Postni n cz /z/crčfast.c? c groćoot/ir.
Glasilo Obl. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani.
Letnik IX.	V Ljubljani, dne 11. avgusta 1929.	23. in 24. številka
J. Čampa:
Naš kongres.
Dne 13. julija ob 16. uri se je vršila pred-konferenca, katere so se udeležili predstavniki in delegatje vseh obl. organizacij. Vodil jo je predsednik Saveza Toma Jovanovič, ki je podčrtal pomen in smisel kongresa v Ljubljani. Predstavniki organizacij so podali svoje izjave k dnevnemu redu kongresa in obrazložili težnje svojih organizacij, ki so služile kot osnova za sestavo resolucije. (Predkon-ferenca se je bavila tudi s stališčem Saveza in obl. organizacij napram drugim organizacijam ptt. uslužbencev, ki stoje izven Saveza, zlasti glede Udruženja tehničnega osobja in glede Maturantskega udruženja. Poleg drugih je govoril v tej točki tudi podpredsednik zagrebške Obl. organizacije tov. Oreiner kot pravnik in zastopnik uradnikov I. kategorije, ki je zagovarjal stališče edinstvene organizacije.
Da se podčrta manifestacijsko obiležje kongresa in da bi bilo mogoče absolvirati tekom prihodnjega dne obširni program kongresa, je bilo na predkonferenci sklenjeno, da naj obl. organizacije ne iznašajo svojih teženj na kongresu, ker bi se s tem dnevni red kongresa zavlekel, ampak naj jih predlože predstavniki samo predkonferenci,, ta pa odboru za sestavo resolucije in predstavke na resornega ministra. Navedem naj le najslavnejše zahteve v sumaričnem redu, kakor so jih predložile in utemeljevale posamezne obl. organizacije:
Poglobitev kulturnega, humanega, gospodarskega in socialnega dela in programa v organizaciji. Pbžuritev z zgradbo poštnih domov, kjer jih še ni; ustanovitev zdravilišč, bolniškega fonda, pokojninskega fonda za pogodbene poštarje in fonda za ambulancarje v slučaju nezgod, smrti in poškodb v službi. Kategoriziranje in ureditev draginjskih ter povečanje stanarinskih doklad. Tzenačenje doklad za ptt. uradnice, ki so poročene z drž. uslužbenci. Nedeljski počitek in ukinitev blagajniške službe ob nedeljah iin praznikih. Uvedba brzojavnih tantiem. Razdelitev nagrad iz dobička poštne hranilnice tudi poštnim uslužbencem. Ureditev položaja pogodbenih poštarjev. Ukinitev brezplačnih vež-benk. Zagotovitev stalnosti. Ureditev nazivov v ptt. stroki. Skrajšanje službene dobe v ptt. stroki za telefonistinje na 20, ambulancarje 35, zal ostalo ptt. osobje pa na 30 službenih let. Spopolnitev staleža osobja, prevedba bivših dnevničarjev v pripadajačo kategorijo in zopetno otvoritev napredovanj. Razpravljalo se je nadalje o službeni obleki za zvaničnike in služitelje, o podpisovanju delnic za agrarno banko, o odtegljajih za poplave in nabav-Ijalno zadrugo. O materialnem stanju drž. nameščencev, o specialnem zakonu za ptt. stroko in otvoritvi 1. skupne II. kateg. za vse pt. uradnike. Govora je bilo o redukcijah v naši stroki in o premestitvah po službeni potrebi in s tem v zvezi o povrnitvi selitvenih in potnih stroškov.
★
V nedeljo, dne 14. julija ob 9. uri je otvo-ril predsednik Saveza Tomo Jovanovič 11. konigres s pozdravi na predstavnike službene oblasti in mestne občine ljubljanske, na organizacije drž. nameščencev, oblastne or-
ganizacije, na vse delegate in celokupno članstvo Saveza kakor tudi na zastopnike tiska. Gospod gradbeni minister je pooblastil upravnika oblastne poštno - brzojavne uprave v Ljubljani g. Gregoriča, da ga zastopa na kongresu, s sledečim brzojavnim odlokom:
Upravniku obl. pt. uprave Ljubljana. — Gospod minister za gradbe je odredil, da ga zastopate na kongresu Saveza ptt. uslužbencev, ki se bo vršil 14. t. m. v Ljubljani. — K. br. 1188. Po naredbi gradbenega ministra šef kabineta Jojič, s. r.
Od ljubljanske oblastne pt. uprave so bili pri otvoritvi navzoči še gg. šef občega odseka dr. Kurbus, namestnik šefa pošt. odseka, dr. Tavzes in inspektor Matjašič. Župana mestne občine ljubljanske je zastopal občinski svetnik gosp. Karel Urbančič, Zvezo državnih nameščencev za Slovenijo njen častni odbornik gosp. Makso Lilek in predsednik Zveze državnih nameščencev za Dalmacijo g. prof. Katunairič iz Splita. Poleg poročevalcev ljubljanskih dnevnikov sta bila navzoča tudi sotrudnika beograjskih listov »Politike« in »Vremena«.
Takoj po otvoritvi je prešel predsednik Saveza T. Jovanovič k prvi točki dnevnega reda, k izvolitvi predsedstva kongresa. Za predsednika kongresa je bil izvaljen z burnimi pozdravi in ovacijami T. Jovanovič. Nadaljnjo predsedstvo (3 tajniki, overova-telji zapisnika in skrutinatorji) je bilo soglasno izvoljeno iz sledečih funkcionarjev organizacije: Ljubiš Petrovič, tajnik Saveza (Beograd), Ljubomir LaiHč (Zagreb), Jožko Jakše (Ljubljana), Pavle Milojevifč (Sarajevo), Mišič (Novi Sad), Srečko Radman (Split), Jožko Čampa (Ljubljana) in S. Rat-kovič (Skoplje).
Nato je sledilo poročilo uprave Saveza o delovanju Saveza v poslednjih letih, ki ga bomo objavili — ako bo prilika — v celoti ali izvlečku ob drugi priliki. Po sprejemu poročila uprave so bili odposlane na najvišja mesta s kongresa sledeče brzojavke: Njegovemu Veličanstvu kralju, Bled. — Celokupno poštno-telegrafsko-telefonsko osobje naše kraljevine, zbrano na svojem enajstem kongresu v Ljubljani, smatra pred početkom svojega dela za dolžnost, da enodušno pozdravi Vaše Veličanstvo, svojega prvega zaščitnika in cel Vaš vzvišeni dom. — Predsednik kongresa Tomo Jovanovič. — Predsedniku kraljevske vlade gospodu Petru Živkovlču, divizijskemu generalu in notranjemu ministru, Beograd. — Poštno-telegraf-sko-telefonsko osobje naše kraljevine na-vdušno pozdravlja s svojega enajstega kongresa v Ljubljani gospoda predsednika kraljevske vlade in pričakuje zadovoljitev svojih luipravičeuih zahtev za napredek stroke, njeno popolno avtonomijo in dostojno stopnjo v naši državni hierarhiji kot prvi tradicionalni -državni ustanovi. — Predsednik kongresa Tomo S. Jovanovič. — Ministru za gradbe gospodu Stevanu Savkovlču, Beograd. — Kongres Saveza ptt. uslužbencev zastavlja vse svoje sile v to. da se izboljša metoda dela, predvsem pa, da se izloči vse nepotrebno a'li kar ovira uspešno organizacijo dela, reda in discipline v stroki in da se
na ta način dvigne gospodarski državni nivo do meje možnosti. To se more izvesti s kombinacijo aktivnosti državnih faktorjev in ob polnem sodelovanju ter z udeležbo naše profesionalne organizacije po vzgledu strok najnaprednejših narodov. Samo taka kombinacija čuva ugled stroke in vse, kar ji je potrebno, kar ustvarja im razvija aktivnost pri vseh poslih stroke in olajšava državi finančno preobremenjenost. V to ime kongres enodušno pozdravlja svojega gospoda ministra kot poznanega državnika polne aktivnosti, v nadi, da bo težnje osobja glede popolne avtonomije stroke izpolnil in oduševil. — Predsednik kongresa Tomo S. Jovanovič.
Nato je bila prečitana brzojavka, ki jo je poslal g. minister Savkovič kongresu in ki se glasi v originalu: Kongresu Saveza ptt. službenika, Ljubljana. — Sp rečen državnimi poslom, da lično prisustvujem, želim kongresu srečan i uspešan rad za dobro poštansko-te-legrafske i telefonske struke i njenih funkci-onera, naglasujuči, da ću zaključcima i željama kongresa obratiti naročitu pažnju i da pu kao ministar resora, v koji je od skora ušla i p. t. t. struka, upotrebiti sva sredstva za unapređenje i usavršeni© te važne struke, sa uverenjem, da će i celokupno p. t. t. osoblje najpotpunijom i najpređanijom saradnjom podupreti moja nastojanja i time omogućiti pun uspeh za dobro kralja i otažbine. Poštan-sko-telegrafsko-telefomsko osoblje, čija dosa-danja nastojanja u službi države cenim, može uvek, kad se bude radilo o poboljšanju opštih prilika in uslova za rad kao i u svojim opravdanim traženjima računati na moju punu pomoč. — Ministar gradjevina St. V. Savkovič. — Pozdravno brzojavko gospoda re-sortnega ministra je vzel kongres z burnim odobravanjem na znanje.
Iz poročila blagajnika je (razvidno, da znaša imovina Saveza okrog 2 mjljonal dinarjev. Premoženje sestoji iz premičnin v vrednosti 146.584 Din in iz nepremičnin v vredbosti 1,787.795 Din. Inventar je ocenjen na skoro 62.000 Din.
Poročilo nadzornega odbora pravi, da je bilo gospodarsko in blagajniško poslovanje Saveza v redu in predlaga upravi absolu-torij.
Vsa poročila so bila soglasno sprejeta.
Nato so sledila poročila oblastnih organizacij, ki so bila sprejeta brez debat, razen poročila zagrebške obl. organizacije, h kateremu je govoril tov. Škrinjar iz Zagreba v imenu tako zvane opozicije. (Zlasti je grajal pisanje zagrebške »Pošte«, ki da je zagrešila nekolegialne napade na voditelje opozicije, ki so vsi zvesti in dobri člani organizacije in Saveza. Zahteva, da dobe napadeni od kongresa zadoščenje. Na to odgovarja predsednik T. Jovanovič, ki pojasnjuje dogodke na zadnji skupščini zagrebške obl. organizacije in motive, ki so dovedli do nesoglasja v Zagrebu. Želi, da bi se kongres ne zadrževal s tem vprašanjem, ker so nesoglasja v zagrebški obl. organizaciji potekla iz osebnih nasprotstev, pač pa upa, da se bo moglo nesoglasje izravnati na posebni konferenci.
(Dalje prihodnjič)
Jožko Čampa:
Jubilejna proslava naše organizacije in kongresni dnevi so za nami. Zopet je treba nadaljevati delo v urgamizaoni verigi slovenskih poštarjev. Delati je treba s podvojeno močjo, z novim, osvežemim elanom. Saj nas baiš svečanosti in prazniki v življenju organizacije vzpodbujajo, da se z novimi energijami vnžemo na delo in na trudapolno pot, 'ki nas vodi k ciljem. K svetlim ciljem, ki smo si jih postavili v najlepših dnevih, ob praznikih svoje stanovske organizacije. Brez dela bi bili naši svetli cilji varljiva tata morgana, naši stanovski prazniki pa plelhka fraza in odurna, lažnjiva parada.
Brvi naš cilj je sedaj poštni dom. Temu cilju veljaj sedaj vse naše delo, naše prizadevanje, ustvarjanje in skrb. Saj vidimo baš ob svoj' h stanovskih praznikih in 'prireditvah, kako zelo nam manjka lastnega poštnega doma in kako revni smo, dokler ne dobimo lastnega krova. Tudi ob svojih najlepših in najveselejših stanovskih prireditvah nam kali radost, razpoloženje, nam ovira neugnan polet zavest, da praznujemo svoje najlepše stanovske praznike in svečanosti v tuji hiši. In obhajanje veselih dni in prireditev v tuji hiši jemlje prazničnemu razpoloženju polovico radosti in sijaja. Domačnost, ki bi morala vladati ob takih prilikah in ki je mogoča v polni nekaljenosti samo v domači hiši, je skaljena ob trpki zavesti, da smo tujci v tuji hiši ob najlepših praznikih svojega stanovskega življenja. In tujcu so v tuji hiši najintimnejši in naj svetejši dogodki in prazniki njegovega življenja vedno obliti s čustvom grenkobe in skrite, tihe žalosti.
Da pa slovenski poštarji kljub svoji visoko in solidno razviti organizaciji ne bomo v bodoče več obhajali svojih slavnostnih praznikov in prireditev brez sladkega in radostnega občutja domačnosti in intimnosti, moramo predvsem in v prvi vrsti skrbeti, da dobimo svoj dom. Zgraditi lastni dom za vsako ceno in žrtev, to je sedaj naša prva naloga in naša najsvetejša skrb. Ta skrb mora tako zelo preiti v dušo slehernega slovenskega poštnega uslužbenca, da kot poštar ne bo imel pomirjene vesti, dokler ne bo čutil nad seboj1 zavetja lastnega krova. Ne gre pri tem za to, v ka-
terem taboru smo in kako in kje smo organizirani ter kakšne so naše medsebojne razmere v stanovski organizaciji. Vprašanje lastnega doma, — doma vseh poštnih uslužbencev, je tako važno že za današnje, še bolj pa za bodoče dni, da so pri tem vsa druga vprašanja brezpomembna in ničeva. Poštni dom bo služil celokupnemu našemu stanu v bodočnosti, ko o nas in o naših današnjih klavernih n e r azpor azu mljenj i h ne bo nikjer več sledu in ko se ne bo v stanovskem pokretu nič več govorilo o grupah, skupinah in kategorijah, ampak samo o poštarjih. Poštni dom je velika in resna zadeva, — je misel in simbol, ki se boči nedosegljivo, vzvišeno in ponosno nad majhnimi vprašanji in .neznatnimi osebnimi zadevicami današnjosti. In četudi danes govorimo in mislimo o tem simbolu v žargonu te današnjosti, vendar naj to ne boi ovira, da bi ne bilo vsaj enega jasnega, čistega in svetlega hipa, ko bi se oči vseh pripadnikov našega stanu, pa četudi bi bili še bolj razprti med seboj, vsaj sem pa tja kedaj ne uprle v jasna obzorja bodočnosti. Naj bo sedanjost kakršnakoli, naj bodo vplivi današnjih naših medsebojnih razmer taki ali taki, najsi smo razdeljeni danes v nasprotne si tabore in haljsi vpliva to na graditev poštnega doma tako ali tako, eno stoji: poštni dom bo v bodočnosti last vseh poštnih uslužbencev. Tega ne more spremeniti nobena še tako žalostna usodnost današnji in tistih dni, v katerih bo dozidan. Naj ga postavi danes ta ali ona skupina, naj se danes odtegnejo od gradnje ti ali oni ljudje,, — bodočnost bo napravila križ čez vse to in se ne boi zmenila za naše današnje razmere. Bodočnost bo takrat samo pisala, da so bili v dobi gradnje poštnega doma v Sloveniji med poštarji veliki ljudje, ki so ga gradili, in majhni, ki so stali ob strani ko troti.
Zato, pravim, je vseeno za bodoče generacije, kako so današnji poštarski tabori razpoloženi napram poštnemu domu. Usoda in naloga sedanje generacije pa je, da poštni dom zgradi, ne glede na to, ali slani to breme na vseh pripadnikih današnje poštarske generacije ali pa samo na enem njenem delu.
To vprašanje je važno samo za nas, ki smo določeni, da ga sezidamo, za bodočnost pa je to vseeno. Tisti, ki ga bodo zidali, bodo nosili največji del žrtev. Če bomo nosili žrtev vsi, bodo za posameznike manjše, če pa ga bo gradlil samo en del poštarjev, bo breme toliko težje, hkrati pa toliko zaslužnejše, čim manjši bo ta del.
Zgraditev poštnega doma se bliža bolj in bolj k uresničenju. Tisti, ki vedo, kaj pomenja našemu stanu poštni dom:, ne bodo našli miru pred svojo vestjo, dokler ne bo poštni dom stal. Ti ga bodo forsirali z vsemi močmi, bodo zanj delali in žrtvovali, pa četudi bi biile te žrtve prepojene s krvjo. In brez žrtev .ne pojde. Brez žrtev ni nobene stvari na svetu.
Poštni dom bo trkal odslej vedno bolj in pogostejše na vrata vesti slovenskih poštarjev. Vedno pogostejše in glasnejše. V teh dneh se oglasi in potrka na vaše duri, — ne prvikrat, pa tudi ne poslednjikrat. Zadruga »Poštni dom« priredi letos v mesecu septembru tombolo, katere dobiček je namenjen za zgradbo našega doma. Dolgo in mnogo se je trudila zadruga, da je dobila dovoljenje za to prireditev. Naša čast, naš ponos, naše dobro ime in sloves stanovske zavesti slovenskega poštarja zahteva, da storimo vse, da bo tombola izpadla lepo in z dobičkom. Za tp pa je treba dela. Razprodajati bo treba tablice in zbirati dobitke. Ne sme biti nobenega slovenskega poštnega uslužbenca, ki drži kaj na svoje ime in na svojo čast, da bi ne storil ob tej prireditvi svoje dolžnost. Zadruga »Pbštni dom« razpošlje te dni na vse pošte v razprodajo bloke s tablicami. Pošiljki priloži natančna navodila, kako je treba razprodajati in kaj je treba storiti, da bo tombola uspela. Pošte, ki bi ne sprejele tablic v razprodajo, naj jih z dopisnico takoj naroče pri zadrugi. Naroče jih lahko tudi posamezni poverjeniki in člani organizacije. Kdor prejme tablice, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da jih bo razprodal čim večje število.
Tovariši, tovarišice! Na delo, na tekmo! Poštni dom trka na duri vesti slehernega slovenskega poštnega uslužbenca. Kdor se temu klicu ustavlja, ta nima vesti.
Tombola za poštni dom.
T. Š.
Navodila za iziiienje-valne pošte.
(Nadaljevanje.)
Pristojbine za pošiljke, ki se vrnejo inozemski upravi.
Za pošiljke, ki ne spadajo v našo državo, katerih tranzit preko naše države ni dovoljen, pošiljke, katere zahtevajo inoizemske pošte, da jih vrnemo, preden smo jih odpravili carinjalnim poštam, črtamo zaračunane pristojbine v dohodnih listinah, če je dohod zakrivila poštna uprava. Take pošiljke in spremnice opremimo z listki »mial dirige« (napačno usmerjen), »au demande retour« (na zahtevo nazaj) itd. in jih vrnemo v inozemstvo.
Shranjevanje dohodnih kart.
Po pregledui sešijemo vse dohodne listine, urejene za vsak sklep posebej v zvezek, ki se shrani za mesečni račun.
Odjava pristojbin. Obrazec štev. 280.
Vse ugotovljene pogreške gledle pristojbin odjavimo inozemski izmenjevalni pošti. Odjavo opremimo s poslovno številko vložnega zapisnika. Po priznanju nalepimo odjavo na zadnjo pripadajočo dohodno paketno Karto oziroma na rekapitulacijo.
Statistika. Obrazec St. štev. 552 a.
Izmenjevaine pošte, ki vodijo statistiko za uvožene pakete iz mnogih držav, je priporočljivo, da:
1.	pri primerjanju spremnic v paketnih kartah zabeležijo pri vsaki pošiljki .začetno črko države;
2.	da pri kontroli pristojbin zabeležijo s poševno črto ali drugim znakom pošiljke, ki tranziti rajo našo državo, dalje eksp resne in odkupne ;pošiljke.
Te beležke omogočijo izmenjevalni pošti, da sestavi statistiko brez večjih težkoč in točno. Statistiko sestavimo najprej na poli papirja pro domo, nakar prenesemo seštete vsote v obrazec St. štev. 552 a, ki se mesečno zaključi, in vpošlje obl. p. t. upravi.
Mesečni račun (tiskovino 329)
zaključimo vsakega desetega v mesecu. Dnevne vsote zaračunanih pristojbin vpišemo v obrazec »Mesečni račun« in jih mesečno seštejemo. K mesečnemu Računu priložimo vse dohodne listine, povezane v zvezke 'oziroma v knjige.
Će prihajia; od ene in iste države po več sklepov, napravimo za vse sklepe »rekapitulacijo mesečnih računov«, iz katere je razvidna skupna vsota v frankih odobrena naši oziroma inozemski postni upravi. Preden predložimo mesečne račune gradbenemu ministrstvu, jih primerjamo z inozemskimi jz-menjevalnimi poštami. Morebitne razlike izravnamo z odjavami.
Evidenca spremnic.
Vsaka iamenjevalna pošta mora imeti dobro urejeno evidenco spremnic. Dostikrat * se pri nadomestnih spremmicah ne zaraču-
najo pravilne pristojbine. Spregledajo se ekspresne, »vrilo bitne« in druge pristojbine, s katerimi je naša uprava oškodovana.
Naknadno došle originalne spremnice odpravimo s prvo priložnostjo carinjalnim poštam. Tem spremnicam so priložene carinske deklaracije, računi in druge listine, ki so pri ocarinjenju za naslovnika velike važnosti. Večkrat se dogodi, da se pošiljke brez originalnih spremnic nepravilno ocarinijo. Škodo trpe naslovniki ali pa uprava sama.
Dohod spremnic.
Z inozemskimi izmenjevalnimi poštami se je treba dogovoriti, da pošiljajo spremnice v posebnih »paketnih kartah brez paketov« (feuilles des routes sans colis). Vsako takšno paketno karto je opremiti pri odpravi z zaporedno številko. Ce se zaračuna v »paketni karti brez paketov« kaka pristojbina, odpošljemo karto v dveh izvodih.
Dohodne karte je letno povezati v knjige in jih shraniti za evidenco.
Odprava spremnic.
Vse spremnice brez paketov pošiljamo carinjalnim poštam s posebnimi popisi »spremnice brez paketov«. Ker za enkrat še nimamo za to posebnih tiskovin, je najpri-pravnejši mali popis, obrazec P. štev. 73. Preden popišemo spremnice, jih razdelimo po carinjainih poštah, za vsako po aritmetičnih sprejemnih številkah. Vsak popis dobi svojo zaporedno številko. 'Popise povežemo letno za vsako carinjalno pošto v zvezke, te pa po več skupaj v knjige.
Iz Internacionale PTT.
Gospodarski prosram ruske poštne uprave.
ORuska poštna uprava si je nadela novo težko nalogo: zopet vzpostaviti poštno ustanovo na potrebno višino oziroma jo prilagoditi izpremenjenim potrebam časa. Za naslednjih 5 let (1928. do 1933.) je razvila uprava gospodarski program, iz katerega posnemamo samo glavne zanimivosti:
Vse kraje z več ko 50 pa do 1000 prebivalcev bodo oskrbovali selski pismonoše. Kraji s 1000 do 2000 prebivalcev dobe pomožne pošte oni z 2000 do 5000 prebivalcev poštne agenture in kraji z več ko 5000 prebivalci poštne urade.
Za prevažanje pošte po železnicah se je uporabljalo doslej od 442 vlakov samo 277, torej 63 odstotkov. Dnevni poštni promet se je vršil samo na 50 odstotkov Števila železniških prog. To pojasni zakesnitev v odpravi pisemskih pošiljk in časopisov. Zato se bor povečalo število ambulančnih vagonov za 32 odstotkov. V severni Sibiriji in v srednji Aziji, kjer se vrši poštni promet izključno samo po vodi, se bo zgradilo 40 transportnih ladij, da se izboljša promet. Na podeželskih cestah se bodo selski pismonoše — peš in na konju — bolj in bolj nadomeščali z autom.
Posebno vrednost polaga ruska poštna uprava na to, da oskrbi rusko vas z redno izhajajočimi časopisi. Zato se bo zvišalo število poštno-prometnih cest za 10 odstotkov, število selskih pismonoš pa za 20 odstotkov (na 33.400).
Na poštah v Moskvi, Ljeningradu in Harkovu se bo obrat zmehaniziral, V načrtu imajo nabavo strojev za pečatenje. Zgraditi nameravajo 2879 km brzojavnih vodov in 26.996 km medkrajevnih telefonskih vodov.
Novi hitrodelujoči aparatu! sistemi v telegrafiji se bodo preizkusili v svrho hitrejšega prenašanja koliko zmorejo; tolkač bo jemal na pisalni stroj.
Krajevna telefonska mreža bo znatno razširjena, vzlic temu pa bo Rusija v primeri z drugimi državami tudi še po 1. 1933. daleč zadaj. Tako ne odpade n. pr. v Rusiji na 100 prebivalcev niti en telefon (0.4), med tem ko Jih odpade v Ameriki 15.6, v Nemčiji 4.3 in v Franciji 2.1 telefona.
Kakšne spremnice imamo v evidenci?
'Vsaka izmenjevalna pošta mora voditi za evidenco troje vrst spremnic:
1.	) Originalne spremnice (manjkajoči paketi).
2.	) Kopije nadomestnih spremnic (nadšte-vilni paketi). ‘
3.	) Inozemske nadomesthe spremnice (pri dohodu odvzete). Za vsako vrsto spremnic se vodi posebna knjiga (obrazec P. štev. 76).
Manjkajoči paketi, knjiga »M«.
V to knjigo vpišemo originalne in inozemske nadomestne spremnice od paketov, ki se pri izmctnjevalni pošti ugotove kot manjkajoči. V knjigo vpišemo zaporedno številko, datum s spremnice (to je dan, ko bi bil moral biti paket odpravljen), sprejemno številko, sprejemno pošto, naslovnika in naslovni kraj, vrednost in težo. Na spremnico napišemo na levem gornjem oglu zaporedno številko vpisa in knjige (n. pr. FM, 2^M, 3'M itd.).
Nadštevllni paketi, knjiga »N«.
V	to knjigo vpišemo kopije nadomestnih spremnic, torej nadštevilne pakete. Spremnice vpišemo v knjigo tako kakor manjkajoče pakete. V levi gornji ogel spremnice napišemo številko vpisa in knjige (n. pr. FN, 2/N, 3/N itd.).
Inozemske nadomestne spremnice, knjiga »J«.
V	to knjigo vpišemo vse inozemske nadomestne spremnice, ki še pri dohodu odvza-
Osebni izdatki znašajo danes do 60 odstotkov vseh izdatkov. Ti izdatki so zelo visoki. Ruska poštna uprava si je stavila za nalogo, preizkusiti celokupni obrat in pri tem pred vsem postaviti pravega moža na pravo mesto. Njen cilj je: racionalizirati vsa dela, ki morajo biti izvršena, in pomnožiti kvalificirane delovne moči. Deloma primanjkuje kvalificiranih moči, zlasti v srednji in višji upravno-tehnični službi. Potrebne bodo strokovne šole, učni tečaji, zvišane štipendije na univerzah, da se bo odpomoglo temu zlu.
Izvedba gospodarskega programa ruske poštne uprave bo stala 308 miljonov rubljev. Od teh odpade na pošto 30, na telegraf 35, na telefon 155, na radio in ostalo pa 88 miljonov rubljev. Ti zneski pa se zopet porazdele na posamezne pokrajine takole:
1.	Ruska socialistična federativna sovjetska republika (Moskva) 225 miljonov rubljev;
2.	Ukrajinska socialistična sovjetska republika (Harkov) 45 miljonov rubljev;
3.	Beloruska socialistična sovjetska republika (Minstk) 9 milj. rubljev;
4.	I ranskaukaška socialistična federativna sovjetska republika (Tiflis) 20 milj. rubljev;
5.	Uzbekijska socialistična sovjetska republika (Samarkand) 8 milj. rubljev;
6.	I urkmemska socialistična sovjetska republika (Astarabad) 1 miljon rubljev.
Na rusko federativno sovjetsko republiko odpade 73 odstotkov vseh izdatkov. To pride od tega, ker se bodo v Moskvi in Ljeningradu gradile nove automatske telefonske centrale.
Uprava računa v tej 5,1 etni periodi na 1.116 miljonov rubljev dohodkov in na 1.247 miljonov rubljev izdatkov, tako da bo v teh 5 letih nastalo 131 milijonov rubljev primanjkljaja. Vloženi kapital je torej nekako s 70 odstotki zasiguran. Uprava upa, da bodo sodelovale pri izvedbi te visoke naloge najširše mase delavstva.
^Najsrčnejša zelja in cilj vsakega noštnega nameščenca mora biti „Poštni dom“
mejo, in nadomestne spremnice od paketov, ki so bili kartiram od inozemskih izmeojeval-nih pošt brez spremnic. V levi gornji ogel spremnice vpišemo številko vpisa in knjige (n. pr. l/J, 2/J, 3/J itd.).
Izenačenje spremnic.
Spremnice, ki se vpišejo v knjige »M«, »N« ali »J«, so priloge k tem knjigam.
Neizenačene spremnice vlagamo za vsako knjigo posebej aritmetično po sprejemnih številkah v posebne mape; kjer je promet večji, v posebne predale. Izenačene spremnice pa shranjujemo po številkah kakor so bile vpisane v knjige, in sicer v svežnje: L M—100/M, LN—500/N, 1/J—.100/J itd.
Kako se izenačijo spremnice?
Preden vložimo v knjige »M«, »N« in »J« vpisane spremnice v mapo »Neizenačene spremnice«, izenačujemo1 spremnice na sledeči način:
Sprejemno številko originalne spremnice primerjamo s številkami v mapi »N« in »J«, kar je hitro izvedljivo, ker sb vložene spremnice aritmetično že urejene. S tem se prepričamo, ali ni bil manjkajoči paket že pri iz-menjevalni pošti kot nadštevilen oziroma ali ni bff že kartiran z inozemsko nadomestno spremnico. Če ostane primerjanje negativno, šele' vložimo originalno spremnico v mapo »M«	— nerešene oziroma neizenačene
spremnice — v aritmetični red sprejemnih številk..
Težave blagajniške službe in personalsi.
Pri poštnih blagajnah večjih uradov je položaj personala od dne do dne težji. Saj je to služba, ki zahteva najsposobnejše, skozi yi skozi vdelane in spretne uradniške moči ter je vezana z največjo odgovornostjo. Le poglejmo delo pri linicah, kjer mora uslužbenec sprejeti dnevno par stotin vplačil s stotisoči denarja ter mora zelo naglo delati, — naglica pa pri blagajnah ni dobra — da delo zmaguje. Piri tem se prav lahko zmoti — največkrat v svojo škodo — čemur sledi doplačevanje, ki je pri današnjih gmotnih razmerah uradni-štva zelo občutljivo že tedaj, če gre za kak desetak, a kaj šele, če gre v stotake ali celo tisočake. Podobno je tudi pri izplačilnih in drugih oddelkih blagajne.
Blagajniško uradništvo vrši silno naporno in riskantno službo, da niti ne omenjam nehi-gijene pri delu, s kupi zamazanih in smrdljivih bankovcev. Toda to osebje ne dobi za to ni-kakega posebnega priznanja in nikdar prosto.
. Med tem ko ima uradništvo drugih oddelkov poldnevne službe, proste nedelje in praznike itd., je blagajniško uradništvo zaposleno vsak dopoldan in popoldan in tudi ob nedeljah nima počitka. Po cele tedne, mesece in leta je neprestano v napornem delu, zasuto s kupi tujega denarja, zatopljeno v številke itd., radi česar ni prav nič čudnega, da ravno blagajniško uradništvo navadno najprej živčno propade in obnemore ter je mnogokrat prisiljeno v predčastni pokoj.
Kakor bi bilo potrebno, da je blagajniško osebje stalno, da se čim manj izmenjava, se ni mogoče tega načela držati, ker to osebje v službi ni zadovoljno, vsled česar neprestano' sili iz blagajne v druge oddelke. Prazna mesta v blagajni tudi ni lahko zasesti, ker je, kakor rečeno, služba v drugih oddelkih prijetnejša in je nihče rad ne zamenja z blagajniško, katere se vsakdo brani. Pri premeščanju osebja iz drugih oddelkov v blagajno nalete predstojniki skoro vedno na odpor, očitke pristranosti, pri ženskem osebju tudi na jok (vse se največ boji doplačevanja), tako da tudi predstojnikom ni lahko, najti nadomestila za izpraznjena mesta v blagajni, ki se morajo
Drugi primer: Kopijo nadomestne spremnice, vpisano n. pr. pod zaporedno št. 48/N, primerjamo s številkami v mapi »M« in* »J«. Spremnico izenačimo/n. pr. s številko »15/M«. V knjigo »M« vpišemo' v predzadnjo rubriko 48/N, v zadnjo pa odpravni datum originalne spremnice. V knjigo »N« vpišemo v predzadnjo rubriko 15/M, v zadnjo pa odpravni datum originalne spremnice. V tem slučaju smo ineštevilmi paket oziroma spremnico izenačili z manjkajočim paketom. Na originalno spremnico nalepimo listek »Paket že odpravljen dne ...« Datum je razviden iz kopije nadomestne spremnce. Originalno spremnico kartiramo v »popis brez paketov« pristojni carinjalni pošti, kopijo nadomestne spremnice pa shranimo kot rešeno v sveženj »N« — izenačene spremnice.
Sprejemne številke inozemskih nadomestnih spremnic primerjamo s sprejemnimi številkami v riiapi »neizenačene spremnice« »M« in »N«.
Originalne spremnice, ki jih prejme izmenjevalna pošta v »paketnih kartah brez paketov, najprej predpisno prevzamemo po kartah, nato jih primerjamo z nadomestnimi spremnicami v mapah »N« in »J«. Pri iz-enačbah v knjigi »N« oziroma »J« vpišemo v predzadnjo rubriko izmenjevalno pošto, ki je vposlala originalno spremnico, zaporedno številko »paketne karte brez paketov« in v zadnjo rubriko odpravni datum originalne spremnice. Ta datum se mora vedno ujemati z dnevom odprave v »popisu spremnic brez paketov« za carinjalne pošte.
zasesti z diktatom (s silo). Da tak uslužbenec ^ne dela z veseljem, je jasno.
Promet v poštnih blagajnah narašča zelo hitro ter zahteva mnogo več delavnih moči nego pred nekaj leti, osebja pa je vedno enako, če ne še manj. Tri četrtine dela pri blagajnah odpade na čekovna in hranilntčna vplačila. Poštna hranilnica, ki ima letno milijon-ske dobičke, daje nagrade svojemu u radništvu kakor tudi raznim ustanovam, poštno uslužbenstvo, ki nosi glavno pezo dela za poštno hranilnico, pa ne dobi ničesar. Pač pa se vsaka najmalenkostnejša nepravilnost prijavi p. t. upravi, ki kliče uslužbenca na odgovornost. Pri tako napornem delu pa dostikrat ni mogoče opaziti vsako malenkost, uslužbenec pa mora pisati opravičevalne izjave, kar vestnega uradnika bridko zadene.
Pri privatnih blagajnah (bankah, denarnih zavodih itd.), pa tudi pri raznih blagajnah •drugih državnih ustanov, dobiva uradništvo primerne blagajniške doklade (Schwunggeld), pri poštnih blagajnah, kjer je delo najbolj naporno in riskantno, pa nič.
'Ne samo v interesu uslužbencev, temveč tudi v interesu službe in rednega razvijanja prometa je, da se položaj uradništva pri poštnih blagajnah zboljša tako, da bo to osebje zadovoljno in z veseljem vršilo svojo službo. Da to dosežemo, je nujno potrebno nekaj ukreniti. Usojam si predlagati:
1.	Za blagajniško službo naj se uporablja le najboljše uradništvo, ki naj bo v tej službi kolikor mogoče stalno; nihče naj se ne postavlja v blagajno proti svoji volji.
2.	Število delovnih enot, ki jih mora vplačilni ali izplačilni uradnik dnevno napraviti, naj ne bo v nobenem primeru večje od 250; ako pa uradnik to število prekorači, naj se mu da primerna tantiema po komadu nad tem številom. Prve in zadnje dni v mesecu naj se število osebja in linic primerno pomnoži.
3.	Vsemu blagajniškemu uradništvu naj se priznajo primerni stalni mesečni dohodki, da lahko ž njimi krije event. blagajniške primanjkljaje.
4.	Blagajniški prebitki nalj se prijavljajo in zaračunavajo šele tedaj, ako prekoračijo znesek 50 Din, a do tega zneska naj se prepuste uradniku, ki mora .naknadno ugotovljene napake itak izravnati.
5.	Poštna hranilnica naj prizna iz svojega dobička primerne tantieme po številu enot
oziroma po denarnem prometu tudi blagajniškim uslužbencem pri poštah.
6.	Ob nedeljah in večjih praznikih naj delo v blagajnah počiva, da se uslužbenstvo odpočije.
Še marsikaj bi bilo potrebno, mislim pa, da sem najvažnejše navedel. Ker je zadeva zelo važna in je potrebno, da se nujno uredi, pričakujem, da se k stvari še kdo oglasi, ker jo je treba temeljito pretresti.	S.
Sestanek 01*0 v Čakovcu.
Priklopitev članstva v Medjimurju k naši organizaciji.
V nedeljo, dne 11. t. m. se bo vršila skupščina okrožne skupine zagrebške obl. organizacije v Čakovcu. Na to skupščino je pozvala bratska zagrebška obl. organizacija tudi našo GPO, ki bo ob tej priliki prevzela članstvo čakovske okrožne skupine v svoje področje. Ker se bo s tem pomnožila naša organizacija s precejšnjim1 številom novih članov, ki tvorijo v zagrebški organizaciji eno izmed najboljših 'in najzavednejših okrožnih skupin, smo povabili tudi članstvo •OPO iz Prekmurja in bližnjih krajev Štajerske, da pride ta dan v Čakovec v čim lepšem številu in sprejme tako v svojo sredo, nove tovariše in tovarišice.
•Nove člane in tovariše pozdravi jamo v 'ljubljanski obl. organizaciji z željo in prošnjo, da naj bodo tudi v naši organizaciji tako agilni in zavedni člani, kakor so .bili do-sedaj v bratski zagrebški.
sestanki.
'V nedeljo, dne 7. julija t. I. sta se vršila dva sestanka OPO:
V Slatini Radencih
je krasno uspel in se mora zaznamovati kot doslej najboljši v letošnjem letu. Prišlo je čez 40 članov, nekateri iz zelo oddaljenih krajev, z vlakom, vozmi, kolesi in peš. Še več jih je bilo prijavljenih, toda veliko neurje v nedeljo zjutraj je nekaterim preprečilo potovanje. Zastopane so bile pošte; Slatina Radenci, •Murska Sobota polnoštevilno s predstojnikom tov. Čušem na čelu. Ptuj s predstojnikom g. Smodišem na čelu, Ljutomer, Gornja Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Križevci v Prekmurju, Središče, Cankova, Rankovci,
Bodonci, Beltinci, Ormož, Ivanjci in Puconci. — Priprave za sestanek je z velikim uspehom vodil tov. Vutkovič, predstojnik pošte Slatina Radenci, ki je sestanek tudi otvoril. V imenu centrale je poročal tajnik OPO tov. Čampa. Po oficielnem delu so se udeleženci slikali, nakar so si ogledali okolico. — Takih sestankov in takega članstva bi si želeli še več. Živeli naši vrli Prekmurci!
Sestanek v Meži
je takisto lepo uspel. Bile so po prizadevanju tov. Šumeja iz Slovnejgradca zastopane skoro vse pošte, kolikor so jim dovoljevale ne ravno ugodne vlakovne zveze. Vsega skupaj je bilo 24 članov in članic. Poročal je predsednik OPO tov. Jakše. V imenu nižjih uslužbencev je izrekel tov. Ferk, podurad. pošte Slovenjgradec, zaupnico vodstvu obl. organizacije. Po sestanku so napravili udeleženci izlet v bližnje Trbonje, kjer so v prijetnem razpoloženju počakali odhoda vlaka.
To in ono.
Prihodnja številka »Poštnega glasnika« izide, kakor je bilo sporočeno že v 19. številki od 1. julija t. I., šele 1. septembra, ker je smatrati današnjo številko lista za dvojno. List'21. t. m. torej ne boi izšel.
Tombola za Poštni dom in članstvo OPO,
Članstvo OPO je dolžno, da brezpogojno in brez izjeme sodeluje pri prireditvi tombole za poštni dom. 'Ne sme biti niti enega člana OPO, ki bi ne razpečaval tablic za tombolo ali kako drugače ne sodeloval pri tej prireditvi. Apeliramo zlasti na poverjenike, da tudi ob tej priliki store svojo dolžnost, kakor jo store vselej, kadar jih pozove organizacija na delo. Poverjeniškii zbor 01*0 mora biti aparat, ki bo izvede! in organizirat po deželi razprodajo tablic za tombolo. Cc bi kaka pošta .ah poverjenik ne dobil tablic v razprodajo, naj jih naroči z dopisnico pri zadrugi »Poštni dom«. Natančnejša navodila so priložena vsaki pošiljki s tablicami. lOpozarjamo na članek >xTombola za poštni dom« v današnji številki. Pričakujemo, da bodo poverjeniki in članstvo •OPO brezpogojno in disciplinirano storili svojo dolžnost.
Smrtno se ie ponesrečil član OPO tov. Milko Skerlec, pog. poštar pri Sv. Tomažu pri Ormožu, sin pb. urad. v pokoju tov. Škerleca. Težko prizadeti) in ugledni družini naše iskreno sožalje!
Izprašana poštna vežbanka. poštena im prid-ha, želi mesta kot poštna' pomočnica. Ponudbe je poslati na uredništvo »Poštnega glasnika«.
J)r. Stance (pavCovčič
specijalist za zobne in ustne bolezni ordinira vsak dan
ecf 9.—iC. dep. in od	pop.
Ljubljana, Pražakova ulica štev. 11/1 (poleg Miklošičeve ceste)
j JOSIP OLIJP
---- Ljubljana --------
E 21	priporoča k voj«
j trgovino z manufaktur-| nim blagom in moškimi oblekami
t
l domačega izdelka po naiiiiž)ih cenah.
: Obleke po naročila ne najhitreje in najso-lldneje izvršujejo.
j Dobavitelj gospod, zadr. pošt. nam. proti nakaznici.
Najcenejfte in najboljše
vrvarske izdelke in motvoz
28	knpite pri
IVAN N. ADAMIČ
lijnbljana, Sv. Petra cesta št. 31. Maribor, Vetrinjska ulica št. 20. Celje, Kralja Petra cesta št. 33.
CIUHA & JESIH, ubijana
Zaloga vsakovrstnega manutakturnega blaga, zavese, preproge, linoleum, perje, puh, itd.
DOBAVITELJ GOSP. ZADRUGE.
Največjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana, Stari trg št. 11.
Zaloga pohištva, mizarska In tapetniška delavnica
F. Fajdiga sin,
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 17
Dobavitelj goMpod. zadruge p. t. nameSčeneev proti nakaznici.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS DHB9HC, L31IBL39H9
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.
Jože Jtiihelič in Drug
Ljubljana
Danajska cesta št. 41 g) Telefon 2777.	Telefon 2777.
kshata 1., 11. In 21. v meseca. Naročnin* na leto 24 Dim, ocrir. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 1.1.834.
Rokopise je pottbaftl uredniUtvU »Poštnega glasnika, v Ljubljani, Pred Prulannl 1. Rektaunaclje, »glase in drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg 2. Za «01111. organizacijo ptt. uslužbencev v UdbUanU izdaja im urejuj* ijoiko Jaki* v ‘Ljubljani. t- Za »Narodno tiskamo* Fran 'leztriek v Ljubljani.