Kntollšk cerkven list.
Danica ifhaja 1., 10. in 20. dne vaaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 -M., za pni leta I tld tio kr.. v ii>karnui sprejemana na leto 2 gld. «0 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izid.- Danica dan poprej.
Tečqj XVI.
V Ljubljani 1. svečana IS63.
Lisi 4.
Ura kalotlskiga kristjana.
Ko »večer je ura šest odbila. Sin in Mati sta se poslovila. In ko sedem bije. Jezus že Vrniva vsim aposlcljnam noge.
Osem bije, zakrament Telesa In Kervi če molijo nebesa. Ob deveti pa Gospod poti Tam na Oljski gori sveto kri.
Ob deseti vidi bleda luna V senci oljk tam Judeža liziina. Ob enajst' pred Kaj ležem stoji Bog — strašno zaušnico dobi.
Polnoč je. Zveličarja paliajo Na dvorise. Ga gerdo imajo. Ena bije se po polnoči . Jezusu zavežejo oči.
Dve je. Peter — oh nezvesti! pravi: ..Ne poznam Ga." — ino preč se spravi. In ko bije zjutrej ura tri. Mili Jezus strašno že terpi.
Štiri je. Ze zbirajo se priče. Vsa derhal Gospoda k smerti kliče. In ko bije v mesti ura pet, Jezusa peljajo k sodbi spet.
Šesta pred namestnikam cesarja Vid'la je nebcšk ga poglavarja, In ob sedmi Jezus že stoji Pred Herodam kraljem , in molči.
Osem je. Z Barrabatam na strani Ga Pilat pokaže množ'ci zbrani. Ob deveti jc pa Božji Sin Pri stebru razbičan in terpin.
Ob deseti s cunjastim škerlatam ..Kkce bomo!" stal je pred Pilatam. Ob enajst' Mu rame križ teži, Ob dvanajsti pa na križ' visi.
Mat' pri križ' je v žalost zatopljena; Na njo se ozre. ko bije ura ena. Dve je. Strašno žejo zdaj terpi. Pa šc kaplje vode nc dobi
Tri je. Zdaj razpokane clo skale: Bog umeri je. judam so sprič'vale. In ob štirli prebodli so mu stran — Glej, tako je Jezus bil darvan!
Pet je. Dva moža sta s križa snela Sveto truplo. - Mat' Ga je objela. Bog. ki nos' vesoljni svet na dlan' Je ob šesti v skalo pokopan.
To je nra vsakiga kristjana. Bogoljnbnim dušam nar bolj znana, Rado na njo se oko ozre.
Ker le ona vsaki čas prav gre.	4at. Naaire.
OueianajslsUrielnica *r. Marka in *v. Mohora r Akriiefi.
Gosp. Kaffol je v 35. listu Zgod. Danice omenil, da hi I. 1N63 ne imeli samo tisučlelnice ss. Cirila in Metoda obhajali, temuč tudi oscmnajststolctnicn sv. Moliora v Akvileji. I)a bi skazal to letnico, se imenovani gospod o/.ira na imenik akvilcjskili škofov in patriarhov, kakor se nahaja v duhovskem imeniku goriške nadškolije: v daljno pretresovanje se on ne spuša. Ce pa hočemo kaj temeljitega o tej reči, je treba pogledati na dokaze, na ktere se letnica 63 pri «v. Molioru opira.
Sv. Mohor, ali prav po greški obliki Ilermagora s (ne vem, kaj da bi v razlagi tega imena premagovalo, greške besedi	in uyi>{»<, ali slovenske jerm in gora) — je bil učenec sv. Marka evangelist*, in sicer tako, da ga jc uči r.rr Gospodov. č*» ne spreobernil, saj našel v Akvileji, in ga po tem pervaku aposteljnov sv. Petru priporočil za škofa ondašnjega mesta. Spričevanja o tem se nahajajo v starih martirologijah ali zapisnikih svetili mučeneov in druzih služabnikov Božjih, dalje v djanji Svetnikov, ki je zbrano v obširnih bukvah slavnoznanih Bolan-distov. (Primeri: de liubeis. Monuuienta eeel. A<|ui-lejensis). V stari martirologii pri llossueidu stoji ob kratkem: ,,1S£. julija. V Akvileji spomin sv. Ilermagora škofa, učenci sv. Marka."
V Usuardovi in sedanji rimski martirologii je nekoliko daljše: „12. julija. V Akvileji god sv. Her-magora, učenea sv. Marka evangelista, in pervega škofa tistega mesta: kteri je po čudežih ozdravljanja, in po stanovitnosti v oznauovanji, in po spreobračanji ljudstev, mnoge plemena budili muk poskusil, poslednjič s Kortunatom svojim levitom vred s smertno obsodbo večno zmago si zaslužil." V svojem letniku za čas eesarija Klavdija pišeAdon: Evangelist Marka je evangeli, kterega je bil v Hiniu spisal, po Petrovem povelji naj poprej v Akvileji oznanoval; in ko je bil ondi Hermagora njegov učenec za škofa vstavljen, je sam v Egipt potoval. V spisu Pavlina diakona o Metskih škofih na Francoskem se tudi bere: ,,Ko je sv. Peter v Rim prišel, je razposlal naj boljše mo/.e, da bi večje mesta Kristusu pridobili. Tedaj je poslal Apolinara v Raveno, Lucija v Brunduzijo, Anatolija v Milan, Marka pa, ko je bil svojega tovarsa Hermagora ondi pastirja postavil, je bil v Aleksandrijo poslan."
Holandisti v djanji svetnikov 12. julija stavijo: „V Rimsko mesto je pripotoval sv. Peter apostelj s sv. Pavlom aposteljnom vred; pripeljala sta seboj sv. Marka, in on se je z njima mudil v rimskem mestu. Tedaj mu reče sv. Peter: Kaj se tukaj mudiš? Glej
li ni obilno podučen v vsem, kar je storil Gospod Jezus Nizircški. Vstani in idi v mesto, ki se imenuje Akvileji v istrijmski deželi, di bodeš ozna-nuvil ondi besed« Gospodovo. Po tem je sv. Mirki sprejel pervi delež in škofovo palico, je nistopil pot, ter je šel in prišel v rečeno mesto, ki se imenuje Akvileji. Ko je pi prišel v rečeno »esto, je ondi nišel mladenča po imenu Atulfi, sini Ultim bligo-rodniki in perviki v mestu, kterigi je ozdnvil gobove bolezni. In ko je sv. Marka ondi nekaj let učil, se je v njegovem sercu želji obudili, da bi sopet vidil obraz sv. Petra. Ko je Marka evangelist iz Akvileje se hotel ločiti, da bi zopet v Kim potoval k sv. Petru, so si kristjani ikvilejski pastirja prosili. In on jim je napovedal, naj sami izvolijo, kakoršnega hočejo, m«»ža prav keršanskega. In množica ljudstva si je izbrala zalo in vredno osebo, po imenu Herma-gora. Taisti jc v Kim potoval s sv. Markom in je od sv. Petra prejel škofovo palico in skrivnostno pokrivalo z blagoslovom, ter je postal pervi škof v gornje-italijanski krajini. Ko se je bil v Akvilejo povernil, je svojo cerkev v red djal, in mišnike in levite posvetil. Po tem je v Terzaško mesto mašnika in diakona napotil, iu po druzih mestih je enako delil. Shajale pa so se k sv. Hermagoru škofu vse ljudstva gornjeitalijinske krajine, ko so vidili njegove čudeže, in ker se je po njem množila sveta vera, malikoviv-cov nespamet pa sramotila. Ta čas pa, ko je Neron cesaroval v Kitnskem mestu, je taisti v Akvilejsko mesto poslal oblastnika Srhasti po imenu, da bi v tem mestu vladal. Hermagora jc bil pred oblastniki poklican, in z raznimi mukami uatezan, z biči raz-tepen, s pezo in razbeljenimi platanu terpinčen; Pon-cijana jecniga čuvaja, in Gregorja, čigar sina je bil hudiča rešil, pa jc h Kristusovi veri spreobernil. Ko si je pa duhovstva in ljudstvo naslednika prosilo, jib je v to odločil Fortunata diakona, kteriga je bil iz uladiga v Božjem strahu izrcdil. Pa tudi ta je bil po oblastnikovem povelji zgrabljen, in s sv. Heruia-gorom škofom vred je bil ob glavo djan po rabeljnih, ki so bili v ječo poslani."
Takošne so stare »pričevanji o sv. Mohorji. Iz njih je toliko jasno, da ta apostoljski mož je v dneh cesarja \crona pervi škof bil v Akvileji, in sicer odločen po sv. Marku, in posvečen po sv. Petru, in di je tudi v tistih dneh po čistiti zmagi življenje dal za Kristusa: v kterem letu tega cesarja, ki je vladal od I. 54 do 68, pa da je slavno smert našel, to iz prej povedanega ni jasno. Kaj bolj natančnega se zamore le po tem določiti, če se ve, kdaj da je sv. Marka evangelist prišel v Akvilejo.
Po spredaj naznanjenem letniku Adonovem je sv. Marka prišel v Akvilejo za čas cesarja Klavdija, ki je gospodoval od I. 41 do 54; ker je sv. Peter pervikrat prišel v Kim I. 452, bi sc dalo misliti, da je sv. Marka ze takrat z njim došel v tisto mesto, in bil po tem poslan v Akvilejo. Kes se bere v djanji sv. Domnija, Salonskega škofa v Dalmacii (glej Far-lati lllvricum sacr. tom. I. p. 414), da je sv. Peter po tem, ko je svoj pastirski stol v Kimu bil vstavil. M konsula Krispina in Tavra, to je I. 44, na vse zihodnje dežele razposlal oznanovavee Kristusove vere, namreč Marcijala v Galijo, Prosdocima v Pa-dovo, Domnija v Saiono, Andmnika v Sirmijo, Marka pa v Akvilejo. llruge spričevala, ki govorijo razun prejšnjih še o prihodu sv. Mirka v Akvilejo, namreč zapisniki Mantovanskega zbora iz I. 792, pesem sv. Pavlina škofa o sv. Marku iz ravno tistega časa, in letniki / kvilejskih škofov pa ne dajo nikjer nobenega zaznamka za čas tistega prihoda.
Vender v dneh cesarja Klavdija ni verjetno, di bi bil sv. Mirki prišel v Akvilejo, ker je tisti čis še hodil s sv. Pavlom in sv. Bsrniboni. P« preganjanji Herodeževem se je sv. Peter is jece rešen iz Jeruzilemi drugim obernil; je nimreč v Rim se podil, in ondi svoj stol postivil. Tiknt, to je 1. 42, je sel sv. Mirki s sv. Pavlom in sv. Birmbon v An-tiohijo, od tod pi v Ciper, in potem v Pimfilijo: ondi pa se je ličil, in se je vernil v Jeruzalem. (Ap. dj. 12, 25.13, 13.) Pri apostoljskem zboru 1. 50 je bil sv. Peter zopet v Jeruzalemu, ter je z drugimi aposteljni vred razsodil vprašanje o veljavi judovske obreze: po tem je obhodil razne dežele v sprednji Azii, kakor se di soditi iz njegovega pervega lista (1. Pet, i, i); poslednjič se je čez Korint zopet povernil v Kim, in je ondi se daroval za Kristusa v smert. Sv. Mirka pa je nekaj časa po Jeruzalemskem zboru I. 51 z Barnabom šel v Ciper (Ap. dj. 15. 39); pozneje pi I. 61 do 63, ko je bil sv. Pavel pervikrat v Kimu v ječi, je bil imenovani učenec zopet pri njem, kikor kaže list do Kološanov (Kol. 4, 14); zopet ko je bil drugič v Kimu v ječi I. 66 do 67, je sv. Pavel s Timotejem iz Efeža vred tudi sv. Marka poklical k sebi. kakor razodeva drugi list do Timoteja (2. Tim. 4, I I).
Po tej razlagi sc naj ložje da soditi, da je sv. Marki o pervem jetništvu sv. Pavla, tedaj uied leti 6! do 63 v Kimu s sv. Petrom se snidel, in di je tudi takrat v Akvilejo bil poslan. Za to dobo pričuje tudi drugi okolišina. Kakor kažejo Adonovi in akvi-lejski letniki, je sv. Marka v Akvilejo prinesel spis svojega evangelija: še se je ondi dolgo hranjevil tak star spis, od kteriga sta se I. 1355 cesarju Karolu IV. dala dva lista. Sv. Marka pa svojega evangelija po splošnem zročilu ni pisal pred sv. Matevžem, to je, ne pred I. 61; zakaj kakor sv. Irenej pričuje, je sv. Matevž svoje bukve na svetlo dal, ko sta sv. Peter in sv. Pavel v Rimu sv. evangeli oznanovala. to je tedaj I. 61 do 63; zakaj na pozneji čas, na I. 66 ali 67, kakor nekteri razlagavci hočejo, vender ne kaže, da bi se spisovanje svetih evangelijev od-kladalo. Po takem je leto 63 naj bolj verjetna doba, o kteri je sv. Marka bii v Akvileji, in o kteri je tudi sv. Mohor ali Hermagora nastopil pastirstvo vernikov Kristusovih. In če doslej se še ni nobena stoletnica o prihodu sv. Marka evangelista, in o nastopu sv. Mohorja škofa v Akvileji obhajala: bo vender enkrat čas. se tudi spredramiti in slovensko ljudstvo tudi za to prebuditi, naj bo Bogu in njegovim svetim služabnikom hvaležno za pervotni dar svete vere.
Kaka se SO letin vojaški častnik za vero poganja•
11 z zgodovine 23 japonskih m u č e n i k o v.)
Ob tistim času, ko so po Tajko-Samatovim povelji na Japonskim misijonarjev iu druzih kristjanov za smert iskali, so ondotni kristjanje neizrečeno gorečnost skazovali za Boga in sv. vero. Vsi so bili pripravljeni življenje dati in še sami so se uaznanovali in beričem v jetništvo ponudili.
Spomina vredno je obnašanje nekiga SOletniga voja-škiga častnika ali oficirja. ki je bil 6 inescov poprej keršen in se evangelske pohlevnosti še ni bil naučil. Pripravljal se je torej na zadnjo vojsko po ovoji šegi, spomnil se je, h koliko serčnostjo se je vojskoval ko je bil mladeneč, in začne sabljo brusiti. Njegov sin mu pripoveduje, de pervi kristjanji so umirali za Boga brez zopervanja: on pa hud — in zakliče: ..Meniš kali, de se ne bomo branili iu bomo kakor mevže se dali poklati? Moj sin, hočeš mar
moje ime oskruniti? Hitro pojdi su menoj k dobrim očetu« duhovnam. Ako se jih vojaki le dotaknejo, jih bom šest sam pobil, kakor sim star. Ako mi pa orožje in roke odbijejo, rad umerjen: kakor mučenec." — Ali, ljubi oče, vi ne razlagate prav evangeljskih naukov, Sej ni de bi človek smerti naproti šel, dostikrat je še celo prav se ji ogniti. ..Jest imam sinčka, edino upauje naše hiše; pojdite z njim na kmete!*4 mu sin odgovori. „Kaj pa de!'4 kliče serčni starček; ..jest bom bežal pred smertjo. ki sim ji v 40 bojih neprestrašcn v lice gledal? Povem ti, pervi, ki se nas loti, ne bo unesel cele glave.4* S takim terdiin govorjenjem stopi v stanovanje svoje sinahe ali sinove žene in jo najde pripravljati novo obleko; tudi služabniki letajo sem ter tje, eden nese v rokah svoj križec, drugi roženkranc, tretji svetinjo. Na vprašanje, čemu to? mu odgovorijo, de se k marterstvu pripravljajo. ..Kakošno orožje je to?" rak lice: „in ti, moja hči, počimu ti bo nova obleka? Si mar povabljena na godovanje?" „Sim, ljubi oče,44 odgovori mlada žena, .,praznično hočem napravljena biti. ko me bodo peljali, de bom križana; ker slišala sim, de vsi kristjaiijc morajo tako umreti.44 — Rekla je pa te besede tako mirna iu zadovoljna, de je starimu očetu s tem jeza upadla. Gleda jo tiho nekaj časa, in kakor de bi se iz spanja prebudil, svoj meč deleč od sebe zadega, poiše roženkranca in kliče: ,.Tudi jest hočem tako umreti, kakor vi drugi.'4
Aii bi se tlalo našim slabovemikam še kc\f pomagali ?
H.
Zakaj se Naec iu Boštjan za reč, ki ni kozje dlake vredna, tako ua glas poganjata, de se skorej zidovi po ulicah tresejo, kodar gresta? Zato, ker Nace ve, de ima piav. Boštjan goljfan pa mu svojeglavim kljubuje. Skušnja namreč uči, de spoznane resnice si ne damo spodbiti; človek i m a čutilo za resnico.
Obernimo pa to na vero. Ti si katoličan, kaj ne? Zakaj tedaj molčiš, kadar se čez tvojo vero zabavlja? Zakaj te nar manjši ugovor od nar neveduišiga Boštjana, od nar bolj razuzdaniga človeka stori maloserčuiga, omotljiviga in si ne veš in nočeš pomagati? Ali zakaj ti od vere tako govoriš, kakor bi tebi to mar nc bilo, kakor bi bila to le samo reč duhovnov? So mar le samo duhovni k zveličanju poklicani? Pa zakaj si ne veš pomagati, ako ti razberz-dane usta natvezajo, de to ali to ni greh? Zakaj mu verjameš zoper svojo vero in pamet ? Zakaj se daš v greh zapeljati, ko ti ga hvali, in laže, de ni greh?
Ti nisi v veri dosti podučeu in uterjen; ti ne veš, zakaj veruješ in še tudi nc, kaj ti jc verovati. Ti zavolj svoje nemarnosti nisi prepričan, de vera je od Boga, „ki ne more ne goljufati, ne goljufan biti.44 Ti bereš in poslušaš vse. kar ti zamore vero omajati in spodbiti, bodi si „Reform," ..Presse,44 naj hudovoljniši romane, naj gadniši igrokaze, in kar si bodi veri nasprotniga, desiravno ue znaš nič razločiti, kaj je laž. kaj pa resnica, ker nisi nikoli šc prebral nobeniga veči ga katekizma, nobene dogmatike (verne), poslušaš le malokterikrat kako pridigo; še spise v „Danici" prezreš, kteri niso od „stot-nika 300 zelenih,4' ali od pogovorov med ..Kuinam in Tri-glavam... ,4' Pri vsem tem pa hočeš vender „zoper vero" modrovati, ti, ki ne znaš nič druziga kakor vero zaničevati, kar zamore vsak jud. Ti ne veš več ,,šest resnic," .,Božje zapovedi44 bi komej stlačn (razlagati pa ne znaš nobene), „cerkvenih zapoved44 že davno več ne znaš; vsak kmetič ve več iz keršanskiga nauka meni tebe. Ali je potlej čudo, de te vsak zapeljivec lahko poseka, te lahko v samiga juda ali turka spreoberue, če le hoče? Začni se vere učiti, de jo boš vedil, znal; potem te bodo njene resnice ogrele
in tudi k službi Božji, k postu, k spovedi, k treznim u življenju spet vnele; potem se boš tudi znal pognati za svojo vero. Brez vere pa. veš. de ..ne moreš Bogu dopasti." (Hebr. 11, 6.)
MCbn - el- JMarazi.
(Arabska za p r e d p u s t v d o m e s t i I o in u e d o I ž i n smeh tistim, ki ne išejo razuzdanega pusto-
vanja.)
Bil je v Bagdadu človek. Ebn - el - Marazi, ki je pripovedoval stoterih burk iu osoljeuih kratkočasnic. Prečudno bistroumen je bil iu ni ga mogel človek poslušati, da bi ue bil smeha pokal.
Poslušajte, kaj je sam pripovedoval, da se mu je bilo pripetilo. Neki dau sim bil pri vratih pred kalifovem dvorom. iu kratkočasil sim ljudstvo s smešnimi pripovedkami. Eden Moataddatovih služabnikov se je bil za menoj posadil. Svoj pot začnem praviti dogodbe. kakoršnih so strežaji kdaj doživeli. Kar odide, iu čez nekaj časa se zopet verne. Prime me za roko in reče: ..Sel sim bil v stanovanje kalifovo; sta! sem pred njim, mislil pa sim nate in ua tvojo gorico. Smeh mi uide. Kalifu se to čudno zdi in reče mi: Kaj pa ti je? Odgovorim mu: Blizo vrat je nekaki Ebn - el - Marazi, ki čudne reči pripoveduje. Ko bi bil kamen, uiora se smejati. Nato mi kalif veleva, da naj te pred-nj pripeljem. Nočem pa drugač, razun da mi daš polovico darila, ki te bo doletelo.
Misel na to darilo mi zbudi poželenje, in rečem mu Gospod, jaz sim ubožin človek, in imam deržino; ali ste zadovoljni s šestino ali četertino? ... Ni se dal nič premakniti.
Pelje me noter; pozdravim kalifa, iu kalif mene. Oči ima vpertc v neke bukve; skorej vse prebere, ja/. pa pred njim stojim. Poslednjič jih zaprč, me pogleda iu rece: .ji »i Ebn - el - Marazi ?" — ..Sim. velcvnik vernikov;" — tako sim se mu odrezal. — ..Pravili so mi, da ti pripoveduješ čudne in smešne vestorije?" mi dalje reče. — ..Gospod." mu odgovorim. ..sila človeka rokodelstva uči. Res je. zbiram si krog sebe poslušavcov. si išcin pridobiti njih dobrovoljuost. in skušam njih dobrotnost"* — ..Dajmo poskusiti tvoje predalčke." — pristavi kalif; ..ako me li na smeh pripraviš, dam ti dva tisoč drahem; ako me pa ue usmejaš, kaj mi boš ti dal?" — ..Nič vam nimam ponuditi, kakor le svojo glavo," mu rečem. .,ant boste ž njo storili, kar vam bo drago." — ,.Je že spodobna po-uudba ," reče Moataddad. ..Da veš tadaj! ako me ue spraviš v smeh, ti jih bom dal deset s tim-lc mehom na tilnik."
Rekel pa sim sam pri sebi: Veš kaj? emir ali princ ue tepe. kakor le s kako lahko in mehko rečjo. Pogledam na mešič, ki jc bil iz marokiua in obešen v kotu njegove dvorane, in rečem: Ne motim se, v tem mehu naj berze da bo sapa ali zrak. Ako kalifa na -meh pripravim, jc moj dobiček; ako pa nc zmorem, jc pač prava reč! Deset udrihov z mehom, ki jc z vetrom napolnjen, bom lahko prenesel.
Začnem tedaj soliti dobrovoljkc. bcduinske krčmljicc, besedne smešnice, pripovedke Kadisanov, Nabačanov Zemljanov ****), marnje rokomavžarjev, turkov, — vse vse sim iztresel, kar sim jih znal in vedil. Poslednjič se moj predalček izprazne; glava me začne boleti; prihajam m?a-čin, na zadnje merzel. Vsi strežaji za mano so se smejali, da bi bili hitro popokali; kalif sam je ohranil neska-Ijivo resuobo. ,.Pri koncu sim," rečem kalifu; ..kosmata kapa! nisim ga še vidil človeka, kakoršen ste vi." — ..Jc tedaj konec?" me vpraša. — .,Samo eno reč imam še po-
•) Neki vašani v Irak-arabii. poljodelci. ki se i* bulice slejejo.
••) Cigani.
vedati." mu odgovorim. — „Govori tedaj!" — ..Obljubili ste mi jih za darilo deset na tilnik," mu rečem: dajte mi jih tedaj, vas prosim, in pridenite jih k temu številu še deset druzih." Gre mu na smeh, pa zderzi se iu reče: ...le že prav!"
Prihulim mu svojo glavo. Ko me pervi krat ogerne. se ini jc zdelo, da se je stolp na-me zvermi. Meh je bil namreč h peskom napolnjen. Deset mi jih je naštel, vidilo se ini je. da mi vrat razpada v šibre; ušesa so mi zvonile: oginj mi je iz oči švigal: ..Gospod! eno besedo." zakričim. Že se je nastavil, da lii mi jih dvajset doveršil, vendar se ustavi. ..Kaj češ?" mi reče. — ..l*o verskih postavah ni nobena rec tako hvalivna. kakor mož beseda biti." mu rečem. „in nobena tako grajavna. kakor sc ska/.ati figa-moža. I.ejte! zavezal sim se bil služabniku, ki me je semkaj pripeljal. da bom z njim delil svoje darilo, kakoršno že t.ode, veliko ali majhno. Po vaši velikoserčnosti iu radodarnosti ste blagovolili dvojnato darilo odmeniti: jaz imam zdaj svojo polovico: druga polovica je njegova."
Ta beseda jc kalifa v tolik smeh zagnala, da se je znak na tla vergel: z rokami luskal. z nogami butal, se za trebuh deržal. Na poslednje se umiri in reče: ..Pripeljite onega pred-me!' in zapove, da uaj se mu iiaštejcjo. kar jih je bilo šc ostalo. ..Kaj pa sim zadolžil?" tarna služej. - Jaz. jaz — mu rečem — sim zagrešil iu to zaslužil: ali ti si z mano ..v špauovii." Meni so izplačali moj delež, zdaj bodo pa tebi tvojega." — Tačas pa. ko so mu jih merili, mu jamem očitati ter mu tako-le govorim: ..Ti nisim kalj pravil, da sim ubožin . iu da imam dcržiuo: ti nisim razkladal svoje reve iu te prosil, da bodi zadovoljili s šestino ali čelertjo? ti pa si hotel le polovico. Naj bi bil jaz vedil. da od povclnika vernikov ne do-bom drugega darila razun tepenja: bil bi ti vse skupaj pustil!"
Kalif se med tem pogovorom v novo zakahla. Kadar je bil pa lerpin prejel svoj delež. vzame Moataddad mošnjo, v kteri jc imel dva tisoč drahem. in jih razdeli služabniku iu meni. Pa sim jo pobral.
10yie<1 po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane, /a slovesno tridnevnico v frančiškanski cerkvi ii. M. Device pred mostom sc delajo priprave. V Svetnico popoldne od 2 do • ,2 3 popoldne bo slovesno zvonenje k ilelapustu tridnevnico naznanovalo, in zraven druzih opravil, kakor smo žc naznanili, bo ta dan po ve-černicah slovesno blagoslovljevanje v ta namen m a I a n e podobe 23 japonskih m učeneov: o 14 vvodni cerkveni govor.
Iz Ljubljane. Nar bolj znatna reč v poslednjih sejali ljubljanskega deželnega zbora jc bilo 28. u. m. poganjanje, da nai bi sc hitro pisne naznanila deželnega zbora tudi Slovencem naznauovale. namreč v slovenšini. Ker je bilo pa po dolgem in gorkem besedovanji na obe strani enako glasov, nasvet dr. \Vurzbaehov v | rid slovenšini ni zmagal. Komu bo ta upor zoper slovcnšino koristil . kdo ve? Ncmšini gotovo ne. in možje s svojim zopervanjem bodo zanesljivo bolj poživili sebi nasprotni oginj. kakor bi ga s podpiranjem. Ker se je pa o tej priliki zopet slišal precudni ugovor, kakor bi Kranici ne umeli tako imenovane nove slovenšine. naj povemo, kar vemo zastran tega.
Bukve za slovenski narod, pridige, povesti za mladost itd. se pišejo v ravno tem jeziku, kakor spisi v ..D a n i c i." in kadar sc dajo n. pr. pridige. Smarnice itd. v natis, se ravno tako natisnejo, kakor so bile ljudstvu govorjene ali brane. Nikoli pa še nismo slišali, da bi nas ljudstvo ne umelo. kadar ga učimo, iu ravno tako menimo, da se je/.ik v Danici iu po druzih spisih, razun k vecemu v kaki obliki, ki je ljudstvo še ue s pazi. ne loči od besede druzih slovenskih časnikov. Bero pa Danico in imenovane
bukve tudi taki Slovenci, ki nikoli niso šole vidili, in vender jih umejo. ..Slovenski prijatel*1 razglasuje iz Celovca pridige in nauke v ravno taki besedi, duhovni jih rabijo, iu ljudstvo jih dobro ume. Kje je tedaj resnica?
It Ljubljane. Znani marljivi slovenski pisatelj gosp. France M a I a v a š i č je 28. u. m. zjutraj tukaj v Ljubljani umeri.
Iz Ljubljane. (Dvoje vprašanje, ki na nji prav odgovoriti, globoko sega v družno življenje našiga naroda iu njegov blagor.) ( Konec. I
Drugo, kar gotove pomoči potrebuje, kakor kervava rana, je naša odrašeua, posebno moška mladost, ki se pogosto spridi, de je vsa razujzdana, namreč doma do staršev brez pokoršine. do Boga v cerkvi brez pobožnosti, po noči drugod razsaja. v drušini zarobljena in k pretepanju nagnjena, kletve in pijančevanja vajena, in dostikrat tako obdivjana iu brezserčua, de vse lepe besede nič več ue opravijo, vsi dobri zgledi brez sadii ostanejo, celo dobri vtisljeji mladih let zginejo, in tako popačeni se derve v nar veči nesreče — dušne in telesne!
Kaj je namrce večkrat vzrok grenkih solz pri starših, kaj vir pohujšanja za mlade, kaj strah za druge in žalost matere Cerkve, kakor ravno taka spridena mladost? Iii kaj se zamore pričakovati od takih neporeduežev prihodnji čas za gospodarstvo ali pridnost. za strah Božji in zvestobo do Bogu in viših! Ali nc zgubi narod ali dežela dobriga imena doma iu drugod, cc slišimo, dc tudi po ptujih krajih sc jih dovolj tako vede? Kaj se inore upati za boljši zrejo prihodnjiga rodu 9 Dc kratko rečem, ali ne dela tak spriden mlad svet skerbi iu žalosti slchcrnimu, ki to vidi in premišljuje, kam de bo to prišlo? Ni treba te žalostne prikazni dalje popisovati, ker jo vsak dan preveč vidimo. Vprašanje silno tehtno je spet: kako to napako odver-n iti ali saj zmanjšati? Včm, de lahko je reči: uaj store svojo dolžnost 1. starši. 2. šola in cerkev, 3. srenj-sko predništvo in 4. gosposka. Pa kako, če starši zamude to nadomestiti? Kako si hočejo vsi ti združeno roke podati. de njih trud ne bo brez vspeha? Kako slabe tovar-šije in kerčme zatirati, kužljive zglede drugim v strah kaznovati, kako malopridno ponočevanje zatreti, grešne razvade. u. pr., kletve in pijančevanja odpraviti, ljubezen do čednosti in službe Božje spet v njih obuditi, ob kratkim, malopridne v keršansko trezne, pridne, pokorne, krotke mladenče spreoberuiti ?
Ali bi ne bile spet tukaj kake keršanske družbe za r a z v e s e I j e v a n j e in kratek čas, pa tudi za modro obnašanje, pred vsim zdatne, kakor jih po druzih mestih iu deželah že najdemo (Jungliugsvereine |. ali kakor so po mestih rokodelske društva, ali bi se ne dale po deželi, in tudi po mestih za druge stanove po okolišiuah podobue društva osnovati, kjer bi se med seboj pošteno razveseljevali, in se zavezali radovoljno, de sc hočejo vse nerodnosti, nezmernosti, pretepov in ponoče-vanja varovati. za čast in dobro ime skerb imeti, v vsim zvesti iu vestni biti. in tako za poznejši starost pravi keršanski značaj vtcuii-lili ? Ali hi potem nc bilo kmalo veliko bolje? Ali bi se nc zaperla pol nezmerno veliko nerodnostim in pregreham? Več ljudi več ve, iu več oči več vidi; zato prosimo druge modre iu skušene može. kterim je mar dušni in telesni blagor našiga naroda, naj to dvoje vprašanje prevdarijo. ter svoje misli zastran obeli razodenejo, naj pa v vsim djansko stran pred očmi imajo, lastnosti kraja in okolišin ne pozabijo. in sploh povedo, kar o tej reči menijo. Saj nas k temu priganja keršauska ljubezen in rodoljubje: s tim bi skazali svojimu narodu nar veči dobroto, bi si res lep spominek postavili s sredstvom, ktero bi te nadloge odvernilo ali saj zmanjšalo.
Tedaj pozor in serčnost! To dvoje vprašanje rešiti, naj se lotijo modri in skerbni možje, iu naj nam naznanijo svoje inisli v tih zadevah. Z bistroumnostjo, z dobrim
sercam in združeno močjo se odpravijo nar veči zaderžki: zato tudi v tih rečeh upanja ne zgubimo, temveč resno skusimo, in blagoslov od zgorej bo pomagal!	—k.
„Cyril a Method" slovaški list. zopet izhaja s prilogo ,.Slovesnost" v Skalici, glavni list na ft, priloga pa na 16 dni. (Cena s prilogo vred 3 gold. 43 kr. na pol leta: „V Kutoeh, posl. pošta Hohenau a Bur St. Georg in t* n ga rti.) Vrednik je znani dr. Aud. Radlinskv, pri kterem se tudi naročuje.
Z Gorenskega. - Obljubljen je petja ljubnim Slovencem do prihodnjega mesca majnika novi zvezek pobožnih pesem, po kterih bo naš vneti narod gotovo zopet radostno segel. Ker pa mnogo pri cerkvenim petju potrebnih reči še nimamo v nobenih pesemskih bukvah natisnjenih, je potrebno želeti, da bi se pri vravnavi prihodnjih pesemskih bukvic taisto vverstilo. Potrebno bi bilo na pr. v latinskem jeziku natisniti: Ta nt um ergo in Geni-t o r i; M a g n i f i c a t in H e s p o ii s o r i j e pri peti sv. maši; po zahvalni pesmi: v dan sv. Rešujega Telesa pri procesii, in one pri škofovem obiskovanji, ki sledijo pesmi: „Kccc sacerdos niaguus." Tudi pete večernice (Vespere) so tu iu tam po Slovenskem v navadi, pa to bi bilo morebiti že preobširno. Vender, zdaj je prilika za to. Vse te latinske reči bi se mogle prav razločno in z bolj tolstimi čerkami natisniti, ker je branje latinščine onim, ki jezika ne umejo, nekako okorno. — Tudi slovenske masne pesmi ..Pred stolam" nimamo mende v nobenih pesemskih bukvah natisnjene; iu vender se skoraj povsod poje. Te reci — če prav Vespere opustimo — so slovenskim pevcem vse potrebne in prederznemo se prositi, da bi najdle v prihodnjih novih bukvicah svoj prostorček. Spregovorili smo pa zato o ti zadevi očitno, ker „več oči. več vidi;" — če ve toraj še kdo kaj drugega potrebnega v ti reči nasveto-vati, je zdaj prav priložiti čas, da naj to stori. — Zdravo!
Rodoljub Podratitovski.
Iz Marburga, 21. pros. Slovesno vpeljevanje n o v o-posvečenega kneza in škofa Lavantinskeja prečast. gosp. Jakopa Maksimilijana je za 2. sveč. odločeno. Marburško mesto dela velike priprave za to slovesnost.
Iz Mariborske okolice, t Dalje. ) Kungočarji sc vselej v procesiji k Mariji podajo, kadar želijo kakovo posebno milost pri Bogu sprositi, ali pa kakovo nesrečo s svojega kraja odvernoti; — Anhovo nedeljo celo s presv. Rešnjim Telesom. Iu tistekrat se pri kapeli poje pesem :
..O ti lepa gospa. Marija gnadljiva.
K tebi o Mati rineš kličemo mi.
Pr-s rno. oberni k nam svoje oči." i. t. <1.
O letnem času po sobotah pa imajo šolarji tam svoj shod. kakor odrašeni v utajiiiku, samo da se pesem izpusti. To je veselo.
Ko se je pri fari iu cerkvi vse tako lepo v ravnalo, so gosp. duhovni oča djali: dvoje še želim, iu potem nič ne rečem, ako mi je umreti. Pervo je. imeti sv. misijon za svojo faro; drugo: kapelo na pokopališu sozidati. da bi se tam včasi za pokojne meševalo. In že ta advent so pokazali, da so misijon resnično želeli, ket poklicali so tri gg. oo. Lazarjaiie iz Celja, ki so od 7. — 21. grudna obhajali sv. misijon. kteiega ho v nedeljo predi takole ozua-uili: ..Dober hišni oče v jeseni po dokončanem težavnem letnem deli svojim domačim napravi gostijo, tako imenovane d o iii Ia tke, naj si malo odehnejo iu se razveseli*. Tudi mi smo imeli te leta pri ccrkvi veliko težavnega dela: po dokončanem tem delu. bi se vam jaz rad za vse vaše (late iu dobrote hvaležnega skazal, zato sem vam pripravil v tem adventuein času duhovne domlatke. in vas vse na to gostijo vabim; poklical pa sem druge gospode, kteri vam bodo stregli, in lomili kruh nebeški. Mi pa sc čemo vsi vkup prav veseliti; zato pa hočemo že sedaj vse iz svojega serca odpraviti, kar bi nam utegnilo to občno ve-
selje ka/.iti" i. t. d. Jaz nem ua tenko popisoval, kaj se pri sv. misijonu godi. ker je večini bravcov Z g. Danice znano, in tudi nema prostora za tako obširno popisovanje. Le nekaj malega naj omenim o misijonskem začetku in nja koncu. O začetku so gosp. domači oča govorili in rekli: ..Gospodar, ki svojega vinograda sam obdelati ne more. si pokliče pomočnikov, ki inu pomagajo nograd verdjati (v red spraviti). Tudi meni jc Bog duhovno gorico za obdelovanje izročil. Dolge leta jo že obdelujem. in mi bo skoro od nje že treba Bogu odgovor dati. Pred ko se to zgodi, sem si naprosil pomočnikov, da mi vinograd verdenejo. ker sem sam dosti zamudil: nekaj po človečji slabosti, nekaj pa tudi. da že edne leta. kakor vam je znano, boleham, in toraj ne morem več vsega tako opraviti, kakor bi želel. Da bom tedaj ležji obstal pred Bogom sodnikom, vas prosim, ljubi duhovni gospodi! poravnajte in popravite vi. kar sem jaz zamudil in zanemaril, iu posebno pri delitvi sv. zakramentov se prenaglil: imejte pa tudi z nami poterpljenie" Ze pri tih besedah je po cerkvi bilo vse v solzah. In ko g. o. misijonar ua prižnico stopijo, in z milo besedo razložijo namen svojega prihoda, in ko slednjemu, se uar večim grešnikom dajo upanje do zveličanja. so bile vseh serca mehke, in da bi bili verne pobarali, ako sc odpovejo grehu ' bi bili od njih z močno besedo, ko z ednega gerla. odgovor dobili. ..Od po ve m o sc!" Vidilo se je, da je beseda Božja padla na dobro zemljo in bo nosila stoversten sad.
Od začetka že jc bito oznanjeno: naj sc zunanji nt vrinjavljajo in domačim nadlcznosti lic delajo, ker je cerkva silno tesna, in ker jc ta pobožnost Ic samo za domače, in Ic samo toti se bodo spovedovati. lil tako |c tudi bilo. Pri pridigah so bili veči del sami domači, tako tudi pri spovedi; opravljale so se same dolge spovedi, razve tistih, ki so jo že opravili. Slednji den sv. misijona. I. adventn« nedeljo, je bilo občno slovesno obhajilo vsih farmanov. Obhajali so jih preč. g. korar in mestni dekan Kostaujove« kteriiu so stregli preč. g. Matijasič. dekan Jareiižuski in kousistorialui svetovavec. Sedaj jc vsa fara očišetta. in i. Bogom spravljena. O da bi vsi to svatovsko oblačilo milosti Božje do svojo smerti čisto ohranili! — Tako sc Lai ležji dosegue pravi namen sv. misijona.
Res. lepo in veselo je. ako sc tudi sosedske fare sv misijona vdeležijo; pa za domače to ni dobro, posebno <c za dolge spovedi ni spovednikov zadosti, ker na dobiib spovednikih je o misijonu nai več ležeče. — In tujim tuli c«i veliko pomagaiio. ker toti navadno samo ene krati pn-dejo. toliko da sc spovejo. in nektere pridige cujejo. Ilrop iu šum je sicer velik: ljudi privre, da je vse ceruo. po cerkvi se vse tere in lomi. verni sc pri spovedi gnjctcio in suvajo, spovediiicc prasijo. iu spovedava se vča*i. da ie sila. Pa prav prava pol to ui. Pri večini teh ljudi •• malo poboljšanja. tedaj od sv. misijona malo koristi. —
Popoldne je bil misijonski križ blagoslovljen iu p»zn« ;e ta pobožnost sklenjena. Bili so resnično dnevi zveličam*: s solzami so jemali verni od misijonarjev slovo; marsiktni ic zdihoval: prehitro nas zapušatc. pa da mora bili. srci t» potujte, ljubi duhovni očetje, vi ste mojo dušo rešili! Il";: vam poverili vaše težavno delo za na-! (konec nasl.)
Od Mure s Štajerskega pišejo ..lllasu**: V kne/.u -škofijskem semeiiisii šiiisko-graškem bodo bogoslovci 4. i« ta mesca mai. serpana razposlani v vinograd Gospodov. ?,a duhovske službe, ker je verska zaloga iz gospodarskega ozira semciiiškim stroškom številke tako pristrigla. de *l.ol ne morejo vsih bogoslovcov celo leto v senienišu prehraniti Iz ravno tega razloga jih skof v pervo leto niso mogli v.e kot 30 sprejeti. Semeniše ima hti bogoslovcev.
Iz Celovca piše ..Prijatel": Ze je minulo vet tednov. kar so presv itli cesar v deržavnem zboru slovesno oznanili, da dobimo novo tiskarno postavo. Dane*« imamo že 15. dan januarja. — pa še jc ni. Pride pa gotovo -cesarska beseda nam je porok.
Zatorej vse čč. gospode, ki so si naročili .,Stiinmen aus InnerOsterreich," prav lepo prosimo, naj nam ne zamerijo, da „Stimmen" niso dobili. Mi za to kaj ne moremo, mi jih izdajati ne smemo, dokler nova postava ne pride na svitlo. Le še malo poterpite, — škode na dnar-jih ne bote terpeli nobene: 28. januarja pride I. zvezek v veliki četertinki na svitlo.
Pa še ta overa bode nain izšla — na srečo; čas smo imeli, duhtali in prevdarjali smo. in glejte! prišlo nam je ua misel, in sklenili smo. ..Stimmen" na svitlo dajati ne trikrat na teden, temveč vsak dan, in vender cene zvišali nismo.
Novi časopis naš, ki bo zagovarjal in branil vse pravice in svetinje naše. bode toraj izmajal vsak dan (le samo dni po nedelji iu prazniku ue) na velikem papirju in bode Slovencom nadomestoval vse politične nemške časopise iz ptujih krajev.
Naš časopis je dober kup tako. kakor vseh nemških nobeden. Velja le vsak dan po pošti pri jemati za celo leto 12 gold.. za pol leta ti gold., za četertinko leta 3 gold.; brez pošte pa 10. 5 in 2 1,, gold. a. v.
Visokočastiti gospodje naročniki! Vem, da si „Stim-men" zdaj po povišani ceni ue more vsak za se posebej naročiti, — pa združite se vas več, delajte, da jih spravite v kavarne, srcnjske uradnije. kcrčme itd. Mislim, da vas ne bo grevalo: Roka roko umiva — pomagajmo tudi mi eden drugemu ! Lepo prosim !
kakor hitro se nova postava okliče, pošljemo dvakrat na vse strani notranje Avstrije od našega novega lista 5000 iztisov, kakor Nemci po latinsko pravijo ..Probe-nummer;"— deveti den po oklicu nove postave pa pride na svitlo pervi list ..Stimmeu aus InnerOsterreich."
Še enkrat prosim: Slovenci, posebno vi slovenski duhovniki. pustite nemške liste iz tujih krajev, večidel so nasprotni in sovražni naši veri in narodnosti, iu akoravno nekteri tudi brani našo sv. vero in cerkev, — za naše narodne pravice in za naš jezik se pa ne poteguje njih nobeden krepko in odkritoserčno. ..Stimmen" pa bojo na vso moč brauile vse naše — vero in narodnost iu svobodo.
(„Simuieu" bodo terdile to, kar je prav in pošteno pred Bogom in svetom; torej naj bodo serčno priporočene vsemu -lovenske m u in n e s I o v c n s k e m u občinstvu. Vr. t
S Pi\kc. II. ker po samim zdaj eden zdaj spet eden imenuje kako cerkev sv. Mohorja in sv. Marka na Slovenskim, naj jih soštejem tukaj vse. kar mi jih je znanih. Farne cerkve sv. Mohorja so: na krajnskim v Zu-/.embergu; na Primorskim vTerstu, Lindaru, Gradu. Rentah in Pečini; na koroškim v šmihoru, in na Štajerskim v Gornjim gradu. Poddružnicc sv. Mohorja so: na krajn--kim v Mateni poleg Iga, na Osolniku nad Sovro, v Za-»rekvah nad Selca mi, v Grobljah pri Mengši, pri sv. Mo-hoiji nad Moravčami, v Podzidu pri Trojani, v Podlipovici pri kolovratu, v Selih pri Smarji, na Libergi nad Litijo, v Moravčah poleg sv. Križa, v Goriški vasi pri Škocijanu, v kerški vasi pri Cerklah. v Čemeči vasi pri sv. križi poleg Kostanjevice, na korenini nad Polhovim Gradcam, v Podragi na Vipavskim; na koroškim pri kotlah iu pri Do-berli vasi; ua Štajerskim pri sv. Mohoru poleg Laškiga, ua stari Sveti gori nad Podsredo. v Rajhenbergu. pri šo-stanji, pri Setatah, in pri Cadramu. To je lepo število, ktero kaže, de naj perva slovenska aposteljna v deželi nista neznana. — Farne cerkve sv. Marka so: na krajnskim v Cerklah poleg Kostanjevice; na Koroškim v Mavtnu: na Primorskim v Veprincu, kačergi, Skodovaki, in na Mo-rozinskim otoku. Poddružne cerkve sv. Marka so : na krajnskim v Verbi pri Breznici, v Tehaboji pri sv. križi, v Bušeči vasi pri Metliki, v Zabetih nad Vinico, v Zapotoku pri Soderšici. in v Vipavskim tergu. Tudi ta svetnik tedaj, ki ga je sv. Peter perviga poslal v Akvilejo, ni premalo znan na Sloveuski zemlji. — V Ljubljani ste nekje v stolj-
ui cerkvi poleg sv. Petra in Pavla stale podobi sv. Mohorja in sv. Fortunata, tndi iz beliga kamna; davno ste že prešle, kje pač se zdaj znajdete? Tudi tiste bi bile lep spominek za sedanje leto.
Iz Primorja, 23. prosenca. Ljuba Danica! Blagovoli oznaniti to le novico. Pet ur hoda od Gorice proti jugu, uže na bregu jadranskega morja, stoji od davnih časov velikanski grad pozidan na čisto živi skali, s ktero se grozivni valovi večkrat nemirnega morja poskušajo, ali vselej le sramotno ponižani odletajo. Ta grad je bil dolgo časa lastina visokorodnih grofov Turn-Valsasinskih. Njegov zaduji posestnik je bil grof Ivan Turu, več let poglavar (delegat) v Benetkah. Po njegovi sinerti je postala celega Turn-ovega premoženja edina dedičnja njegova preblaga hčerka, grofičnja Tereza, ki je pred 13 leti svetlemu knezu Egonu Hoheulohe - Valdenburškemu roko podala v zakon. Ta zakonca stanujeta uže skoz tri leta vedno v omenjenem, popravljenem iu silo olepšanem gradu, kterega je dne Iti. prosenca t. I. posebna čast došla. Snidli so se bili tukej ta dan namreč trije škofi in več drugih prelatov. — Naj povem kako in zakaj se je to dogodilo. Svetli knez Egon Hoheulohe, lastnik Devinskega grada, je bil uže pred mes-com povabil svojega bratanca, svetlega kneza Gustava Hoheulohe, nadškofa Edesanskega in milošnjika sv. Očeta papeža Pija IX., da bi o svojem potu iz Nemškega v Rim ga obiskati blagovolili in pri tej priložnosti kneževičeina in princesuji zakrament sv. birme podelili. — 16. t. m. je bilo njih željam vstreženo. — Tega visocega in povsod jako čislanega gospoda z osebnim poklouom počastit so se snidli ta dan v Devinskem gradu prevzvišeni knez in nadškof Goriški, škof Teržaški. prošt Goriški, štirje drogi častni korarji. in domača duhovna. — Ob desetih zjutraj začnejo svetli vikši škof Hoheulohe duhovne opravila v pre-zali domači grajski kapelici; in scer narprej delijo omenjenim birinancem z ginljivo pobožuostjo zakrament sv. birme in potem služijo sv. mašo, pri kterih opravilah sta jim stregla častna kararja, vv. čč. gg. Jožef Tuni in Janez k. žl. Dottori, in domača duhovna. Po dokončani m opravili v cerkvici se zberejo vsi gosti v nar lepši sobani celega grada in pričakujejo tamkej v prijaznih pogovorih čas obeda, ki se prične ob dveh popoldne, ko so pri mizi vsi veseli in dobre volje, glasno zadonijo še iz grajske to-povnice topovi enoliberniki in povzdignejo pričujočih radost. Na to izusti svetli knez Egon zdravico sv. Očetu, ko papežu iu kralju, in po celi obednici se odmeva: ,.Naj živijo Pij IX. ko papež in kralj!" — Milostljivi nadškof llohenlohc napijejo pa na zdravlje bratancoma, viteški-iiiu knezu Egonu in rniloserčni knezinji Terezi. — Po obedu se še dve uri prijazno pogovarjajo, potern odidejo previsoko čč. gg. povabljenci vsaki na svoj dom; prezviš. vikši škof Hoheulohe pa jo odrinejo drugi dan ob šestih zjutrej zopet na Dunaj, od kodar se potlej skoz Francijo v Rim povernejo.
Res, visoka čast je došla Devinke grajščane, in znamenit , nepozabljiv jim ostane dan 16. prosenca. — Pa kdor pozna njih življenje, mora spozanti in brez ovinkov izreči: ,,Vredni so tako visoke časti; ker njih nravno ali moralno obnašanje je na vse strani tako. da more vsim plemcnite-žem v zgled služiti. Duh pobožnosti. ponižnosti, miloserč-nosti in radodarnosti gospoduje nad njimi. — Bog nam daj obilo takih žlahtnikov. —	M —st.
V Ciorici, kakor v ..Naprej" pišejo, bodo tudi letos zborne poročila po rav nopravnosti v italijanščini in slovenščini izhajale na svitlo. Prestavljal jih bo g. A. Marušič, učitelj veroznaiistva na ondotni gimnazii. Ze je prestavil zapisnike perve seje in ves zbor mu je za to izrekel očitno hvalo.
Iz Zagreba, kako tukaj višji šolsko mladino v redu deržč. razun obilnih dokazov tudi to spričuje, da ni dosti kakor drugod, da je šolska mladina ob nedeljah in prazni-cih nazoča le pri sveti maši in pridigi, ampak tu mora tudi
vsaki dijak rimokatoliške vere **) iz nižjih šol o tacib dnevih pobožuo pričujoč biti pri popoldanski službi Božji, ktera se obhaja v cerkvi sv. Katarine vsako nedeljo in praznik ob 3 popoldan. Občna dijaška inaša je brez izjemka vsaki šolski dan v imenovani cerkvi ob !/48, pri kteri se orglja in poje, da je veselje. Ginljivo je bilo poslušati perve dni tekočega leta, kako je po vsih cerkvah, kamorkoli si se podal, pelo vse, mlado in staro, moško in žensko, staro v obče poznato prekrasno pesem:
.,Na to mlado leto veselimo se,
Mladoga kralja mi molimo.**
Ob nedeljah in prazuicih ste za dijake dve pridigi; perva za doljne gitnuazijalce pred mašo, in druga za dijake višjih gimnazijalnih šol p o maši. Pervo pridigo itna čast. gosp. Miroslav Nagel, drugo čast. gosp. Aleks »S ti bo ha r; oba kateheta tukajšnje gimnazije, goreča za Božjo slavo, vneta za poducevanje mladine, pa tudi vsa iskrena domoljuba. Po tem opravilu imajo pravdoslovci v ti cerkvi svojo mašo. —
20. pros. se je praznoval tukaj nenavadni svetek: dan sv. Fabijana iu Sebastijana. Imeli smo namreč procesijo iz cerkve sv. Marka, pri kteri se je nosilo tudi presveto Rešnje Telo našega Zveličarja. Od kod da je ta navada, ne morem prav povedati. Ljudje pripovedujejo, da je ta šega že jako stara, še ondaj, vele, ko je huda kusa razsajala po Zagrebu, so obljubili pobožni prebivavci tega mesta, če dobrotni Bog to šibo od njih od verne, da bodo vsako leto na dan imenovanih svetnikov za to v procesii Njega hvalili iu slavili. Po tej obljubi so precej tisto leto — kakor dalje pripovedujejo — slovesno spolnih to obljubo, iu lej! koj je prestala kuga. Razun obilne množice dijakov sošlo se je bilo tudi drugih ljudi, posebno dosti pobožnih kmetov iu kmetic iz bližnjih zagrebških sosesk. — Se nekaj. V Se nju je bil 10. pros. velik požar, kteri je nekega ondotnega tergovca v eni noči pripravil na beraško palico. Vse mu je v prodajavnici pogorelo. Zeua, hlapci in dekle, vsi so bili ožgani in ranjeni, samo razpelo, britka martra našega Odrešenika, viseče na zidu, ostalo je po čudežu čisto lepo in nepokvarjeno. Pobožnemu rnožu gotovo dobro de. da mu je naj žlahtneji biser nepoškodovan ostal v njegovi hiši. — Z Bogom!	J. T.
Razgled po kersanskitn svetu.
Kaj delajo ljudje po svetu ? Lahi se med seboj koljejo iu dobre ljudi preganjajo; — Amerikanci se med seboj koljejo: — Poljaki in Rusi se začenjajo klati; — Serbljani mende natucrjajo, sc s Turčinam klati; — Nemci se med seboj bodejo ( nota bene: z rogmi); — Grecija je svojimu možu. parskimu Otonu, slovo dala, in snubi po Angleškim, Portugalskim, Nemškim: pa povsod le žclezui pokrov ua herbet dobiva, to se pravi, de nihče nezveste ueče. V Moguucii in drugod ..liberalni** korenjaki brez-orožne ženske preganjajo, uanireč usmiljene sestre. — Slabo znamnje našiga časa je. de šiši-miši ..freimavrarji'4 se celo po katoliških deržavah v naj višji deržavne službe vtikajo, ko je vender znano, de so masoni prisežcni sovražniki katoliške vere. ..Belgijanski veliki mišuik je bil predsednik deželni zbornici; portugieški pa tudi med deržavniki, in ua Francoskim uosi ondotni ,.grossmajster" maršalsko palico, — akoravno so Belgija, Portugalija in Francija katoliške deržave. — Džon-bull debelošobec je ob novim letu ponujal Piju IX. otok Malto v pribežališe, mende zato, de bi v njegovi nepričujočnosti toliko ložej šavsnil po cerkvi sv. Petra, ktere je lačen, pa tudi Francoze iz Rima spravil. Pij IX. so pa angleškimu poslancu povedali, de bodo v Rimu ostali. — ..Liberalni" časniki o vsaki priliki naznanjajo, kar bi radi: de so sv. Oče Pij IX. bolui.
•) To je mnogo dijakov tudi drugih ver.	Pi«.
Za zidavo neke uove cerkve na Dunaji so svitli kardinal Ravšer 60.000 gold. obljubili.
Na Dunaji je 19. u. m. umeri prečast. gosp. .lan. Mih. Leonhard, dioklecijanopoljski škof i. p., apostoljski namestnik c. k. vojne. Itnel je že nad 80 let, in znan je bil zavolj posebne pobožnosti. zatajevanja saniiga sebe in dobrotljivosti. kakor tudi zavolj velike učenosti in cerkvenih spisov.
V	Palermi. kakor drugod po Laškim, so ljudje siti Garibaldeža in ..edine Italije." Nedavno se je bral ondi na očitnim kraji napis: ..Slava Frančišku II., kralju uapoliian-skimu iu sicilskimu. Iz dežele izdajavce in tatove! Gorje mu, kdor to odterga!" — Neki Onofrio Napoli, ki so mu sovražniki ubili dva sina in vse drevje posekali na njegovim dobrovem, pristavo požgali in čede pokončali, je bil ubežal pred gerdini; zdaj pa se je spet domu povernil s svojo staro materjo. Bil je na vse to slovesno mir sklenjen. Vender ostudno maševanje še ni bilo utolaženo: pri belim duevu so štirkrat nanj streljali, ko je ravno s svojo staro materjo šel, ktera je precej mertva obležala, on pa je bil ranjen. — Kdor taki stau svobodo imenuje, njegova pamet je nar veči sužnja.
Ii severne Amerike pripoveduje ..Schles. Ztg." sile ulično vojaško dogodbo. Grof Sc h \v ei n i t z-Cr a i n. major in general-adjutant pri Poppovim vojnim kerdelu. silo serčin vojak, se jc v več bitvah praviga junaka skazal. V bit vi pri BulI-Ruuns-u 30. v. serp. 18G2 je sederu častnikov nasprotne vojske vjel. Ko mu je svinčenka pokrivalo vzela, ko mu je bil konj ubit. kartečna šibra pa ga je na nogi nekoliko ranila, je mirno in smeje vzel pokrivalo ubi-timu vojaku, zasedel konja nekiga službtuga strežnika in zagnal se je na novo v boj. kjer so nar bolj krogle križem švigale. Se več taciga se pripoveduje. Nar večiga pre-mislika pa je to-le vredno: Bil je ženin mlade 19lctoe gospodičine, edini sin nekiga milijonarja; vender pa ga nc bo itnela ne vojska in ne nevesta. Nevesti je uazaj poslal zaročni perstan. s pristavkam: ,,Bog kliče — Cerkev je moja nevesta, prijatel Vam bom zmiraj v molitvi, Vaš mož pa ne tnorem biti/* Tudi od vojakov je slovo vzel, se podal v samoto ter se v vodbo zročil nekimu 30letnimu misijonarju, ki ga vse čisla za svetnika. Xa Mont-Adam-u ob lepi reki Ohii, visoko na veršacu, je samostan ..pri Sercu Jezusovim," v kteriga sc je prosil in je tudi sprejet Ondi živi na tihem učenostim in pesništvu. V god čistiga spočetja je med velikimi slovesnostmi sprejel samostansko obleko iu blagoslov. Ginljivo je bilo, ko je pel na glas. de je mogel slehern umeti: ..Svetu hočem umreti — in Bogu živeti!" — Sto — in stotero poslušavcov je klicalo amen. — Tukaj je klečal serčui. ponosni, lepi, preslav-Ijevani vojšak, iu prosil miniske haljice ! Bil je kakor rožica cveteč, iu ne bil bi kdo mislil, de je doživel že mar-i-kako osodo iu vihar, iu skusil marsiktero men jo človeške sreče, kakor morebiti ue kdo drugi iz njegove deržit.e. General Roscukrauc, ki ga silno spoštuje zavolj njegove junakosti, iu jest, sva ga bila šla 300 milj delec gledat Poslovil se je z nama, kakor se poslavljujejo prijatli: pa zares so njegovi prijatli z njim veliko zgubili, zakaj vsaki-mu je pomagal, kjer je le premogel. Imenuje se zdaj Pacifik, taki, ki je mir dosegel, iu pripravlja se z učenjem jezikov na misijonstvo. Tihi samostan inu daje mir iu «'uš-uo srečo. Tako piše njegov prijatel baron Maisert.
Jabelko in lesnika.
V	osmini čistiga spočetja je prišel papežev odpis, p" *tc-rein se itna začeti obravnava, da bo med zveličane prištet častitljivi služabnik Božji O. Bernard Marija Klausi žl. Ko«enza, iz reda nar manjših bratov sv. Frančiška Pavlana. ki je umeri 20. grud. 1«49. — V Rimu se dva visoko tislana anglikanska duhovna pripravljata na prestop v katoliško
Cerkev. — Katoliškemu duhovnu Mak-Lauchlan-u v Glas-govvu na Angleškem je bilo pred nekaj časom pod pečatom zamolčljivosti zročenih libra šterlingov, da naj se povernejo, čigar so. Duhoven naznanjeni osebi denar v pisiuu pošlje, ki pa spozna pisanje in duhovna pred sudbo pokliče, da naj tatu razodene. Sodnija mu ravno to zapove in žuga; toda duhoven odgovori, da ne inore povedati, kar mu je bilo pod mašnikovu zvestobo zaupano. Sodniki hočejo, da naj se s svojim škofom posvetva; duhoven pa odgovori, da v taki reči ne more noben katolišk duhoven ali škofdrugač delati. Angleška sodnija je nalo duhovna na 30 dni v jeco obsodila; ljudstvo pa je sodnikom z žv ižgljanjem svoje zaničevanje skazovalo, kar je ua Angleškem neslišano, duhovnu pa je hvalo pokalo, ko je šel iz dvorane v ječo. Tudi prenapeti protestanški dnevniki so se za duhovna poganjali zoper sodnike, iu le-ti so osramoteni pri višji sodnii prosili rešenja obsojencu. — ..Grossmajster" portugieških frei-mavrarjev je nekaj pred belgijanskim zapustil časne ..lože." Skazal se je v svojim življenji z iztiranjem usmiljenih sester iz dežele, ktero je mogel pa sam tako hitro potem zapustiti. S takim preganjanjem nedolžnosti iu strežnic ubozih bolnikov je gerdi dedec vse dobre serca ranil; v deželi pa je povsod nezadovoljnost, iiezaupnost do vlade iu tiha upornost. (BI. a. T.) — V Avstralii je sedanji čas že tretjina prebivavcov katoličanov. — O. Smets, iz Jezusove družbe, glasoviti apostelj amerikanskih Indijauov piše. da okoli gornjega Misura je kerstil okoli 000 otročičev iu veliko odrašenih; njegova tovarša Giorda iu Imoda pa sta preteklo zimo kerstila čez 700 ljudi iz plemena ..Cerno-nožeov." — V amerikanskem mestu Bostonu imajo čuduega strica, nekega sleparja Mumlerja. kteri ne le. da duše umerlih - češ da — pred-se kliče, temveč jih še tudi fotogralira iu podobe prodaja. To je menda namesti nekoliko potihnilih terkavcov iu mizoplescov. Amerika rodi neprenehoma ..omnia genera musicorum." — Neki malopridnež na Nemškem je v skvernini .,Sch\vester Adolphc" usmiljene sestre tako nesramno obrekoval. da je mogel mogunški škol v pastirskem listu ostudne laži ovreči. Vikši pastir pravi, da ta ostudnost vse preseže, kar je kdej slišal zaničevanja, obrekovanja in laži. iu da knjižura ima sicer na čelu pečat nar vsednjiši neotesanosti in nar debelši laži za vsaeega olikanega človeka, da nuna pa vender nagnjusiic laži /.a-včrniti zavolj mini katoličanov po \>i Nemcii. kteri bi brez tega utegnili misliti. da je v nji vender le res kaj resničnega. Velik del mogunškega mesta je nesramnega spisavca v pravdo djalo. in na povelje preiskovavnega sodnika je gerdun zapert. — V Stephanau-u, piše ..Moravau," seje neki pijanec obesil vpričo svoje žene iu 8 otrok. Ta gerdiu je že od davno z vervjo krog vratii pijan domii hodil, ter je deržino strašil, ker se je obešal, pa ne obesil. t'e mu je kdo branil, ga jc neusmiljeno terpiučil. kakor je sploh silo gerdo delal s svojimi domačimi. Ker je posestnik že dolgo to počenjal, se deržina že ui več zu to menila. 18. u. m. se je pa njegova šala v strašno resnobo spremenila: noge se pregnejo pod na videz obešenim, in deržina to opazivši. prereže verv, ali prepozno je bilo; bil je mer-lev, iu poklicani zdravnik je pričal, de umeri je za mertvu-dom. Pregledovavstvo ali komisija ga je sainomorivca spoznala. - Na Dunaji si jc neki gerdež žile prerezal in našli so žena iu otroci mertviga v postelji. Neozdravljiva bolezen, pravijo, je bila vzrok, pa to ni res; sv. Nikolaja je skoz 50 let neprenehoma terpela strašno neozdravljivo bolezen. pa je svetnica. Nejevera je vzrok samomorov. Kdor ve, da za smertjo pride sodba iu potlej nebesa ali pa pekel, in da samomorec sam sebe zroči večnemu pogubljenju: ni mogoče, da bi bil tako neumen in si sam sebi nakopal terpljenje večno brez konca in kraja, ki se še časnega tako hudo boji. — finski ali kitajski cesar je v
mal. travnu lanskega leta ponovil staro določilo, da se sine ondi katoliška vera svobodno in očitno spoznavati, in pristavlja vzrok: „Ker katoliški misijonarji nimajo druzega namena, kakor le da bi to, kar je dobrega, oznauovali." To me je naklonilo, de sim razglasil očitno pismo, ktero vsim vraduikom mojega deržavstva zapoveduje, da naj za-naprej vse, kar je v prid keršanstva, skerbno pospeševajo. — Naj bi pač vse vlade iu vsi deržavni možje spoznali, kakor (a uevernik, da katoliški verovesti, vsa katoliška Cerkev s svojimi napravami noče, ne želi in ue iše prav čisto nič druzega. kakor samo edino le to, „k a r j e dobrega." kar je namreč vsim in za vselej, v sedanjem in prihodnjem življenji vsakemu dobrega in osrečivnega. — Kjer ui mačke pri hiši, se redijo miši in podgane, in na (»reškem se redijo roparji na suhem in ua morji, da je strah, odkar je kralj mogel iz dežele.
Drobtinica.
(koliko ljudi je že iimcrlo.) Neki laški časnik je preštevihl, koliko pri neki meri ljudi je utncrlo od Abelna do leta 1845. Po tem njegovem številu bi jih bilo umerlo med te in časom: 2G 000.628.000.843.000.258.075.840 (to je 20 kvadrilijonov, 028 trilijonov, 843 bilijonov. 258 milijonov 75 tisuč 840'. Ceterti del jih je umerlo še pred sedmim, in polovica pred sedemnajstim letom. Od 10.000 ljudi doživi samo eden 100 let, od 1000 ljudi jih 6 doživi 02 leto, od 500 ljudi pa samo eden 80 let. Od milijarde (tisuč milijonov) ljudi, živečih na naši zemlji, jih umre vsako leto 33.333.000, toraj vsaki trenutek eden. I>. T.
MM rob t i na za t*reitpa*t.
Bil je v sedemnajstem stoletji čez sedemdesetletni lovec; kteri se pa od svoje mladosti ni dosti menil za besedo Božjo. Kadar se je namerilo, de bi bil mogel glas Gospodov poslušati, jo jc iz cerkve pomuzal, ako mu je bilo moč. Zahajal pa je v neko hišo, in naletel je o zimskih večerih velikrat. de so ljudje ravno molili. V svoji nevolji jim neki dan reče: „Kako zlodja je to, de vselej žlobo-drate. kadar k vam pridem." Po tem se za peč vsede in zapali tabak. de je bila vsa hiša v dimu. Drug večerje ravno tako naletelka, kor sim ravno omenil; nevolja ga obide. iu reče: ,.Po naključbi vselej k vam pridem, ko ste v molitvi; pa rečem vam, de to je meni od moje mladosti zoperno: — vender naj bi že bilo, ko bi jest vedil, de nocoj mi je umreti, bi rad molil, — tako pa nočem." Med takim žvekanjem zapali po navadi tabak, in se usede na klop k peči.
Vsak dan je še zahajal v gojzd nad jelene; in od ondot je bil prišel ludi listi večer. Pozabil pa je rog s smodnikam z vratu sneti. Odperl se mu je, in iz njegove pipe iskra pade ravno na smodnik; — ko bi trenil, mu strašni sopuh razterga persi do oserčja. — Le še ene minute je živel — iu v tih strašnih trenutkih je še zavpil: „0 prijatli moji! molite še za mene. ker moje ure so se iztekle." — Prec po tih besedah nesrečniga, ravno odmolivši, so šli k njemu, iu našli so — merliča! — Izgledujte se nad tem, norčevavci s svetimi rečmi iu zaničevavci molitve! —	k-
Pogovori z gg. dopi&orarci.
G. d. — r: Ves pripravljen, le zavoljo zadrege seje mogel spis unkrat odložiti; hvala! — G. J. L. v Z.: Smo založništvu naznanili in upamo, da se poravna. — SI. vredn. „Cyr. a Meth.": Pervih 2 listov nismo prejeli. — G. B. v V.: „Napr.tt na zna nuje domorodne iu politiške reči itd., in izhaja po dvakrat na teden (za celo leto ceua 7 gld.) — G. A. B.: Hvaležno prejeli.