iiwuiiifaii (If. WIT lUTlUMHn BT fM APT 99 1 1WT, Otipi AT in FOW OFWCT or NMW.TORK. I. Y. of ftwHw^ JL B. BaflwcB, y. K. Vtjf«. septembra. — Tako v ofieijelnih kot neofi- < ijelnih krogih se ^poznava pomembnost imenovanja Georges Le-puies mornariškega ministra pod <'lenieneeau-rm. na mesto ministrskega predsednika, kot prvega ministrskega predsednika in ministra za zunanje zadeve pod predsednistvom Milleranda. Splošno se Miti, da namerava Millerand z novim možem v zunanjem ministrstvu ter na mestu Ministrskega predsednika ?zvajati osebno kontrolo na«! znnaiijo ko. notranjo politiko dežele. Hriand, Poisteare in Viviani so odkn-no odklonili sprejeti ministrsko predsedništ^ o, kajti prepričani so, da bi ne mogli nastopati samostojno, temveč da 'i stali pod trpi i vom predsednika Milleranda. čeprav bi padla nanj« vsa odgovornost v takem slučaju. Vsled tega je biio treha izbrati bolj popustljivega moža. MADŽARI PROTI ŽIDOM - Dunaj, Avstrija, 2fi septembra.I V zadnji seji poslanske zbornice | je bila sprejeta zakonska predloga s 57 proti 7 glasovi, ki določa, «' i se ne sme dovoliti Židom št o-1 ciirati na visokih šolah oziroma, da > raj bo število židovskih dijakov h'.rajno omejeno. t Najbrze nikjer tako zelo ne preganjajo Židov kot jih na Ogrskem. Po vseh javnih zavodih in uradih stoje napisi: Psom in Židom je vstop prepovedan. <>p. ur.) i VODE NIČ, TODA VINA IN PI VA DOVOLJ. Ženeva, Švica, 2f» septembra. — Ker je strašna povoden j uničila . \ se tukajšnje vodovodne napra-|\e, bodo prebivalci se«laj prisiljeni |iiti samo pivo in vino, katerega je v izobilju. Vodovod bo«lo za-m»»gli šele v enem mesecu popraviti. DESHANEL V SANATORIJU. Pariz, Francija. 26. septembra. Bivši predsednik republike Fran-e.je, Deshanel, se je moral podati v neki bližnji sanatorij, ker se nje gov© zdravstveno stanje obrača na siabše. Zdravniki pravijo, da so njegovi živci silno prenai>eti ter d h morajo n?kaj časa uživati polnilen mir. PARNIK NI MOGEL ODPLUTI. Pronisliti dobra, komu boste vročili denar za postali v slari kraj ali pa za vožnja fistka. Sedej ti rimo * «ea* aagetotuaH in aterabe, mk skula poets* hitro boge t, ne gleda ae svojega bliinjega. egentje in sakot ai bankirji raeUjo povsod, kakor gobe po dežju. V tek taaife se stavijo ▼ denarnem prometa nepričakovane aa preko stari ai izkušenim in premožnim trrdkam; kako bo pa malia reiakoAenha zarotnikom mogoda izpolniti eroje neutemeljene obljs be, jo Tolike vprašanja Naše deneno poiiljstve ae aadajl £aa po novi rresi in ne nor način primerne eedaajim razmeram ▼ Evropi dovolj hitro in aanee Hire izplačujejo. Včeraj uao računali aa poHjatve jugoslovanskih kron »o ale Mik eenakt 300 kron----$3.15 1,000 kroti____$10.00 400 kron .... $4 20 5,000 kron .... $48.50 500 kron----$»25 10,000 krcn____$07.00 V rodnost denarju eedej nI stalna. menja ee večkrat nepriSe kovano; ia tega razloga nem ni mogoče podati natančne oene vna prej Mi ratuname po aeni istega dne, ko nam poslani denar dosp« ▼ raka. ^ j« poslati najbolj po Domestic Money Order, ali po Mew Tdrtr Bask Draft. , . . Trrdka Frank flakier, , I t Q Oorttandt St., New York, N, Y. PADEC TRDNJAVE 6R0DNA SE BLIŽA. ITAUANSKI DELAVCI SPREJELI KOMPROMIS. I"? Varšave sc poroča, da so poljske čete skoro popolnoma obkolile to važno mesto. H INTRIGE IN NASILJA ANARHISTOV IN SINDIKALISTOV ONE MOGOCAJO GLASOVANJE. — GIOLITTI OPTIMISTIČEN. — ODSTRANJENJE RDEČIH ZASTAV. — V ALEKSANDRI JI JE BIL DOGOVOR ZAVRNJEN. Najhitrejša vožnja v Jugoslavijo. Tretja internacijonala hoče voditi revolucijo na zapadni poluobli iz Združenih držav. STRAŠNA STATISTIKA. - / Po statističnih podatkih povozijo avtomobili v amerikanskih velikih mestih pa vsakih 180 minut enega človeka do mrtvega. DRAGOCENI NAKITI PREJŠ. NIH VLADARJEV. Ženeva, Švica, 24. septembra. — Iz dobropoučenega vira se je izvedelo, da so dragocenosti, ki so last Romanovičev, Habsguržanov in Hohenzollerncev in ki so sprav ljene v švicarskih bankah ter pri privatnih tvrdkah, vredne nad tristo milijonov dolarjev, dočim predstavljajo dragocenosti, katere so člani teh družni od leta 1911 prodali ali zastavili v Švici, vredne dvakratno svoto. Te svote no vključujejo onih drngih plemeni-taskih družin teh dežela. LENIN NAMERAVA SKLICATI NOVI KONGRES. _______ Berlin, Nemčija, 26. septembra. Ministrski predsednik Nikolaj Lenin in vojni minister Leon Trocki, nameravata sklicati vsernski kongres, ki bo zboroval v Moskvi. Na kongresu ne bodo zastopani samo boljše viki, pač pa člani vseh ruskih političnih strank. Lenin in Trocki čutite, da sta začela izgubljati moč. Sedaj hoče ta poveriti vlado Rusije posebni komisiji, katero bi izvolil kongres. Rim, Italija. 126. septembra. — Ministrski predsednik Giolitti je rekel včeraj na nekem kabinetnem sestanku, da se bliža gibanje kovinarskih delavcev svojemu zaključku. Ekstremisti, — je rekel, — bodo seveda še vedno povzročili tu ali tam kaka izolirana dejanja i:asilja. a pretežna večina delavcev je pripravljena odobriti dogovor, ki je bil sklenjen v Rimu v namenu, da se uravna diference. Kekcl je, da kažejo vsa znamenja, da sc bo v teku par dni pričelo z delom kot običajno. i Turin, Italija. 26. st ptembra. — Intrige in nasilja od strani anar bistov in sindikalistov so baje odgovorna za dejstvo, da j*- približno le 60 odstotkov delavcev pri splošnem glasovanju, ki se je vršilo, odobrilo dogovor, ki jc bil sklenjen med delodajalci In delavci za uravnavo sporov. Protest je bil dvignjen proti nepostavuostim pri glasovanju. V Aleksandriji ; ' bil dogovor zavrnjen s štirimi glasovi večino. Nemogoče je bilo izvesti glaso\anje v jeklarskih napravah v (»enovi in sicer vsled opozicije anarhistov in sindikalistov, proti katerim je komitej kovinarskih delavcev sprejel protestno resolucijo. — Milan, Italija. 26 septembra. — Tukaj so pripravili delavci vse potrebno, da zapusti inclnstrijalne naprave, katerih so se polastili. Rdeče zastave so pričele izirinjati z naprav in odstranilo se je spalne prostore za rdeče straže. Ena fretina delavcev pa je še vedno o-stala v napravah ter -aka na nadaljna navodila. Predilnice, v katerih je zaposlenih 2000 delavcev, so bile že vrnjene njih lastnikom. Delavci so že tudi izročili posest velike Tirclli gumijeve tvorniee nn temelju sknpnepa dogovora z lastniki, ki so pristali v to. da plavajo po 175 lir ra vsakega izučenega delavca ter po 70 lir za vsakega vajenca kot odškodnino v.a čas okupacije. Objavo, da se ne ho nobenega delavca v napravah kaznovalo radi sovdeležbe pri zasedenju, so pozdravili delavci z velikim odobravanjem. Xa nekem sestanku narodne federacije kovinarskih delavcev se je prečitalo brzojavko narodnega ivrševalnega odbora ameriških kovinarskih delavcev. Brzojavka daje izraza želji, da bi italijanski delavci izvojevali popolno zmago in to brzojavko se je sprejelo z velikanskim navdušenjem. Rim, Italija, 26. septembra. — Italjanski delavci izdajajo pet tisoč milijonov lir na leto za vino ter vsled tepa lahko plačujejo višje cene za kruh. — je izjavil senator Pollerino, ko je razpravljal včeraj krušno vprašanje v senatu. V svojem poročilu na senat je finančni minister izjavil, da si vlada ne more še nadalje dovoliti, da bi kupovala pšenico v inozemstvu ter jo prodajala doma pod svojo ceno. kajti tozadevni načrt je bil sprejet le v namenu, da se prepreči draženje kmlia. Senator je rekel, da je absurdno za vlado izgubiti vsako leto šest milijonov lir, dočim bi delavci lahki plačevali višje cene. Rekel je. da bi se predlagano povišanje cene kruha lahko izvedlo tako kot se ga je izvedlo v Angliji in Franciji, kjer cene kruha natančno odgovarjajo dejanskim nakupnim cenam. — Višje cene kruha — je rekel. — bodo zmanjšale konsnm. Statistike kažejo, da porabi Italija 1 miljon ton pšenice več kot je treba, ker se pšenico radi njene nizke cene uporablja kot krmo za živino. BOUŠEVIKI HOČEJO TUKAJ PODRUŽNICO. Policaja je zaplenila velike množine literature ter tndi neki seznam .ki vsehnje imena več sto ra-t! i kal cev, ki delujejo v Združenih državah v interesu ruske sovjetne \ !ade. Soglasno s policijo so našli detektivi tudi originalna pisma Lenina ter tajne kode. Washington, D. C., 26. sept. — Na sestankn tretje internacijona-lc v Moskvi tekom meseca julija je bilo odrejeno, da se vstanovi v Združenih državah podružnico tretje internacionale v namenu. c'a se združi delavnosti revolucionarnih organiacij na obeh ameri-j skih kontinentih. V tem zmislu so lili danes tukaj obveščeni vladni krogi. Da se pospeši razširjenje boljševizma, so bile v Moskvi sprejete resolucije, tikajoče se stavk, ekonomskih ali političnih. Materijal-r.c pomoč bodo nndili stavkarjem, in denar bo izplačevala ameriška podružnica. Tajna navodila, ki so bila sprejeta na sestanku v Moskvi, določajo baje generalno stavko vseh delavcev, prav posebno pa želez-ričarjev in premogarjev. — Če bodo njih kapitalistične vlade pokazale katerokoli razpoloženje, da zaduše revolucije, morejo vsi revolucijonarni odseki podpirati ruski sovjet, če bo slednji proglasil revdlucijonarno vojne. Tako je rečeno v tajnih navodilih . Chicago, 11., 26. septembra. — Vid Šahoman, prejšnji tajnik Nikolaja Lenina, je bil včeraj tukaj aretiran pri pogonu policije na komunistični glavni stan« _ __________ DENARNE POŠIUATVE V ISTRO, NA GORlftKO Of NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primemo tndi hitro po rdi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po osemlju, ki ja zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za pošilja-tvs italjanski h lir po sledečik eenah: 50 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir $ 2.80 $ 5.00 $14.40 $23.00 $46.00 Vrednost denarju aedaj ni stal« na, menja se večkrat nepriČako« ran o; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančna eene vna« prej. Mi računamo po eeni istega dnfl, ko nam poslani danar dospe ^ roke. Denar nam ja podati najbolj p« Domestic Postal Money Order. aH pa Haw York Bank Draft. j Frank 8aksa*v 1 TELEFON: 2876 CORTLANDT._ Entered as Second dasi Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3,' 187». TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 227. — ftTEV. 227. NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 27, 1920. — PONDELJEK, 27. SEPTEMBRA, 1920. VOLUME TXVTTT — LETNIK XXVUL ftVICA NOČE IMETI NOBENE GA OPRAVKA Z BOLJftEVIKI Bern, Švica. septembra. —' Švicarska vlada je sklenila, da ne bo stopila v nobene politične ali tijrovske zveze s sovjet no Kusj-| jf. Vsi napori Leninovega odposlancu Hratman«. d« bi pregovoril š\icar»ko vlado, so ostali brea-uspeini, Bratomii bo te dni odpotoval v Kosijo Švica pravi, da z njenimi ljudmi Rum izvanredno slabo postopajo.____1 Havre, Francija. 26. septembra. Danes bi moral odpluti iz tukajšnjega pristanišča parnik France, kar se pa ni zgodilo, ker so za-štrajkafi kurjači. Zahtevajo višjo plačo. PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE — MILLERAND. ULOGA VOLILK PRI BODOČIH VOLITVAH. Velika večina žensk bo oddala svoje glasove za republikanski tiket. Glasovanje v Maine. Washington, 1». ('., LMi. sept. — Prihodnjih predsedniških volitev se lio vdeležilo približno devet mi-Ijonov žensk. Njihovi plasovi bodo prcr«'j zal« »li na politični teh j niči. To poročilo temelji na primeru volitev v Maine. V Maine je glasovalo približno, osemdeset tis »č žensk. Soglasno s cenzusom z leta 1010 pomeni ta številka 32 odstotkov števila žensk, starih 21 let v državi Mai ne. Soplasno k cenzusom leta 1910 je v Maine ,24^.300 žensk. So«rlas-i'o t. zadnjim cenzusom je v Združenih državah nad šestindvajset milijonov žensk, ki imajo pravico puas ("alientcs prevzel .lose Lara, kat^repa »redova-i.ju i^roti severu dejanski obkolili važno mesto (Trodno, ki le"i SO milj južno-zapadno od Vilne in zavzetja mesta jc pričakovati vsaki trenutek. — Tako se glasi v oficijel. em sporočilo, ki je bilo izdano malo preti polnočjo včeraj. Na fronti v Volhiniji so Poljaki porazili ruske sovjetske čete ter ujeli 3000 mož. Pri manevru, da obkolijo (»rodno. so Poljaki napredovali v jnž-noiztočni smeri ter zavzeli Volkovi sk. Z ozirom na fronto pri Suvalki sc vrlasi v poročilu, da Litvinci še vedno ojačnjejo svojo tamošnjo fronto. «la pa so s? završili le lokalni boji. V svojem ragovoru na poslansko zbornico v petek, ki se je zopet sestala po dva meseca trajajočem odmoru, se je pečal ministrski predsednik Wit os s poljsko-li-tvinskim položajem ter izjavil, da jc napela Poljska vse sile, da dovede do sporazuma in da je le krivda Litvincev, če ni prišlo do t epa sporazuma. Riga, 25. septembra. — (Zakasnelo.) — Domneva se. da bodo kmalu storjeni važni koraki v namenu. da se doseže sporazum med sovjetsko rusko in poljsko mirovno delepacijo, — kot se je izrazil Dumbski. načelnik poljske f.ele-'racije. Rekel je, da ni imel še časa prečitati potroje, katere mu je predložil Jotfe. načelnik sovjetske delegacije, da pa je prepričan, da so ti pogoji važni, ker jih je o-dobril centralni eksekutivni odbor sovjetske vlade. Dombski se je posvetoval z Joz-fe-jem plede dela neke komisije, kateri bo poverjena važna nalopa. Seje mirovne konference so bilo včeraj prekinjene radi smrti generala Aleksija Polivanova, vojaškega izvedenca sovjetske vlade-de. Njegova smrt je bila posledica lega rja. General Po1ivanov, ki je bil ruski vojni minister leta 1905. Sledil je Suhomlinovu ter se ga je nekaj časa imenovalo kot možne-pr bodočepa ministrskepa predsednika. Odstopil je v marcu leta 1915. Bolan je bil prav od časa, ko j« dospela mirovna delegacija v Ripo. Polivanov je vedno kazal liberalne tendence ter je bil odstranjen iz kabineta prejšnjepa ni-skepa carja, ko jc nastopil Stuter-mer vlado. Tekom prve dobe ruske revolucije je bil general Polivanov predsednik komisije, ki je skušala reorganizirati armado s pomočjo vojaških sovjetov. Bil je eden prvih častnikov starega režima, ki so pomagali organizirati sovjetsko armado. Z peneralom Brusilovom vred je služil peneral Polivanov pri posebnem sovjetskem strategienem s\ etu. •&P- X OLAS NARODA. 27. SEPT. 1920 Francoski predsednik Milierand. Peter Zgaga lugoslmmitfika Ustanovljena L 1898 ICatnL Srbttnta I^korporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Gospodarsko stanje Nemške Avstrije. J—L __________ !* G LAS NAHODA" t SCO VB NI AN DA IL VI DwbH »na PuMlaiwtf by _ ^ nonno pxtblishihg company ^ ^^ (t Mfwrittont lAK—lI. PlMliwi__LOUIS »gNCDIK. Triwurw Ptac« »min— of Um Corporation an4 Ad dre »m« of Above omctarai ___« CocVItrot. •orowH m* Mwl»mm. Now Vorte City. N. V._ .____"O'm Noro^o" teh« vook Saw Igvwwtl nodolj in praznikov._ Ca aato lato valja Mat aa Amerika Ca Naw York za colo lata VM M Canaao H.M aa pol lota IUO Ca pol Ma < M.oo Za Inoaomatvo za calo lata CT.00 Ca *atrt lata_fix> _za po« Nta_»3. so ILAI NARODA (Voloo of tha Pood(o) taaai aaaaj a*y accoot S«*n4aya aeS MafMage Cuaoerlptlow yoarly »JI _ Doptal Woo podploo la OMteoMl oo no prlob^ujojo. Denar noj aa bta*ovoB poAUJoU 9* Maaar Ordor. Prt apromomM k raja naroCnlkov proalmo. da oo oaa taC proj*-____njo blynm^o naznani, do hltrojo nojdemo naalovnlka._ O L A S NARODA ■ Himne CtraaU Borough of Manhattan. Naw Yoik. N> V« Tolophawa: Cortlandt 2S7t Že pre«! njegovo izvolitvijo so izginili vsi dvomi, tla bo ministrski predori ni k Milierand naslednik predsedniki l>e>chanela, ki je odstopil iz xdravst venih razlogov. Nobenega kandidata primerne zmožnosti ali primernega ugleda ni bilo inogoee napotiti, da bi nastopil kot kandidat proti njemn. Od prvega pričetka j«- bilo vprašanje, kako premagati njegove lastne ž«*lje in on t»e je hitro »idal, ko je postalo (N-ividtio, da zahtevala tako narodna skupščina kot ljudsko razpoloženje, naj umakne svojo ttdklopitev kandidature. Milierand kot ministrski predsednik j«' bil logični naslednik flemeneeau-ja. Ker oa je bila Cleineneeau-ju zanikana izvolitev na mesto, ki je postalo prazno ob koneti termina Poineare-ja, je bil on primeren naslednik Deschanela. ki ni bil vsled nesreče nič drugega kot zagvozda v vrzeli. Bil je strah, ežali iz. Španije * s no, Srbijo, Staro Srbijo in Maeedonijo. Ti so zelo ponosni na svoj*- - »ausko potomstvo in večina govori še danes španjolščino. Tudi ta špansko judovski žargon ima svoje vnete pristafie kot nemško-židovski žargon, t: k< da se recitira celo "TncKanne Tokef" mo-Ltev na dan sprave v španjolščini, kakor je tudi sploh pri njih večji del bogosluži jc/ik šminjolščina. Z uradno potrjenimi dokumenti dokazujejo. da so imeli že leta l.ViO v Sarajevu sinagogo. Priznavajo re k srbskemu naeijonalizmu in gojijo odkritosrčne simpatije nasproti Srbom, h katerimi žive v najboljšem soglasju. I>mpi tlel jugoslovanskih judov so Aškenazim. I)el teh judov se jc naselil že v teku IG. stoletja iz Kranjske in Koroške, večina pa je prišla šele v 1H. stoletju v Bosno. Se pred dvema stoletjima so bila rasprotja med aškena^imskiini in sephardimskimi j ti« 11 tako globoka, da je bilo sklepanje zakonov me 1 njimi pravdi redkost. Tudi druge uredbe so imeli različne. Sele z ionize m jih je zbližal in poravnal Med njimi obstoječa nasprotja. Zanimivo je, da j" med vojno

ela iz starepa kraja v Cleveland. Njen oče Anton Ivaneič. ki živi v Indiana pol isu, Ind.. 714 Holmes Ave., bi rad izvedel za j njeno bivališče. Pisala mu je že enkrat iz Clevelauda, toda dala inn ni pravega naslova, kajti tele-pram in denar, ki ga ji je poslal j v Cleveland, je dobil vrnjen. Kateri rojakov bi vedel zanjo, je prošen. da jo o tem obvesti. . Chicago, 111. Dne 1-f. septembra je umrla v okrajni bolnišnici 4 sva najbližje nebu, te rotim pri vseh božjih in naravnih silah ter tc na kolenih prosim--prišij mi hlačni knof. * a * Učiteljica pravi učencu: — Vzemimo, da bi tvoj oče dolgoval me-•sarju sto dolarjev, grocerju dva-| in sedemdeset dolarjev, peku dvajset dolarjev.... — V takem slučaju mi ponavadi mufamo, gospodična — se je glasil odgovor. M. jm. Nekateri kandidati so kot vreme: — danes suhi. jutri mokri. * • * Nekdo je zapisal v spominsko knjipo: Jaz ljubim pri vsaki stva-. n jedro, in jedro mi je nad vse. Pa je prišel drugi in zapisal spoil:, j : — Z vami bi bilo pa dobro češnje zobati. ^ a * — O, gospodična, gospodična — je stokal zaljubljenec — zakaj ste' t:.ko trdi z menoj. — Ali moram j ies smatrati vaše srce za sovražno j trdnjavo? — Ne ravno za sovražno trd-' njavo, pač pa za zasedeno ozem-Ue. * a o Mladi zakonski par je stopil na ladjo, hoteč se podati v daljno de-žtlo na medene tedne. Ženin pa pre še prej h kapitanu ter pravi: — Gospod kapitan, moji' žena je podvržena morski bolezni. Ali bi ne bili tako prijazni ter ji povedali, kaj naj naredi v tčikcin sulčaju. — Le brez skrbi bodite, — pravi kapitan — bo že sama naredila. • ♦ • — Pomislite — je pripovedovala stara devica — ko stopim včeraj zvečer*na cesto, opazim veli-kepa razcapanega možkega, brez klobuka in z veliko palieo v roki. — Ali si pa vjela ? — se oplasi nekdo v družbi. • * • Zadnj ie sta se dva po brzojavu poročila. Ženin je bil v Čikagi, nevesta pa v New Yorku. To je priporočljiva stvar. Tudi zakonsko življenje bi se dalo voditi po-1 lom brzojava. Nekaj krasnega bi 1 iio to. Mož bi nikdar ne videl svoje žene. Vsak teden bi jo par-krat . po brzojavu ozmerjal in ji vsak mesec poslal brzojavnim potom nekaj denarja. Vse zakonske pogovore bi opravila po brzojavu. In ali si morete misliti srečnejši dogodek, ko bi dobil srečni oče po devetih mesecih od žene brzojavko: — Fant je. Vse je zdravo! cvitanje obrtne, industrijske in poljedelske produkcije. Naša plačilna bilanca je nasproti inozemstvu pasivna in bo še bolj zaradi oviranja uvoza in izvoza, koja branita, da bi se izrabil privatni kredit in se mogle dobiti surovine. "K temu pride še to, da nam je od stare države ostal velikanski upravni aparat in veliko pomanjkanje delavcev. Državnih uradnikov je ostalo približno 250.000 — občinskih, deželnih, bančnih itd. uradnikov ne bo mnogo manj, tako da vse skupaj z njihovimi obi-telji lahko računamo na 1 miljon. Ako od ostalih 5 miljonov odštejemo še 00% za starčke, otroke do 16. leta in žene, ki ne delajo, tedaj še ostaneta okrogla 2 miljona dclazmožnih woe in žena. Od teh PNdMdnlk: MIHAEL ROV4»MU*.•*■<*>* J. POHOTI, Baz 119* » BOK 251, Oananaaili, Pa. Diamond. Waafc. _ rodpradaed.: LOUIS BALANT, Bos LBONARD RLlBODflK, 9« 4M, 10C, Pear A "eno*. Lorain. O. Mlnaeaota. __ IfcjnC:: JOSEPH PIBENLMr, By. JOHN BUPW1, U. B, Boot H Mlnnaao—. Blagalnlk: G bo. L BBOZ3GH, bty, r____, Minnesota. johh PLAUTZ Jr., «t2-7t* Ar*+ 0» Blagajnik neizplačan tb amrtnla t lou- lxmjet, Mich. is oostbllo, Balkla. oolo, john mOYHBW. nm _ _ Minnesota. T",,BB MATT, POGOBBLGL X W. Mam— Or. JOS. T. GRAHEK, 841 B Qfcla Chicago, DL Ileal B. S, Plttatmrgb, Pa. ■fc^traW Oflbar. ____BUDOLF PERDAN, B02t 0«, M ^ liManad. Arenoe, Clereland. OUa IOHB COUta, Ely, Minnesota. FRANK flK&ABBt], UN WMU«MI ANTHONY MOTZ. SMI Avaoae M. St., Denver. Colo. So. Chicago. 111. GREGOB HRE^CaE. 407 wm M ill* IVAN VAROGA, «12« Natrona Alley. Johnstown. Pa. Ptttatmrgh, Pa. Jednotlno giaaUo i "BLAB BABODE" Yea atrarl tlkaJoCa m nradnlb aader kakor tndl denarne poBijater naS m poWJaJo na glavnegn tajnike Yee prltotbe naj cs ^oBljaJo aa prmleeii alka porotnega odbora. Profinje aa sprejem norih Članov In splok m MitB itBi aprlfierala ae naj pošiljajo na vrhovnega adravnlkn. Jngoalovanakn EatolUfka Jednota m priporoča vetrn Jngoelovanoai mš oBQen prlatop. Jednota poelnje po "National Fraternal OongreaT* kaitA Y blagajni Ima okrog $300,000. (tr!«totiaofl dolarjev). Bolnl&tn podpor. o4 ■todnin. In poamrtnln Je lxpla«ala fte nad poldrngi miljon dolarjev. JednotC Beje okrog 8 ttaofi rednih fianov(lce) In okrog 3 tiso« otrok v Mladinskem oddelku. Drnitva Jednote ae nahajajo po raznih slovenskih naselbinah^ Tam. kjer Jih ie nI. priporočamo vstanovltev novih. Kdor Cell poeta ti SaB naj se nslasl pri tajnika blltoega društva J8KJ. Za vatanovltev novih draftee« se pa obrnite na glavnega Novo druStro ss vaanovl s 8 Gad moramo z<>i>«-t odšteti duševne delavce. trgovce, gostilničarje, voznike itd., p<»tem ostanr za r<>čno tlelo pri poljedelstvu, industriji in obrtniji mogse/.e združitev z Nemčijo. Kaj bi dosegli s tem T Zopctni iu še hujši militarizem in sodelovanje v neizogibni "rcvanšni" vojni z vsemi njenimi strašnimi posledieami, ki jo h«i Nemčija napovedala euten-ti zaveznikom1. Znamenit govor madžarskega poslanca . V madžarski narodni skupščini je pie.l kratkim govoril poslanec dr Rudolf rtuppert. ki pripada kiščansko-tiaeijonalni stranki. Nje gov govor označujejo madžarski iu tudi dunajski INti kot senzaei-jonalen. ker je govoril tako. ka-Ikor običajno ne govore klerikalni ']f(litiki. Kckel je med drugim; — ■ "Država -«toji pred polomom, to-«bi zakonika ]>re«rva obraza bleda. Svoje rj*»e Jane nosila enostavno tie. Štiri ele-( ganinc m utli še nadaljni odjemalci. Rad i tega Je gospodinja zadrževala. Ho.'«ni ti nekaj povedati, — je rekla proti svojemu možu. — Kaj pomeuja to? — je vpra-Kal a. ko sta bila v posebni sobi ter zaklenjenimi durmi. - Kje si spoznal to ženskof Nočem reči naravnost, kaj je prav zaprav, — kajti to je ženska, koje ime ne more izgovoriti nobena poštena žen>ki ne da bi zardela, ženska, ki se kaže napol naga na odru ter je slavna edinole kot kur tizanka Madama Heurtelan je iskala vse mogoče izraze, katere je bila či-tala v romanih in novelah, ▼ namenu, da da primernega iffl-aza »tvojemu ogorčenju. — Torej si ti prav tako nesramen kot je ona? L»e povej mi. Kje si se spoznal z njo! Ali jo podpi-rai? Katera skrivnostna vez vaju veže? Do kake globine propalosti »i »e pogreznil pred no sem se poročila a tehojf Vedno sem vedela, da si nekompetenten in postopaš. Ali naj tudi verujem, da si razuzdane? f Prijela ga je za roko. On pa si je izognil in ne da bi ji pogledal V oči, je odgovoril: — To je bila moja prva žena. —Kaj t — je vskliknila madama Heurtelan. — Kaj praviš t — Ti vež, da nem bil raiporo-čen skozi več let predno s*« me poročil« midva Porom sem ae a nje, ko Mm bil star pet in dvaj-set let in ko je bila ona stara onem' IS- Trtrrt ae J. iwusv* Lujiza. ne pa Lavra. Bila je lepa.-naivna in pripmsta. »laz pa sem bil ubog. Po treh letih me je zapustila. To ni bila izključno njena krivda, »laz ni sem vedel, kaj! je poNtalo iz nje. — Ti lažes, — je rekla madama; Heurtelan. — To je posvetn ne-' v r jet na povest. — Ne. jaz ne lažem. Jaz lahko j to dokažem. Prenehal je. kot da obžaluje, da je sploh kaj povedal. Nato pa je i odšel proti neki pisalni mizi, iz katere je vjeel star album. Poteg ! nil je iz njega en eno fotografijo, j j kater«« je poka/al svoji ženi. — Vidiš, — je rekel, — vsakdo jo lahk o spozna. Kljub temu pa je nisem spoznal takoj, ko je prišla v prodajalno. Nikdar je nisem videl izza onega časa ter nikdar! pričakoval, da jo vidim zopet. Ko je bila slikana, je bila stara de- tnajst l, t. Poglej, kaj mi je zapisala na zadnjo stran: — Mojemu dragemn Oskarju ob obletni-, ei najine poroke. — Vidiš, da no lažem. Ni moja krivda, če je govo rila z menoj. — To je dosti, — je rekla madama Heurtelan. __ Jaz se brigam za nadaljne posameznosti, i dosti slabo je, da je imel moj mož' za prvo ženo tako____ Stavka ni nikdar končala kajti neki negotov rešpekt se je lotil nje z ozirorn na moža. Ta ubogi, vrag je prišel naenkrat v zvezo s, sijajnim obstojem I^avre Valroee:1 Videti je bil manj boječ , manj ne-, dosleden in manj kreposten. Ona se je ozirala manj na presenečen način. Gledala je na sliko mlade1 ženske, ki je bila za njega le Lujiza. Solza se je pokazala v njegovih čeh in ponavljal je: — Kako lepa je bila. To je vso.1 kar mi je pustila! Mad ama Heurtelan je bila pomirjena. — Katrgaj sliko, _ je rekla svojemu možu. — Ne bodi smešen. Srečen si, da Ki sedaj laliko izi previdel. «la inore biti poštena in zvesta tudi lepa ženska. Pri tem pa jc vrgla pogled v ogledalo, ki se je nahajalo na dru gi .strani sobe. Razgovor med Lloyd Geor-geom in Gielittijem. "Domovina " poroča iz Bakra: V italjanskih nacionalističnih krogih Ne Mavlja velike nade v uspehe razgovorov med Lloyd (itftrsrm in Oiolittijem v Lueer-i u. (iiolitti se sestne kasneje v Savo ji še s francoskim ministr-sl im prediiednikovn MiUerandom ii« upajo Italjani da Francija in Anglija ne boste odobrili samo stališče 1 talij" napram Rusiji, v katerem slučaju si hoče Italija obdržati svobodne rnke, marveč se bo pri teh razgovorih ventilirslo tudi jadransko vprašanje. Vpati j«. pravijo italjanski narijonali-stični krogi, da nc bo Lloyd Ccor-glede izvedbe loi^don. pakta da bo torej priznal Italiji vse pra-vice na teritorij, ki so ga okupirali Lahi, ampak, tla bo tudi nc-oovisnost Keke priznal kot gotovo činjenieo, na kateri se ne da ničesar spreminjati in debatirati. Do direktnih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo ne bo prišlo, ker Misli Italija rešiti jadransko vprašanje v sporazumu s svojimi dose-danjimi zavezniki. Na ta način bi se rešilo jadransko vprašanje v rejkrajšem času in bi prišla Italija do tako potrebnega notranjega mira, ker rešitev jadranskega vprašanja ni Mimo zunanjepolitičnega pomena, marveč tudi važno lza notranjo ureditev razmer v [Italiji. — Lepe in dobre nade goji Italija, a videti hočemo, ali bo res šlo rse po njeni želji, in brez sporazuma z nami. Francoska oborofrij« Poljak«. Skozi postajo v Puvoo je šel vJak z osmimi vagoni polnimi letal, motorjev in raznih delov t velikanskih zabojih. Na vsakem zaboju je bil napis: "Franeoska vlada poljski vladi!" — V Bonr-gesn nakladajo prostovoljci puške za poljske čeLc pod nadzorstvom poljskega oftetrja. 90,600 pušk je k bilo odpoglaniii, LOV V ANGLIJI. V Angliji se je začel lov na jelene. Osem mož je bilo treba, da so privlekli tega ustreljenega velikana _____ix reke na suho. i Bogati tatovi pred Ijubljan sko poroto. I1'"! p stvoin dvornega svetnika J !»y-ja .i«- ljubljanska porota « v razpravljala proti •Josipu . Janezu in France- tu »larcu. .! :.t/.u in Mihu Jurčiču iz medvodske okoliee, ker so bili obtoženi, da so Josip Kopač ter Ja:uz in France Jarc 13. svečana' letos ukradli iz zaklenjenega -klal <«išča železniške p »staje Medvode 14 vreč laneui-ga semena, 1 vrečo koruze in 1 sodček barve. Janez in Miha Jurčič sta pa nekaj časa poprej prigovarjala Janezu Jar-c,; k tatvini in sta prevzela ukra-tiCno «eme :ka napeljal govorico na tatvino. je Sušnik pričel sumiti, da je Janez Jarc udeležen pri tatvini.' . i Jarčevi so sicer zelo bogati posestniki, da pol miljona je njihovo posestvo vredno, loda Janezu nje-' ^ova mati ni dajala denarja, a tal j^ kljub temu zelo razkošno živel iit je zapravljal, vsled 'Vsar pa je Sušnik aretir il. Janez Jarc mu je priznal, da je na prigovarjanje Jurčičevih ukradel s Kopačem in bratom Francem laneuo seme, ka-Tero so odnesli v mlin Jurčičevih, 1' jer so ga v druge vreče posipali. Ko je pripeljal orožnik Jarca k Jurčičevima, sta še tajila, t«xla končno so našle pod mlinskim kolesom skrite vreče. Josip Kopač je bil tudi aretiran, toda ušel je in se je sam javil državnemu pravdniku dvor. svetniku Bežku v Ljubljani, kjer je priznal svoj greh rekoč, da ga ie bilo sram iti z orožnikom nt da j« zato prišel sam na sodišče. Kopač in oba Jar-čeva sta bila že pred kaznovana. Jurčičeva še nista bila koznova-i.a. — Razprav se je zaključila ob 8. uri zvečer. S.Mlišče je stavilo porotnikom 5 glavnih in 2 eventualni vprašanji, nakar je utemeljeval državni pravunik dr. Ogoreutz obtožbo, za njim so govorili zagovorniki dr. Kokalj. dr. Frlan in dr. Švigelj. Porotniki so na nje stavljena vprašanja potrdili soglasno, da sta Josip Kopač in Janez Jarc u-kradia laneno seme, z 8 ne in s 4 dii so zanikali krivdo Franca Jarca; sogrlasno so potrdili, da je Janez Jurčič nagovarjal na tatvino in soglasno zanikal:, da bi bil nagovarjal Miha Jurčič'in soglasno potrdili glede na Miho Jurčiča •crtavljeno dedatno vprašanje, če je Miha Jorčj- kriv, da si je pridobil ali «kril ukradeno laneno seme. Potein ko je predlagal državni pravd n i k dr. Oporen ta uporabo za ttoua, je kljub krivdoreku porot- | Italjanska izzivanja v | Desklah. V Desklah blizu Kanala, kjer so ^italjanski vojaki že večkrat izzi-| vr I i in so bili Slovenci žrtve, je prišlo do krvavega spopada med J domačini in vo.iaki. Vojaki so milo gc pili in ko so bili opiti so začeli, I kakor ponavadi, napadati sloven-; ,ske fante. Prišlo je do pretepa, j j vojaki so prihiteli s puškami in [začeli streljati. Mrtev je obležal Ivan Kralj. Ranjencev je več. Mir: so napravili šele kanalski karabi-rerji. y Biljfih je prišlo do prere-j kanja med domačini in nekim meresciallom v pre]>ir se je' vmešal tudi neki inženir, ki se je! I>č š na kolesu pripeljal iz (ioriee, j in je začel streljati. Na streli«nje !.i kričanje je bil pozoren poročnik Logoluso Savino. ki je priskoči: na stran inženirja in vojaka. Streljanje se je nadaljevalo in I konec je bil t-i. da je padel poroč-: n:k težko ranjen in je bilo ranje-j Pili 7 oseb. Poročnik je ranjen v trtbiih, ojierirali »,o «ra v a je razpoloženje na tioriškem' vedno hujše napeto, skrbe neprestano italjanski vojaki-izzivaei. Vino je močno yi opiti divjajo. Pa tudi na sy>Ioli j^ obnašanje vojaštva in eastnistva zadnji čas \odno izzivalnejše. Kakor pride, d-> kakih «b»irodkov. potem pa esnenja likdar konec! Nepotreben parlament, V dobi otvoritve Sueškega prekopa so zahtevali podložniki e^rip tovskejra k.«liva Meluneda Alli-ja. da ustanovi -parlament. K«*div jt ujrodil njih želji in je sklical najboljše može svoje države v posvetovanje. Obdan s telesno stražo jih je sprejel, rekoč: Odločil sem se ustanoviti parlaipent. če ga bodo od noša ji zahtevali. Kakor vam je znano, sodi v parlament v prvi ,rsti vladna stranka ia pa opozicija. Kdor je z menoj, sodi v prvo, ostali pa v protivlad-no stranko. Razdelite se torej po t 'in načelu na oba konca naše dvorane." Pa koso se poslanci postavili vsak na svoje mesto, je ke-div videl, da so prav vsi poslanci ©koli njega in da je drujra polo-loviea dvorane popolnoma praz-i.ii. Tedaj pa y kediv izpregovoril in rekel: "Jaz imam pri nas parlament za nepotrebno reč." n*kov dr. Frlr.n predlagal naj se .'anez Jarc oprosti, ker je bil tekom preiskave v tej zadevi že obsojen. dasi se je pri tisti razpravi govorilo tudi o obtožbi in da si takrat državni prvadnik ni pridr-jžal pravice, da ga bo zasledoval zaradi zadeve, o kateri se je danes razpravljalo. Dvorni svetnik Regally je nato r^zplasil sodbo s katero je \>il Frane Jare oproščen. Josip Kopač pa je bil obsojen na eno leto težke I ječe. Janez Jarc na 9 mesecev ltc?ke ječe. Janez Jurie na dve leti težke ječe in Miha Jurčič na 6 me- bfcev ieče, i Varujmo se griže. L Kaj je griža? . Kratko-j | malo, možnosti razširjenja priže j je veliko. Celo na dopisnicah in I bankovcih sc je prenašala ta bolezen v oddaljene kraje. (Med vojno!) III. Kako naj se varujemo okužen ja? V prvi vrsti merodajui sta sna-ua in zmerno življenje. Umivaj si pred vsako jedjo roke. Xe uživaj nckuhanoga sadja. n«>kuhane zelenjave. \e j>ij preveč opojnih pi-jač, mošta itd. Varuj s«* dotika kakega za grižo obolelega. Snaži' redno stranišče (desko) po upo-1 rabi z lizolovo, kartxdovo ali kreolinovo razstopLno in potrosi blato z živim apnom ali pa izkop-!ji jamo za blato in pokrij z zemljo, ker ne veš. aVi ni uporabil st raj lia«''c kak okužen človek. Kljuke na vratih je treba s cunjo t viti in z lizolom namočiti. IV. Kako naj se obnašamo, če je zbolel v našem stanovanju kdo na griži? | Spravi bolnika takoj v posebno sobo. ki je znažna in dobro pre-l zračena. Bolnik ne sme zapustiti sobe. I>aj mu na razpolago poseb-j no nočno posodo, ponebno perilOj in posebne posode za jedila. Sku-, haj posode in perilo takoj po vsaki uporabi. Potrosi blato takoj z živini apnom ali karbolno kislino. Postavi v sobo bolnika umivalnik,1 napolnjen z vodo. v katero vliješ eno žlico lizola: v tej vodi umivaj ri po vsakem dotiku bolnika te-( meljito roke. Pomivaj tla in opravo bolniške sobe vsak dan 5 kreolinovo, karbolo\*o. 'lizolovo ali' vročo soda-razstopnino. Xe dajaj bolniku trdih jedil, ampak samo sluzne (ilajmaste), ječmenove, < i vso ve ali riževe juhe in čaja {ne vi>de in mleka). Ako je bolnik «»zdravel ali umrl. razkuži še enkrat temeljito sobo iu predmete v navedenem smislu iu pobeli Pokliči - takoj - zdravnika, ako . - -. ... ..............- *» a »• ■ <•«■ ■. /».» Ekspoze dr. Benese v trozveznem dogovoru. - V odseku za zunane zadeve je izjavil minister dr. Bene« jrlede dojrovora med Oežko Slovaško, Jugoslavijo in Romunijo: Ta dogovor je polit, izvanredno pomenljivo dejstvo, ki ne bo imelo pomena samo za vzdrževanje političnega položaja omenjenih držav, ampak bo večinoma tudi določevalo politiko osrednje Evrope. Temeljne ideje tega docovora so: ]. Varnost od zunaj je pogoj za red Tu mir v notranjosti. 2. Edina pot k trajnemu redu je hitra vpostavitev gospodarskih odnosa je v z vsemi sosedi. Miroljubna politika je osnov-iu: ideja takozvane "mj.le entente" Vse tri države so interesira-ne na tem. da se po Madžarih podpisani triano;nki mir tudi izvede. Potrebno pa je. da -i poiščemo poti. kako bi mogli v bodočnosti dospeti do prijateljskih odnošajev. Kot četrto osnovno misel navaja minister, da moramo nastopati proti v*aki rekonstrukciji stare monarhije in proti vsaki novi federaciji. Nedvomuo jc. la bo rekonstrukcija podobnega državnega ustroja bila v političnem kakor endi v gospodarskem ozira za omenjene države Usodepolna. Dejstvo, da se jc osnovala mala . nteiita. pomeni prvi okrik k tvorit vi novega političnega in gospodarskega sistema v osrednji Evropi. (Jlede pete osnovne zmernicc sc je izjavil minister tir. Bcneš. da je splošna po-Htična situacija v Eropi zelo težavna in da bo v kratkem nastopila izprcnicmba. l e hočemo osrednjo Evropo obvarovati razpada in zmešnjave, ki jo sedaj občutita Rusija in Poljska, mora mala en-tenta določiti skupne smernice v interesni sferi ter skupne politične tendence. Naloga zveze je torej, obvarovati »kupne potrebe med seboj, ampak jih čuw- i tudi z ozimni na splošne razmere v Evropi. Naši odnosa ji ti o entente so jasni :n Vsa pogajainja se gibljejo v o-kvirtt podp. pogodb. IPtro moramo stopiti v gospodarske fnlnošiije z Rusijo. Naši odnošai dc Poljske bodo v načelu gt«»vo oilkriti; glede Avstrije pa smo že določili skupne smernice, knpno delovati. _ Pogodba ima popolnoma obramben značaj in se je javila tudi i. vez i narodov in zaveznikom. Jugoslavia irredenta. Makso Cotič, gl. urednik "Edinosti", osumljen in aretiran, ker je govoril slovenski. Te dni je prišl«> v uredništvo "Edinosti" v Trstu nekaj finančnih stražnikov in par policistov« po nekega reporterja. češ. da je J zapleten v neko tihotapsko zade-| Ivo. Uslužbenec je moral s stražniki. Predno je odšel. j«» stopil do jCotiea in rekel, da mora ž njimi. I Govoril je seveda slovensko iu 'Cotič pa je vprašal po slovensko.' kaj je pravzaprav. Brigadir je to! poslušal in kar naenkrat velel t Jo-' tiču: "Vi morate z nami. vaše ve-j denje je sumljivo." Moral je ž njimi. V uradu so mu rekli, da je sum proti njemu opravičen, ker je v navzočnosti italjanskih ti-• nančnih stražnikov govoril slo-J vensko z uslužbencem. ta bila pijana, teža I obtožbe pa je tičala na Fumagal-lliju, tako da je bil Huecelli «>pro-'»•en obt'»žbe. Fumagalli pa obs«>-Ijen na 21 let ječe. Dogodek se je izvršil 9. junija lani., torej sta bila vojaka v preiskovalnem zaporu 15 mesecev. "Na Reki ni mogoče več živeti." V Rim je došla 20. avgusta reška deputacija, da se pogovori tam o bodoenosti reškega mesta, t 'lan te deputacije dr. Jšpringhet-ti je v pogovoru z novinarji izjavil: Življefiske razmere so vedno hujše, toliko v trgovskem, kolikor v prehranjevalnem pogledu. M«-sto trpi pomanjkanje in ugaša kakor luč. ko jej zmanjkuje olja. l^-idje ne prihaja jo. tudi z jugoslovanske strani j«» vse zaprto. Iteka živi s svojimi rezervami, katerih kmalu ne bo nič ve«*-. Stroški so ogromni. Dan na dan je vedno več brezposelnih, filede proglašen ja svobodne reške države še ni nič določeno. D'Annun-zio misli, da naj se izvrši proglas na obletnico, ko je prišel na Re-k«i (12. septembra). Od |K>govo-r«»v z Jugoslovani dr. Springhetti ne pričakuje nič ugodnega za reške Italjane. Smrtna kosa. V Rihenbergu je umrl tamkajšnji posestnik :n mnogoletni žu-ptfn Josip Pavlica, star 83 let. Izkoriščanje goriikih kmetov. Kmetje goriške okolice so se bili uprli goriškemu magistratu in niso hoteli več prinašati na trg svojih pridelkov. To pa vsled izkoriščanja in pa vsled šikan s strani tržnega nadzornika. Sedaj so sklenili slovenski kmetje is o-koliee z goriškim magistratom poseben dogovor glede trga, katerega ae bodo držali kmetje in se ga bo moral držati tudi magistrat, ker ako se ga ne bo držal, nastane nova stavka in goriiki I^ahi bodo zopet brez živil. GLAS NARODA. 27. SEPT. 1920 — Kaj stori T — je vprašal Flambeau. — Posti z rasti goid da ga skrije v njem, — je odvrnil duhovnik temno na svoje lastno vprašanje. — Strašen greh. — Oujte, — je odvrnil njegov prijatelj nestrpno, kajti vznemirjal ga je temni gozd. —Ali mi hočete povedati to povest ali ne? — Kaj vas napotuje, da tako zavlačujete? — Tri nadaljne sledove dokazov imam, — je pojasnil oče Brown, — katere sem zasledil v luknjah in kotih ter jih hočem raj-se navesti v dosledni kot pa časovni vrsti. Predvsem imamo kot poroka za potek in izid bitke seveda Olivier-ja v njegovih sporočilih, ki so glede jasnosti in natančnosti izvrstna. Ležal je z dvema ali trema polkoma na višinah, ki padajo proti Rio Negro, koje nasproti ležeči breg je obstajal iz močvirja. Onstran močvirja pa se je zemlja zopet polagoma dvigala in tam so stale prve angleške predstra-ž<-, katere so opirale nadaljne v ozadju. Angleške čete skupaj so bile po številu dosti močnejše, a ta eni polk je stal ravno toliko oddaljen od svoje baze, da je sklenil Olivier prekoračiti reko ter ga odre: zati. Krog solnčnega zahoda pa se je vendar odločil ostati v svojih testnih, posebno močnih postojankah. Naslednjega jutra pa je v svoje veliko presenečenje videl, da je četa Angležev, brez vsake zveze prekoračila reko in sicer polovico preko mosta na desnici, druga polovica pa nadalje gori preko proda. Ta četa se je utaborila v močvir-r.atem ozemlju pod njegovo postojanko. (Dalje prihodnjič.) svoj lastni denar pa lepo zravnan in zložen v drugem žepu. Srdano-vie se je izgovarjal, da je tržil v Ljubljani z dolarji in da ima od tam ta denar. Oddali so oba v sodne zapore v Črnomlju, od tam pa v Novo mesto. Kasneje so našli med tračnicami prazno denarnico, ki jo je vrgel menda storilec v stranišče voza. Najbrž imata oba častilca Mohameda še kaj drugega na vest L Koroške novice Iz Slovenije KRETANJE PARNIKOV K C DAJ PRIBLIŽNO OOPLUJKM U NKW YORKA. MAURETAN IA t-A SAVO IE PHI LAD .LPHU FRANCE ARGENTINA OLYMPIC AQUITANIA LA TOURAINE LA LORRAINE NEW YORK ADRIATIC LAFAYETTE ST. PAUL CANOPIC ROCHAMBEAU MAURETANIA LA SAVOIE RE. d'lTALIA pannonia PHILADELPHIA AQUITANIA PR Eft. WILSON PESARO CRETIC IMPERATOR REGINA 30 aept. — Cherbourg 1 okt. — Havre 2 okt. — Cherbourg 6 okt. — Havr* 9 okt. — Trst 9 okt. — Cherbourg 12 okt. — Cherbourg 12 okt. — Havre 15 okt. — Havre 16 okt. — Cherbourg 20 okt. — Cherbourg 23 okL — Havre 23 okt. — Cherbourg 26. okL — Genua 28 okL — Havre 28 okL — Cherbourg 30 okL — Havre 30 okL — Genoa 30. okL — Tret 30 okt. — Cherbourg 2 nov. — Cherbourg 5 novembra — Trsi 6 nov. — Genoa 9. n«v. — Genua 11 nov. — Cherbourg 4 dee. — Genoa Glede cen u vozne neck« m «n eruge pojasnila. cC>«-nlts se na tvrdko 'RANK S A K « K R S3 Cortlandt »L New York NAZNANILO IN ZAHVAUL Tužnim srcem naznanjam vsem znancem in prijateljem, da mi je umrl brat JOŽEF 0MERZEL. Podlegel je kruti za vrat ui morilki pljučnici dne 9. septembra! •►b 3. uri zjutraj. Pokojnik je bil doma iz Metlike na Belokranjskem. star 46 let, kjer zapušča žalujočo ženo in 6 otrok. Moja srčna zahvala vsem, ka-l teri so se vdeležili pogreba in me! tolažili ob uri bridkosti. Posebna zalivala društvu sv. Frančiška J.j S. K. Jednote iz McKinkv, Minn.., ker so se v tako polnem številu vdeležili pogreba in ga spremili k večnemu počitku na pokopališče. Še enkrat prisrčna livala vsem! Ti pa. brat. počivaj mirno in! lahka naj ti bo ameriška zemlja! Eveleth, Minn., 21. septembra. 1920. Žalujoča ostala: Ana Rndman, sestra. Mirko Rndman, svak. _ (25-27—9) French Line CMIMSIIE 6EIEMLE TRANSATUITIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE SAVOIE ..... FRANCE ____ lorraine .. LAFAYETTE touraine .. . 1. oktobra 6. oktobra 15. oktobra 23. oktobra, 23. oktobra Hitri parnlkl ■ ttlrlml in «vmm vijakoma PoMbnl zastopnik Juecelovanake vlade ba pritekal potnik« ob prllutfu nalili par-nlkov v H a vru ter jih točna odprem II. kamor so namenjeni. \ Parnlkl Francoaka Črto ao transput Wiall takem vojna na tlsoCo tehotiovaikih vojakov »m vaa n »prilika. Za iffkarto In aana vpraiajto DRU2BINI PISARNI, 19 Stati St. «.Y. C. aH pa pri tekalnih apantlk. 3 StaU Street NavTsrlc LLOYD SMMIOO Pri bodril j od plutje Is Now Torka pr> nit na 2 vijaka RE D'lTALIA tO. oktobra Izdajajo a« direktni vosnl tla« do vosa Klavnih meat v JusoelavUL Breaplatoo vino potnikom t. rmaradn. iiimmmii Cunard Line Parnik "Mauretania" odpluje 30. septembra . • v Hamburg in Libavo preko Anglije Ona sa tretji razred t Hamburg.................. Ona za tretji razred t Libaro.................... in $5.00 vojnega davka. Vprašajte pri najbližjem CUltABD agenta. $135.00 $145.00 ■fhirtsn. OMa: Frank ivw a Alb. PiUhii Math. 8Lapalk. t Frank Sakser, Charles nrll—, la Jakob Besolk. Larala. Ohte: Loafs Batont, J. Ink la M. Ostanek. Nilta. Obla: Frank Kogorfck. Youngstovrn. Ohio? Anton KikelJ. 1 Oncu City. Orcfwi M. Justin. Alleghany, Pa.: M. K la rich. As^ridge, Pa.: Frank JaUa. ffrwrnn, Pa.: Louie Hribar. Broughtso. Pa.: Anton I pa too, Burdise, Pa.: John I>e«aflar. Conwngh, Pa.: Ivan Pnjk In Vld BovanHek Clarlde«. Pa.: Anton Jerlna In Aatoo Kuao- Rlov. Dnnlo, Pa.: Anton Oshabea, Export, Pa.: ,tv Loots SnnanfU. Fareat City, p£: i Mat. K^mlfl, Farrsll, Pa.: | Jerry Okorn. Imperial, Pa.: _ , . Valentine PeterneL Greensburz. n: * ' * • Frank Novak. Irwin, Pa.: Mike PavSek. Johnstown. Pa : Frank Gabrenja In John Polano, Luzerne, Pa.: Anton Oeolnll. Manor. Pa.: Frank Deaiar. Moon Ron, Pa.: Frank MaCek 'in Frank Pofemll Bek. Pittsburgh. Pa.: U. Jal .oblch, Z. Jakshe, Mat Cla-rich In L Magister. Ralph ton. Pa.: Martin Koroecbeta. Reading, Pa.: J. Pezdlro. Steel ten. Pa: Anton HrO. Turtle Creek, Fa.: Frank 8ehtfrer. West Newton, Pa.: Joeepb J ovca. WhKe Valley, Pa. t T ' " Jnrlj PrfeTia. WlUork, Pa.: J. PeternelL Black Diamond. Wash. G. J. Porenta. Cohrton. W. Vx: Frank Kodam. Thomas, W. Vs.: A. Korenehaa. _________ Mflwmkoce, Wis : Adolf Mantel In Jotfp Tratnik. Sheboygan, Wis.: John Stampfel In H. 8 ret lin. West A Ilia, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wye.: » Ismim Ti-vhor In A. JnsHn Zafchnbo, leHtta la najraanovnt domačazdravila katera priporc5a migr. Kneipp, Imam vedno v zalogi. Mate po brezplačni (wnflt. MATH. PEZDIR P. O. Box 772, Oity Hall Station MEW YORK OUT. Doctor Moy — Je nspešno zdravil naduho, boijast, krajev - ter srčne, jetrne, lefr eklenski način samo enkrat v svojetu življenju osvetli in sicer radi udarca ki mu ni mogel škodovati? TuLa.i imate eelo s«var. Eden najbolj pametnih Iju- na svetu je nastopu kot idiot briz vsakega vzroka. Eden najboljših ljudi na svetu pj je nastopil kot lopov tudi brez vzroka. To je dolgega govora kratki smisel. Vse drugo prepustim vam mladi mož. Ne, tega ne !»«>Nte storili, — je rekel Flambeau. — To prepuščam vam in pove-lali mi boste lepo eelo povest. No, je nadaljeval oec Hrovvn, — ni prav od mene izjaviti, mi .i«- javni utis prav tako kot sem ira predstavil jaz, ne da bi dostavil, da sta se iza oneja rasa završili dve stvari. Ve morem reci, da t>ta vrgli na eelo zad vo novo lue, kajti nikdo »ie mr re priti na jasno z njima. Razširili pa sta neke nove vrste temo. iiazširili ste temo \ nove smeri. Prva stvar je bila naslednja: lliMtu zdravnik St. Clare-ovih je spri z družino ter pričel pri-obeevati eelo vrsto ostrih člankov, v katerih je rekel, da je trpel zamrli general na verski blaznosti. \ splošnem pa ni pomeijalo to i i česar več kot dejstv o, da je bil veren človek. To govoričenje je na \-ak na< in hitro zasoplo. Vsakemu j- bilo namreč znano, da je imel general ria sebi nekaj znanih prenaj»etosti puritanske pobožnosti. Drugi dogodek pa je povzročil veliko večjo senzacijo. I*ri nesrečnem in samemu sebi prepuščenem polku, ki jo vpri-zoril oni napad pri Rio Negro se je nahajal tudi neki stotnik Keith, ki je bil takrat zaročen s hčerko St. Clarfe-a in ki se je pozneje res poročil t njo. Bil je to eden onih, katere je Olivier ujel, s katerimi l a je dobro postopal ter jih pozneje izpustil. Dvajset let pozneje pa je objavil isti mož, rt daj podpolkowiik Keith, neke vrste avtobio-grafijo z naslovom : — Angleški častnik v Birmi in Braziliji. Na samem mestu, kjer bi človek pričakoval kako poročilo o ne-ijrodi St. < 'la re-a, je »;ajti le naslednje besede: — Skozi eelo knjigo sem pripovedoval stvari natančno tako kot so se zavrslle, ker sem zastarelega nazora, da je slava Anglije dosti stara, da zadosti sama »< bi. Izjema, katrro bom napravil, se tiče poraba pri Rio Negro in tt>oji vzroki za to so sieer privatni, a vendar pošteni in prepričeval- ii Da pa napravim nrrvico spominu dveh velikih mož, moram dostaviti naalednje; (»enend St. flare je bil pri tej priliki ob-voj meč ter se obesil. Flambeau je zrl na steno gozda, ki se je dvigala pred obema. — Strašna povest. — je končal. — Da, strašna povest. — je ponovil duhovnik s poveaeno glavo, — a a# resnična. — Nato pa je vrgel svojo glavo nazaj, nekoliko reatrpao, ter dostavil: — želel bi., da bi bila resnična. Veliki Flambean je obrnil glavo ter &e presenečen ozrl vanj. ... — Vaia povest je v resnici lepa. — je vzkliknil oče Brown,globoko gmjen. — Ljubka nedolžna, poštena povest, tako odkrita in l:ata kot ora luna tam zgoraj. Blaznost in obup sta vendar nekaj nedolžnega. Najti je še hujše stvari. Flambeau. Flambeau se je ozrl proti luni, katero je poklical oče Brown na tak nadih ter vzkliknil nato: — Oče oče. ali mislite, da je bilo še hujše kot to? — &e huj&e kot to. —je odrrrnil Brown. Nato sta pa stopila zopet x gostejši les. kjer je vladala tema. ■ i — Kje skrije pametni človek list T V goedu. Kaj pa stori, če ni % Pogreb vsgledneg* gospodarja. Iz Riukol poročajo: V petek 13. avgusta se je pomikal velik, dtdg sprevod črno oblečenih ljudi, med' katerimi je bilo zlasti mnogo moštva, od Rinkol skozi • Dobrovo v Šmihel. NesJi smo k po«rr«»bu rajnega Klančnikovcga očeta, Jerneja Sadjaka. ki je star 73 let se preselil dva dni prej v boljšo več-nt*it. Njegovega pogreba se je vdele/.il tu