posavski poštnina piačana pri pošti 8270 Krško [ML31!«K štflHa 7 cena 200 tolarjevi Klij 1998 Naš-gost F Stanka Macur Kdo in zakaj ukinja UNZ Krško Ministri si (spet) podajajo kljuke Novi krški most še visi v zraku _J^^^mmr „^9 Srečanje generacij OT^^^fffflpih str.^^ Audi Radanovič Brežice Čemeltevo 5, EreiUe, te».: 0608/61-065 lioztisKiliiisiagrdiüi NOlJ^IZI\\ml:Mi:)!||)!) JittyüAll.l\.\Tni!llbl..V PolW 4 zimske pnevmatike T A U -KiRTSrKiO: TA.T.BI-. r;.irjujA\.'V. ro/nldouna c vvisi TEL.:Jff> 11123 1& 17U266 «28, IVXr 1)61/123 31 6« IM;m-i^;UH>H-Vi^:ii|l 8tL0WBC3DJ]B Prodajna mosta: Sevnica, l}ro1 Delovni casi vsdkdanod8.do18.ure sobota od 8, do 12. ure foto GRAFOTRG, Urbanica Bons vp. Krško, C 4, julqa 47, teLs 0608/21-420 Spoštovani bralci! Polovica leta je mimo in v tem času smo Vam pripravili šestrednih številk Posavskegaobzorni- ka, v mesecu maju pa smo dodali tudi posebno tematsko barvno izdajo z naslovom Počitnice. Dosedanji cximevi kažejo, da smo v oblikovnem pogledu dosegli visok nivo, v vsebinskem pa uresničili marsikaj od zastavljenega, vendar smo že sami v unedništvu, kakor prav gotovo pa tudi Vi, pogrešali marsikatero temo in dogodek iz domačega okolja, ki jih iz različnih razlogov nismo mogli prcdstaviti. S posameznimi prispevki smo, po odzivih sodeč, znali tudipresenetiti. Kot smo napovedali že na samem začetku - decembra lani, je naša želja in hkrati objektivna potrcba prostora, v katerem živimo in delamo, da bi Posavski obzomik čimprej postal štirinajstdnevnik. To bi nam omogočalo večjo aktualnost in odzivanje na dogodke in probleme našega prostora, tudi več organizacij, klubov in posameznikov bi lahkopredstavili v krajšem času. Za pogostejše izhajanje so seveda potrebni boljši kadrovski in tehnični, predvsem pa seveda finančni pogoji, ki jih lokaJni časopis težko zagotovi samo na tržni osnovi, še posebno, če želi ostati čimbolj neodvisen in demokratičen. Poletni številki bosta izšli v nekoliko manjšem obsegu, nekatere rubrike pa so začasno zamenjane in jih bomo ponovno objavljali. Medtem nain- eravamo storiti vse potrcbno, da bi na jesen lahko prešli v štirinajstdnevnik. Do takrat ostajamo mesečnik, v katerem bomo ohranjali nekatere rubrike revijalnega tipa in postopno uvajali druge, krajše, ki so značilnejše za časopise. Vsekakor upamo, da boste še naprej ostali naši bralci in naročniki. Vabimo Vas tudi k sodelovanju s prispevki, informacijami ali predlogi, da bi bil naš in Vaš lokalni časopis čimbolj zanimiv.. Urednik Naš gost-StankaJVLacur.^ __ ^^ Anketa: prometne zagate.^_____0^ Kdo ukinja UNZKrško^______© Novi krškimojsL.___________^J^ Medal ja za Jpžeta.^________{L) Radi bi noyg kniižnico.^______4^fr Počitniškmtrip.^_____:____f^ Fotografija na naslovnici: Silvester Mavsar Naslednja številka Posavskega obzomika bo izšla 1. septembra 1998 (zaključek redakcije 25. avgusta). Fotografija meseca Foto: OBZORJE Morjeje daleč, po bazenu smrdim, v toplicah je drago, zato se najrajši kar v škafu hladim... (Ce imate tudi vi zanimivo in predvsem aktualno, po možnosti pa humorno fo- tografijo, nam jo posljite na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288,8270 Krško. Najboljše fotografIje bomo objavili in na- gradili.) Oi OB^DFNIK pisma MOOORJE! V letošnjem šolskem letu smo na soli dr. Mihajla Rostoharja organizirali dve soli v naravi. Prva je bila /.imska, za licence pe- tega razreda in je potekala na Rogli. Polet- na pa je vecji projekt, saj je bila organizira- na za celo solo. Potekala je od 13. do 20.6.1998 v otroškem naselju Zveze pri- jateljev mladine Krško v Nerezinah. Ude- ležilo se je 49 otrok od prvega do sedmega razreda ter oddelka vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno in težjo motnjo v du- ševnem razvoju. V soboto 13.6. smo se ob ö.uri odpravili proti morju. Med potjo so nas spremljali sivi oblaki, ki pa niso vplivali na razpolo- ženje v avtobusu, ki je bilo sončno in vese- lo, kot dalmatinski mclosi, ki smo jih po- slušali med vožnjo. Eden najlepših trenut- kov je bil takrat, ko smo GA zagledali. "Mooooorje,'" smozakričali in marsikatere- mu od otrok je začel srček hitreje razbijati, saj so takrat prvič zagledali to širno modri- no. V Nerezine smo prispeli okoli 13.ure. Medtem, ko smo se razporejali po hiškah, je dežurna skupina že pripravljala mize za kosilo. Dan nam je potekal približno takole. Po bujenju, ki je bilo ob 7.45 smo imeli te- lovadbo. V bistvu je šlo bolj za dihalne vaje in raztegovanje v svežem in zdravilnem okolju borovega gozdička. Telovadba je seveda spodbudila naš tek in to dvopomen- sko - saj smo do jedilnice kar tekli. Ko smo se okrepčali smo že pospravili hišice, po- pokali malico, brisače, kopalke, vedra, lo- patke, žoge, plavutke, rokavčke, obroče, maske, vodne brizgalke... in hitro na plažo. Kadar nam je bilo vreme naklonjeno, smo do onemoglosti izrabljali prej naštete re- kvizite, hkrati pa tudi nase noge in roke, glavo, pljuča - se poscbno pa so bili neu- trudljivi tisti učenci, ki so se sele učili plav- ati. Solo plavanja je naših, kar trideset ne- plavalcev, imelo dvakrat na dan in s pono- som dodajam, da se je to število do zadnje- ga dne znatno skrčilo. Ko pa so nebo pre- krili sivi oblaki in je zapihalo jugo, smo vodne aktivnosti malo omejili. Poiskali smo mirnejse zalive in se posvetili ribolovu, dru- zabnim igram in igram z žogo, sprehodom in pa pohodu na Televrin. Kosili smo ob 13. uri in stvaritve dvch mla- dih kuharjev iz ZPM moram resnično poh- valiti. Bila sta celo tako prijazna, da so sc skupine kar borile katera bo dežurna. Po kosilu in počitku pa smo se zopet prilagajali oblakom in soncu. Vecerja je bila ob sed- mih. Sledilji jezbor, kjer smo se pogovorili kako bo potekal naslednji dan, kaj bomo delali zvečer, nagradili dežurno skupi- no, če si je to zaslužila (vcdno si je) in na krat- ko povzeli dogajanje tekočega dne. Po zboru smo se dvakrat odpravili v Nerezine, dvakrat smo imcli likovno dclavnico, kjer smo delali ribe iz naravnih materialov, ki smo jih našli v naselju, morju in gozdu. Dvakrat pa je bil na sporedu pies - prvi je bil na sporedu tretji dan,tako, malo za ogrevanje, hit pa jc bil zaključni, kjer so nam celo posodili pravo pravcato ozvočenje. Nepretrgano se je plesalo kar tri ure - ne gle- de na starost, spol in spretnost. Spat smo se odpravili ob deseti uri in glede na to kako polno in aktivno smo preziveli dan, smo hitro utonili v spanec. Sola v naravi nam je dobro uspela. Poleg tega, da so otroci preziveli aktivnih osem dni v prečudovitem okolju otoka Lošinj, ki nudi čisto vodo in zdravilno klimo, ima- jo takšne obi ike dela se drug pomen. Pre- ko druženja in skupnega dela se med učitelji in učcnci razvijejo vezi in spoznanja, ki se v šolskem okolju, ki jc vezan na predmet- nik in čas, tezjc vzpostavljajo. Poveča sc medscbojno spoštovanje, razvijc sc toler- antnost in strpnost. Pripadnost skupini pos- tane globja, otroci postancjo odgovorncjši in samostojncjši. Vse to pa ne bi bilo izv- edljivo tudi brcz pomoči sponzorjcv, kat- erim se v imcnu celotne sole najlepse zah- valjujem. 7m OS Dr. Mihajla Rostoharja Meta Habinc UAROČILNICA! ........OBlOrNIK V naročnino 1920 SIT za 12 številk je vštet 20% popust za naročnike. p.p. 288,8270 Krsko ¦me priimek lulica pošta __ Idne_____ podpis______ I^irocnino bom poravnal-a v 8 dneh po prejemu prve številke. storu Posayja prireditye, sreča- nja, dosežki na različnih po- dročjih, ki zaslužijo pozornost širše javnosti. Časopis je edini medij, ki lahko ujame dogodkq v trajen spomin in jih pomasa ohraniti kot vzPo<3^^^te Sim, novim. |^ij™^^| Sodelujte z namubbveščaj^ nas o dogajanju v bliaHH^&^ lju ali o prosramih, v^IfflHR delujete, kaj načrtujete. ^^fö nam zanimive fotosrafijelmK bi radi trajneje sodeloyaJpK nam oslasite v P'^fflcupTl Posavski obzornik ^gmmm^ p.p.288 r j 8270 KRŠKO ^iiwiii^ OB5B0rNIK iil naš gost glasba jo spremlja ze od malega STANKA MACUR Zapri oči, slišiš, v moji pesmi spet si ti, in se stemni, prižgejo odra se luči. Zapri oči, bodi pri tneni z mislimi in čutil boš, v dvorani sva lejaz in ti... Tako poje naša tokratna gostja, ki jo lahko že vrsto let srečujemo v dvoranah in dvoranicah, v galerijah, avlah, na podeželskih odrih ali v veseli družbi na brestaniškem ribniku. Ob njenem petju poslušalce spreletava tisti prijetni srh ali pa se po njih začno sprehajati mravljinci, o katerih tudi poje v eni svojih pesmi. Vedno se trudi biti enako dobra, neposredna, se razdajati, naj si gre za majhne, naključno zbrane družbe kot za pomembne nastope, sprejeme, proslave... Vedno čuti odgovornost do poslušalcev. Včasih je že jutro, ko zahtevajo, prosijo, moledujejo: "Stanka, daj še tisto, tisto tvojo..." Od četrtega leta je živela v Mariboru, starša sta bila sicer iz Slovcn- skih Konjic, ker pa je oče delal pri Metalni, so se pogosto selili, hodili z njim po montažah, tako da sta ji nemir in želja po potova- nju nekako prirojena. Tudi glasba jo je /ačela zgodaj spremljati. Od četrtega do sedmega razreda osonovne šole se je privatno učila igrati harmoniko, v čctrtcm razredu pa so malo Stanko Jus izbrali v znani mariborski ccntralni mladinski pevski zbor in od takrat je hodila na vajc, veliko nastopala in /, zborom potovala po vsej Evropi. V sedmem razredu osnovne šole jc začela hoditi k solo petju, igrala klavir in violino, v samo dvch letih je morala narediti stiri letnike nižje glasbene sole, da je lahko kasneje šla v srednjo glasbeno šolo. Kako se spominjaš šolskih let? Zelo veselo. Imela sem veliko prijateljev, s katcrimi smo se igrali, peli, v petem ali šestem razredu smo se s kitarami odpravili eelo na radio, vendar so nam rckli, da je takih dovolj in da si naj kaj novega izmislimo. S štirinajstimi leti sem že sodelovala v ansam- blu, v katerem so bili tudi nekateri profesorji glasbeniki in takrat sein si zasluzila za prstan in šc kaj. Sicer pa že v osnovni šoli nisem najbolj marala matematike. fizike, kcmije. tudi telovadbe. Imela pa sem rada likovni pouk, umetnost nasploh, književnost, brez slovnice seveda. Kaj ste takrat poslušali? Ja, veliko "juge", kar je razumljivo, saj je bilo Tezno pretežno industrijski predel. Joe Maračič-Maki, Mišo Kovač, Boba Ste- vanovič, od tujih pa Slade, CCR, kasneje Status Quo itd. Spom- injam se, kako so bila vrata v naše blokovsko stanovanje vedno odprta za moje prijatelje. Po pouku smo prihajali in si v naši ku- hinji kuhali razne čorbe, jedli klobase, mama pa nam je pripravl- jala posebno dobre čaje iz čisto posebnih, samo njej znanih me- šanic. V otroški sobi smo lahko pisali in risali po stenah, poslušali glasbo, marsikdo pa je mami zaupal tudi svoje mladostniške «P 0BŽ0FNIK naš gost težave. Še pozneje, ko sem potovala na gostovanja z zborom, so me radi pričakali, ali pa so celo prišli na naše nastope z avtostopom. Spoznala si students ekonomije in z njim prišla iz Maribora v naše kraje, konkretno v Brestanico? Kako si doživela spremembo okolja? Tisti č&s mi je še vedno pred očmi. Ko sem pri.šla sem, se mi je razlika zdela zelo velika, težko sem se vživela v ta prostor. Krsko, ki je kot nekoliko večji kraj tako razdcl- jeno, zame nikoli ni imelo duše, kot jo imajo drugi kraji, Novo mcsto na primer. V Brestanico pa sem se vedno pripel- jala z vlakom in takoj ob izstopu dobila občutek utesn- jenosti, kot da ni nikjer nobenega sveta, samo hribi in reka. To me je v začetku prav dušilo, težko sem to preskočila, nekatere moje pesmi so pravzaprav odraz moje takratne stiske. Pogrešala sem množico, saj sem bila vajena prome- nad, velikih izložb, voženj po mestu. Tukaj pa ni (bilo) avtobusa, ki bi pripeljal, kadar bi hotela in me odpeljal, kamor bi hotela. Tudi ljudi ni bilo na cesti, niti otrok, vsaj v primerjavi z Mariborom, kjer sem bila kot blokovska pun- ca navajena nenehnega živžava. Dobro, da dokaj hitro navežem stike z ljudmi. S siuzbo sem dobila nove znance in s pomočjo svojega hobija - glasbe tudi novc prijatelje, zato je bilo lazje. Potem se je seveda pokazalo, da so tudi tukajšnji ljudje odprti, družabni, morda na nekoliko drugačen način Ali jim nisi tudi ti po svoje pomagala, jih odpirala in popestrila življenje s svojim petjem? Morda res. Zdaj sem tu zadovoljna, veliko hodim v nara- vo, naravo čutim kot glasbo, po svoje boleče, a vcndar brez nje ne bi mogla. Nisem rada pri mini, odpravim se pes, na primer na Sremič, na poti srečujem ljudi, ki mi po- nudijo pijačo in dobro besedo, četudi me ne poznajo. Zelo gostoljubni znajo biti in odprti. Na osnovni šoli v Brestanici delaš že dve desetletji. Znano je, da v pouk in delo s šolskimi zbori vnašaš veliko drugačnosti, sprošcenosti. Kaj bi lahko rekla o svojem pedagoškem delu? Vsekakor je to zelo tez.ko delo. Čeprav si zraven otrok lahko vcčno mlad, uporabljaš njihovc izraze in fraze, je mnogokrat potrebno dobro stisnili zobe, da sc kontroliraš. Kot učitelj lahko doživiš razočaranje, ko se trudiš in jemlješ otroke kot sebi cnake, potem pa si ncnadoma razočaran, saj so še vcdno otroci, zameris pa jim, kot da bi bili cxlrasli. Poseben problem je, da sem z nastopov navajena veliko tisinc, pozomosti, kakršne pri dvajsetih učencih ni mogoče vedno doseci. Ce ne pritegnem tudi tistih treh ali stirih, ki klepetajo, mislim, da je nekaj narobe z mano, da ne znam biti dovolj zanimiva. To me prizadene, čeprav vem, da prevec zahtevam od sebe. Sicer pa je tudi mnogo simpatičnih trenutkov, saj te znajo otroci spraviti v dobro voljo kot le malokdo. Kako je prišlo do sodelovanja v kulturnem življenju kraja? V vsakem manjsern kraju, je sola povezana s krajem, v Brestanici pa še posebcj. Zato sem bila kaj hitro vključena v vse mogoče aktivnosti: pri plesu, pri dramski in pevski sekciji, spremljava na klavirju, na harmoniki, s lolkloro, in to traja vse do danes, od proslave do proslave, otvoritcv, srečanj itd. Poseben izziv pa mi je pomenilo vodcnje žen- skegaokteta, s katerim imamo za sabo že tudi veliko vaj in nastopov. Prišel je tudi čas, ko smo te kot izvajalko spoznali v Krškem. Na prvi prireditvi Sonce v predalu, ki jo je sredi osemdesetih let pripravil Literarni klub Krško, pa si nastopila s plesno točko? Res je, a ne vem več, zakaj sem se tako odločila. V soli sem priložnostno učila otrokeplesnih točk. Pies mi je bil vedno užitek, ne glede na zvrst. Se dancs mislim, da bi mi v resni- ci pies lahko pomcnil celo vec kot petje, vcndar se nikoli ni.sem mogla resneje ukvarjati z njim, kcr sem (xJ 4. raz.re- da hodila k zboru, ki je imel vaje pelkrat tedensko in tudi ob ncdeljah. To je bilo kot resen sportni trening. Skozi sodelovanje z literati so te spoznali širše v Posavju, Novem mestu in drugod po Sloveniji. Če povem po pravici, so bili to zelo prijetni, a hkrati zelo naporni, celo težki trenutki. Ob vseh naštetih dejavnostih poleg sluzbe, dcla z zbori, krajevnim kultumim daištvom in seveda družine, sc je bilo potrebno se pripravljati in nas- topati z literati, ki so bili takrat ena najbolj aktivnih kul- tumih skupin v tern okolju. Pogosto nisem vcdela, kako naj uskladim vse obveznosti, a je nekako slo, danes tega ne bi zmogla vec. A bilo je lepo, prijetno. To je bil res tim. Bilo mi je v zadovoljstvo, da sem lahko uglasbila in pcla tckste literatov, a tudi napor, saj sem sc bala kritike. Tudi sama sem začcla posvečati več pozornosti bescdilom. In sodelovanje z Romanom Abramom? Takratni duo Abrams je bil nekaj novega celo na slovenski glasbeni sceni ? Kot učitelj lahko doživiš razočaranje, ko se trudiš in jemlješ otroke kot sebi enake, potem pa si nenadomarazočaran, saj so še vedno otroci, zameriš pa jim, kot da bi bili odrasli, Poseben problem je, da sem z nastopov navajena veliko tišine, pozornosti, kakršne pri dvajsetih učencih ni mogoče vedno doseči.Čene pritegnem tudi tistih treh ali štirih, ki klepetajo, mislim, da je nekaj narobe z mano, da ne znam biti dovolj zani- miva. To me prizadene, čeprav vem, da preveč zahtevam od sebe. OB^OFNIK «I naš gost Ja, to je bil hec. Roman je bil frajer, jaz pa, po mojem mnenju, nekako nisem sodila zraven. No, naj pojasnim, da spreje- mam in ccnim vsc glasbenc zvrsti. Vendar scm sc takrat znašla v glasbi, v katcri preprosto nisem doma, zato se mi je vedno zdelo, da ne znam, da ne zmorem cnakovredno sodelovati. Ne zato, ker bi žeiela biti glavna. Romanovo delo cenim in mislim, da bi si zaslužil še mnogo vee uspe- ha, kot ga je imel. Takrat smo preccj nastopali s komadi z maxi singla na radiu, televizi ji ter v diskotekah po Sloveniji in na Hrvaškem. Poscbno pomembne pa so bile izknšnje s snemanja v studiu in če ne bi bilo (ega sodelovanja, najbrž sploh ne bi posnela svoje kascte... Na kaseti Zapri oči je zbranih večina tvojih avtorskih skladb iz osemdesetih let. Že na nastopih s klubom te je najpogosteje spremljal Janko Avsenak, kako je bilo pri snemanju kasete? Jankoje napravil vse aranžmaje za kaseto, kar je razumlji- vo, saj je najbolj poznal moje pesmi, ki jih je mnogokrat prcigral ob različnih priložnostih. Mnogim, ki me poznajo kot (xiprto in dinamicno, se je zdela kaseta zelo otožna, celo žalostna. Mene tak vtis nc čudi, saj moje pesmi nasta- jajo iz takšnega razpoloženja. Za razliko od mnogih drugih glasbc namrec ne ustvarjam zaradi glasbe, ampak ker mi to pomeni neko vrsto pogovora, notranjega obračuna in spros- titve. Nekakšna terapija je to. Če bi imela namen delati glasbo zaradi glasbe in uspeha, bi delala mnogo bolj živahne skladbc. In kdaj lahko pričakujemo tvojo naslednjo kaseto ali ploščo? Nimam pojma. Zdaj je malo zatišja. Prcd dvema letoma sem začela snemati v Novem mcstu, ven- dar sem trak pustila kar tarn, se po posnetke nisem šla. Ne da se mi ukvarjati z vsem mogocim, kar je potrebno, da izdaš kaseto. Ni mi toliko do tega. Rada bi !e slisala, kako zvenijo te novo posnete skladbe, saj imajo drugačen aran/.ma, bolj rock- ovski. Čeprav mnogi moji poslušalci pravijo, da bi morala pesmi posneti samo s kitaro. da je vse, kar je vee, že preveč...Kar se pa tiče novi skladb, jih imam dovolj, kot solate.. Če bi vedela, da bi me kdo znal spremljati tako, kot bi zelela, ki bi "dihal" z mano, nc pa da igrata instrument za sehe in glas za sebe. Če ni zdruzeno, ni nie... Kaj pa, ko slišiš svojo pesem na radiu? Te zamika, da bi še kaj posnela, izdala? S tem nimam problemov, saj se ne slišim, razen morda v kaksnem lokalu, sicer pa nc poslušam radia. Nc radia, ne plošč, ker preprosto ne moretn. Če sc žc zgodi, mora biti zelo živahna glasba, vse ostalo me spravlja v depresijo, me hitro rani. Zato se poslušanju izogibam, čeprav me glasba spremlja od malega. Dircndaja imam dovolj v šoli. Ni red- ko, da prosim hčerki, punce, dajte malo tišje, ugas- nite mi muziko! Ali pa grem raje ven, v naravo. Ker potrebujem tišino.. Maribor je slovenski nogometni center, ali si spremljala minulo svetovno prvenstvo? Nisem športni tip, imam pa rada ljudi, ki se s Sportom uk- varjajo. Gledam jih skozi lastno nesposobnost, ki sicer ni dokazana, a tako prepričanje so mi vsadili. Drugače je z mojima heerkama, ki imata obe Sport zelo radi, navijata pa zelo glasno. Jaz rada spremljam športe, v katerih se kaj dogaja, pri nogometu pa te, preden pride do gola, lahko kap "troll". Kako je torej s tvojimi načrti? Nimam planov, nimam ciljev. A ni strahu, vedno se mi kaj zgodi, da se tempo preveč ne upočasni. Ce pa govoriva o željah... Ja, žclim si potovati. Videla sem takorekoč vso Evropo, rada bi sla dlje, a ne tarn, kamor vsi hodijo. Do takrat pa born še naprej raziskovala naše kraje, vasi, hodila po poteh in gozdovih tu okoli. Ali gledaš Esmeraldo? Niti slučajno. A ne gre samo za to nadaljevanko, nasploh ne želim biti odvisna od takih reči, da bi bila vsak dan ob istem času kot privezana. To bi me preveč omejevalo, na ta način izgubiš svobodo, ne moreš nikamor... Pivo se je pravkar podražilo, kaj praviš na to..? Nie, me ne prizadene. Jaz sem bolj za vino, zanimi- vo pa je, da imam raje rdeče, kljub temu da sem (še vedno) Stajerka. Rdeče mi dvigne razpoloženje, belo pa me ponavadi razžalosti... Tekst in stike: Silvester Mavsar Mnogim, ki me poznajo kot odprto in dinamicno.se je zdela kaseta zelo otožna,celožalostna. Mene tak vtis ne čudi, saj moje pesmi nastajajo Iz takšnega razpoloženja. Za razlikood mnogih drugih glasbe namreč ne ustvarjam zaradi glasbe, ampak ker mi to pomeni neko vrsto pogovora, notranjega obračuna in sprostitve. EP OB^OfNIK MIMSTRI SI (SPET) PODAJAJO KLJUKE Čeprav je tudi v majhni regiji oziroma pokrajini (?) na jugu naše dežele nastopilo visoko, le z občasnimi plohami in, žal, tudi z ledenimi dodatki oprano poletje, se življenje (še) ni popolnoma umirilo. Občinski sveti naj bi v drugi polovici meseca julija opravili še zadnje seje (Brežice, Krško), v prvi polovici meseca pa so se kar vrstili obiski na visoki, ministrski ravni. Pri tern je prednjacil slovenski minister za kulturo Jožef Školč z obiskoma v Sevnici in Kostanjevici na Krki. Kulturno naravnan je bil tudi kratki obisk predsednika vlade Drnovška, ki je častni pokrovitelj 2. glasbenega festivala v Brežicah. Še največjo težo naj bi zato imel obisk kar dveh ministrov v Brežicah, in sicer prometnega Antona Bergauerja in ministra za okolje in prostor Pavla Gantarja. Tako so vse tri posavske občine doživele precejšnjo ministrsko pozornost v slabih štirinajstih dneh, kar ni ravno pogosto, še zlasti, ker (se) ni prav predvolilni čas. Ali so ti obiski prinesli kaj vec od že običajnih obljub?Težkobi rekli. Vendar je vsaj tisti del, ki je bil na očeh javnosti, pokazal, da je bilo poleg že običajno (rahlega) strankarskega pridiha vendarle kot skupni imcnovalec zaznati dokaj umirjeno, strpno, medsebojno jzmen- javo izkušenj in informacij, kakršne si je želeti rcsnimi funkcionarji in javnimi delavci. Ker o obisku kulturnega ministra piscmo na kulturni strani, naj tu na kratko navedemo, kaj smo lahko slišali od ministrskega dvojca v Brežicah. Poglavitni del delovnega srecanja s predstavniki brežiške občine so namenili se vedno nerešenemu vprasanju prehoda nove avtoceste skozi oziroma mimo naselja Catež ob Savi. Pogledi nacrtovalcev so namrec se vedno bistveno razlikujejo cxi želja in zahtev Čatežanov, s katerimi bi radi dosegli čimvečje soglasje se pred javno razpravo. To pa bo izredno težko, saj tako imenovane "tunelske" variante očitno niso sprejemljive tako zaradi cene (Bergauer) kot tudi prenesenega negativnega vpliva na okolje Dvorc in Prilip (Gantar). Župan Avsič je poudaril. da kljub ocitnemu razkoraku med obema stranema, še vedno upa, da bi ta del avtoceste vendarle ne bil prvi primer v Sloveniji, o katerem bi imel zadnjo besedo drzavni zbor. Povedal je še, da so Čatežani toliko bolj nezaupljivi zaradi negativnih izkušenj, ki jih imajo s sedanjo cesto, zato je potrebno d(xiatno preučiti vse moznc rcsitve in jih ustrezno argumentirati. Glcde priključka na avtocesto pod Mokricami ter tam- kajšnjegaoskrbnega centra so veliko bližje resitvam, ki bodo upostevale zahteve gledc varovanja gradu ter ostale naravnc in kulturne dedisčine. Najbolj konkretno so se na srečanju z ministroma lahko pogovarjali o izgradnji in ureditvi me- jnega prehoda Obrezje, za katcrega v Ministrstvu za prom- ct in zveze pripravljajo dokumentacijo in ki bo eden stirih najvecjih prehodov s Hrvaško. Marsikaj pa kaže tudi na to, da bo (v razmeroma kratkem času) moral ustrezati zahte- vam takoimenovanega schengenskega sporazuma, ki so se posebno ostre. Voznikom, ki se pogosto vozi jo na odscku magistralne ceste med Obrežjem in Drnovim, pa bo na- jbolj zanimi va informacija in obljuba prometnega ministra, da bodo, kljub predvidenemu začetku gradnje avtoceste za konec naslednjega leta, omenjeni odsek preplastili z as- faltom (že) letosnjo jesen. Informacija, da naj bi bila v kratkem vendarle podcljcna koncesija za graditev spcxlnjesavskih hidroelektram in da naj bi HE Bostanj zaccli graditi (že'?) v naslednjem letu, je samo podkrepila upanje, da bo Posavjc kmalu postalo pri- zorišče velikih invcsticijskih poscgov drave. Kolikšni pa bodo njihovi pozitivni ali negativni učinki na prostor, okol- je in predvsem posavsko gospodarstvo, bo ncmara cxlvis- no tudi od tega, kako previdno in hkrati široko bomo cxlpi- rali vrata ministrom. (S.M.) V AVGUSTU PRECEJ SEZONSKEGA DELA Po podatkih Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici bodo pod- jetja v Posavju od avgusta dalje potrebovala večje število sezonskih delavcev za delo v kmetijstvu, v glavnem za obiranje sadja in hmelja. Tako bo Vino Brežice potrebovalo za obi- ranje hmelja sredi avgusta predvidoma 20 oseb, Mercator Sevnica pa skupno z obiran- jem jabolk, ki bo trajalo do oktobra, približno 150 oseb. Sadjarska zadruga Artiče bo v času od druge polovice avgusta do prve polovice oktobra potrebovala 50 delavcev za obiranje jabolk in hrušk. Tron Krško nadaljuje z obi- ranjem jagod, za katere bo do konca leta po- treboval približno 95 delavcev. V Evrosadu Krško bodo po 15. avgustu začeli obirati hru- ske (potrebujejo 50 delavcev), od septembra do sredine novembra pa bodo za obiranje ja- bolk potrebovali okoli 100 delavcev. Ker bodo večino navedenih del poskušali iz- vesti z brezposelnimi osebami v obliki javnih del, naj navedemo, da oblika javnih del vklju- čuje brezposelni osebi plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, os- novno zdravstveno zavarovanje, nezgodno zavarovanje in zavarovanje za primer nesreče pri delu ter poklicne bolezni, plačilo v višini 70 odstotkov place po splosni kolektivni po- godbi za tarifni razred, v katerega so uvrščena dela, ki jih posameznik opravlja, ter povrni- tev stroškov prevoza na delo in prehrane. Vcč o navedenih delih pa bodo zaintercsirani lah- ko izvedeli na Uradih za delo v Brežicah, Krškem ali Sevnici. tiskarna DELAVSKA 6, 8281 SENOVO tel.: 0608/ 79-885 OBŽOFNIK ijn anketa KRŠKE PROMETNE ZAGATE Marjana Lileg, frizerski sa- lon na Vidmu: "V samem pro- mctnem režimu pravzaprav ne vidim druge možne rešitvc od obstoječe. Ker irnamo lokal takorekoč na samcni delovi- scu, nam izvajalcc vsaj omo- goča prevoz čez gradbišče. Naše stranke pa pridejo pes, scveda v manjšem štcvilu, kot sicer, saj mnogc menijo, da je lokal celo zaprt - glede na to, kjc so nahaja." Marija Kastelic, poslovod- kinja v prodajalni Labod Kr~ ško: "Če govorimo o sarni po- polni zapori, je bolje, da jc ta sedaj za celo delovišče, to jc za most in križiščc, kakor da bi bila ločcno in dvakrat. Pro- met nam je upadel v začetku zapore, kasneje pa se je stanje malo popravilo. Naše uslu- žbenke v glavnem pušcajo av- tomobile pri tovarni celuloze in pridejo na delo peš." Franci Škoda, vrtnar z Vid- ma: "Ce se odpravljaš na pot, si je potrebno vzeti re- zervni čas, sicer pa se izogi- bam nakupom na desnem bregu Save, kcr jc potrebno preko Vrbine na most. Gle- de na vsc skupaj, samo upam, da bo delo vsaj po- steno narejeno, tako da ne bo potrebno že čez nekaj let popravljati mostu ali kri- I žišča spreminjati." Ljerka Petakovič, knjižni- čarka na Vidmu: "Obvoz v začetku ni bil dobro urejen, pri- manjkovalo je tabel, sigjializa- cijc in obveščenosti. Ce greš peš v Krško skozi delovišče, kar je najkrajša pot, ni urejenc- ga pasu za pcšcc, kjer bi sc ti lahko gibali varno in da ob tem ne bi ovirali dela. Glcde obis- ka v knjižnici pa ne morem rcci, da so kakšna večja nihanja samo zaradi težav v prometu." Ivan Pešec iz Krškega, poslovodja v blagovnici na Vidmu: "Od zaprtja križišča pri naši blagovnici, to je 22.junija, ugotavljamo, da nam je dnevni promet up- adcl povprečno za 33 odstotkov. Štcvilo strank se je opazno zmanjšalo, saj k nam skoraj ni tistih rednih strank, ki živijo v starem delu Krškega." Rafael Kropec iz Vrbine: "Ker je zaprt most in križišče na Vidmu, poteka obvoz mimo nas. Promet je zelo gost in še hujše je (za voznike), ker je to v tej po- letni sezoni. V nočnem času je preveč hrupa, nekateri tudi objestno vo- zijo in na tem ostrem ovinku kar precej evilijo zavore. Dobro je vsaj to, da so zaprli cesto za promet mimo his. sicer bi gotovo vozili če/. naša dvorišča." Dulaga Dunlic, šofer iz Krškega: "Preko mostu se peljem vsaj trikrat, štirikrat na dan, ker pač moram in sc vedno malo zamudim.Če ni drugace urejeno, bo mo- ralo že biti v redu, ker dru- gega ni in tudi nihee nas ni vprašal, če je komu to prav ali ne." Tina Žokalj z Goleka. prodajalka v pekarni Slu- ga na Vidmu: "Menim, da bi morda lahko malo hitre- je delali in bi prej končali to zadevo. V službo se vo- zim zdaj dvakrat dlje, tudi vstati je potrebno prej. Sam promet v trgovini ni veli- ko upadel, ker prodajamo osnovno živilo, to je kruh, ki ga vsakdo potrebuje." S poletjem je Krško postalo veliko cestno delovišče, saj sredi mesta poteka temeljita obnova mostu čez Savo, nekaj kasneje pa se je začela tudi gradnja krožnega križišča na Vidmu. Prav slednja je s popolno zaporo ceste povzročila veliko sprememb v prometu med levo in desno stranjo občinskega središča, s tem pa tudi v odvijanju vsakdanjega življenja Krčanov in okoliških prebivalcev. Kako občutijo nove prometne razmere tisti, ki živijo ali delajo v neposredni bližini gradbišča? tli OBSBOrNIK Kdo in zakaj ukinja UNZ Krško POSAVJE - POKRAJINA Varnost je vrednota, katere se pogosto zavemo šele v vlogi žrtve, oškodovanca ali drugače prizadete osebe. Razmišljanje o varnosti dobi nekako drugo vsebino, ko smo sami prizadeti s prometno nezgodo, goljufijo, tatvino, nasiljem ali drugo obliko kriminala, ko sami poskušamo zaščititi svoje otroke pred uživanjem mamil, skratka, takrat ko potrebujemo policistovo pomoč. Dejavnost policije je pač storitev države, ki jo občani potrebujemo ter jo kot davkoplačevalci tudi plačujemo. Ocenjevanje uspešnosti policije lahko občani merimo le preko svoje varnosti. In s tega vidika nam je najbrž dopuščeno, da presojamo tudi aktualno vprašanje o nadaljnjem obstoju Uprave za notranje zadeve Krško. Iniciativa ministra Mirka Bandlja, da bi naj ukinili tri uprave za notranje zadeve v Republiki Sloveniji, med njimi pa tudi UNZ Krško, je naletela med občani na različne odmeve. Stališča do tega vprasanja so seve- da pogojena tudi z različnimi interesi. Od tistih, ki želijo zaradi lastnega nepoštenega ravnanja oslabiti policijsko dejavnost, do tistih, ki so s trenutnim de- lom policije nezadovoljni ter pričakujejo od njenega dela večjo učinkovitost. Politični interesi so se opre- delili za trenutni "veto", saj so posavski poslanci pri g. ministru dosegli, da se je vprasanje ukinitve UNZ Krško odložilo do konca lokalnih volitev. Kljub temu pa je ukinjanje UNZ Krško šc vedno aktualna tema, v tern smislu lahko razumemo tudi imenovanje g. Mi- he Molana za vršil a dolžnosti načelnika UNZ Krško za obdobje sestih nesecev. ~ Kaj je v ozadju te ministrovc iniciativc za ukinitev UNZ Krsko? Racionalizacija proračunske porabe jc uradno predstavljen vzrok, za katcrim se utegne skrivati predvsem močan dolenjski politični lobi in njegovc želje po priključitvi vsaj dela posavske regijc. Prve korake želijo storiti politiki LDS na podrocju državnc uprave, kjer so s scdanjo ministrsko struk- turo nesporno v odlični poziciji. Na novo zgrajena UNZ Novo mesto s svojimi prostorskimi kapaciteta- mi za tretje tisočlctjc ni zapolnjena, kar lc dodatno odpira apetitc na varnostncm podrocju, to je vključitev UNZ Krsko v UNZ Novo mesto. Politični interesi so narnreč na žalost pogojeni predvsem z interesom pridobivanja moči v posamcznih centrih odločanja, pri tern pa pogosto pozabljajo na interese državljanov. Zakaj nihče iz vrst strokovne javnosti MNZ RS posavskim obcanom doslej ni predstavil ciljev in posledic ukinjanja UNZ Krsko? Po- * „sameznc izjave vodstva UNZ Kr- sko dajcjostlutiti, da tu- - c|i znotraj OBŽOrNIK :fi3 BREZ SVOJE policqmP policije ni bilo strokovnih razprav o tern vprašanju. Očitno so parcialni politični interesi ponovno prev- ladali nad potrcbnimi policijskimi znanji, na žalost pa sc bodo poslcdicc takšnega ravnanja vcrjetno odra- zile v zni/ani varnosti posavskih občanov. Geopolitični polo/.aj Posavja sam po scbi pomeni našo varnostno izpostavljenost, ki smo jo občutili žc obosamosvajanju slovenskedržave. Migracijski tok- ovi, ki jih prinašata magistralna cesta M1 in železniško omrežjc, že v sedanji fazi - brez dokončno odprtih poti prcko Balkana na Bližnji vzhod - prinašajo tudi povcčano kriminalno izpostavljenost. V teh migraci- jah ne smemo pozabiti 1,5 milijonskcga mesta Zagrc- ba, ki tradicionalno povzroča dodatnc kriminalnc gravitacije na posavski prostor. Gospodarska struk- tura posavskega prostora zaradi svoje turistične in tr- govinskc naravnanosti Ic dodatno vzpodbuja in povcčuje dnevnc migracijc ljudi. Poleg pozitivnih lahko negativnc posledicc tch migracij občutimo že dancs v pojavnih oblikah organizirancga kriminala, ko lahko lc-tcmu pripisujcmo porast štcvila uživalccv maniil na območju Brcžic, ko zaradi tihotapljcnja orožja iz sosednjc Hrvaške prihaja do strelskih obračunov mcd različnimi kriminalnimi populacijami, ko se razvija specifična mcjna kriminalitcta itd. Migra- eijske tokovc iz soscdnjc R Hrvaškc občani Posavja torcj ncposrcdno občutimo že dancs na zmanjšani lastni varnosti. Obvladovanje kriminalnih pojavov v migracijah z Balkana je edcn od temcljnih pogojcv za vslop Slove- nije v Evropsko zvezo, torcj bo tudi v prihodnosti to regijsko znadlno varnostno vprasanje Ic pridobivalo na pomcnu. Tako varnost občanov Posavja kot zahtcvc EU iz schengenskega sporazuma narekujejo obstoj učinkovitc policijc v našem krajcvncm prostoru. Kakrsnikoli strokovni argumenti o povcčani učinko- vitosti policijc s prcsclitvijo sedeža UNZ Krško v do- lenjsko metropolo bodo očitno le pesek v oči za vsc tiste, ki z.clijo v Posavju imeti odgovornc policijskc uslužbcncc za boljso varnost občanov. V ncuradnih stikih s krskimi policisti lahko dobi- mo šc dodatnc argumente, ki govorijo proti ukin- janju UNZ. Majhnc uprave za notranje zadcvc so se v slovenskem prostoru uveljavile kot izredno učin- kovite po raziskanosti kriminalitete. Tako so imele vse manjšc UNZ v letošnji prvi polovici leta razis- kanost kaznivih dciimf^B^ffiPJF/r. ITKZ"MffifBBfflH preko 70%, medtenrffWBlMni8ki>au^|J^MBnB^B janj v velikih upravah, kot je UNZ I^unTjana^iTRWWi slabša (celo izpod 50%). Veliki sistemi v policiji so očitno tcžje vodljivi in manj učinkoviti, zaradi cesar utegnc biti iniciativa ministra Bandlja po zdruzevanju uprav za notranje zadeve dodatno strokovno vpra- šljiva. Nuklearna elektrarna Krško predstavlja ekološko najbolj rizični objekt v državi, glede katerega je na prvem mestu njegovo preventivno varovanje. Vloga policije je tu nesporno pomeinbna ter pogoje- na z neposrednimi osebnimi povczavami policistov in ljudi. Podobnp so domači policisti prepričani, da ima Posavjc negativne izkušnje z odtujenostjo policije od aktualne varnostne problematike Posavja pred le- tom 1980, ko v nasem prostoru šc ni bilo uprave za notranje zadeve. Vcčina so- govornikov je namreč prepri- čana, da je splosna varnost v določcni rcgiji vedno boljsa takrat, ko so zanjo odgovor- ni tisti, ki sami živijo v tem prostoru. Na osnovi navedenega lah- ko hitro zaključimo, da se je z vidika varnosti prebivalcev potrcbno zavzeti za obstoj UNZ Krško. Ministru Mirku Bandlju in njegovemu najvi- šjem vodstvu moramo post- aviti jasno zahtcvo, da jc po- trcbno v obstoječem organi- zacijskcm sistemu končno poskrbcti za dvig kvalitete dela. Kljub temu, da se za- vzemamo za "krško polici- jo", smo hkrati zainteresirani za njcno kakovostno preo- brazbo. Naša varnost pa se bo prav gotovo dvigovala le z vecjo sposobnostjo policije za vzpostavljanje partnerskih odnosov z nami - občani in državljani. Bojana Mavsar jflte OB^OfNIK od sotle do krke in čez... Komentar ATOMSKI PINGPONG Nedavna odločitev slovenske strani, da vloži tožbo proti hrvaški državi zaradi dolgov do nuklearke, je le nekakšen nov udarec (forhand?) v dolgotrajni partiji pingponga, ki ga igrata obe strani že od časov, ko je bila ta športna disciplina še mnogo popularnejša v skupni državi. Dejstvoje, daHrvati ne morejopozabiti, kako je NE Krško postala in ostala edina izmed dveh takrat dogovorjenih atomskih elektrarn, toliko bolj, ker sami niso uspeli zgraditi zadovoljivih nadomestnih virov električne energije, ki so jo prej (poceni) dobivali tako iz Bosne kot ostalih predelov nekdanje države. Jasno je tudi, da pri tako velikih objektih ne gre le za koristi od proizvoda samega, v tern primeru električne energije, pač pa so taki objekti zanimivi tako v času gradnje, obrato- vanja, vzdrzevanja kot, zlasti v novejšem času, tudi zapiranja. Obstaja ocena, da je v času graditve in tudi prva leta obratovanja hrvaška stran, zlasti po zaslugi dovolj mocne in spret- ne kadrovske zastopanosti na vodilnih mes- tih v elektrarni, uspesneje koristila "stranske" efekte velike investicije. Po slovenski osamosvojitvi je prihajalo tudi do postopnega "osamosvajanja" slovenskega dela vodilne ekipe v elektrarni, ki za vse večji obseg zunanjih storitev, zlasti pa vzdrževalnih del angažira domača, t.j. slovenska podjetja. Z nenehnim poudarjanjem hrvaskih dolgov za plačilo dobavljene elcktricne energije in tako imenovanega hrvaškega dela v sklad za zapiranje NEK je njeno vodstvo tudi v javno- sti pridobilo nekaksen alibi za ostrejše ukrepc pri izterjavi. V ozadju grc najbrz tudi za partijo, pri kateri je v igri veliko manjsih, a po zneskih za na- vadnega obcana velikanskih poslov, ki so in bodo se dolgo zanimivi za posameznike in skupine tako na eni kot drugi strani. vSedanja kadrovska sestava (Hrvati jo želijo že nekaj časa spremeniti!) omogoča določeno pred- nost slovenski strani, a tudi hrvaška je toliko zastopana, da imajo v Zagrebu se vedno do- volj "insiderskih" informacij, torej tudi o morebitnih "nepravilnostih" komercialne na- rave v elektrarni. Morda je prav v tej smeri pričakovati povrat- ni (backhand) udarec, ki ga jc najavil Zagreb z obljubo, da ima na voljo se nekaj (nc- pričakovanih?) adutov. Ne da bi se spusčali v presojo ali so vložena tožba in najavljena protitožba kaj vec (xl taktičnega zastrasevanja, ne smemo pozabiti, da gre za objekt, ki stoji in obratuje v naši neposredni sosesčini in od katerega obcina Krsko, ne glede na to, kdo jo vodi, pričakuje tudi v bodoče precej de- narja, čctudi dobljencga zdolgoverižnimi ko- mpenzacijami in drugimi posrednimi plačili. vSaj ga, vsaj zaenkrat, ni videti pod občinskim sonccm junaka, ki bi sc scstavil proračun brcz atomskega prispevka. Krško, ki je, vsaj tako je videti, vzelo nuklear- ko za svojo, je postalo tudi v siršem smislu dragocena lokacija za vse (bodocc) jedrskc objektc, za katerimi stoji vclik denar in niso brez vpliva in odziva na politični sceni. Usodnejša napaka vodstva NE Krško, clek- trogospodarstva ali države, kdor pač vodi stratcgijo in zadaja posamczne udarce, bi zato lahko imela neslutene posledice. Se zlasti, ker Krčani, čeprav si to neradi priznajo, ostajajo samo včasih bolj, daigic rnanj zainteresirana publika, ki opazuje igro, ki jo igrajo preko njenega polja. (S.M.) OBISK IZ OBRIGHEIM/^ Marsikdo v Krškem je sicer že slišal za me- stece Obrigheim v Nemčiji, a le nekateri vedo, zakaj je prišlo do sodelovanja med obema občinama, ki ga seveda niso preki- nili niti z osamosvojitvijo, kakor se je to zgodilo, vsaj formalno, s srbsko Bajino Ba- što. Kot je Krško kraj s prvo jedrsko elek- trarno v Sloveniji (prej Jugoslaviji), tako so v Obrigheimu že leta 1969 pognali v obratovanje prvo nemško nuklearko, ki je tudi enakega tipa kot naša (PWR). Zato so jo obiskale tudi prve skupine funkcionar- jev iz Posavja, ki so se seznanjali z novo tehnologijo v bolj razviti Nemčiji. Kasneje, ko je krška elektrarna že obratov- ala, so medsebojne stike navezali športni- ki, kulturniki in druge skupine iz obeh občin. Ena od konkretnejših oblik je vseka- kor vsakoletna udeležba naših kmetic na vsakoletnem Killianovem sejmu v Obrig- heimu. V prvi polovici meseca julija je v Krško prispela delegacija iz Obrigheima, pod vod- stvom tamkajšnjega župana Lauerja, ki so ga spremljali nekateri člani občinskega od- bora, vodilna moža njihove elektrarne in predstavniki gasilcev. Prvi in drugi dan obiska so si gostje iz Nemčije ogledali nekaj kulturnih in tu- rističnih zanimivosti, nato pa so jih sprejeli na občini župan Danilo Siter, predsednik občinskega sveta Franci Bogovič, podpred- sednik Stane Dvoršek, nekateri predstavni- ki strank, v imenu NE Krsko pa Janko Špi- ler, vodja splosnega in kadrovskega sek- torja. Poleg običajnih vljudnostnih pozdravov in medsebojne izmenjave informacij smo ob srečanju lahko zasledili /eljo po čvrstejšem gospodarskem sodelovanju in zlasti s stra- ni predstavnikov NE Obrigheim po kon- kretnejši izmenjavi izkušenj zosebjem NE Krško, ki so jo obiskali naslednji dan. Za- nimivo je, da so v nemški elektrarni za- menjali uparjalnike že v osemdesetih lctih. Na sliki: Izmenjava daril med iupanoma Krškega (Danilo Siter) in Obrigheima (Ro- land Lauer). oBaorNiK ;«1 ...odsotledokrkeinčez EVROPSKEIDEJE NA KOLESIH Po brcžiških ulicah je v soboto, 4. julija 1998, vozila večja skupina kolesarjev različnih sta- rosti iz Francije, Nemčije, Madžarske in Pol- jske, ki v okviru tradicionalnega potovanja (EUROTOUR) po evropskih državah spo- znavajo tamkajšnje kraje, Ijudi in običaje ter sirijo ideje o združeni Evropi. Pred občinsko stavbo je svojevrstne ambasadorje sprejel brežiški župan Jože Avšič, nato pa so si kole- sarji na hitro ogledali brežiški grad in zbirke Posavskega muzeja. Sevedajih je najbolj na- vdušila akustična viteška dvorana, v kateri je eden izmed udeležencev poskrbel za prijet- no presenečenje in očitno vešče zapel kole- gom in gostiteljem. Potem so se kolesarji napotili še v cerkljansko vojašnico, v kateri je potekalo srečanje veteranov obeh vojn, za- tem pa so potovali naprej proti Ljubljani. NEIŠČEJO POMOČI Zvonimir Škofljancc je na junijski seji Občinskega sveta Brcžic postavil vprašanje o problcmatiki razširjenosti mamil v breži- ški občini. Dr. mcd. Ksenija Znidaršič je kot vodja Centra za zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog je pripraviia pisni od- govor v katcrcm navaja, da je zloraba drog tako v brcžiški občini kakor v celotnem Po- savju v porastu. Na to kaže podatek, da se je štcvilo obravna- vanih odvisnikov (13) od septembra lan- skega leta, ko je bil Center ustanovljen, sko- raj potrojilo. Predvidevajo, da je realna oce- na prav gotovo dosti višja, saj so primeri, ki jih obravnavajo, odvisniki od heroina, osta- lo pa daje slutiti, da gre za veliko razsežnost uporabe marihuane in novih sintetičnih drog pri mladostnikih v našem prostoru, ki pa, na žalost, ne isčcjo pomoči. Oceno je podala tudi Marjetka Žigante, sic- cr direktorica Centra za socialno delo v Brežieah, kjer prav tako ugotavljajo, da se sami odvisniki in njihovi starši na njihov naslov obračajo zelo redko oz. v dosti manj primerih, kot je ta socialno patološki pojav razširjen. Pri tem tudi podarja, da morajo v procesu uspešne rehabilitacijeodvisnikabiti vključena tudi njegova družina in druge os- ebe, ki mu veliko pomenijo. POSAVJE-SKUPNO OGNJIŠČE Tako ime nosi poletna sola, ki so jo doslej že petkrat organizirali v različnih krajih Posavja s pomočjo Območnc enote RZZ in drugih- sponzorjev. In kaj so zapisali ob zaključku? "Prvič pred petimi leti v Scvnici, kjer so mladi (skupaj z mentorji) v štirih delavnicah preverjali svojo ustvarjalnost. Ogenj je bil še mlad. In lctošnja poletna sola spet v svojem rojstnem kraju. Sicer nekoliko sta- rejša, toda še vedno otrok, zvedav, radoživ, tudi nagajiv in trmast. Tudi ogenj še ni po- gasnil. Letos so ga razpihavali zvesta ču- varja prof. Alojz Konec, mentor likovne delavnice in prof. Alenka Zuraj, vodja po- letne sole in hkrati mentorica literarne delavnice, pridružil se jima je prof. Dušan Klenovsek, mentor naravoslovne delav- nice. In udeleženci? Polovica Posavčanov, ostali iz drugih slovenskih regij. Večina prvič, nekaj "veteranov", Med njimi tudi eden, zdaj že student, ki prihaja vsako leto." Na zaključni prireditvi, ki je bila 4. julija na sevniskem gradu, so udeležence in obiskovalce pozdravili Tone Koren, direk- tor OE Sevnica, France Belčič, pomočnik direktorja RZZ in Slavko Vilčnik, clan UO RZZ. Zanimivo, bogato in prijetno pred- stavitev delavnic je s svojimi pesmimi pope- strila Stanka Macur. PETDESET LET ZAVAROVALSTVA Že v začetku letošnjega leta je Območna enota Zavarovalnice Triglav v Krškem raz- pisala natečaj za izbor najstarejše zavarov- alne police na področju Posavja. s čimer je želela na svojevrsten način obeležiti okro- gli jubilej - petdesetletnico zavarovalstva na našem območju. Na posebni slovesnosti, ki je bila v petek, 10. julija 1998. v Krškem, so za najstarejso razglasili zavarovalno polico iz leta 1917, s katero sta Franc in Ivana Siderman za- varovala stanovanjsko hišo v Okroglicah. Tudi drugi zbrani dokumenti v tej akciji pričajo o tradicionalni skrbi naših Ijudi za varovanje premoženja. Po končani sloves- nosti, katere se je udeležila tudi direktorica Zavarovalnice Triglav Nada Klemenčič, so si prisotni lahko ogledali pred kratkim ob- novljene poslovne prostore krške območne enote. SINDICIRANOPOSOJILOZA BANKO CEUE V sredo. 15. julija 1998. so v prostorih Celjske mestnc hranilnice podpisali pogcxibo o najemu sindiciranega posojila v višini 20 milijonov DEM. Banka Celje se je za pridobitcv taksnega, razmeroma ugodnega posojila za dobo 7 let in 1 dan, od sindikata avstrijskih in nemškihi bank odločila zaradi pomanjkanja dolgoR)čnih virov financiranja in na podlagi povpraševanja svojih komintentov po takšnih posojilih. S pridobljen- imi sredstvi po zelo ugodni obrestni meri bo Banka Celje znatno izboljšala strukturo virov financiranja banke. Ali ste že naročili vaš edini lokalni časopis i ^.i bi oa iskali ah*si ca sposciali, pcklij;.:- I 0608/ 20-320! CJ: OBägOFNlK mozaik KUSELJ NAJVIŠJE Na 7. odprtem prvenstvu Medimurja v amaterski radiogoniometriji na 144 MHz (UKV), ki je bilo 11.7.1998 v Murskem Središču na Hrvaškem, je ekipa radioklu- ba Krško ponovno segla po visokih uvrstit- vah. Med devetimi sodelujočimi radioklu- bi je krški klub osvojil skupno 3.mesto, v kategoriji: DAMEjeCvetka Mavsarosvoji- la 2.mesto, mcd JUNIORJI je Darko Arh zasedel 4.mesto in Damjan Klincc 5.mes- to, v kategoriji VETERANI pa je Jane/. Kuselj osvojil najvišje - l.mesto. ~* POSTALI SMO KOLESARJI V 3.r. smo vsi radi hodili h kolesarskemu krožku. Ko smo že veliko znali, smo pisali teste in jih uspesno opravili. Komaj smo čakali, da smo se začeli voziti s kolesom. Morali smo vložiti veliko truda. da smo bili pripravljeni za preizkus. Pri tem so nam veliko pomagali policisti i/. Krskega. Ko nas je čakala zadnja vožnja, smo bili vsi trdi od strahu. Vedeli smo, da jo moramo opraviti brez napak. Bili smo veseli, ker smo vsi opravili izpit. Nestrpno smo cakali napodelitev izpitov. Podelil nam jih je pol- icist, gospod Ivan Kostrevc. Tako smo tudi mi postali pravi kolesarji. S KOLESOM SE BOMO VOZILI LE S ČELADO! (Učenci 3.r. Ovš Koprivnica) POZDRAV IZ NEREZIN Tik pred zaključkom redakcije smo obiskali tudi skupino otrok, ki v organizaciji Zveze prijatcljcv mladine Krško letujc v počitni- škem naselju Nerezine na otoku Lošinju. V prvi izmeni je 41 otrok iz sevniske in krske občine, predvsem takih, ki imajo zdravstvene težave. Medtem, ko bomo to objavili bodo otroci sicer že doma, vendar kljub temu bralcem in staršem posiljajo lepe morske pozdrave in sporočajo, da se imajo dobro. NAZDRAVJE Na otvoritvi razstave Gorseto- vih slik in plastik, ki je bila 17. julija 1998 v Lamutovem likov- nem salonu v Kostanjevici na Krki, se je zbralo veliko tistih, ki kaj pomenijo v kulturnem in političnem življenju v krajih bli- zu in nekoliko dlje od Kostan- jevice. Zato tudi ni manjkalo fo- tografov in drugih belez.nikov "NIKOLISAMI'98" Pod sloganom "Kadar boli živ- Ijenje - Rdeči križ in Vi", pote- ka humanitarna akeija zbiranja sredstev Rdečega križa Slov- enije. Vsa gospodinjstva v Slo- veniji kakor tudi pravne osebc, skupaj jih je bilo kar 78.000, so preko pošte prejeli prošnjo za pomoč. Nanjo se je do konca mesecajunijaodzvalože 15.014 donatorjev, pravnih in fizičnih oseb, ki so svoja sredstva na- menjali predvsem socialno ogro- ženim posameznikom in dru- žinam oz. za program pomoči revnim in brezposelnim. Sicer pa se v teh socialno-humani- tarnih programih denar lahko namenja tudi za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin, kot pomoč bolnim, invalidnim in ostarelim, pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, za prepreče- vanje vseh vrst zasvojenosti, za delo z mladimi, pornoci pa so deležni tudi brezdomei. Rdeči križ Slovenije se zahval- juje vsem, ki so sredstva že na- kazali kakor tudi tistim, ki boste po svojih močeh ta sredstva še prispevali. ŽR: Rdeči križ Slovenije 50101- 678-51579, humanitarni prispe- vek 018, s pripisom erke progra- ma, ki mu želite nameniti sred- stva. družabnega dogajanja. Tudi naš sodelavec Drago Petakovič je bil uspešen, na f'o- tografiji je namreč ovekovečil državnega poslanca Braneta Janca, ministra za kulturo Jožefa Školča in Petra Žiganteja, (po neuradnih virih) novoizbranega županske- ga kandidata v občini Krško iz vrst LDS, sicer pa direktorja Savaprojekta. VITEZI IN ČAROVNICA V okviru drugega festivala stare glasbe Brežice '98 smo lahko v parku pod gradom na topel polctni večer spremljali namesto zaljubljcnih parčkov ognjcvitc vrance in njihove jezdece, ki so se spopadali na Aronovcm viteškem turnirju. Na grajskem dvorišču so nam organizatorji skušali prikazati stare case s srcdnjeveško tržnico, posebno obiskano pa je bilo večerno sežiganje čarovnice, ki mu je sledil krajši ognjemet. OfägOFNIK \$ß mozaik ^ KRŠKO SE JE PREDSTAVILO V easu od 13. do 18. julija 1998 se je v okviru kul- turno-turističnc ra/.stavc Slovcnskc občine se pred- stavljajo v ljuhljanskem potrošniško.infbnnativnem centru Domus prcdstavila tudi občina Krško. Ob de- gustacijah domaeih jedi, predstavitvi domačc obrti, nastopih Ijudskih pcvcev in godcev so sodclovala nekalcra turistična društva (Zdolc, Kostanjevica. Bres- tanica). kulturne skupine in turistične kmetije. VSELAHSOPRAZNOVALI V krajevni skupnosti Dobova so se letos že drugič odločili, da praznujejo krajevni pra/nik i/vcn srcdišča KS, torej v posameznih vaških skupnostih. Letos je bilo vesclo v Selah pri Dobovi. kjer so vaščani odprli prenovljeni gasilski dom, s katerim so tamkajšnji vaški skupnosti zagotovljeni šc boljši pogoji /a delo in sode- lovanje na razlienih področjih. NAŠTEVANJE Ko jc poletno pristri/eni slikar Joze Marine (na sliki desno) na druzabnem sreeanju ob Goršetovi razstavi v Kostanjevici oznanil, da bo jeseni naposled zagledala luč sveta njego- va monografi ja, za katero bo potrebno odštcti 5.(XK) tolarjev. ga je krski župan Danilo Siter brž potolažil, da bo vsak kandidat za novega župana kupil vsaj en izvod, če le da kaj na svojo kandidaturo, pardon, na kulturo. In mu je takoj nastel vsc poteneialne kandidate. Ampak, Jože. glej. da bo knjiga izšla še pred volitvami, dodajamo mi. SOLA DEDKOV IN BABIC Na scvniškem gradu bo polcg same mogoene zgcadbe, njenega dvorišča in stcvilnih likovnih tcrdrugih zbirk oizgnan- cih, gasilstvu, športu, zlasti mlajšim obisk- ovaleem zanimivo videti in sesh v stare klo- pi učilnice iz prve poloviec tega stoletja, v kateri ne manjka niti palica. kot takrat "p°P- ularni" vzgojni pripomoček. BREŽICEŽEV EVROPI Medtem ko se v sosednji občini hvalijo z atomsko elektrarno in še z nckaterimi atributi zahod- nega tipa, so v Brezicah pohiteli in začeli pri repu. Kot je bilo v navadi v srednjem veku, je brcžiški župan Jože Avšič ob strokovni asistenci šefa breži- skega muzeja Teropšiča ročno razvil evropsko zastavo čez bal- kon brežiškega gradu - v znak. da je trdnjava padla - pod pritis- ki Evrope. Kaj bodo na tako naglico dejali domači kmetijei. nam do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti. p o s a v s k i pfäprp POČITNIŠKE AKTIVNOSTI ZA OTROKE Obveščamo otroke in starše, da bo Društvo IZVIR izvajalo počitniške ak- tivnosti za otroke v starem delu Krškega, v parku poleg knjižnice. Počitniske aktivnosti se bodo izvajale v začetku avgusta in sicer od 3. do 7. avgusta v času od 9. do 13. ure. Otroci pridejo vsak dan ob 9. uri pred knjižnico. V primeru slabega vremena bodo počitniške aktivnosti v prostorih društva, ki so poleg parka in v gasilskem domu. Program bo raznolik in zanimiv, tako da bo vsak otrok našel nekaj zase. Odvi- jale se bodo delavnice: likovna, športna, kuharska, frizerska, taborniška. ekološka in veliko različnih iger. Udeležba je brezplaena. otroei bodo dobili tudi malico in sok. Vabljeni! IS; OB^orNiK promet NOVI KRŠKI HOST ŠE VISIV ZRAKII V junijski številki Posavskega obzornika smo že pisali o novi krški obvoznici in predstavili mnenje Starovaščanov, ki graditvi nasprotujejo oz. nasprotujejo načrtovani trasi, ki neposredno posega v njihovo življenjsko okolje. Čeprav so ideje že stare in rešitve že dolgo pripravljajo, je zdaj (kot že večkrat) prišlo do časovne stiske, saj bo v zelo kratkem času očitno potrebno sprejeti odločitev, ki bo v vsakem primeru imela daljnosežne posledice za Krško in njenih sedem do osem tisoč prebivalcev. Občina Krško je prvotno shemo obvoznice z izhodom izven naselja Stara vas na Sloko ces- to sprejela že leta 1982 (kot varianto 5) v ur- banističnem načrtu in jo tudi zajela v dolgo- rocnem planu za obdobje leta 1986-2(XX). V letu 1994je bila sprejeta nekoliko spremenje- na varianta, ki pa jo je predlagala Republiska uprava za ceste na podlagi Študije prometnih tokov v mestu Krško, ki je pokazala, da pr- votno omenjena varianta pravzaprav ne rešuje prometne problematike (preveč se oddalji cxl mestnega središca Videm), ki nastaja v Krskem na obeh bregovih Save, čemur smo priča tudi sedaj, ko se izvajajo sanacijskadela na mostu. Podjetje IBTTrbovljeje na podlagi omenjene studije pripravilo v letu 1996 idejni projekt te "sporne" obvoznice. Ta bi potekala cxl križišča pri Nakupovalnem cen- tru Krsko, mimo po- slovnih zgradb Alufina- la in Job - Avto Puntar ter Cestnega pcxljetja Novo mesto - sektor Kr- sko, kjer bi prečkala z novim mostom Savo ter se priključila na že ob- stoječo cesto ICEC - NEK. Od tarn bi se na- daljevala preko sadovn- jaka mimo transforma- torske postaje proti Cesti 4.julija na videmski stra- ni in "sestopila" na ces- to R 362 v Stari vasi nasproti cerkve sv. Mi- haela, kjer je cesta s 6 m dovolj široka za kri- žišče s primerno, najverjetneje semaforizirano signalizacijo. Kaj bi pravzaprav s tern pridobili? Na kratko bi lahko zapisali, da se bo s tako izvedbo razbremenilo križišče na starem mostu kakor tudi videmsko križišče, ker bi se prometni tok- ovi porazdelili, se najbolj pa bi bilo prizanese- no najbolj obremenjeni Cesti 4.julija v odseku križišča in odcepa s Cankarjevo ulico v smeri Stare vasi, ki jo dnevno prevozi preko 14.CXX) vozil. Potemtakem obvoznica, ki bi ji lahko rekli tudi cesta lokalnega pomena, ne rešuje samo obstoječega prometa, ampak bi bil ta prepolovljen tudi v sami Stari vasi. Razredčcn bi bil tudi tovorni promet, ki ga pot ne vodi več proti centru mesta, temvec se loci pri Nak- upovalnem centru in izstopi že na cesti ob Savi v bližini ICKC-a, kamor je najvec tovornega prometa tudi namenjeno.Tranzitni promet proti Stari vasi pa bi bilo, po besedah načrtovalcev, mogoce izlociti zadministrativnimi ukrepi. Omenjena cesta bi tudi v prihodnosti vodi la mimo NEK ob reki Savi v Brczicc, na kar računajo tudi v sosednji občini, saj bodo Brc- žičani ob graditvi svojega krožišča pri Inter- marketu (priprave že potekajo) zgradili tudi peti krak, na katerega naj bi se ta medmestna cesta priključila. Tudi Stara vas bi bila v tern prime- ru dodatno prometno razbremenjena, vsaj kar se tiče vozil, ki bi prihajala z desnega brega Save. Če ne prej, bo ta povezava z Brežicami postala brzkone aktualna ob zgraditvi avto- ceste, na kateri bo stala cestninska postaja in je prav gotovo vecina domačinov iz obeh občin ne bo uporabljala za medkrajevni promet. Prav tako pristojne službe menijo, da ne bo prišlo do povečane emisije izpustnih plinov in hrupa, ker bi potekalo manj prometa čez strnjeno na- selje Stara vas, za nočne ure, nedelje in prazni- ke pa tako vemo, da Krško zapade skoraj v. popolno mrtvilo. Ni pa mog(x:c zanikati dejst- va, da bi bile bolj izpostavljene hi.se v neposredni bližini novega križisca. A zal se ni bilo ceste, ki bi bila zgrajena na "zadovoljstvo in odobravan- jc" vseh strani. Ker pa nc gre samo za Süiro- vaščane, temvec za rešitev prometne problem- atike v mestu Krsko, bi bilo prav gotovo po- trebno se enkrat stipno prctehtati argumente ene in druge strani, kajti časa za (xllocitev in spre- jern lokacijskega načrta zmanjkuje. Delitev lokacijskega načrta namrcč ni možna. To pomeni, da bo potrebno sprejeti ali zavrniti omenjeno varianto obvoznice, s tern pa tudi novi most čez Savo. V primeru pozitivne odločitve je potreb- no pohiteti z vsemi dovoljenji in že v mesecu oktobru sprejeti lokacijski na- črt. Most bi lahko pričeli graditi takoj v naslcdnjcm letu, saj sc načrtovani prevoz uparjalnikov neza- držno bliža. V na- sprotnem primeru bo tovor potoval preko Brežic, kjer bodo obnavljali cestno in- frastrukturo in kjer se menda republiskega denarja in prednosti, ki bi jih bili dcležni, ne branijo, pač pa si zanje mocno priza- devajo. Kdo bo torej hitrcjši, kdo spretnej- si, da bo denar takorekcx: "pobral s ceste"? Krsko ga vsckakor ne bo dcležno, če sc (xJpove pre- vozu uparjalnikov, graditev omenjene obvoz- nice v drugačni varianti pa se bo pomaknila se za vrsto let. Tistim, ki sc rxxlo (xllocali, seveda ne bo lahko. Odlocali bcxlo v imenu vsega "Ijudstva", odločitev pa ne bo mogla biti v skladu z interesi in željami vsakega posameznika. Upamo lah- ko le, da vsaj v tern primeru strankarski veljaki ne bodo zakuhali prevrcxiega volilnega golaža, kajti mostovi (zaenkrat) še ne padajo z neba vsaka štiri leta. B. Mavsar oBOTiK :«a zdravstvo V PRICAKOVANJll prve vzajemne zavarovalnice pYoStTo- voljnih zdravstvenili zavarovanj Nedavno sprejeti amandmaji k Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v svojih določilih zavezujejo vse ponudnike prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj za doplačila, da organizirajo svoje delovanje na področju prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj po načelih vzajemnosti. Takšno vizijo je Zavod že zapisal tudi v svojem strateškem razvojnem programu zdravstvenega zavarovanja. Spremembe, ki jih je na področju zdravstvenega varstva uvedel Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju leta 1992, so bile predvsem v tern, da je posameznikom naložil del odgovornosti za socialno varnost in mu hkrati dal možnost, da svobodno izbira oblike, načine in obseg zavarovanj za različna socialna tveganja. Zavarovanje celote socialnih tveganj je zagotovil z uvedbo obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Zahtevc po upravljanju zdravstvenih sto- ritev so v stalnem porastu, takšne trende pa je moč pričakovati tudi v prihodnje. Vseh potreb zavarovancev tako tudi v pri- hodnosti ne bo mogoče zagotoviti s soli- darnostjo v obveznem zavarovanju, temveč si bodo morali zavarovanci določen del teh pravic zagotoviti s prostovoljno vključitvijo v eno izmcd oblik vzajemnega zavarovan- ja. Glede na to, da si Zavod prizadeva za uveljavitev neprofitnih zdravstvenih zavar- ovanj, ki bi delovala na prostovoljni os- novi, jc njegovo delovanje usmerjeno k ustanovitvi nove družbe in sicer družbe za vzajemno zavarovanje. Le-ta naj bi se uvcl- javila kot prva specializirana zavarovalni- ca na področju prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v Sloveniji. Nanjo bi se, kot to določa Zakon, prenesle vse zavarovalne pogodbe in tudi vsa sredstva, torej vse do- sedanje pravice in obveznosti. Posamezniki naj bi se kot do sedaj prosto- voljno zavarovali za posamezna tveganja oziroma negotove dogodke, katerih posle- diea so stroški, povezani z opravljenimi zdravstvenimi storitvami, ki niso pravica v obveznem zavarovanju. Značilno za vzajemno zavarovalnico je. da je last članov družbe, ki preko skupščine odločilno vplivajo na njeno poslovanje. Tako sc zavarovanci pojavljajo v dveh vio- gah; na eni strani kot zavarovanci, ki uvel- javljajo pravice iz sklenjenih zavarovanj in na drugi strani kot aktivni člani družbe. ki torej preko skupščine odločajo o bistvenih vprašanjih v zvezi z delovanjem družbe. Namen vzajemne zavarovalnice ni v pri- dobivanju dobička, kot to velja na primer za delniško družbo. Njen glavni cilj je za- dovoljevanje interesov članov družbe v smislu zagotavljanja zdravstvenih storitev po načelu izravnave odhodkov in prihod- kov in ob čim nizjih stroških poslovanja. Člani družbe plačujejo zavarovalno prem- ijo kot akontacijo, katere višina zagotavlja predvsem varnost zavarovanja in likvidnost pri izplačilu zavarovalnin. Varnost plasira- nih sredstev, njihovo oplemenitenje in odva- janje za zakonsko določene rezervacije bo- do glavne naloge vzajemne zavarovalnice. Z oblikovanjem rezervacij se bo zavarovari- cem zagotavljala zdravstvena in socialna varnost za življenjska obdobja, ko so zdravstvena tveganja in višina odškodnin višja od povprečno pričakovanih. V ospred- ju aktivnega poslovanja zavarovalnice bo zagotavljanje kvalitetnih in zanesljivih zdravstvenih storitev ter izpolnjevanje po- godbenih obveznosti tako do zavarovancev kot tudi do izvajalcev zdravstvenih storitev. Tudi to je Zavod že zapisal v strategiji raz- voja prostovoljnega zdravstvenega zavar- ovanja. Da bo Zavod tudi v prihodnje re- aliziral zastavljene cilje, mora voditi us- trezno politiko premij, ki zagotavlja stabil- nost poslovanja prostovoljnega zdrav- stvenega zavarovanja in pričakovan nivo zdravstvene varnosti. V letih 1996 in vse do februarja 1998 Zavod ni spremljal višine premij za doplačila. Upostevaje popuste v skladu s premijsko politiko so zavarovanci povprečno vplačevali premijo v višini cca 1656 Sit mesečno. Rezultati finančnega poslovanja v letu 1997 pa so zahtevali nuj- no povisanje premije. Tako se je premija s 1. februarjem povišala povprečno za 360 Sit in s 1. junijem še za 246 Sit do 492 Sit, odvisno od višine popusta, ki pripada po- sameznemu zavarovancu. Planirani rezul- tati poslovanja v letu 1998 morajo po do- ločilih Zakona o zavarovalnicah zagotovi- ti finančno rezervo, ki bo zagotavljala ma- terialne pogoje za ustanovitev družbe za vzajemno zavarovanje. Zavod, kot naslednik prejšnjih oblik orga- niziranosti in sedanji izvajalec prostovolj- nega zdravstvenega zavarovanja se lahko pohvali s svojo tradicijo, strokovnim znan- jem, dobrim poznavanjem problematike na tako specifičnem področju, kot je zdrav- stveno zavarovanje. Kot takšen bo z jasno začrtano poslovno politiko in s postavljeno strategijo na področju prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, tudi v bodoče deloval predvsem za zadovoljevanje potreb svojih zavarovancev. Ustanavljanje vza- jemne družbe je nov korak v tej smeri, ki bo zavarovancem, tako kot doslej pri Za- vodu, nudila prostovoljna zdravstvena za- varovanja, ki so dobra naložba za danes in brezskrbno starost za jutri. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije am üBüorNiK športne strani Plctvalni klub Celulozar Krško USPEŠNA PLAVALNA SEZONA Državno prvenstvo za mlajše dečke in deklice NAJMLAIŠIVELIKO OBETAJO Moštveno in posamično državno prvenstvo Pla- valne zveze Slovenije za mlajše dečke (do 12 let) in deklice (do 10 let) se je odvijalo dve so- boti zapored in sicer4.7. 1998 v Novi Gorici in 11.7. 1998 v Radovljici. Tudi tokrat so se naj- mlajši krski plavalci vrnili domov z večimi najvi- sjimi uvrstitvami, se poseben uspeh pa predstav- lja osvojeno 6.mesto v ekipni konkurenci 18- klubov. V Novi Gorici je Sara Hojski (88) zasedla 2.mes- to na 1 (X) m delfin (1:27,18) in dvakrat 3. Mes- to (50 m prosto (0:36,03) in 50 m prsno (0:47,13), prav tako paje 3.mesto osvojil tudi Jemej Omerzel (87) na 200 m mešano (2:57,35). V Radovljici je Sara Hojski trem kolajnam iz Nove Gorice dcxiala še dve bronasti: na 50 m delfin (0:38,60) in 100 m prosto (1:15,30), Jernej Omerzel pa je ohranil 2.mesto iz zimskega državnega prvenstva na 200 m prsno s časom (3:12,46), kakor tudi 3.mesto na 100 m prsno (1:32,15). V zadnji, najdaljši disciplini dneva - 400 m prosto, paje srebrno kolajno priplavala Nina Andrijasevic (88), s časom (5:57,58). Pokal mesta Maribor PAVUČTRETJIVMARIBORU V Mariboru je v petek, 10.7. in v soboto, 11.7., potekal mednarodni plavalni miting za pokal mesta Maribor, ki so se ga udelcžili tudi plaval- ci kategorije kadeti krskega Celulozarja. Pavlič Franci je osvojil dvakrat 2.mesto in sicer na 400 m prosto (4:35,38) in na 2(X) m prosto (2:10,90), s tem pa je po seštevku dveh rezultatov (točko- vanje) dosegel skupno tretje mesto in zasluženo dobil denarno nagrado. Uspcsna sta bila tudi Jevnik Tomaž z osvojenim 3.mestom na 4(X) m prosto (4:40,71) in Marušič Jaka s 3.mcstom na I (X) m prsno (1:16,66). Državno prvenstvo za dečke in deklice USPEH DESETLETJA V Kranju je potekalo mostveno in posamično državno prvenstvo v plavanju za decke in dek- lice, katerega so se udelcžili tudi mladi plavalci iz Krškega. Z naslovom drzavnc prvakinjc v disciplini 100 m deism (1:13,89) se je domov vrnila Nika Jevnik, drugo mesto na 2(X) m delfin (2:26,95) in tretje na 200 m kravl (2:12,75) je osvojil Jaroslav Kovačič, medtem ko je Dimitr- ij Sobotič osvojil srebro na KX) m delfin (1:04,31). Državni prvak v mlajšem Ictniku je v disciplini KX) m kravl tudi Furst Mitja, ki je poleg tega osvojil se tretja mesta na 2(X) mešano, 2(X) kravl in KX) m delfin. Drugo mesto na 100 m hrbtno je osvojil Brežičan Miljanovič Goran (1:14.46), s tretjimi mesti pa so presenetili Žaf- ran Matic, Rostohar Petra ter Žičkar Dolores. Poieg tcga so plavalci Celulozarja nastopili še 29-krat v A oziroma B finalu, kar jim jc na kon- cu prineslo odlično 5. mesto v ekipnem tekmo- vanju, kar je najboljša uvrstitev v /adnjih desetih letih. Boštjan Bajc Absoultno prvenstvo Slovenije DOBRA FORMA NAJSTAREJŠIH Na prvenstvu v Ljubljani od 17. do 19. julija 1998 je scxlelovalo 181 plavalcev iz 14 sloven- skih klubov, med njimi tudi 9 plavalcev iz kr- skega Celulozarja, ki so s tem preverjali formo pred mladinskim in kadelskim drŽavnim prven- stvom. Na članskcm absolutnem prvenstvu so sc med 8 najboljših (A-finale) uvrstili: Rok Kerin na 4(X) m mesano (6. mesto), Franci Pavlič na I5(X) m prosto (6. mesto), štafeta 4 x KX) mesano (6.mesto), štaleti 4 x 100 m prosto in 4 x 200 m prosto sta dosegli 7. mesti. V mali fina- le (9. do 16. mesto) so .se uvrstili: Tomaž Jevnik, Franci Pavlič in Rok Vegelj na 400 m prosto, Jaka Marusič in Rok Bizjak na KX) m prosto, Rok Kerin in Rok Bi/jak na 2(X) m mesano, Franci Pavlič na 2(X) m prosto, Petra Soldat na 2(X) m hrbtno, Rok Vegelj na 15(X) in prosto in Rok Kerin na 2(XJ in prsno. Mladinsko in ka- detsko drzavno prvenstvo bo konec julija v Ma- ri boru. Anton Bizjak Na sliki: Najmlajse plavalke in plavalci Celulozarja veliko obetajo Na sliki: Nina Andrijaševič OBŽOrNIK :*ri športne strani OŠ dr. Mihajla Rostoharja MEDALJA ZA JOŽETA Osnovna sola dr. Mihajla Rostoharja ima polcg učno vzgojnega programa tudi veli- ko dodatnih izvenšolskih dejavnosti. Ena izmed njih je tudi športna. Učenci se pri urah športnc vzgoje in pri športnem krožku pripravljajo na tekmovanja iz malega nogo- meta in atletike. Že štirikrat zapored so ekipni področni pr- vaki v atletiki in tudi v malem nogometu. Še posebej uspešno je bilo to leto, saj je ekipa nogometašev izpadla šele v držav- nem polfinalu, ki je bilo to leto v Murski Soboti. Na področnem tekmovanju v atletiki so zmagali tako santje kot deklice in se uvrstili na 30. športne igre OŠ s prilagojenim pro- gramom. Prav vsi tckmovalci so na držav- nem tekmovanju prišli v finale: Barbara Vr- hovnik je v teku na 300 m zasedla 6. mes- to, Andreja Četrtič na 1000 m - 4. mesto, Siniša Pavlovič na 1000 m - 4. mesto, Pe- tra Jelen v metu 250 g žogice - 4. mesto. Po treh nastopih, ki so za las zgrešili med- aljo, je to s 542 cm dolgim skokom uspelo Jožetu Packu. S tern je tudi postal prvi uče- nec OŠ Mihajla Rostoharja, ki mu je uspel ta podvig in je postal državni prvak ter zasluženo prejel medaljo iz rok vzornice večine športne mladine Brigite Bukovec. Andrej Romih Na sotografiji: Jože Pacek in Brigita Bukovec Attetski ldub FIT Brežice TUDIČETRTISKOK S PALICO ROVANU Letosnja, sicer že tradicionalna atletska pr- ireditev v izvedbi AK FIT Brežice, se je začela zgodaj popoldne v precejšnji vročini, /aradi katere so glcdalci povečini opazov- ali tekmovanje i/ ugodnejše sencc, medtem ko so se morale zlasti tekmovalke. ki so nastopilc prve. spoprijeti tako z višino kot / vročino. Kljub temu je mladi Tei Melink iz Nove Gorice uspelo s preskokom 370 cm vnovič izenačiti svoj državni rekord. druga pa je bila Novakova iz Prage (360 cm). 14 tekmovalccv sc jc pomerilo v nekoliko ugodnejših pogojih, saj se je okoli šestc ure pooblačilo. Tudi tokrat, kot na vseh tekmo- vanjih doslej. je zmagal najboljši slovens- ki tekmovalcc v tej disciplini in državni re- korder Juri j Rovan i/ AK FIT Brežice (540 cm), za njim sta se uvrstila gostujoča tekmo- valca Špaček (520) in Hončl (500) iz Prage. sledita pa Kostevc, FIT Brežice (460 cm) in Čurčič, FIT Brežice (460 cm). (SIM) WL OBŽOrNIK kultura, izobraževanje... Fotografska razstava SREČANJE GENERACIJ V ponedeljek, 29. junija 1998 ob 20. uri je Društvo ljubiteljev fotografije iz Krškega v Galeriji Krško odprlo razstavo najljubših fotografij štirih članov bivšega Fotokluba Krško, ki je delovalo v šestdesetih letih. S fotografijami se predstavljajo: Ivan Glogov- šek, Olaf Lovrenčič, Vili Videnič in Slav- ko Šribar, ki so tudi sicer tvorili jedro dru- štva. Mlado, komaj slabo leto delujoče, Društvo ljubiteljev fotografije je s to razstavo žele- lo opozoriti na nekoč v Krškem močno raz- vito fotoamatersko dejavnost, ki je bila na visoki umetniški ravni. To dokazujejo tudi razstavljene fotografije, ki pa so zanimive tudi s povsem zgodovinske plati: spet lah- ko zremo v ljudi in objekte, ki jih že davno ni več ali pa so povsem drugačni. Ob otvoritvi je g. Slavko Šribar (sicer bi vši referent za razstave) predstavil delovanje in dosežke društva, ki jih ni bilo malo. Sre- čanje obeh generacij krških fotoamaterjev je na kitari obogatil učenec Glasbene sole Krško Miha Koretič, seveda pa ni manjka- lo tudi skupinsko fotografiranje. Na sliki (od leve proti desni): Fotoveterani Slavko Šribar, Vili Videnič, Ivan Glogovsek in Olaf Lovrenčič. B. Slakonja JAMES BROWN V MARIBORU ŽIVA LEGENDA NI NAVDUŠILA ŠTAJERCEV Tokrat je v okviru festivala Lent za osred- nji dogodek veljal koncert legende soula in funka gospoda Jamesa Browna. Pred dvema letoma je na tem prostoru najprej nastopil Ray Charles, lani pa še bluesman B.B.King. A takrat je bilo drugače, so pov- edali domačini, saj sta oba priredila krascn žur, ki ga tokrat žal nismo videli in doživeli. Ze samo močno deževje pred koncertom ni kazalo na neko evforijo pred Browno- vim nastopom. Medtem ko je mno/.ica (ka- kšnih 3000 obiskovalcev) pritiskala na vrata dvorane, so v sosednji gostilni (poleg dvo- rane) neki šahisti igrali svoje partije kot že dneve pred tem. Bili so zatopljeni v svoje pozicije in zmotilo jih ne bi tudi, če bi po- leg njih na mizi prepevala sama Lepa Bre- na, kaj šele James Brown nekaj metrov vstran. Prva ura je minila bolj klavrno, saj smo poslušali bolj soul balade in nekateri so kar med koncertom zapuščali dvorano. Eni pa smo se le sprehodili do vrat, na svež zrak in se pri vratarju pozanimali za rezul- tat tekme med Brazilijo in Nizozemsko. Ob vrnitvi v dvorano pa smo bili priča šc nas- topu čarodeja, ki je iz robčkov oz. rut delal palico in na ta način mašil program. Po ča- rodeju pa so sle stvari na bolje, slisali smo lahko nekaj uspešnic kot so This is a man's world, Papa's got a brand new bag, Living in America, I feel good in za konec še Sex machine. A tudi ob tern železnem reper- toarju ni bilo tistega pravega stika s publi- ko, ni bilo tiste iskre, ki bi preskocila. Ljud- je so se naprej sede s tribun spremljali nas- top in ploskali le ob koncu komadov. Nekaj več gibanja je bilo le v parterju. Mordasi bomo še najbolj zapomnili izvrst- no plesno skupino, ki jo je imel James Brown ob sebi in ena plesalk je pokazala, kako vsestranska je, saj je znala tudi zape- ti. Vseeno, videli smo Jamesa Browna, bolj kot njega pa si bomo zapomnili to, kako s šovom na odru zapolniš program, če sam ne zmoreš več pritegniti in zabavati ob- činstva. Bostjan Colarič oRorNiK mk kultura, izobraževanje... Ob obisku ministra Skolča v Sevnici RADI BI NOVO KNJIŽMCO IN DVORANO Julijski obisk kulturnega ministra Jožefa Školča v občini Sevnicaje minil dokaj mir- no, če pozabimo, da tudi tokrat ni šlo brez zajetne zamude, zaradi katcrc so bili gosti- telji pritnorani skrajsati pripravljcni pro- gram. Po svoje je Skoda, da si minister ni ogledal ravno knjižnice, čcprav je v trenutku odločitve najbrž obveljala tista "knjižnica kot knjižnica" oziroma "kdo pa ne ve, kako izgledajo knjige na pol- ieah". V Slovcniji namreč ni veliko ob- činskih središč, ki hi razpolagala s tako majhno kvadraturo namenjeno knjigam (okoli 200 m2) in vsemu, kar danes v knjižnico sodi. Lc-tc namreč že zdavnaj niso več samo manipulacijski prostor za posojanje in vračanje knjig pač pa po- leg svoje vzgojno-izobražcvalne, sveto- valne vloge, pridobivajo tudi pri nas vsc bolj vlogo sodobnega inlbrmacijskega in družabnega srcdisča. Vloga knjižnice bo v 21. stoletju bistveno drugačna in prav bi bilo, da bi Sevničani dobili vsaj tisto, kar imajo marsikje že seclaj, ne pa da so prisiljeni hoditi v razmeroma oddal- jene, bolje založene in opremljene (tudi po- savske) knjižnice. Sevničani so dokaj sramežljivo povedali tudi, da bi kot kraj z bogato kulturno prete- klostjo in živahnim ljubiteljskim kulturnim delom želeli in potrebovali novo osrednjo kulturno dvorano. Kajti na dobrih 40 kva- dratnih metrih odra je težko izpeljati že vse doma pripravljene nastope, kaj sele da bi bili lahko dcležni scensko bogatejših, pred- vsem glasbenih in plesnih ter drugih pred- stav, kakršnih bi si želeli tudi v Sevnici, kra- ju, kjer domuje, med drugim, tako uspešna in znana firm a kot je Lisca, ki kulturnikom in drugim prirediteljem za množičnejše do- godke sicer odstopi kar svojo jedilnico. Tudi število in izvedba sedežev v sedanji dvorani ne zadostujeta današnjim potre- bam, da ne govorimo o vseh spremljajočih prostorih in opremi, ki jo imajo sodobne dvorane (tudi v Posavju). Kot da bi dobro obveščen o nekoliko različnih pogledih na reševanje obeh prostorskih problemov (prišel je na pov- abilo občinskega odbora LDŠ), je min- ister Školč svoje gostitelje opozoril, da morajo svoje "želje" spremeniti v kon- kretne načrte, predvsem pa najprej ugo- loviti, kaj in v kaksnem času želijo doseči. Potem bodo šele lahko "konkur- irali" za del državnih sredstev, največ pa bodo morali zbrati v občini sami, še zlasti. če bo sprejeta sprememba v fi- nanciranju občin, po kateri naj bi le-te razpolagale z večjim deležem sredstev za kulturo. O dobrem sodelovanju na podroqu spomeniškega varstva (Ajdovski gradec postaja eden najlepših arheoloških park- ov v Sloveniji, obnova cerkva. sevniskega gradu in vse bogatejša ponudba muzejskih in drugih zbirk ter prireditev na gradu) ler de- lovanju sklada za Ijubiteljsko kulturo je bilo prijetno slišati vsem, ki s(m)o spremljali ne- davni obisk ministra, katerega korenine (po mami) segajo tudi v te kraje ob Savi. (SiM) Na sliki: Minister Jožcf Školč, lajnik ZKD Sevnica Albert Felicijan in sevniški župan Joie Peternel ob ogledu ene iznxed stevilnih zbirk na sevniškem gradu Prva povojna generacija Nižje gimnazije v Krškem SREČANJE SOŠOLCEV Leta 1945, ncposredno po končani drugi svetovni vojni, je v klopi Nižjc gimnazije v Krškcm sedlo prvih 66 dijakov. Bili so z vseh koncev takratne občine Krško, od Bohorja, Velikega Trna, Krskega polja do Gorjancev. Neobičajno za sedanji čas je bilo to, da smo takrat skupaj sedeli dijaki starosti od 13 do 17 let. To je bila generacija, ki jo jc vojni čas oropal za večino otroških radosti. Names- to v igri, so živeli v pomanjkanju in strahu. Večina med vojno ni obiskovala nobene sole. Kljub vsemu naštetemu so vsi dijaki uspcšno končali nižjo gimnazijo in leta 1948 opravili malo maturo. Letos, 22.maja, so se sošolci letnika 1948 Nizje gimnazije v Krškem zbrali na svojem petem srečanju in proslavili 50. obletnico male mature 1948 - 1998. Na srečanju se je zbralo 30 od 52 še živečih sošolcev, žal jih 14 ni več med živimi. Srečanje sopričeli pri svoji sošolki, akademski kiparki, pro- fesorici Vladki Stoviček, ki jim je v svojem ateljeju v Leskovcu predstavila svoja šte- vilna kiparska dela. V sproščenem vzdušju je obudila spomine tudi na življenje in delo svojega očeta, znanega medaljerja Vladimirja Štovička. Drugi del so nadal- jevali v prijetnem raz- položenju na kmeč- kem turizmu Radej na Sremiču. Kot vedno so tudi na tern sreča- nju veliko povedali drug drugemu o sebi, o svojih družinah, otrocih, vnukih, o zdravju in še in še. Pokazali so tudi, da zna- jo lepo zapeti in da večina zelo rada za- pleše. Čas je hitro, prehitro minil. Preden so se po polnoči veselo razpoloženi razšli, so si obljubili, da se bodo tudi v bodoče srečevali vsake dve leti. H.P. Snide I ij' • ¦¦¦ '¦¦'>. ¦¦•>•¦. mr , ,¦>,:;, /,,,.,,-r,,, Rf: OBSBOrNIK mladi pišejo PRVI POČITNIŠKI DNEVI V PIRANU Zveza prijateljev mladine Krško se je tudi letos spomnila najboljših osnovnošolcev iz krške občine in jim že na samem začetku počitnic organizirala prijetno potovanje na slovensko obalo. V petek, 26. junija 1998, smo se zbrali na železniški postaji v Krškem. Najprej smo se vrstniki gledali nekoliko postrani in se spotikaii ob nabite potovalke. Takrat se nam še sanjalo ni, kako dobri prijatelji bomo postali. Nismo se prav zavedali, kako lahko sprememba kraja, zabaven program in morje z vso svojo lepoto, združijo Ijudi iz različnih, četudi ne tako zelo oddaljenih krajev. Odpeljali smo se z vla- kom, prestopili v Zida- nem Mostu in nadalje- vali pot v Köper. Na vla- ku smo se zelo zabava- li, kartali, smejali pa tu- di spali. V Kopru sta nas pričakala vodič in šef pensiona Maksimilijan. Poleg Vide Ban, sekre- tarke ZPM Krško, ki si je na.še potovanje zami- slila, sta bila z nami še njena pomočnika Petra in Srečko, s katerima smo se takoj ujeli. Že v avtobusu smo od vodiča izvedeli veliko novega. Ste ve- deli, na primer, da se naša obala po- greza, italijanska pa dviguje? Da, da. Prispeli smo v Pi- ran, se najcdli in nastanili po so- bah, potem pa so se naše počitniee ob morju zares začele... Kaj vse smo počeli te šti- ri dni! Potapljali smo se z jeklenka- mi, sc predajali glasbi v Bern an- dinu, spo/.navali Piran z vodičem, gledali mazoret- ke, plavali in sc sončili v nedo- gled, opa/.ovali pripravo skoljk in jih pozneje seve- da tudi jedli. Obi- skali smo akvarij in sc sprehajali po Por- torožu, poleg tega pa tudi uživali v gostol- jubju in prijaznosti Iju- di, ki so nam vse to omogočili. Skratka, to je bil lep in zabaven začetek poeitnie. Tekst: Maruša Foto: Vida Ban OBŽOrNIK \jßt mladi pišejo OLEPŠALI SO JIM POČITNICE Sonja Žugič in Andreja Ninkovič, pri- pravnici na Ccntru /a socialno dclo v Kr- škem, sta v mesecu juliju s pomoejo Ma- rine Rabzelj in Tatjanc Avsec pripravili pro- jekt "Pasijo" in ga tudi uspešno izpcljali. Vscboval je prcdvsem aktivno prcživljanje prostega časa otrok, ki zaradi takšnih ali drugačnih ra/.logov počitnic ni- so mogli prc/ivcti na ra/nih leto- vanjih ali v dru/.bi svojih naj- hli/jih. Program jc potckal med 13. in 24. julijcm letos, ko se je vsako jutro zbralo 53 otrok iz krške občine, ki so čas do 14. urc pre- živeli v dru/bi sovrstnikov ler sedmih prostovoljccv in stroko- vno usposobljcnih sodelavcev Centra /a social no delo. Otroci pravijo, da so se v tern času na- plesali, likovno ustvarjali, tek- movali ob ba/enu in na igrišču v športnih in družabnih igrah, poslusali pravljice, se odpeljali na ogled Olimja in vseh /namenitosti, ki jih ta kraj nudi, obiskali so policijsko postajo v Kr- škem. k jer smo jih s fotoaparatom ujeli tudi mi. Svoje počitnice so otroci zaključili v Kostanjcvici, kjer so si med drugim ogled- ali tudi jamo. vsekakor pa je bil najlepsi piknik, ki so si ga ob zaključku pripravili skoraj sami, saj so /c prejšnji dan izkazali kot pravi mojstri v kuharski dclavnici. In kakšni mojstri bi bili. če ne bi svojih umet- nij tudi okusili in pojedli? Vsekakor je na- jbolj grenak priokus dalo slovo, vendar se bodo otroci se srečevali, če ne prej. med jesenskimi in zimskimi po- čitnicami. saj tudi za takrat na Centru za socialno delo načrtujejo podobne aktiv- nosti. seveda letnemu času primerne. Sonja in Andreja se v imenu Centra za socialno delo Krsko zahvaljujeta vscm prostovolj- cem ter sponzorjem zii izkaza- no razumevanje in pomoč. saj je ta projekt uspel in osrečil otroke izključno na podlagi le- teh (obcina naj bi iz scx;ialne- ga programa izčrpala /L vsa sredstva. pomoči pa tudi niso bili deležni na pristojnem min- istrstvu. op.p). Z dotacijami sponzorjev so bili omogočeni prevozi otrok, ki so bili iz cele krške občine. kakor tudi prehrana in nakup raz.nega materiala. ki so ga otroci uporabljali pri svojem ustvarjanju. (B.M) POLETNI TABOR Z DRUŠTVOM IZVIR Društvo Izvir je društvo za prostovoljno delo, prcventivo in svetovanje. Ustanov- ljeno jc bilo v septembru 1997, sedež pa ima v Krškem. Program dela društva je usmcrjen na področje dela z otroki in mla- dostniki ter tudi odraslimi. Člani društva smo pedagogi, socialni dclavci in sociolo- gi, stremimo pa k siritvi strokovnega kadra. V šol.letu 1997/98 smo sodelovali z OS Krsko, na kateri smo delali z dvema sk- upinama otrok. Cilj tega projekta je bilo prcdvsem socialno učenje in razvijanje pozitivnc samopodobc. Projekt, ki ga želimo v naslcdnjern letu nadaljevati, smo v juliju zaključili s trodnevnim polet- nim taborom na Kmečkem turizmu Bogolin v Zgornji Pohanci. Poletni tabor, katerega program smo zastavili strokovni sodelavci v društvu, jc tcmeljil na pridobivanju pozi- tivnih izkušenj s samim seboj in drugimi. Tabora sc je udeležilo 16 otrok, od 7. do 11. Icta starosti. Preko različnih ustvarjalnih delavnic smo tako otroci kot njihovi men- torji pridobivali novc ustvarjalne izkušnje, se zabavali in sproščali ter se tudi marsičesa novega naučili. Dnevno smo imeli več različnih delavnic, ki so se jih otroci udeleževali glede na svoje interese. Otroci so slikali na majice. spoznavali taborništvo, izdelovali različne motive iz semenk. se uk- varjali z urejanjem pričcsk, izdelovali vo- ščilnice iz prcšanega evetja, se preizkusili kot slaščičarji pri pripravi sladice, plesali, prepevaliobkitari.si ogledali čebelnjak, slikali na kamenje. izdelovali povoskan darilni papir in sc za- bavali ob družabnih igrah. Večere so nam popestrile družabne igrice in pctje ob ki- tari. Posebno skriv- nostno pa je bilo ob odkrivanju skrivne- ga prijatelja, ki smo sc mu posvečali pre- ko prijaznih sporo- čil. Poleg pestrcga dogajanja je k naše- mu dobremu počutju pripomoglo tudi prijetno okolje pri Bogoli- novih. Trije dnevi so minili zelo hitro. neka- teri otroci pa so izrazili željo, da bi nasJed- njič naša druženja za nekaj dni še podaljšali. V soboto smo se polni prijetnih vtisov vr- nili domov v upanju, da se kmalu spet vi- dimo. Darja Cizelj & ORŽOFNIK zanimivosti JjÜ!ll (nadaljevanje iz prejšnje stevilke) S prevozom prvega tovora, 323-tonskega uparjälnika za JE Krško, ni bilo posebnih problemov, saj je prispel na gradbišče v 15 dneh, kot je bilo tudi predvideno. Ustavilo pa se je pri prevozu nekoliko lazje, a še vedno 181-tonske reaktorske posode, za katero je bil uporabljen drugačen transport™ sistem z 8-osno prikolico. Ze po nekaj urah prevoza, ki se je zacel 29.avgusta, se je pri ladjedelnici Viktor Lenac nevarno nagnila prikolica, ki, za razliko od vozila za pre- voz uparjalnikov, ni imela možnosti pre- čnega izravnavanja. Delavcem Hidromon- taže so prišli na pomoč tudi de- lavci reške ladje- delnice in skup- no so tovor uma- knili s ceste ter sc lotili rekonstruk- cije prikolice fir- me Scheurle. 9.septembra 1977 se je začel pre- voz drugega up- arjalnika, ki se je 11 .septembra ob 16.uri in 17 mi- nut prevrnil na desni bok, pribli- žno 4 km pred Gornjim Jelcn- jem. Del kompo- zicije je ostal na svojem mestu, na- gnil in prevrnil se je le vezni most s tovorom in zadnjo prikolico. Očividci so takrat pravili, da je bila to sreča v nesreči, saj bi se, glede na traso, po kateri je tekel prevoz, kaj lahko zgodilo, da bi ves tovor zgrmel več stö metrov v dolino in tra- jalo bi dve leti in vec, dabi prišli do nove opreme za JE Krsko. Kljub temu so se začela ugibanja o morebitnih poškodbah uparjälnika. JE Krsko je takoj zahtevala od Westing- housea poročilo o vzrokih prevrnitve. Stro- kovnjak ameriske firme Tampa, ki je proiz- vedla oba uparjälnika za JE Krsko, je pri sei v treh dneh na kraj nezgode in izjavil, da bo zanesljivejše ocene o poskodbah možno dati šele potem, ko bodo uparjalnik prepel- jali v Krško. Prevozi "tovora stoletja" so že sami po sebi vzbujali veliko zanimanje javnosti in še po- sebej prebivalcev ob poti z Reke v Krsko, saj je prevoz ogromnih posod, na dotlej nikoli videnih velikanskih "stonogah", tekel zaradi manjsega oviranja prometa v glav- nem ponoči, ko pa je prislo do prvih zas- tojev, so le-ti sprožili govorice o nevarno- sti za okolje. Zato je morala tudi JE Krsko, ki je sicer odklanjala odgovornost za sam prevoz. s pojasnilom, da je prevoz stvar Hidromontaže oziroma Westinghousea, obvestiti javnost, da "reaktorska posoda niti ostal i deli posebne opreme ne morcjo imc- ti škodljivcga vpliva na okolico, se najmanj pa posledic radijskega žarčenja, ker so to pač samo deli opreme, v katerih ni nobe- nih snovi za njihovo delovanjc, ki bo prišlo do izraza selc takrat, ko bo ta oprema dokončno vgrajena v elektrarno..." Glede zastoja reaktorske posode, ki je bila po 40 dneh čakanja na parkirišču reške ladjcdclnicc s pomocjo rckonstruirane prikolice prepeljana v Krsko, je preiskovalna komisija ugotovila, da je bil namesto predpisanega tehničncga preglc- da vozil opravljen samo interni pregled v delavnici. Po- zneje so ugoto- vili, da je prikol- ica dokaj obrabl- jena in da je gla- vni nosilec sred- njega okvira ne- pravilno spojen z obema členo- ma vozila, ki sta oval no defor- mirana. Zaradi tega se je prikol- ica s tovorom na- gibala bolj, kot bi bilo dovol- jeno glede na kot povprečncga nagiba ceste. Na kraju nesrece so ugotovili,dapo- vprečen nagib ceste znasa 9 do 11 odstotkov, te- hnična dokume- nUicija pa je na- vajala, da je naj- vccji povprecni nagib na vsejtra- si 8-odstoten. Ceprav je bilo v pogojih Republiskega sekretariata za pomorst- vo, promet in zveze SR Hrvaške posebcj pou- darjeno, da sta prevoznik in načrtovalec prcvo- za dolžna vsak odsek skupaj pregledati in so- glasno podpisati i/javo, da je prevoz varen, tega ocitno nista (v celoti) opravila. Foto: Ivan Krahulec OROrNIK :*3 kronika KR0NIKA113 "* ILEGALNE HIGRACIJE NA 0BN0ČJU UNZ KRŠKO Policisti UNZ Krško se soočajo z nad- aljcvanjem porasta stcvila prijctih oseb, ki so ilegalno prešle državno mcjo. Tako so v prvcm pollctju 1998 zalotili kar 333 ilegalccv. Od tega je bilo 18 državljanov Slovenije, ostalo pa tujci. Število ilegalnih prehodov državne meje narašča z.e od leta 95, ko je bilo v istem obdobju prijctih 145 oscb (v letu 96 - 154 oseb in v letu 97 - 257 oscb). Med obravnavanimi tujci prcvladujc- jo državljani Romunije, ki so jih poli- cisti v prvcm polletju prijeli kar 130. Večina tujcev je t.i. ekonomskih emi- grantov, ki zaradi slabih socialno - ekonomskih razmer v svoji domovi- ni, poskušajo priti v zahodnoevropske države in se tarn s pomočjo svojih son- arodnjakov, zaposliti. V juniju je bilo prijetih tudi 15 državljanov SR Jugo- slavije, večinoma prebivalcev Koso- va, ki sc umikajo spopadom. Tujci, ki i legal no prestopijo državno mejo, največkrat v manjših skupinah poskušajo priti preko Slovenije. V gla- vnem se gibljejo ob pomcmbnejših prometnicah (magistralni ccsti Obre- žje - Ljubljana in železnici Dobova - Zidani most), kjer so jih policisti na- jveč prijeli. Zaradi izkušenj iz prejšnjih let, so policis- ti UNZ Krsko močno okrepili nadzor nad tovornimi avtomobili, kombiji in drugimi večjimi vozili, ki vozijo preko in ob drzavni meji, da bi preprecili ilegalni pri- hod večjih skupin tujcev. Kljub temu ni bila prijeta nobena večja skupina. Očitno organizatorji in vodiči ilegalnih prchcxlov državne meje vecjih skupin tujcev sprem- ljajo aktivnost policije. Predstavniki UNZ Krsko sodelujejo z ob- mejno policijo R Hrvaške, katerim na pcxi- lagi sporazuma med vladama obeh držav, vračajo tujce, ki so ilegalno prisli preko meje iz Hrvaške. Policistom so pri varo- vanju državne meje v pomoč tudi občani, ki jih obveščajo o pojavu sumljivih oseb v bližini državne meje. Prav na podlagi njihovih obvestil je bila prijeta skoraj tretjina ilegalcev. Med temi tujci so tudi takšni. ki ob primorni priložnosti (xlvza- mejo kakršnokoli prevozno sredstvo ali vlomijo v objekt. ^p»§ tel./fax: 0608 81 709 ClfJTC I 06LAŠUJTS KAttAL < JMAi t i.<* urr|J i'. tin f..i()jKl|r AXA 1995 ^ ¦«.-> 7.000 potencialnih gledalcev Rajko Bončina s.p., Log 98, Boštanj Or^iini/.iramotečajt*zaC PI*- v Posiivjuin vas vabimo na vožn jo n\ H kute^orijo. Inštruktorji: Andrej (0608/79-848), Marija (0609/631-228), Rajko (0608/81-823) jjjTMjJiM CKŽ 137, teles on: 22-612 Kotnisijska prod a) a, posredovanje pri prodaji, borza dostavnlh, tovornih ter kombinlranih vozil ¦ .¦¦>/<•,> - /<. _.-------- f/ »6,T Mhx '1OS,4Mhi SEVNICA NHM14, 8290Sevnlca t|g^08)41-0(J4,JJ;315 ^m: (0608)41 -004 * Radio wUsä 1 Radio H€a I Radio rka NJComm» W OKJOrNlK obvestJIa KaM v PoSAVjU? Brestanica 30.7. ob 20.30 uri, grajsko dvorišče: Aka- demija za glasbo Krakow, Poljska - Anna Sliwa, Joanna Paluch/violini, Andrzej Zaw- isza/čembalo 22. 8. ob 19. uri, grajsko dvorisče: Hamlet v spodnji Mrdusi; gostuje gledališča iz Ve- lenja Brežice 31. 7. ob 20.30 uri, viteška dvorana Po- savskega muzeja: Nastop skupine Am- sterdam Loeki Stardust Quartet iz Amster- dama (Nizozemska) Kostanjevica na Krki 30. 7. ob 18.30 uri, Galerija B. J. Kosta- njevica: Zaključek mednarodnega kipar- skega simpozija Forma viva 30. 7. ob 20.30 uri, Galerija B..J. Kosta- njevica: nastop skupine Micrologus iz As- sisija (Italija) Krško 25.8.1998, Galerija Krško: Otvoritev raz- stave fotografij Nastje Klansek Sevnica 31.7. do 2.8, Lisca: Srečanje jadralnih pad- alccv "PARA LISCA 98" 1. 8. ob 20. uri, Gasilski dom Tržišče: Velika vrtna vesclica; igra ansambel Vrisk 8. 8. ob Savi: Tekmovanje v hitrostnem veslanju po Savi 8. 8. ob 18. uri, Trubarjev dom v Loki: Otvoritev razstave "Dobrotc iz nasih do- mačij" 8. 8. ob 20. uri, GD Loka: Loska noč z ognjemetom; igra ansambel Clasic 15. 8. Gasilski dom Poklek: Tekmovanje za pokal Gračke gore 21. 8. ob 20. uri, Sevnica - grajski atrij: Otvoritev slikarske razstave Jerce Santej z monodramo igralca Andreja Rozmana - Roze 22. 8. ob 20. uri, Sevnica - grajski atrij: Koncert ciganske glasbe v izvedbi ansam- bla Šukar 22.8. ob 20. uri, Gasilski dom Veliki Cir- nik: Gasilske igre brez meja 29. 8. ob 9. uri, Loka: 3. Švaganov me- morial -turnir v tenisu 29. 8. ob 20. uri, Sevnica - grajski atrij: Koncert ansambla BIG BAND iz Krškega 30. 8. ob 8. uri, igrišče Loka: Turnir v tenisu Pred prvim konceiiom na h'eslivalu Brcžice VS OBVESTILA Krajevna skupnost, Gasilsko društvo in VVZ Dolenja vas vljudno vabijo v soboto, 15.avgusta 1998, v Dolenjo vas, kjer bomo v okviru krajevnega praznika obeležili 70 let delovanja gasilskega drustva in 20 let otroškega vrtca. Prireditev se bo začela s sv. mašo ob 8.30 v cerkvi, nadaljevala s kulturnim progra- mom pri spomeniku izgnancev in pred vrt- cem v Dolenji vasi. Vljudno vabljeni! MALI OGLASI - V najem oddam enosobno stanovanjc v zasebni nisi. Tel.: 0608 / 20-297. - Iščemo mlajšo komercialistko za delo na ter- enu in pomoč v pisarni. Tel.: 0608/20-320. TOM TELEFON ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE Skupina svetovalcev pri Zvezi prijatcljev mladine Krško obvešča, da bo v Posavju začel dclovati TOM, telefon za otrokc in mladostnike. TOM lahko pokličcjo otroci ali mladost- niki, ki sc želijo pogovoriti s svetovalcem iz različnih razlogov. Čejim je dolgčas in so osamljeni, ali imajo težave s prijatelji, starši, z ljubeznijo in ne vedo, kako bi svoj problem resili. Lahko so v določenih situacijah prestrašeni, obupani, pa nimajo koga, ki bi mu lahko zaupali. Na drugi strani jih bo vedno čakal svetovalec, pripravljen na pogovor o bolj ali manj resnih temah. TOM je možno poklicati vsak dan med 12. in 20. uro na številko 080 -1234. Ob ponedel- jkih med 16. in 20. uro pa se bodo na TOM-u oglasali svetovalci za Posavje in Dolenjsko. Vsak klie na TOM je zastonj, brezplacen. Pogovor ostane anonimen, kar pomeni, da nihče nc izve zanj ali za morebiten problem, razen če otrok ali mladostnik sam ne privoli, da se o tern koga obvesti. POSAVSKI OBZORNIK izdaja Kulturno društvo Obzorje - Krško (predsednica Vida Ban). Odgovorni urednik: Silvester Mavsar. Grafično oblikovanje: Miloš Radosavljevic. Tisk: Rabzelj grafika Krško. Naslov uredništva: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krsko. Telefon in fax: 0608/20-320. Naročnina: cena posameznega izvoda v prosti prodaji - 200 tolarjev, naročnina za 12 stevilk / 20 % popustom - 1.920,00 tolarjev. ŽR: 51600-678-72359. Posavski obzornik je vpisan v evidence) javnih glasil pri Ministrstvu z.a kulturo RS pod zap. slevilko 1500, je proiz.vod informativne narave in se z.anj plačuje 5- odstotni prometni davek na podlagi odločbe 415-4I/9H.. OBSgOFNIK -ifil Toliko truda za nič... Tudi najdrznejši vlomiloc ostanc praznih rok, a- denar in dru^o dragoconosti zaupate jeklenim srcnam bančnega sofa. Živimo v časih, ko pomoni hranjenjc drai^occnosii doma prcdr/.no izzivanjc nsode. Deboli naslovi p» rasopisnih kronikah pncajo, da jc to na lastni koži občutil že prenckaU'ri naivnt-ž. Ranka Cclic nudi sefe v kar 6 svojili enotah. Ti se nahajajo v posebnem, zaščitcnem prosroru bankc, na voljo pa so Vam tri velikosti. Najamcte jih lahko za mesec dni ali vse lcto, od česar je odvisna višina najemnine. Najem scfov jo moL'oc v Celjski mestni hranilnici v Celiu tor v ekspoziturah Banke Coljc v Krškom. Žalcu, Slovcnskih Koniicah, Rogaški Slatini in Liubliani. Obiščito nas! So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. banka celje V varnem zavetju tradicije formitaS foio: Buenos Dias DOLENJSKA B A N K A Denar za razumno ceno Znižane obrestne mere za vse vrste posojil Postopek pridobitve posojila je enostavnejši. Stroski, vezani na zavarovanje posojila, so nižji. Posojila obrtnikom in kmetom vrsta posojil odplačilna doba obrestna mera kratkoročna 6,00 %-6,25 % dolgoročna do 2 let 6,75 % do 4 let 7,25 % do 5 let 7,75 % do 6 let 8,25 % do 7 let 8,75 % do 12 let . 9,25 %-l 0,00% Nenamenska posojila za občane kratkoročna 6,5 %-7,0 % dolgoročna do 2 let 7,5 % do 4 let 8,0 % do 5 let 8,5 % Stanovanjska posojila do 4 let 7,0 % do 7 let 7,5 % do 15 let 8,0%-8,5% * zsl mlade do 4 let 6,75 % do 7 let 7,25% do 15 let 7,75 %-8,25 % Bank zaracuna posojilojemalcem za vodenje posojila dodatno 1,2 % socle /efno od vsakokratnega stanja posojila.