177. številka Ljnbljana, v četrtek 6. avgusta. XXIV. leto, 1891 Ishaja vBak dan »večer, izimti nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman ca avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt 'leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom'računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po 6 kr., če se dvakrat, in po t kr., če se trikrat ali večkrat^tiska. Dopisi naj se izvol« frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih nlicah Bt. 1*2. U P r a v n i 61, v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. —^ Gregr pred svojimi volilci. Vodja mladočeški stranki, mož, ki je z zgovorno svojo besedo razburil ves narod češki, ga naudušil za boj proti takozvani češko-nemški spravi in uničil staročeško stranko, dr. Edvard Gregr stopil je v nedeljo pred svoje volilce, da jim poroča o mladočeške stranke delovanji v minolem zasedanji poslanske zbornice, o svojih in pristašev svojih uspehih In neuspehih in o nadah in namenih za bodočnost. Znani sta presenetljiva odkritosrčnost in ostra dijalektika Gregrova; njega besede razkrile so marsikaj zanimivega in zategadelj je vredno, da izpre-govorimo tudi mi nekoliko besed o tej duhoviti kritiki sedanjega politiškega položaja. Gregr očita Staročebom, da so, ustopivši v državni zbor, takoj popuščali od prejšnjih svojih terjatev, pozabili državno pravo češko ter se mu celo odpovedali povsem. V nesrečni kratkovidnosti svoji hrepeneli so ostati del večine v poslanski zbornici io se v opasni tej ambiciji spozabili tako daleč, da so celo vsprejeli Češko-nemško spravo. Neumestna in nevarna ta popustljivost čeških poslancev razburila je narod tako močno, da je pri zadnjih volitvah poslal na Dunaj zgol take može, o katerih se nadeja, da ga bodo zastopali bolje in vestneje nego prejšnji. Mladočehi niso svojim vo-lilcem obečali ničesar drugega nego to, da bodo z vsemi svojimi močmi varovali in ščitili pravice narodu češkega ter bo potezali za dejansko izvršitev narodnih terjatev. Da se mladočeškim poslancem to ni posrečilo, da niso dosegli niti priznanja državnega prava češkega, niti kronanja kralja, niti sploh mogli prodreti s svojimi terjatvami glede narodne ravnopravnosti, tega krive so v prvi vrsti okoliščine. Kakor pa niso zadovoljni Mladočehi z uspehi minolega zasedanja državnega zbora, isto tako niso ž njimi zadovoljne ni druge stranke, ker i te niso dosegle ničesar. Temu je pa glavni uzrok avstrijski parlamentarizem sploh, ki je brez vsake prave vrednosti, ker vlada Ž njim dela kar hoče ter si vedDo sestavi tako većino, kakeršno potrebuje. Ves trud in napor Mladočehov treba je torej koncentrovati na to, da se izpremeni sedanja ustava tako, da bode primerna zgodovinskemu razvoju narodov in dežel, in da bode vsem jednako pravična. Mladočehi so preverjeni, da je taka ustava mogoča le na federalistiški podlagi, a dobro jim je znano, da je ne bodo tako skoro dosegli. To ve tudi ves narod io ni se čuditi onim, kateri pravijo „državni zbor ni vreden nič — zapustimo ga." Zahtevanje, da naj začno poslanci češki pasivno opozicijo, je upravičeno in prej ali slej krenili bodo izvestno tem potem, toda le-to je poslednje sredstvo, katerega ni smeti prezgodaj uporabiti. Nekdanja pasivna opozicija čeških poslancev ni imela pričakovanega uspeha, ker se ni vodila dovolj energično in do one skrajnosti, katero omejuje samo zakon. Tudi danes češki narod Se ni pripravljen za tako delo. V uspešno opozicijo treba, da je narod jedin, da so Čehi zložni povsod, tudi na Moravskom in v Šleziji, kjer pa, Žal, gospodujejo še vedno dvorni svetniki, katerim je največja skrb — lastna korist. Dokler ne pride ugodni čas za uspešno ti-ranje pasivne opozicije, dotlej treba delati in čakati; kadar pa bode nastala tista doba, tedaj se bode začela v državnem zboru, kakor tudi v deželnih zborih tako odločna in bresozirna opozicija, kakor je dosihdob še ni doživel avstrijski parlamentarizem. Mladočehi dozdaj Še niso napeli vseb atrun in še jim je mogoče govoriti na Dunaji drugače kakor doslej. Uzroki temu so bili taktiški; hoteli so videti, kako bode ž njimi postopala vlada in hoteli so si poiskati zanesljivih zaveznikov, kajti takih „ki niso vredni nič", takih imeli so dovolj. Ker je pa vlada izjavila, da hoče delati na izvršitev ominoznih punktacij Dunajskih, začel se bode odločen boj proti njej. Ako bode narod vztrajal, je zmaga gotova. Brez Čehov ne more se Avstrija prištevati velesilam niti 24 ur več, ker ji brez češkega denarja brez čeških vojakov in brez češkega dela ni obstanka. Prišel bode trenotek — vskliknil je Gregr koncem Bvojega poročila — ko bode vse zavisno jedino le od naroda češkega, ki pa bode doprinašal svoje žrtve le ako bode imel svojo na državnem pravu osnovano samostalnost. Ako se pa osvedočimo, da tudi kot »pozicija ne dosežemo ničesar, potem bodemo premišljali, kaj nam je storiti. Ne govorimo danes o pasive;n, odporu, pripravljajmo se pa na vse in zmaga j ' Daša. V kratkih ich^utezah podali smo čitateljem svojim jedro Gregrovega govora, katerega so vsprejeli mnogobrojno zbrani volilci ujegovi z burnim odobravanjem, z veliko naudušenostjo. Kritika Gregrova je rezka a pravična; rakrana vsega našega politiškega življenja je nepravično prikrojena ustava, ki daje vladi vso oblast, da dela kar hoče. Vzlic temu se pa narodu češkemu ni bati ničesar, zakaj narod, katerega prešinja tolika naudušenost in samosvest kakor Cehe, takemu narodu se ni bati za obBtanek. Gregr razjasnil nam je, zakaj io postopali mladočeški poslanci doslej tako previdno in zmerno, povedal nam pa tudi s tisto klasiško odkritosrčnostjo ki je njemu lastna, kako nameravajo postopati od zdaj naprej, da dosežejo izvršitev narodnega Bvojega programa. Stranka, katera ve, kaj hoče, in ve, kako bode to dejanski dosegla, to je stranka Brutusov, katerih ne premore nobena vojska. In naši slovenski poslanci? Mladočehom pač neso podobni v ničemer in hudomušni ljudje pravijo, da posebno kranjskim poslancem ni smeti reči, da bo k lovni h ki poslanci. To sicer ni res, a zdi se nam, da bo podobni sokolom, kateri so se ujeli na — limanice. Družbe sv. Cirila in Metoda VI. redna velika skupščina v Kamniku «ln«5 28. julija 1891. (Dalje.) C) Vodstvo je tudi v tej upravni dobi pospeševalo osnovo podružničnih in šolBkib knjižnic, i/, katerih lahko čč. družbeniki za-ee ali za svoje, šolo obiskujoče otroke dobivajo primernega berila. V krajih, kjer ni farnih knjižnic ali bralnih društev, lahko podružnica vse to nado-mestuje, ako si omisli primernih prostorov ter osnuje bralno Bobo, kjer se lahko družbeniki shajajo, r (izgovarjajo, čitajo, a tudi pošteno razvedrujejo. Tako smo s podaritvijo mnogobrojnih knjig raveselili nekaj podružnic. Knjige, različne vsebine: m o- LISTEK. Igrača. (Novela E. Krasi Ij n iko ve, prevel Vojak ar.) tDalje.) — To je navadna cena . . . zakaj bi jemala več od vus nego od drugih ? govorila je ona. Ta razgovor je bil kmalu pri kraji, a Petru Kii ilovica se še ni ljubilo oditi. Slučajno je pogledal na podobo Glinke, visečo nad klavirjem. Ćuvašev je porabil takoj to priliko, da je zasukal razgovor. — Al Mahajil Ivanovič! Je li ta vaš ljubljenec mej skladatelji? je uprašal. — Seveda . . . je li mogoče biti Hus in ne ljubiti Glinke? odgovorila je Olga Sergejevna s prašanjem na prašanje. — Jaz ga tudi zelo ljubim ... ali hočete igrati katero njegovih skladb ? Seveda, ako utegnete in to ne bode vznemirilo vaše tete, prosil je Ćuvašev. — Teta je vajena mojega sviranja, a nocoj imam časa dovolj, da nekoliko sviram, ako želite slušati, dejala je Olga Sergejevna, ustala in stopila h klavirju. Čuvašev jej je hitro pomagal vzdigniti zagri-njalo in botel prižgati sveče, a mlada deklica ga je ustavila. — Ni treba, Peter Kirilovič, hvala, Bvirala bodem na pamet, rekla je ona, nazivaje vprvič Ču-vaševa po njegovem imeni in očestvu, kar je bilo njemu jako všeč. Olga Sergejevna je svirala nekoliko pesnij. Svirala je dobro, a seveda Ćuvašev je bil že slišal večkrat boljšo godbo, toda sedaj ni najmanj mislil na to. — A pevati se neste nikdar učili ? je prašal, ko je Olga Sergejevna ponehala in spustila na kolena svoje male ročice, katere bi bil on tako rad poljubil. — Ne . . . učila som se sicer nekoliko ur, iu rekli so mi, da bi mogla pevati, dasi ne bode iz mojega petja nič posebnega ; toda učiti Be, Btane mnogo, a hotela sem se hitro naučiti kaki stvari, da bi se je mogla okoristiti . . . Vedno neseni mogla biti odvisna od tete, govorila je Olga Sergejevna. — Vi torej ne pojete ? Mesto odgovora bo je mlada deklica ljubeznivo celo nekako prekanjeno posmebnila, zasvirala hitro predigro in zapela z lahkim, gibkim, svežim in mladim, kakor je bila Barna, glasom neko novo, v oni dobi ohčajno romauco. Ćuvašev je poslušal presenečen. „In vse to ostaja mej štirimi stenami sredi ubogega stanovanja in skrb zu kos kruha udušujo ta dar !" mislil je on. Ko je Olga Sergejevna končala, obsipal jo je Peter Kirilovič 8 hvalo. — Gotovo greBte večkrat v opero? prašal je deklico, ki je v zadregi zarudela radi njegovega uduševljenja. — Ne, redko kdaj, vzdihnila je zlahka ona. Drago ne morem plačevati, a mesta, ki so po ceni, bo kmalu zasedana, da moram časih čakati nekoliko ur pri blagajni. — Dovolite, da vam ponudim kdaj ustopnico — imam jih Često in večkrat se zgube, rekel je Čuvašev. — Hvala, odgovorila je ona, no s takim gla-Bom, da njen sobesednik ni mogel razvideti, je li s tem odklonila ponudba ali jo vsprejela. Mej tem je prišla iz sosedne suhe Marija iva-novna b prtom na roki, postuvila lampo na stajalo in začela pregrinjati mizo za čaj. (Daljo priu.) litvene, šolske, poučne, z a ba v n e romale so zopet na vse Htrani slovenske domovine, gotovo bodo prej ali slej donašale svoj sad. (Dobro !) Šolski zavodi brez učil in raznih učnih s red s t c v za nazorni pouk . . . bili bi kakor rokodelec brez orodja. Na dotične prošnje vodstva ni moglo gluho ustati. Pri tem poslovanji mu je osobito postrežljivo pomagal slavni odbor „Narodne Šole'" — v prvi vrsti njen predsednik, deželni poslanec Feliks S teg nar, ki je pri nakupu šolskega blaga in knjig izposloval vselej dokaj popusta ter tako družbi naklonil veliko vsoto dobička, za kar mu bodi iskrena zahvala. — Nakupovati smo morali knjig raznovrstne vsebine, ker naša zaloga sama ne zadostuje ukaželjni mladini. — Kakor znano, zasnovalo je vodstvo v očigled obče priznani potrebi primernega berila za uašo mladež i 11 vsled nasveta slavne »Zaveze slov. učiteljskih drštev" „Knijž-d i c o družbe sv. Cirila i u Metoda/ ki je doBpela do V. svezka. Ker se glede BkupiČka ne moremo pohvaliti, prenehali smo. jskoro celo leto z novim snopičem. A ker se Vodnikove pesni več ne dobivajo in Re po njih čestokrat poprašuje, uredil jih je gimnazijski ravnatelj F. \Viesthaler tako, da jih bo lahko v roke vzela i mladina. Kot VI. zvezek družbene knjižnice so zagledale uprav včeraj 22. julija beli dan. Da družba deluje tudi na slovstvenem polji, ima stalno vrednost, in če knjige na jedno stran zahtevajo veliko denarno žrtvo, vender na drugo stran družbi naklonijo dokaj prijateljev in častno mesto v literarni zgodovini. (Tako je!) Ako pomislimo, da je družba v dobi svojega obstanka s svojo knjižnico in z drugimi deloma darovanimi, deloma nakupljenim! proizvodi razdelila po slovenskem ozemlji približno do 30.000 knjig, trditi ume vodstvo, da je zadostovalo § 2. svojih glavnih pravil. — Isto velja o denarnih pbd porahki jih ju vodstvo po pretehtanju v^eh okoliščin in po došlih informacijah tu in tam dovoljevalo. Tu omenjamo podporo „Katoliškemu podpornemu društvu v Celju** za vzdrževanje dekliške šole in podpore „Sloginim" zavodom, dokler se jim ue posreči preiti v dru^o upravo. 0) in kaj pa Girotan — ti nekdanje središče slovenstva, zdaj pa njega skrajni mejaš — ali ti je družba sv. Cirila in Metoda kaj prinesla? Da! naš narod ondot ae drami, veliko ga je ustalo in se zaveda svojih pravic. Naše podružnice b rojijo lepo kar del o bojevnikov za slovensko Šolo. Zdaj so tudi priprosti spregledali, da tako biti ne more v šoii, ki se bori zo;.er zdravo pamet. V šolskem crtežu, do lani veljavnem tudi za šole mej slovenskimi Korošci, ni bilo omenjeno niti besedice o pouku v slovenskem jeziku, najnovejši učni načrt pa že govori, a tako okorno, da ni prav za prav h6Deden zadovoljen; nasprotniki na Koroškem ne, ker neljuba slovenščina sili na dan, ondotni narod slovenski ne, ker mu v šoli ni odkazan časten prostor, kateri mu prikuje po božjih in natornih pravicah. Korošci se mi zde podobni evangelijskemu. pro-.njiku, ki jo prišel k svojemu prijatelju prosit kruha. (Luk. 11.) Naši bratje prosijo slovenskega, doma pridelanega kruha za svojo deco, a dajejo jim kamen . . . trde nemščine. Pa radi nadležnosti je bil slednjič uslišan svetopisemski prositelj, da je prejel zaželenega, tako bodo tudi koroški Slovenci dobili katoliško in slovensko šolo, ako bodo vztrajni v nadležnosti s prošnjami. — Glede na ondotno gibanje smemo javiti slavni skupščini, da uprav naša družba ima zaslug, da je sploh ta zadeva prišla v tir. (Dobro!) Naši zaupni možje, dobro poučeni z razmerami, Bučejo uma svitle meče (prim. spise: Pouk, kako si moremo priboriti slovenskih šol na Koroškem; Št. Jakobska občina v Rožni dolini v borbi za slovensko ljudsko šolo) ter ue bodo mirovali prej, dokler no zmaga pravična zahteva koroških Slovencev. — Sicer pa jo družba z mnogobrojiiimi knjigami iu s šolskim blagom postregla podružnicam, ki so se zglaaile, ter jim pošiljala tudi govornikov za pouk v koristnih predmetih. (D^0 prih) Politični razgled. Itoiranjc «2 «*/.«'le. V Ljubljani, 5. avgUBta. Štajerski klerikalci. /e delj časa opazuje se neko gibanje mej štajerskimi klerikalci, katero dosedanjim voditeljem nikakor ni prijazno. Mlajša generacija, odgojena v strogem klerikalnem duhu, vzrasla je in pobija zdaj one može, ki so vsejali to seme. Tout corr.me cbez nous! Na shodu katoliško-konservativnega društva v Lipnici zagovarjal je poslanec Kaltenegger zastopnika tega okraja, dozdanjega politiškega voditelja štajerskih klerikalcev Karlona, katerega so mlajši duhovniki strastno napadali, osobito zaradi konfesijonalne Šole. Karlon zagovarjal se je kakor zatoženec pred svojimi sodniki, zatrjuje, da je bil. osvedočen, da se bode Liechtenuteinov predlog dal posebnemu odseku v poročevanje, da pa njega (Kartona) ne zadeva nobena krivda. — Kakor te vidi, podobni so si klerikalci povsod, kakor jajce jajcu in godi se mej njimi kakor mej divjaki: kadar mladi vzrastejo, pa pobijejo starce. Iz češke razstave. Nemško ščuvanje in hujskanje proti slovesnemu vsprejemu slovanskih gostov imelo je vender nekoliko uspeha, kajti policijsko ravnateljstvo je prepovedalo vse govore in pozdravljanja na kolodvorih. Iz ogerske zbornice. Liberalne stranke konferencija, katero smo že te dni napovedali, izvršila se je jako ugodno za mi-ni8terstvo. Grof Szapan razložil jo stranki, da se po izjavah predsednika skrajne levice in vseh govornikov ni nadejati, da bi nasprotniki upravne pre-osnovo popustili sramotno za parlament in za ves narod obstrukcijo. Ker ni nobeno dvojbe, da ne bode vsprejela vladna predloga z večino dveh tretjin za podlago specijalni razpravi in da bode v kratkem tudi § l. predloge vsprejet, namerja minister predložiti, da se temu vsprejetemu paragrafu doda še drugi, kateri naj veleva, da ima vlada takoj izvršiti v § 1. sklenjeno preosuovo uprave. Ta dva paragrafa zakonskega načrta zmatrala bi se kot poseben zakon in čfm bi ju vsprejela zbornica magnatov, predložit bi se zakon kralju v potrdilo in takoj izvršil. S tem bi bila opozicija pobita. Klub vsprejel je ta predlog z uaudušenjem. \ lian;4' dr/ave. 1^'ancozi in Husl. Francoski podčastniki priredili 80 podčastnikom ruskih ladij, katere so v Cberburški luki, ban« ket. Vse mesto je bilo v zastavah, na muogih hišah bili so napisi „Vivo la Itussie". Banketa udeležit Be je ruskih ladij poveljnik Aleksijev, admiral Leimea, general Chabrignac in mnogo odličnega občinstva. Dva francoska podčastnika napila sta ruskim in grškim gostom v ruskem jeziku. Het/igrajsko naeelništvo brzojavilo je ruskemu carju, zahvaljuje ga za pre-srčui iu laskavi vsprejem kralja Aleksandra. Car podelil je kralju Aleksandru uajodMčuejši ruski red sv. Andreja, kuteri so kralju izročili carjevi sinovi. — Do zdaj še ni znano, kako dolgo se bode kralj Aleksander na Roškem mudil. Pri bauketu v Kijevu rekel jo regent Ristič, da je prišel srbski kralj na Kusko, da se nauči ljubiti svoj uurod tako, kakor ljubi car svoje Ruse. Jialkanska zveza. Predsednik srbske skupščine Katic poročal je v Svilanjcu svojim volilcem o zadnjem zasedanji narodne skupščine in poudarjal, da treba z ozirom na politiške in gospodarske razmere balkanskih narodov osnovati zvezo balkanskih držav. Kakor se torej kaže, vender niso bila brezuspešna Trikupi sova prizadevanja. J*rnsi o Kronstfftltskifi slavno.stiit. „Nordd. Allg. Ztg.a naglasa, da se jo pri Kronstadthkih slavnostih posebno poudarjal mir kot najvišji smoter francosko-ruskega prijateljstva in da ni nobenega povoda misliti, da ima katera teh dveh drŽav namen začeti kake resne komplikacije. Nenaravno bi pa ne bilo, ako bode ta zveza povečala Francozov iu Rusov samosvest in da bodo bolj nego sedaj poudarjali „latcutno svoje želje" in mogočo je, da postanejo zopet aktuelne nekoje podrobnosti orijentskega uprašanja n. pr. zadeva zaradi morskih ožin in Egipet. Sploh je pa v Evropi še marsikaj, kar sicer ne bode uzrok boju, kar bi pa bilo lahko povod jako resnim političkim razpravam. Nemiri na JKinrškem. Neusmiljeno praganjauje kineskih kristijanov vzbuja vseh evropskih držav pozornost, kajti vse kažu, da so te izgrede prouzročile politiške okoliščine. Francoski minister vnanjih zadev Ribot izjavil je proti tajniku kineškega poslanstva, da se dogovarjajo evropske velesile glede vkupnega postopanja proti kineški vladi. Dopisi. le kranjskemu okraju 4. avgusta. [Izv. dopis ] Dne 23. julija t. 1. bila je okrajna učiteljska konferencija v Kranji. Zborovanje je otvoril v mestni dvorani ob 9. uri predpoludue okrajni šolski nadzornik gosp. A Žumer. Zborovanja udeležili so se VBi gg. učitelji in gospdč. učiteljice, razven jednega bolehnega g. učitelja. Omeniti se mora, da so s svojo navzočnostjo počastili zborovanje: goBp. e. kr. okrajni glavar Gstettenhofer, gosp. c. kr. okrajni zdravnik dr. Edv. Šavnik, goBp. dekan Mežnarec in gg. kateheti iz Kranja, Škofje Loke, Tržiča in sv. Križa. Cenjeni gospodje so s tem dokazali, da se zanimajo za prospeh šolstva. Zapisnikarjem za dobo jednega leta bila sta izvoljena g. Gertner, učitelj v Velesovem, in gospodična Pavla Krnili, učiteljica v Cerkljah. Predsednik izvoli si za svojega namestnika g. naduči-telja Frana Papo iz Škofje Loke Gosp. okr. šolski nadzornik poročal je prav temeljito o stanji Šol, ki jih je že imel priliko nadzorovati. Prav pohvalno se je izrazil, da stori učitelj stvo povBod svojo dolžnost v polnimeri. Referata sta povoljno rešila gg. Fran Papa, nadučitelj v škof j i Loki, in A. Roman, učitelj v Žabnici. Nadalje poročal je g. c. kr. okrajni zdravnik dr. Šavnik o šolski higijeni. Njegovo predavanje bilo je jako temeljito in izvrstno. Vsi navzočni poslušali so ga z največjim veseljem. Za njegov trud izrekla se mu je presrčna zahvala. Obljubil je, da se natisne njegov govor v jedni prihodnjih številk „Učitelj. Tovariša*. Nadalje poročal je g. nadučitelj M. Kuster o stanji, porabi in računu okr. učiteljske knjižnice.) V književui odbor so izvoljeni vsi prejšnji gg. učitelji. — V stalni odbor pa gg. učitelji Fran Papa, Fr. Kragel, A. Vavken, Peter Rezek. Na dnevnem redu bila je tudi volitev treh odposlancev v deželno kouferencijp. — Izvoljeni so bili g. Jos. Kragel, nadučitelj v Tržiču, g. A. Vavken, nadučitelj v Cerkljah iu g. Josip Levičuik, učitelj v Železnikih. Gosp. okr. šolski nadzornik zaključi na to zborovanje s trikratnim „Blava"-klicem presvetlemu cesarju. Po konferenciji podalo se je zbrano učiteljstvo k skupnemu obedu v gostilno g. Petra Majerja, kjer so prav izvrstno igrali več komadov gg. učitelji iz Tržiča in od sv. Križa. Hvala jim! Iz IMuiiiuv 4. avgusta [Izv. dop.| Več let sem je prizanašal nam Planincem rudeči petelin, a letos se jo pa v petih tednih včeraj Že drugič prikazal v grozo in strah celega trga. Kakor po dru-zih krajih največkrat otroci zapalijo hišo in upepe-lijo celo aelo, tako so tudi pri nas včeraj popoldne ob 4. uri zakurili pod Arhovim kozolcem in v par trenutkih uničili ubozemu trpinu ves seneni pridelek in kozolec s Bkednjem vred. Pogorelec je bil sicer za mali znesek zavarovan, a ta vsotica pokrila bode komaj desetino prouzročene škode. V veliki nevarnosti so bila tudi v obližji stoječa in večinoma s slamo krita poslopja Le ugodnemu vetru in hitri pomoči gasilcev se imajo prebivalci „Gorenjega konca" zahvaliti, da danes vse njih imenje ni prah in pepel. Pri tej priliki pokazalo se je zopet, kako nedostatne so naše gasilne pripravo in kako nujna potreba je, da si gasilDo društvo omisli čim preje novo brizgalnico. Ker je svetli knez "VVindischgratz preteklo soboto podaril baš v ta namen 400 gld. iii družin 400 gld. za druge občinske potrebe, se nadejamo, da bosta šla v kratkem stara „slona" v zasluženi pokoj in da stopi na njiju mesto „moderna" brizgalnica, katera bode ustregla vsem potrebam sedanjega gasilstva. —k. Shod slovenskih in hrvatskih abitu-rijentov. (Konuc.) Že davno pred osmo uro, ob kateri je bil začetek koncertu, vrelo je odlično občinstvo iz narodnih krogov Ljubljanskih v čitalnico, da so bili kmalu napolnjeni vsi Hpoduji prostori. Zbralo se je, kakor smo že omenili bili na kratko, tako lino in izborno občinstvo, kakor ga vidimo pri vsaki izredni priiiki, to je vrlim oBiiovalcem lepe veselice najbolji dokaz, da imajo Bplošne simpatije v vseh krogih narodnega prebivalstva Ljubljanskega. Pri uhodu pozdravljal je došle goste odbor abiturijeu-tov, pri blugajnici pa bo iz posebne prijaznosti prevzele častni posel ljubeznive dame, gospa M urniku v a in gospodični Foersterja in Kuša r jeva. Vspored bil je sestavljen prav BreČno iu ne predolg, glede na to, da je bil pozneje ples. Pričela je vojaška godba, ki je prav dobro svirala ouverturo k Vilhar-Schantelnovi „Jamski Ivanki". Kaka noveja, ne že tolikrat igrana slovanska skladba bi bila morda občinstvu ugajala bolje. Antona Foersterja „ Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmij", moški zbor s spremljevanjem godbe, je dobro znana, jako srečno izvršena kompozicija vrlega našega skladatelja. Velečastui početek in konec sta okvir, v katerega so uloženi znani stari napevi, ki pa se vedno radi poslušajo, posebno ker jih je skladatelj prav izborno harmoniziral in jim udabnil nekako novo življenje. Moški zbor pod vodstvom gosp. S. Stegnarja izvršil je svojo nalogo prav izborno, posebno ako se jemlje v poštev, da je bil sestavljen samo „ad hoca iz vseh vetrov in je mogel imeti le jedno ali dve skupni poskušnji. Tudi vojaška godba spremljevala je prav dobro. Tretja točka programa bilo je „tamburanje" Zagrebških abiturijentov. To je bilo za mnoge iz našega občinstva nekaj nenavadnega, nekaterim celo popolno novega. Burno odobravanje, katero je sledilo vsaki posamezni tučki, kazalo je, da je ta upravo narodna jugoslovanska glasba ugajala tudi našemu občinstvu izredno in so morali zopet iu zopet pridejati mladi tamburaši kak komadič. Svirali so mej drugim: „Vienac hrvatskih pjeBina", ruske pesmi, „Naprej zastava slaveu, „Bri-birka" itd. Mladi njih vodja abiturijent g. Milečič sme biti ponosen na uspeh, ki ga je dosegel s svojim sicer malim, a izbornim tamburaškim zborom. A. Foeraterjev osmospev „Življenje" po besedah abiturijeuta Ivo Šubeljna je prav lepa skladba in se je pela prav precizno. Namestu dramatičnega prizora „Na Gospesvetskem polji", ki ni bil dovoljen, deklamoval je abiturijent Ljubljanski, gosp. Fran Finžgar, svojo lepo poezijo „Abiturijeu torti", ki je našla naudušen odmev. V jako lepodoneči vezani besedi izražene so krepke in srčno izbraue ideje o slogi iu sreči naroda slovenskega. Ker je gosp. govornik s krepkim in simj>atičuim svojim organom prav jasno in lepo nuaucovuno deklamoval in se pokazal jako spretnega govorniku, donelo je Živabuo odobravanje pesniku-govorniku. Ko jo končal z geslom .Naprej zastava Slave" udarili so tumburuši krepto to uašo himuo in ui bilo miru, dokler se m pokazal pesnik. Tamburaši moral; so na splošno željo zopet priduti nekoliko komadov, katere so svirali na občno zadovoljno3t, kakor prve. Zadnja točka programa bila je F. S. Vihar jeva „Slovenac i Hrvat" na besedo hrvatskega abturijenta gosp. Dragana Boran i ča.. Skladba ima posebno efekten konec iu zanimiv sreduji del ter so je pela tako eksaktno, da se je morala ponavljati na splošno željo in je občinstvo živo odobravalo trud vrlih pevcev in njih voditelja. S tem je bil končan vspored in se je kmalu pričel v gornjih prostorih živahen ples. Tudi dvorana bila je nakičena s cvetjem iu zelenjem. Do zgodnjih jutranjih ur sukala se je vesela mladež. Slovenske gospodičiue imele so v slovenskih in hrvatskih abiturijentih prav vstrajne častilce Terpsi-hore iu marsikatera je morda na tihem vzdibnila: Ob, da bi Io vedno tako bilo! Tudi za stareje ue plešoče bil jo lep pogled, videti zbran skupaj tako rekoč cvet mladine slovenske io hrvatske in mej njim posebno krasen venec krasotic slovenskih. Pri kadriljah plesalo je nad 100 parov. Bil je to jeden izmej najživahnejših plesov zadnje dobe, ako-pram je v dvorani bila nekako tropičua temperatura, ki pa nikakor ni uplivala na plesaželjnost mladine. V spodnjih prostorih pa je bilo tudi živahno gibanje, tamburaši razveseljevali so nas i nadalje s svojim igranjem. Počastil je družbo tudi mestni župan g. G rasselli, katerega so abiturijenti na-udušono pozdravili, na kar je on odgovoril b prisrčnimi iu krepkimi besedami. Napituica za napit-nico se jo vrstila z izbornim petjem Ljubljanskih pevcev. V dveh solo-spevih so jo posebno odlikoval g. T r trii k, ki jo iz prijaznosti se pridružd pevcem prijateljem in nas razveselil z mogočnim svojim tenorjem. Tako je vladalo v vseh prostorih do rano ure veselo Življenje iu splošna zadovoljuost, za blagi narodni namen pa se je zbrala lepa svota, ker se je odbor izogibal nepotrebnih stroškov. Kosmati dohodek znašal je nad 300 gld. Drugo jutro odpeljali so se abiturijenti slovenski in hrvatski skupuo na Gorenjsko ter pose-tili najprve na Vrbi dom Preširuov, kjer jih je pozdravil na domu živeči sorodnik Preširuov a prav prisrčnimi besedami. Zapeli so tri pesmice s Pre-širnovimi besedami in nabrali za Preširuov spomenik nad 35 gld. Potem je bil skupni komers na Bledu pri Petranu, pri katerem so se vršile napit niče in zdravice s petjem in sviranjem tamburaše v. Tako se je završil v krasnem gorenjskem kraji, na podnožji sivega Triglava lep shod, pri katerem se je spoznala slovenska in hrvatska mladina in si prisegla vedno zvesta oBtati onim idealom, ki jo naudušujejo sedaj. Naj jim ostane vedno zvesta, na korist domovini svoji, ki se nadeja najboljega od mladih svojih sinov. Ideja pobratimstva mej Slovenci in Hrvati naj se krepi vedno bolj in bolj in zasijati mora tudi nam lepša bodočnost. Domače stvari. — (Slovenci in Hrvatje v zlati Pragi.) Iz čeških listov posnamemo, da so Slovenci io Hrvatje bili uaudušeno vsprejeti. Na tiBoČe ljudstva zbralo Be je pred kolodvorom, ker ustop na peron ni bil dovoljen od policije. Gromoviti klici sNa zdar!", „Živeli!", „A žiji Slovinci!", „At žiji Chorvate!" pozdravljali bo jugoslovansko goste, ko so se prvi prikazali na ulice in se podali v impozantnom sj>revodu do pripravljenih voz. Pozdrav bil je tako srčen in iskren, da je marsikateri izmej gostov imel radosti solzne oči. Občinstvo stiskalo je roke gostom in neprenehoma klicalo: ,Živily bratri, živily sestri Chorvatkv a Slovinkv!" Mej gosti je okolu GO slovenskih in hrvatskih učiteljev iu učiteljic, ki Be udeleže učiteljskega shoda. Večina gostov podala se je najprve v razne hotele in pripravljena stanovanja, katera je bilo težko najti, ker bo vsi hoteli prenapolnjeni. Čiaui „Mest'anske besede" posredovali so potem prijazno in so se ko-nečno preskrbela vsem povoljua stauovališča. Slovensko-hrvatski vlak pripeljal je nad 500 gostov k razstavi — („Slovencu" po prstih.) Pred kratkim zagnal se je „Slovence" v nas, ker smo priobčili notico, da so se pozdrava francoskega brodovja v Kroustadtu udeležili tudi zastopniki nekaterih slovanskih listov v Avstriji, imenoma zastopniki „Hrvatske", „Slovanskega Sveta" in „11 Diritto Groato". Zdaj pa prinaša „Hrvatska", katera ima v Peterburgu stalnega svojega poročevalca, ki se je sam udeležil vsprejeina, dopis, v katerem so potrjuje naša vest iu torej na laž postavlja — „Slo-venec". Ker je pa „Slovenet" jako neveren Tomaž, čita naj št. 17G. „Hrvatske" z due 4. avgusta 1891. 1. — (Zadnja Bestra pesnika Prešerna,) Alenka Prešernova umrla je v bolnišnici Ljubljanski, kamor je bila prišla iskat pomoči za hudo bolezen na nogi. Pokojnica bila je stara 80 let. Pogreb iz boluiške mrtvašnice bode jutri v petek 7. t. m. ob 6. uri zvečer. Gotovo bode mnogo domoljubov spremilo na zaduji poti do sv. Krištofa poslednjo sestro neumrloga našega pesnika. N. v m. p. — (Za .Prešernov spomenik") nabrali so vrli uaši slovenski in hrvatski abiturijenti na Prešernovem domu na Vrbi lepo vsoto 35 gld. 40 kr. ob priliki izleta na Bled. Slava vrlim mladeničem, ki naj bi našli mnogo posnemovalcev, da bodemo kmalu učakali tudi spomenik našega pesnika velikana. — (Iz Št. Vida pri Ljubljani) se nam piše: Naša „Čitalnica" obhaja letos koncem septembra svojo „ p e t i n d v a j s e 11 e t u i c o I s primerno slavnostjo. Ustanovil jo je pokojni Sapnik Blaže Potočuik, znan kot pisatelj, pesnik in skladatelj. On je bil les „ Šentviški gospod oče J, kakor ga imenuje in ga je imenoval pii nas vsak, kdor ga je poznal. V hvaležen spomin mu naša „Čitaluiea" hoče uzidati lepo spominsko ploščo. Da bo pa mogla precejšne troške pokriti, prosi vse pokojnikove obilo prijatelje in častilce in še posebej ono častite gospode, ki so pod »očetovim" pokroviteljstvom obhajali tu svoje primicije, naj s primernimi darovi pripomorejo, da se vse to izvrši „gospodu očetu" na čast iu narodu v spodbudo. — Namerava pa naša „Čitalnica" pri tej priliki tudi izdati Blaža Potočnika razne s mesnice in do-vtipe, ki bodo izvest no zabavali vsacega, kdor jih bo bral. Zato se obrača do vseh, komur je zuaua kaka „Blaž Potočnikova", naj jo blagovoli čim prej prijaviti el. uredništvu tega lista ali pa našemu naduri teli u, g. Janku Žirovniku. — (Iz Št. Jerneja) so nam piše: Danes, 5. avgusta, ponoči umrl je tukajšnji posestnik Anton Majzelj starejši. Njegova obitelj je jedna najrodo-Ijubnejših na Dolenjskem. Z lustuim naporom, z vstrajuostjo in štedljivostjo pridobil si je mož precejšnje premoženje. Ne vem človeka v naših krajih, ki bi brez šolske podlage bil tako pameten, kakor je bil ranjki Majzelj. Velik talent v kmečki kami-žoli. Marljiv pa je bil ko mravlja. Ta mož je v življenji malo spal, njemu se je dan začel ob 3. uri zjutraj. Blag mu bodi spomin ! — (K vojaškim vajam) sta došla sedaj tudi 20. in 21. lovski bataljon iz Gorice, a danes pridejo trije eakadroni huzarskega polka grof Pallfy št. 8. z Dunaja. — (Premeraba v posesti.) Hišo v Flori-janskih ulicah št. 10. rajnkega Antona Kotnika, „pri Šimnu", kupil je na eksekutivni dražbi gospod Štefan K lun, hišni posestnik na Žabjaku za 7511 gld. — (Vabilo k dijaški veselici), katera se priredi v prostorih gosp. Fr. Prebeuca v Velikih Lašičah, dne 9. avgusta 1891. z nastopnim vspo-redom: 1. Ipavic: „Pobratimija", poje moški zbor. 2. Pozdrav. 3. Vilhar: „Mrtva ljubav", Abt: »Cvetica", samospevi s spremljevanjem na glasovirju. 4. Hajdrih : „U boj", moški zbor. 5. Pacher: Varijacije na glasovirju. 0. Kocijančič: „Slovo", osmo-spev. 7. Šaloigra: „Šolski nadzornik". Prosta zabava in ples. Ustopnina 20 kr., dijaki prosti. Čisti dohodek namenjen je družbi sv. Cirila in Metoda. Začetek točno ob 8. uri. — (Šaljivo loterijo) priredi prostovoljno gasilno društvo v Postojini v korist svoje blagajne v nedeljo dno 9. avgusta 1891 v gostilni gosp. M. ViČiča. Začetek ob 5. uri popoludne. Prod šaljivo loterijo petje in godba. Zvečer prosta zabava in ples. — (Vabilo k veselici,) katero priredi »Čitalnica Vipavska" iu „Pevsko društvo" iz Štu-nje v korist družbe sv. Cirila in Metoda dne 9. avgusta ob 5. uri popoludne. Vspored: 1. Pozdrav gostov. 2. Deklamacija. Iv.pl. Zaje: „Dijaška pjesma". (Šturški pevci.) 4. „Zgubljena suknja": Vesela igra v jednem dejanji. (Vipavsko pevsko društvo.) 5. Hajdrih: „Sirota", alt solo in oBinospcv. (VipaVhko pevBko društvo.) G. * g * „PrambovskaJ. (Vipavsko pevsko društvo.) 7. „Zamujeni vlak". Vesela igra v enem dejanji. (Šturško pevsko društvo.) 8. * * p „Žežulinka". (Vipavsko pevsko društvo.) 9. Nedved : „Popotna (ŠturSkO pevsko društvo.) 10. Prosta zabava in ples. Ustopnina k veselici 30 kr., sedež 20 kr. (Jo ugodnem vremenu vrši Be velica na prostem, ob neugodnem v čitalničnih prostorih. — (Tatvina v cerkvi.) Na Brezji na Gorenjskem pokradli so pretekli teden drzni tatovi več dragoceriostij iz cerkve. Mej temi so: Dva zlata prstana, jeden bolj velik z rudečim kamnom, drugi manji s 5 dijamant,! in pa mul zlat križec obložen z rudečimi kamenčki. Omenjena prstana bila sta pritrjena na kroni, ki visi nad velikim Sitarjem. Telegrami „Slovenskomu Narodu4': Praga 'r>. avgusta. Včeraj skupen obed; izmej Slovencev napil GrOgola Čehom, dr. Gre-gorin Slovanom. Zvečer na čast Slovencem in Hrvatom slavnostna predstava Opere „Libuša". Praga ui reanrjl: Sin kovic iz Ljubljane. — Filepec z Dunaja. — Povćić, Kunej iz Volosko. Pri l>wtnrNkfiii dvoru: Simon iz Lesc. — Bo-nazzo iz Trsta. Pri |utii«>ui kolodvora: Gottlieb z Dunaja. — Gaurig, Zidor iz Trsta. — Seidl, Seidl, Doposcheg iz Pulja. 1 iu i H so v IJ u l> IJ a n i: 3. avgusta: Uršula Šali, kuharica, f>2 let, Rimska cesta fit. 8, oslabljenje. — Anton JsranSlČ, "posestnik in tesarski m.ijster, 50 let, Ulice na Grad it. 13, rak. 4. avgusta: Alojzij Legat, kondukterjev sin, l't meseca, Cesta na Rudolfovo železnico It. 12, bozjast. — Ana Terček, delavčeva hči, 18 dni, Krakovski nasip fit. 10, katar v želodcu in črevesi. 5. avgusta: Stanislav Luknis, kleparjev sin, 6 let, Opekarska cesta It. 27, morbus brigthii. Meteorologično poročilo. | Dan Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 3 ta & > in 7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer 7347 M. 732 6 na. 7325 mm. 160« C 26 0» C 190° C Sl. BVZ. sl. jzh. brezv. jasno d. jas. jasno 0 00 mm. Srednja temperatura 20'3°, za 0*5' nad normalom. HD-u.aa.ade3s:a, borza dne* 6. avgusta t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danea Papirna renta.....gld. 92*35 — gld. 92 45 Srebrna renta...... 92 25 — , 9245 Zlata renta......,11145 — „ 1U BO 5°/B marona renta .... . 10230 — „ 10280 Akcijo narodne banke . . „ 1026 — — „ 1026*— Kreditno akcije.....„ 29050 — n 290 — London.......n 117-80 -- . 117-85 Srebro........m —•— — „ —•— Napol.......... 9 39 — „ 9-39«/, C. kr. cekini......, 6-59 — . 5 69 Nemške marke...... 57-95 — , 5795 4°/ državu« srečke is 1. 1854 250 gld. 135 gld. 25 kr. Državno srečke iz I. 1864 100 . 179 8gorska zlata renta 4°/....... 104 gorska papirna renta o*/0...... 101 Dnnava reg. srečke 5°/t . . . 100 gld. 120 Zemli. obč. avstr. 4« ,"/„ zlati zast. Usti . . 115 Kreditne srečke......100 gld. 187 Rndolfove srečke..... 10 „ 20 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 155 Tramway-druit. vel). 170 gld. a. v. . 225 75 40 70 25 50 Iščem za svojo odvetniško pisarno spretnega pisarja. Nastop službe s 1. septembrom tekočega leta. (646-2) Dr. Ivan Omulec v Ormoži. Izurjenega koncipijenta vsprejmem v svojo pisarno. Jurij Detiček (642—2)_c. kr. notar v Celji. V najem se odda Ljubljana, Špitalske ulice 10. w Potrebščine za pisarnice ln na plnalne mize, pisne mape, pisne podloge, tintnike, nakladnike sa pisma, mo-euniee, ravnila, deske beležniee, skledice xa peresa, držala, skrinjice za pismene snsmke, steklenice ca klejo, zvitki pivnikov za sušenje tinte, sušilne deščice in suiilci, pecati is proževiue s vso pripravo, sušilni kartoni, kopirni listi in pivniki, tiskane in ntisnene pečatne snsmke, mo-čiliiiki in lepimi papir sa bsnkovce. Dve kmetiji obsegajoči 82 oral 395 D0, prodam s hišo, skednjem in novimi hlevi vred. Hiša je v jedno nadstropje in obokana, a gorenje nadstropje ni povsem izgotovljeno. Pri tleh sta 2 sobi in kramarija. Kegljišče pri hiši je na novo krito. V hiši bila je nekdaj gostilna in bi se i zdaj dobro izplačala, ker v celi vasi ni nobene krčme. Hiša stoji blizu farne cerkve. Pri posestvu sta dva lepa sadna vrta in nekoliko gozda, katerega je še posekati, kjer je pa posekan, ondu je nasajenih 30.000 mladik. Posestvi sta 2 uri oddaljeni od Celovca, v povsem slovenskem kraji, kamor prihaja mnogo tujcev. Cena 12.000 gld., 4000 gld. ostane lahko uknjiženih. Več pove upravništvo „Slov. Naroda". (637-2) VIZ1TN1CE priporoča „Narodna Tiskarna'. t Tomo Zupan, vodja v Alojzijevišči, oznanja imenom Ri-biČeve rodovine, iz Vrbe na Gorenskein, in v svojem imenu žalo vest o smrti drage mu sorodnice Alenke Prešernove zadnje sestre pesnika Franceta Prešerna, rojene 26. aprilja 1811 v Vrbi, umrle f>. avgusta ob V-.U- v noč— po večkrat prejetih sv. zakramentih za umirajoče — tu V Ljubljanski bolnišnici, kamor je ob hudi bolezni na nogi 27. julija t. 1. prišla iskat si ljubega zdravja. Pogrebni sprevod srčno pobožne ranjee se izvrši iz bolnišnične mrtvašnice, Dunajska cestS št. 2<>, 7. avgusta ob 6tlh zvečer, na grdbje sv. Krištofa, kjer se truplo položi k večnemu počitku v rodbinsko rakev Zupanovih i/. Smokuča. Osmega dneva opravilo bode v župnijski cerkvi Žalostne Matere H ožje na llrcznici t :\. avgusta oh o,iU v jutro. Sosehno vsem Vam, ki v tugi in veselji sočutevate z našo rodovint), naj bo blaga pokojnica priporočena v iskreno molitev iu v trajen spominj. Ljubljana, 61 avgusta lSgi. Proda se ceno in more se ogledati M. t. m. dopoludne od 10. ure dalje v konjaku hotela „l»ri Malici" („Stadt Wien") 2 kobili, po 15 pesti visoki, krotki, prav dobri za voz in ježo, angleška oprava in lahka, polkrita kočija, in sicer vse skup, pa tudi posamič. (649—1) V voflozflravilnici v Kamniku na Kranjskem upeljalo se bode s 1. dnem avgusta t. I. zdravljenje po Kneipp-ovem načinu pod vodstvom gospoda dr, A. Kupferschmied-a, kateri je prakticiral v VVdrishofenu pri prečastnem gospodu župniku Kneipp u. Zdravniško določena dela opravljajo dobro izurjeni pomagači, kateri so se izučili v Worishofenu. Zaradi potrebnih pojasnil obrniti se je do g. dr. A. Kupfer-schmied-a# zdravnika v Kamniku na Kranjskem. (638-2) Lastniki kopališča. Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".