zastavne pravice brez ozira na kupno ceno pridržujejo.
Podpisani c. kr. notar kot sodnijski komisar določi, da se bode prodaja vršila v četrtek dne 10. aprila i. I. in gori sledeče dni ob 9. uri dopoludne na kraji zemljišč s tem pristavkom, da je pričetek prodaje v /iiiMiMiiislii hiši ran j-«*«'t;a im (nliiM'iih h. Nt. 5 in da se dotični dražbeni pogoji in zemljiški izpiski lahko ogledajo v njegovi uradni pisarni.
V Ljubljani, 10. apri a 1885.
Dr. Thecdor Rudesch, (207—3) c. kr. notar kot sodnijski komisar.
na mizi. Vidi se do nedelje v Selenburgovih ulicah.
Govori, ugaue in prorokuje v*e, tudi če ga občinstvo samo povprašuje.  Ugane vse zapisane številke, ure in minute na viiaki uri, kaka je veriga, barvo kamnov prstanov in prorokuje prihodnjo življensko stanje. Ustopnina: I. prostor: 20 kr., II. prostor: 10 kr. Vsa naprava so p. n. občinstvu, nko to želi, tudi raztolmaci.
(215—1) 8 spoštovanjem Janez (itoller.
Razpis,
Služba občinskega tajnika
v Starem trgu poleg Loža z letno plačo 400 gld. in z manjšimi postranskimi dohodki, odda se 1. velikega travna.
Prošnje vspreji-ma do 24. malega travna podpisano županstvo.
Prednost imajo slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožni in v občinskem poslovanji dobro izurjeni prosirci, tudi haj se prošnjam, ako iiožno,'apričovala prilože.
Županija v Starem trgu poleg Loža,
dne H. malega travna 1885. (195—5)
Vino! Vino! Vino!
IW domačega pridelka."»!
Bizeljsko in Zagorsko
■•u«le<e. belo in rumeno, staro in novo,
hektoliter p 10 lo 16 gld.,
pošilja franko od postaje Brežre (Kanu)
Janko Broz stareji,
posestnik vinogradov v Zagorji in Bizelji, pošta Klanjec na Hrvatskem. (198—3)
BiW
za hitro pripravo naravne, okrepčMJoče kopeli smrekovih igel. Cena steklenici 40 kr, 12 steklenic 4 gld. av. v. pri Juliji Biti uer-ji, lekarji v ICei< lieiiuii u. Šp.Atatr.; zaloga v L|ul>l|Hnl pri Jul. |»1. Trnkoczj-ji in v mnogih lekarnah cesrtrstva. NB. Za veliko banjo zadostuje iedna steklenica, za (143—3)        kopalni stol '/t Btekenice.
5 kilo poštne zavoje
MesHinskih oranž, Kataneskih limon, mandeljnov, lešnikov, riža, kave, laškega olja, rozin, južnega sadja
najhitreje preskrbi carine tu vosnlne prosto po polt-nem povz.etji (174—7)
Alessandro 5. Camerra v Trstu
t t rtii«-tlrio 138—Hi l
\zobe in zobovja\
f ustavlja po nainovejšenu ainorikaiiakem načinu J ^ brez VHiikib bolečin ter opravlja plouibovauja in Z
♦ v bo asobne operacije ♦
♦ , ♦
j zobozdravnik A. Paichel, X
<. poleg llradeckoga mostu, 1. nadstropje. t
I>p. W|»r»««:ep-|eve
kapijiee za želodec.
Tajni meriicinNki in dvorni Hovetnik dr. Mcking, medicinski sovelnik dr. Cohn, dr. Miinning in mnoge drn^e lAraVtaiflk« avtoriteto so je preskusilo in je m itvrstno domače (no tnjno) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim bleznini. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, oineđlevlci. glavoboljo, trebuliobolju, /uslir-euju, ielmleue; kislini, vzdigovanju, omotici, koliku, škrofeljiiom Itd., proti zlatej žili, zapretju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo sla^t dojedij. Poskusite sumo z malim in prepričajte sc sami. Jedna 'stoki. 50 in 30 kr.
Pri goipolln lekarji Svobodi, pri Zlatem orlu, mi Predli novem trgu. (Tlli-ćlO)
Takoj delujoče. Uspeh zajamčen.
Viizofjihljii o !
Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(brado ustvarjajoče Hredstvo)
brei uspeha. Kavno tako sigurno pri pleKnh. i/pulili in ooivelili laseh.
Uspeh po ve«'kmtncm močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. f)0 kr. In v steklenicah za poskus po 1 gld.
•T. Grolicli v TJriiu.
I   t jultljani se dobiva pri g. I.tli atulu Tf«A»--i# ; v
Trstu Ptter Slocovich, via Sanita 18; p Gorici lekar C. Cris-toffoletti; v Iteki lekar C, Šilhamj; v Celji Fd. Pelli; v Mariboru J. Mariinz; v Itovinji lekar G. Tromba. Tam so t u d i d o b i:
«IH Aii \\o'c-t'i orijeutalsko lepotilno sredstv(», ki Eidll Hl"' i   nai'ja nežnost,  belino i.i obilnost
telosa, odstrannje pego in lase     cena H.r> kr.
'aW NI sleparja! <9Q (40-7)
J. ANDEL-a
novoi znajde ni
prekomorski prah
umori
Btonloo, bolhe, ščurke, mole, mahe, mravljince, piešioke. ptiono črvioe, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželki m; zalege ne ostane nobenega sleda.
Pravi prašek so dobiva v prodajalnici pri
j. .i AiftiUj-ii.
,,p(ri '<!?nt'fieni psu" 13, Hiisova (Dominikanska) ulice 13,
V LJubljani pri Albinu Slloavji, trgovcu. Zalogo na deželi imajo tam, kjer So naznanjeno po phuaiih.' (m—l)
Izdatelj in odgovorni urednik: iva u Železnikur.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"'