—Ad V petek bo prehodno poslabšanje vremena s padavinami in nevihtami. V soboto in nedeljo bo sončno in malo hladneje. Nekateri so se potili, drugi pa... Tudi flosarski bal na Ljubnem ob Savinji ni več tisto kar je nekoč bil. To je pokazala njegova 33. izvedba, kije imela z bogatim flosarskim izročilom bolj malo skupnega. Vseeno paje bilo na Ljubnem tri dni vsaj veselo. V torek dopoldan so na velenjskem občinskem sekretariatu za obrambo pripravili sprejem za 26 mladih fantov, ki so (bodo) prav danes (v četrtek) oblekli vojaško uniformo. Centri za usposabljanje v Vmiki, Kranju in na Ptuju jim bodo za šest mesecev njihov drugi dom. Ob tej priložnosti jim je nekaj spodbudnih besed ob slovesu izrekel sekretar Občinskega sekretariata za notranje zadeve Velenje Bojan Trnovšek. Izrazil je prepričanje, da bodo častno služili mladi državi Sloveniji, da jim bo čas med novimi tovariši hitro in lepo minil. "Oziroma vse bo odvisno od vas samih. Ne bo tako hudo kot je bilo še tri leta nazaj, enostavno pa spet ne." Prav takojih je seznanil še z nagradami za lepo vedenje, za dobro streljanje, napredovanje. Nič pa o kaznih, saj je prepričan, da za mlade fante - vojake iz občine Velenje teh nadrejenim ne bo treba "uporabiti". Ljudje smo pač taki. Šele ko nam kaj vzamejo, znamo to prav ceniti. Minuli konec tedna smo se v Velenju zmrdovali, jezili, tresli, ker smo bili nekaj dni brez tople vode. Tako smo se potili mi in vzdrževalci Komunalnega podjetja, ki so v hudi pripeki opravljali redna letna obnovitvena dela. I foto:s.vovk Srečno in na svidenje čez pol leta Začetek avgusta je spet pasje vroč, zato je razumljivo, da so tudi kopališča, jezera in obrežja rek polna kopalcev. Takole se rinejo po stopnicah na vrh tobogana v Šoštanju. M vos M/hUL. BUTIK ZA BODOČE MAMICI IN OTROKE ilmilrcv frj 7, Itltt, liI.: 10631 711 515 Velenjski rudaiji so ob polletju s poslovnimi rezultati le polovično zadovoljni. Dosegli so zelo dobre proizvodne kazalce, medtem ko je njihov finančni rezultat negativen. ■ D J. MISLIM JEBl TRI KslLTvm PimiTtf j TCoe/viico PomeM iADOSTl/JEJO i flC Norice Z V5EH VETROV Šola slovenske kulture in jezika za begunce Velenje - Andragoški zavod Ljudske univerze Velenje je pripravil enomesečno poletno šolo slovenske kulture in slovenskega jezika za begunce. Šola je namenjena predvsem tistim beguncem, ki bodo jeseni obiskovali srednje šole v Sloveniji. Zanimanja zanjo je bilo med begunci veliko, zato so oblikovali dve skupini s po dvaindvajsetimi udeleženci. S poletno šolo so pričeli v ponedeljek, 2. avgusta, poteka v prostorih Ljudske univerze v Velenju, program je pester, pobudo zanjo paje dalo Ministcrstvo za šolstvo. ■ mkp Še enkrat dnevna taborjenja na Slemenu Velenje - Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je v začetku počitnic organiziralo dnevna taborjenja na Slemenu. Počitnikarji so se jih udeležili v velikem številu, zato jim dajejo še eno podobno priložnost. V dneh od 23. do 27. avgusta bodo spet organizirali dnevna taborjenja na Slemenu, kjer bodo za dobro počutje in razpoloženje skrbeli vodniki in mentotji taborniškega odreda Pusti grad iz Šoštanja. Poleg tega pripravljajo še vrsto otrokom zanimivih aktivnosti, ki bodo ta dnevna taborjenja še popestrile. Odhodi bodo vsak dan ob 9. uri izpred Rdeče dvorane, v Velenje pa se bodo otroci vračali ob 17. uri. Cena dnevne udeležbe je 500 tolarjev. V tabor se lahko vključijo otroci od 5. leta starosti dalje in šolarji. Prijave zbirajo do 16. avgusta v pisarni OZPM Velenje na Šaleški 19/a. ■ bš Raziskovalni tabor letos v Škalah Velenje - Kulturni center Ivana Napotnika Velenje pripravlja letos že petič zapored Raziskovalni tabor, ki se tokrat iz Paškcga Kozjaka seli v Škale. Letos sc bo velenjskim dijakom in študentom, udclcžencem tabora, od 15. do 22. avgusta, pridružilo tudi deset Zoisovih štipendistov iz celc Slovenije. Vseh udeležncev tabora, skupaj z mentorji, pa bo petinšestdeset. ■ mkp Teden aktivnih počitnic Šmartno ob Paki - Nogometni klub Era Šmartno ob Paki za svoj podmladek že vrsto let organizira taboijenje na morju ali v Ribnem. Letos paje zaradi finančnih težav ta aktivnost "padla v vodo". Namesto tabotjenja so tako tokrat zanje pripravili teden aktivnih počitnic. Tako približno 20otrok - bodočih nogometašev - od ponedeljka dalje del dneva nameni treningu, dobršen preostanek pa sprostitvenim aktivnostim in kopanju v šoštanjskem bazenu. Teden aktivnih počitnic bodo zaključili danes (v četrtek). ■ tp E A Trgovino z živilskimi in neživilskimi izdelki Prešernova 10 63320 Velenje, Slovenija Telefon: 063 853 151, fax: 063 853 525 VABI K SODELOVANJU - DIPLOMIRANE INŽENIRJE AGRONOMIJE (smer: splošna, varstvo rastlin ali sadjarstvo in vinogradništvo) ali DIPLOMIRANE INŽENIRJE GOZDARSTVA (smer: gozdarstvo) za dela na področju strokovnega svetovanja in prodaje sredstev za varstvo rastlin. Delovno razmerje bo možno skleniti za nedoločen čas s tri - mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili sprejemamo 8 dni od objave na naslov: ERA d.d. Velenje - Kadrovska služba Velenje, Prešernova 10. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili. Velenje m » $ » M m. m Parkiranje na javnih površinah bo treba plačati! Velenjčani bodo za parkiranje na javnih parkirnih površinah plačevali parkirnino. Sklep o tem je sprejel velenjski izvršni svet na seji prejšnji teden, uresničevati pa ga bodo začeli takoj, ko bo sklep o tem objavljen tudi v Uradnem vestniku občine Velenje. Višina parkirnine bo 50 tolarjev za vsko začeto uro. V primeru izgube parkirnega listka, pa je določena poprečnina, ki znaša 200 tolarjev. ■ mkp Velenje m sss « a m tu Dobra udeležba Prejšnjo soboto je bila v Domu učencev v Velenju še zadnja krvodajalska akcija v prvem letošnjem polletju. Občinska organizacija Rdečega križa Velenje jo je organizirala za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Udeležba je bila tudi na tokratni dobra. Klicu na pomoč se je namreč odzvalo 396 človekoljubov. ■ tp Rogla Srečanje voznikov Minulo soboto je bila Rogla v znamenju slovenskih voznikov. Tretjega srečanja seje udeležilo več kot tisoč šofeijev in avtome-hanikov, pretežno članov ZŠAM iz vseh krajev Slovenije. Med drugimi se jim je pridružil tudi Maijan Dvornik, državni sekretar v Ministrstvu za promet in zveze, ki je o prometu, cestah, pomenu transporta ter prometni varnosti, spregovoril predvsem kot operativni funkcionar naše vlade. Če že ni obljubil skorajšnjega izboljšanja stanja, je vendarle optimist za postopno izboljševanje in izgradnjo najnujnejših sodobnih cestnih povezav. Srečanja, ki je bilo bolj sproščen planinski shod, kot nekdanja parada v svečanih uniformah, se je udeležilo tudi nekaj članov šoferskih združenj z družinami iz občin Mozirje, Žalec, Velenje in drugod. Če je bilo to snidenje nadomestilo za uradno šofersko slavje ob 13. juliju, Šoferskem prazniku, zamuda nič ne de, saj je bilo zares prijetno. Ob možnosti za zabavo, rekreacijo in srečanje z delovnimi kolegije še vendarle ostalo nekaj priložnosti za obujanje šoferskih tradicij in spominov na čase, ko so po slovenski zemlji zapeljali prvi železni konjiči. ■ Jože Mlklavc Četrte igre homoseksualcev New York - Na četrtih "Igrah homoseksualcev", ki bodo od 18. do 25. julija 1994 v New Yorku, se bo po besedah newyorškega župana zbralo 15000 športnikov iz 40 držav. Po predvidevanjih si bo igre ogledalo približno pol milijona gledalcev, mesto pa bo bogatejše za 100 milijonov dolarjev. "Bolj kot dobiček je pomembno sporočilo teh iger; strpnost, spoštovanje in medsebojno razumevanje". Igre so odprte vsem, ne glede na njihovo seksualno opredelitev, vero, narodnost, edini pogoj za sodelovanje je ljubezen do športa. Sodelujoči se bodo pomerili v plavanju, skokih v vodo, tenisu, drsanju (prvič lahko tekmujejo istospolni pari), kolesaijenju, golfu in borilnih veščinah. Prejšnje igre homoseksualcev so bile v letih 1982 in 1986 v San Franciscu, ter leta 1990 v Vancouveru v Kanadi. Umrl belgijski kralj Baudouin I. Madrid, Bruselj - Belgijski kralj Baudouin I. je umrl 31 .julija v svoji poletni rezidenci v Motri lu v španski Granadi, ker mu je odpovedalo srce. Belgijska vlada seje zato zbrala na izrednem zasedanju. Razpravljajo o kraljevem nasledniku, ki ga mora v desetih dneh potrditi belgijski parlament. Kralj in njegova žena Fabiola nista imela otrok, zato bi belgijski prestol moral zasesti 59-letni kraljev brat princ Albert von Luttich, vendar pričakujejo, da se bo ta odpovedal prestolu v korist svojemu sinu, 33-letnemu Philippu. Življenje Baudouina je potekalo brez škandalov, med ljudmi je bil kot t.i. "žalostni kralj" zelo priljubljen. Žuželke ne bi uživale v tehno rocku VVuerzburg - Upravno sodišče v Wueryburgu na jugu Nemčije je v petek prepovedalo koncerte tehno glasbe, češ da bi zvočno valovanje vznemirjalo žuželke pri parjenju v bližnjem parku. Tu naj bi bila v soboto in nedeljo koncerta na prostem. Sodišče, ki se je ob odločitvi posvetovalo z znastveniki, pa je presodilo, da bi žuželke težko prenesle 25.000 wattov močno glasbo iz ozvočenja. Udeleženci srečanja Rogla '93 Iz občin Mozirje In Velenje Bo naša naveza krajša Za nekatere je kot strela z jasnega padlo bolj ali manj javno priznanje, da si Mozirjani, Zalčani in Velenjčani prizadevajo za novo skupnost. Ali bo to okraj, ali pokrajina ali kaj drugega, naj bi bilo bolj ali manj odvisno od tega, za kakšno izrazoslovje se bomo pri bodoči lokalni samoupravi odločili - pomembnejša je vsebina. Ta pa naj bi zajemala te tri občine savinjsko - šaleškega območja. Da se na tem območju nekaj kuha, seveda ni nič novega. Le toliko "motenj" je še vseeno bilo, da si nihče ni upal glasno reči, da bo iz tega kaj nastalo. Velenjčani so namreč ljuosumno gledali Žalčane, ki so imeli železje tudi v celjskem ognju. Tesnejšemu povezovanju teh dveh občin tudi ni šlo na roko prizadevanje nekaterih velenjčanov, da bi v svojo občino spravili nekatere kraje iz sosednje žaleske. Na drugi strani pa so odnose z Mozirjani kvarili problemi z zdravstvenega in "Elkrojevega" področja. Ob tako resnih problemih si nekateri niso upali napovedovati resnejših povezav. Toda očitno je, da je nekaj vsakodnevna politika, nakaj pa tista prava velika politika, ki je pogosto navadni ljudje niti ne razumejo. Kot mnogi ne razumejo, da so se Velenjčani še pred časom močno spogledovali s Koroško, kamor so jih že doslej vzele nekatere zdravstveno-zaposlovalske vezi. Na določen način jih povezuje tudi predsednik zbora in poslanec Herman, po njegovi zaslugi - tako vsaj mnogi poudarjajo - naj bi jih povezala tudi novejša cesta. Pa čeprav ne tista magistralna, ampak obrobna prek Zavodenj in naprej proti Severu. Ne vem, ali je Huda luknja le prehuda prepreka, da s tem šaleško-koroškim povezovanjem ne gre vse tako kot naj bi šlo, ali je krivda kje drugje. Res pa je, da je povezovalna kost, ki so jo pred dnevi vrgli na svetlo, močno vrgla pokonci ljudi v še vedno "prepričani" regijski prestolnici ob Savinji. V Celju so namreč tudi na znanstveni način pristopili k regionalnem oblikovanju, kjer so seveda videli v središču sebe. Že pred časom so sklenili predstavniki "satelitskih" občin, da bi se vendarle pogovorili o bodočem regijskem povezovanju. Celo za študijo so se odločili, pri tem pa dobili vsaj tihi pristanek tudi predstavnikov večine občin tega območja. Kot pristanek so po reku, da kdor molči, se zdi da pritrjuje, smatrali tudi molk predstavnikov nekaterih občin. Seveda pa so očitno tu z molkom mislili vse kaj drugega. Da seje nekah kuhalo, so zdaj v resnici spoznali. Pa čeprav se tudi zdaj še najdejo nekateri, ki pravijo, da lahko po posameznih občinah sicer obračajo, ve pa se, kdo bo obrnil. Res je seveda tudi, da so se pričela šele prizadevanja za novo bodočo našo lokalno samoupravo, ki bo pomenila tudi nopvo povezovanje občin. Še posebno, če bodo nove občine take kot so zdaj nekatere malo večje vasi. Naj bo tako ali tako - bolj ali manj javno objavljanje nastajanja nove skupnosti ve-že-mo območja je tudi na naše območje vnesla malo živahnosti. Čeprav še vedno ne toliko kot tista "kost" da seje Štajerska želela z orožjem osamosvojiti od ostale Slovenije. Ta je pa celo za naše res čudne razmere prehuda! ■ kr - ----u r- ............ ———mmmmim—^mmmmmmmm^,^ ■Bs«asi:5 RLV - polletni poslovni rezultati mi} Podcenjeno toplotno ogrevanje Polletno poslovno poročilo Rudnika lignita Velenje kaže, da v tem podjetju dobro delajo. Zelo ugodni so tehnični kazalci proizvodnje. MM JSMMJM Pameti V prvih šestih mesecih letos so odkopali 2.084.700 ton premoga ali 17.818 ton na dan. To je dober odstotek več, kot so načrtovali za prvo polletje. Nad načrtivanimi so tudi vsi učinki, storilnost dela in produktivnost odkopne fronte, medtem ko so stroški vsi v okviru načrtovanih. Tem, izredno dobrim proizvodnim rezultatom, pa so pravo nasprotje finančni rezultati. V prvem polletju so v RLV za oddan premog dobili 7 milijard SIT. Večino pridobljenega premoga so oddali v TE Šoštanj - prvotno načrtovano količino oddaje premoga so sredi leta celo povečali za 300 000 ton -, medtem ko se je oddaja premoga drugim odjemalcem v primerjavi z lanskim prvim polletjem prepolovila. Premog naj bi dobili plačan po ceni 5,5 DEM za gigajoul, vendar je bil tečaj nemške marke v začetku leta določen z elektroenergetsko bilanco Slovenije na 61,15 SIT/DEM in se celo leto ni spremenil. Zaradi te razlike med določenim in dejanskim tečajem je bil velenjski premog plačan po ceni 4,83 DEM za gigajoul. To je v bilanci uspeha seveda prineslo izgubo, ki skupaj z izgubo ob koncu leta 1992 znaša 2,5 milijarde SIT. Poleg teh, sistemskih vzrokov za negativen poslovni rezultat, povzroča RLV težave tudi podcenjeno toplotno ogrevanje Velenja. RLV subven- cionira mestu okoli 50% dejanske vrednosti, to pa mu "prinese" 172 milijonov SIT izgube dohodka. Nemoteno poslovanje RLV otežuje izredno slaba likvidnostna situacija, ki vlada v celem sistemu slovenskega elektrogospodarstva in premogovništva in tudi do kon- ca leta ni pričakovati korenitejših sprememb na bolje. Doslej so uspevali vsak mesec zagotoviti redno izplačilo plač, za nakupe osnovnih sredstev in plačevanje računov pa se morajo znajti na drugačen način. ■ Diana Janežič I i Rudnik postal raziskovalna organizacija i Ministrstvo za znanost i I tehnologijo Republike Slov-\ enije je 21. julija letos izdalo I odločbo, s katero je Rudnik | lignita Velenje registriralo | kot raziskovalno organizaci-• jo. S tem je potrdilo, da je J RLV s primernimi prostori, I opremo in razvojno-razisk-I ovalnimi delavci usposobljen | za to dejavnost. V RLV so v začetku lata prav za ta namen oblikovali razvojno-raziskovalni sektor kot samostojno raziskovalno enoto. V njem sedaj dela 19 raziskovalcev. Delo v njem poteka po principih projektnega vodenja, ki so ga tudi sicer prevzeli v celem podjetju in seje izkazalo kot najprimernejši način dela pri razvojno - raziskovalnih projektih. Status raziskovalne organizacije omogoča RLV kandidiranje za izvedbo in državno sofinanciranje različnih raziskovalnih projektov, Na ta način bo tudi rudniškim strokovnjakom omogočena izvedba razvojno -raziskovalnih projektov, ki so pomembni za RLV, a samo zanj prevelik finančni zalogaj. Na drugi strani pa bodo lahko konkur- irali za pridobitev del, ki niso neposredno vezana na proizvodnjo premoga, povezana pa so z znanji, ki jih RLV imajo. To so na primer laboratorijske preiskave, hidrogeološka, geo-tehnološka znanja, prostorski informacijski sistemi, ekologija, različne oblike projektiranja. ■ Diana Janežič denarja Še nedavno tega bi veljalo, da se risanje tovrstne žurnalis-tične diagonale ne more v ničemer pregrešiti, če si privošči kak teden poletnega mirovanja. Javnost in tisti, ki ji strežejo z informacijami so dobro vedeli, da v času kislih kumaric nimaš ožemati kaj drugega, kot to kislost in daje potemtakem marsikdaj bolje, če niti tega ne počneš. Zdaj, ko je vse drugače, seje tej naši diagonali zgodilo, da je med dopustniškim mirovanjem zamudila gromozanski kup tistega, kamor bi morala zadeti, toda skorajda sem prepričan, da brez prevelike škode. Ljudje moji, povejmo no na glas, da si, če že ne gre brez njih, zaslužimo mnogo žlaht-nejše afere od tistih, ki jih prežvekujemo zadnje čase. Če že zaradi domačega počutja ne pa vsaj zaradi tuje javnosti, ki bi našo podobo v svojih očeh mnogo bolj čislala, če bi bila navihano premetena, namesto da je zaradi naivnih linij tako posmeha vredna. To me skrbi in jezi. Za svoje potrebe bomo žc počakali (in ni hudič tudi dočakali) da se scena očisti, toda kdo in kdaj bo očistil packe na obrazu te mlade države, kakršnega na tak način kaže navzven? Da ni vredno zaradi tega nositi krže v želodcu? Natančno tako in hvala vsemogočnemu, da se naš človek tako tudi obnaša. Kakšno orožje, kakšni Jelinčiči in Padalci, kakšni dosjeji, kakšne podražitve. Figo mu jč" mar za pitanja s takšnim in podobnim mesom pa še prekleto prav ima. Jeseni bo morda vse drugače, toda vsaj poletja si ne pusti pokvariti, zato si gaje vzel čisto po domače, kot da ga vse ostalo prav malo briga. Od volitev sem ni ob naših cestah viselo toliko plakatov, leta nazaj ni bilo na naših tleh toliko veselic in na njih toliko obiskovalcev, kot jih je letos. Muzikanti so prezaposleni, humoristi in drugi estradneži tudi, natakarji delajo, da jim kaplja od nosa in kuharji so obrnili toliko čevapčičev, klobas in odojkov, da jih je veselje gledati. Pa še jih bodo. Povsod se šopirijo z obilnim obiskom in povsod sprašujejo, kaj za vraga se dogaja s tem narodom. Če veselice še nikoli nikjer niso bile fenomenalen predmet socioloških raziskav (tudi v tistih folklornih časih, ko so najrazboritejši primerki te nacije slačili plotove in obešali čreva nanje), imajo vse možnosti, da sedaj to postanejo. Narod nima dela, narod nima jela, narod nima denarja in tudi ne "vizije", kot je slišati z najvišjih državniških vrhov, ko mu ponudiš veselico pa premore vse, kar za tja rabi. In tako je prav. Toliko imperijev, držav, oblasti in oblastnikov se je obrnilo na tem okroglem svetu, narodi in ljudstva pa ostajajo, ker so neizmerno iznajdljivi, kadar jim je vsega tako dovolj, da upravičeno vzklikajo: Bog daj norcem pameti, nam pa denarja. ■ Piše: Jože Krajnc /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje PREGLED OBRESTNIH MER ZA TOLARSKO VARČEVANJE Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. AVGUSTA 1993 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne obrestne mere v % mesečne obrestne mere v % Tekoči računi občanov 4,81 0,40 Žiro računi 4,81 0,40 Hranilne vloge na vpogled 4,81 0,40 Varčevalna knjižica 9,84 0,80 Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 24,11 1,85 Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 25,21 1,93 Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 26,31 2,00 Depoziti, vezani od 10 do 30 dni 7,30 0,60 Depoziti, vezani od 31 do 90 dni -depoziti do 50.000,00 SIT - depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT -depoziti nad 100.001,00 SIT 16,43 18,62 20,82 1,30 1,46 1,62 Depoziti, vezani nad 3 mesece ■depoziti do 50.000,00 SIT - depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT -depoziti nad 100.001,00 SIT 19,72 21,92 23,02 1,54 1,70 1,78 Depoziti, vezani nad 6 mesecev 23,02 1,78 Depoziti, vezani nad 12 mesecev 24,11 1,85 Depoziti z valutno klavzulo od 30.000,00 SIT naprej -za čas od 31 do 90 dni -začas od 91 do 180 dni 10,00 11,00 Dovoljena prekoračitev stanja na TR 30,70 2,30 Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 53,77 3,72 Komunalno podjetje Velenje Naredili smo, kar smo lahko 44 delavcev - vzdrževalcev velenjskega Komunalnega podjetja si je danes najbrž že malce oddahnilo. Za njimi so namreč pet dni trajajoča zahtevna vzdrževalna dela (od petka prejšnji teden do torka). Opravili so jih zlasti na vročevodnem sistemu, pri predelavi tricevne mreže ter najstarejšega voda - toplovodne veje Stari jašek - Goijanov klanec. Ervin Miklavžina, inženir proizvodnje na Komunalnem podjetju Velenje pravi, da so v razpoložljivem času naredili, kar so lahko. Spisek opravljenih del je kar zajeten, od projekta predelave toplovodnih podpostaj, prevezave energetskih naprav do posodobitve centralne energetske naprave. Pri opravljanju vzdrževalnih del so stremeli bolj za posodobitev obstoječih sistemov kot samo za zamenjavo dotrajanih delov. Sicer pa: "O remontu je težko govoriti, treba gaje "doživeti na lastni koži"", poudarja Ervin Miklavžina. 4 milijone tolaijev so zahtevali materialni stroški, znesek storitev bo minimalen, saj so dela opravljali domači delavci. Le eden varilec je bil" na posodo" iz druge firme. Obremenitev za delo pa je tako ali tako vključena že v ceno oskrbe. Vsemu navkljub bodo občani velenjske občine, priključeni na vročevodnrsistem, v tem letu še kakšen dan, dva brez tople vode. To se bo zgodilo pred začetkom letošnje kurilne sezone. Takrat bodo vzdrževalci Komunalnega podjetja Velenje opravili še tista dela na tricevni mreži, ki jih od petka (prejšnji teden) do tega torka zaradi obsežnosti niso uspeli. ■ tp Urejajo cesto Zavodnje -Črna Zavodnje - Delavci Cestnega podjetja Celje te dni pripravljajo vse potrebno za asfaltirnaje približno 1200 metrov dolgega dela ceste med Zavodnjami in Črno. Denar za to je namenila Republika Slovenija. ■ mkp, foto: vos AMD Avto šola d.o.o. Nov začetek z novim avtom Avto moto društvo Velenje stopa in vozi po novih poteh. S prvim julijem je v njegovem okrilju zaživela nova samostojna firma AMD Avto šola d.o.o. z večinskim ustanovitvenim vložkom matičnega društva, svoje pa so pristavili tudi zaposleni zaposleni. Že od nekdaj so temeljni cilj te avto šole čim sodobnejša vozila. Zavedajo se,da bo imel delo in s tem zagotovljeno preživetje in še kaj več, le tisti, ki bo boljši. In tega načela se trdno držijo. Njihov vozni park so sedaj izključno Golfi, najnovejši med njimi paje pravi biser. To je prvi od načrtovanih Golfov 3.generacije, prvi zato, ker se mu bodo pridružili še novi; inštruktorjem in celotni firmi v ponos, bodočim voznikom pa v užitek in udobno poučevanje. ■ jp, foto: vos Natanko mesec dni po ustanovitvi nove firme Je prvo učno uro opravil tudi novi Golf Obiskali smo nekaj trgovin s konfekcijo in obutvijo • s««itt»ii>*iii**i<>***>** Kljub razprodajam še vedno visoke cene preko Planinskega društva ugodno prodajo planinskih čevljev. Vendar tudi pri nas razprodaje niso več to, kar so bile včasih." Nada Sušeč iz Name: "Kadar so popusti, naše blago veliko laže prodamo. Moram priznati, da smo tudi letos s prodajo zadovoljni, po nižjih cenah pa ponujamo otroško, žensko in moško konfekcijo. Kadar pripravimo kakšno znižanje, se poveča prodaja predvsem v prvih dneh, ko je izbira še velika, opažamo pa tudi, se povpraševanje poveča predvsem v takrat, ko dobijo delavci plače." Tatjana Hribar iz Ere Zibka: "Kljub 20- 40 % popustu, so cene še vedno visoke in zato se prodaja ni bistveno povečala. Po nižjih cenah ponujamo predvsem poletna krila, hlače in obleke. Največ pa prodamo modnih pisanih kril, vendar se mi zdi, da takrat, če se v teh poletnih dneh malce shladi, veliko manj prodamo. " Olga Anželak iz Tržnice d.o.o.: "Mi imamo poleg znižane poletne konfekcije tudi akcijsko prodajo plaščev in pa znižane cene copat in stenskih ur. Ljudje ob znižanjih veliko več kupujejo. Je pa tudi veliko takih, ki ne gledajo na ceno ampak na kakovost in takšni kupci k nam prihajajo skozi vso leto, ne samo v času razprodaj." ■ Martina Lenko v avgustu pa pripravljamo še znižanje bluz in srajc. Za znižanje smo se odločili predvsem zato, ker se poletna sezona končuje in želimo poletno konfekcijo prodati. Povpraševanje je sicer malo večje kot običajno, vendar pa moramo priznati, da še zdaleč ni takšno kot pred leti." Nada Skoflek iz prodajalne Alpina: "Tudi pri nas v firmi so se odločili, da znižajo cene predvsem poletni obutvi, nekaj paje med znižanimi artikli tudi spomladanskih čevljev. Pripravili smo tudi prodajo na več čekov in pa neje kupuje kot pri nas. Vedno več pa je takih, ki poskušajo ponositi svoja stara oblačila in se ne menijo za modne muhe iz preprostega razloga, ker si modne garderobe ne morejo privoščiti. Tudi v Velenju se je mnogo trgovin odločilo za razprodajo poletne konfekcije in zato smo nekatere trgovce povprašali kakšne ugodnosti ponujajo in predvsem, kakšen je odziv kupcev. Ana Huskič iz Ere p. e. Center: "Pri nas smo zaenkrat znižali cene moški in ženski konfekciji, Poletna sezona je na vrhuncu in že se v naših trgovinah začenjajo razprodaje. Trgovci po znižanih cenah ponujajo, razen redkih izjem, predvsem tekstilne izdelke in obutev. S tem dajejo kupcem možnost, da si po nižjih cenah nabavijo modno poletno garderobo. Vendar pa so cene kljub znižanjem še vedno visoke in zato bistveno večje prodaje v teh dneh ni čutiti. Veliko ljudi se na razprodaje odpravi v sosednje države, ker se tam, kot pravijo, ugod- 107,8 MHz Kiimil VI2M2BB.II2 ENKRATNA IN IZJEMNA PRILOŽNOST ZDIU TUDI ZA VAS UNIVERZALNI RUSKI TRAKTORJI ZA VSAKOGAR PO TRENUTNO NAJUGODNEJŠIH PLAČILNIH POGOJIH Traktorji imajo dolgoletno tradicijo na svetovnem tržišču, zdaj pa jih imamo priložnost spoznati tudi pri nas. Odlikuje jih izjemna funkcionalnost, sodoben design, dolga življenjska doba in prilagodljivost na vse terene. In kaj je najbolj pomembno: CENA, KI JE DOSTOPNA VSAKOMUR; TRAKTOR LAHKO DOBITE ŽE ZA 6000 DEM, OSTALO UGODNI KREDITI Traktorje si lahko ogledate in preizkusite na razstavno - prodajnem prostoru pri: FAMIS d.o.o. FARČNIK MIRAN, Stopnik 30, Vransko, Tel.: 063 / 725 - 377, Avto tel.: 0609 / 612 - 751 Jkije tudi zastopnik za prodajo in servisiranje traktorjev. Tam boste lahko dobili tudi vse ostale informacije v zvezi z delovanjem traktorja in plačilnih pogojih. Popravljamo pa tudi vse vrste traktorjev pri nas ali pri vas na domu. Vsi rezervni deli so zagotovljeni kar pa je najvažneje, vse opravimo hitro in poceni. ž: w m M Jf m m M M M opekarna 62250 PTUJ, Žabjak 1, telefon: 062/ 775-111, telefax: 062/ 776-531 Proizvodnja opeke in opečnih zidakov * BLOK 6/1 29x19x19 * BLOK3/1 29x19x9 * POLNILA * STROPNI NOSILCI * PREKLADE Veleprodaja in maloprodaja gradbenega materiala - Kritine (vse vrste strešnih kritin) - Termoizolacije (novoterm, stiropor) - Hidroizolacije - Pocinkane cevi - SCHIEDEL dimniki Salon keramike - Italijanska keramika - Sanitarna keramika - Vododvodni material Prodajalna ŽABICA - tel. 062/776-101 - Uporabna keramika - Nakit - Arhivska vina OFTE PTUJ - OD TEMELJEV DO STREHE "r AJOŽOTVA Logarska dolina iiiiiiiiinii Planinskega doma ni več Logarska dolina je v zadnjih letih sama ubrala svojo lastno pot v boljši jutrišnji (turistični) dan. Veliko se je v zadnjih letih govorilo in pisalo o usodi že kar znamenitega Planinskega doma v osrčju doline, ki je bil že kar "zaščitni znak" podobe te doline, vendar prepuščen žalostni usodi in samemu sebi. Danes ga ni več. Marsikomu se ob tem zbujajo otožni spomini na njegove lepe čase, obenem pa upanje na boljše. Dom so podrli do temeljev, saj druga rešitev ni bila možna, minulo soboto pa so že položili temelje za nov sodoben turistični objekt. Zasebna investitorka, sicer domačinka, zagotavlja, da bo nov objekt odprl vrata l.maja prihodnje leto, izvajalec del pa je velenjski Vegrad. ■/P Slavje v Moravi t I « t I K t iS 38i ® iS SS Blagoslov in planinsko rajanje Poročali smo že o zagnanosti mozirskih planincev, ki so v tesnem sodelovanju in z "večinsko" pomočjo domačinov iz Smihela in s kmetij visoko pod obronki Mozirske planine pridno gradili in zgradili lepo kapelico v okolju Morave ob Mozirski koči. Delo so opravili kot se spodobi, skupni uspeh pa bodo obeležili v nedeljo. Slavje bodo pričeli ob 14.uri, ko bo kapelico blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Planinsko rajanje bo tudi našlo svoj čas in prostor. ■J P Kapelica bo lepo dopolnila podobo Morave, obenem pa Je pričevanje o tesnem sodelovanju vseh, ki so kakorkoli "povezani" z Mozlrsko planino dolino Cesta levo, cesta desno, cesta nekje vmes, bolje rečeno spodaj. Most zgoraj, most spodaj, most na levi. Prometnih znakov povsod kolikor hočeš. Prevozna pot enkrat tu, drugič tam. Tak približno je "pristop" do Ljubnega, to so "vrata" v zgornji del Zgornje Savinjske doline. Kar po Savinji. In če te že tu ne mine, te čaka še "cesta" do Luč. Pa lep turistični pozdrav. ■ foto: jp Naelovu primerna slika, še največ se Je vrtelo okrog rlnglšplla Šmartno ob Dreti Delavni "pasji dnevi" V krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti po edinem izglasovanem referndumu 7.a krajevni samoprispevek pridno nadaljujejo z delom. Najpomembnejša naloga v tem obdobju je vsekakor izgradnja ceste od Šmartnega do Lipe. Odsek je dolg 4,8 kilometra in prvič pomeni oddolžitev krajanom Rovta za preteklo solidarnost, drugič pa pomembno povezavo z Vranskim. V teh dneh urejajo spodnji ustroj, asfaltno prevleko pa bodo položili do konca avgusta. Istočasno se pripravljajo tudi na asfaltiranje treh krajevnih cest v Spodnjih Krašah, na Brdu in v Šmartnem v skupni dolžini 700 metrov. Pridno torej delajo in kmalu se bodo veselili lepega dosežka, povejmo pa še, da so pred dnevi pridobili tudi novo pizzerijo. ■ J P Verbučeva planina Sožitje v naravi V nedeljo je bilo od jutra do večera več kot prijetno na Vrbučevi planini, ne lepem kraju v prostranstvih Mozirske planine. Mozirski lovci so namreč pripravili svojemu stanu primerno slavje ob 30 - letnici izgradnje svoje koče. Malo so se "sprehodili" po zgodovini, predvsem pa so poskrbeli za izjemno prijetno počutje vseh, ki so se zbrali na tem lepem kraju. Ob lovcih so bili to še planinci, predvsem pa kmetje iz Šmihela in više ležečih predelov, s katerimi lovci živijo v pravem sožitju. O lovskih golažih ne kaže izgubljati besed, o vedrih domačih zvokih in pesmi tudi ne, najboljši na lovskem strelskem tekmovanju pa so domov odnesli tudi srnjaka, gamsa in druge lepe nagrade. ■J P "Vrata" v Zgornjo Savinjsko Flosarski bal na Ljubnem In se je zavrtel 33."ringlšpir Rjavo je modno ali nikoli ni prepozno V nazarskem Turistu se "uk- vaijajo" z menjavo vodstva, kar pa (zlasti) tujih gostov ne zanima preveč. Kar lepa skupina popotnikov iz tujine se je pred dnevi slučajno ustavila na Turistovi terasi v Mozirju. Okrepčali so se ob nepogrnjenih in nepobrisanih mizah, miza za vodstvo potovanja pa seje bohotila v "rjavem". Malo nezaupljivo so gledali v fotoaparat, ko so zvedeli za namen tega fotografiranja, so celo zaploskali. Tudi mize so bile po njihovem odhodu (že) pogrnjene. Nikoli ni prepozno. ■ foto: jp Naslov bo kar pravi. Ob 33.flosarskem balu na Ljubnem ob Savinji so lahko tisti, ki ga poznajo že mnogo let, samo zavzdihnili za lepimi starimi časi in pravimi flosarskimi bali. Tudi "novinci" med obiskovalci so se med "osrednjim* programom krepko začudeni spraševali kdaj se bo pričelo in če se za tisto, kar so videli, mora ploskati. Vsaj v nedeljo flosarskega bala ni bilo. Resnici na ljubo so na Ljubnem dobro poskrbeli za športne in kulturne prireditve, vse bolj pa osrednji del te prireditve postaja petkov večer in noč na soboto. Že nekaj let se namreč v središču kraja zberejo domači godci, igralci, pevke in pevci in veliko domačinov. To je večer pesmi, smeha in vesel- ja, ki ga ne kaže zamuditi. Je to koristen napotek za prihodnje leto? Morda, če se ne bo kaj spremenilo. Sobotni večer med flosarji ob Savinji? Je bil včasih, tokrat ga je "zapolnila" Helena Blagne. Mnogim ni všeč, mnogim je, vsekakor pa na ta večer ob Savinji ne sodi. Nedelja? Vsekakor ne kaže pribiti na križ mladih fantov, naslednikov flosarjev, ki naj bi negovali (pre)bogat vir flosarskega izročila. Edini so se predstavili in pošteno opravili svojo nalogo. Samo oni in nihče drug, tudi njihovih družic letos ni bilo. Ostali so torej sami. Kje so vsi ostali? Ribičem in lovcem se ne izplača (ljubi) več, drugim tudi ne, da ne bi po krivici obsojali samo Turist Nazarje 38®B!85 5SS58(!»8iSSiiS! omenjenih. Ni problem v tem, da povorke ni bilo, že sicer je preživela, problem je v tem, da ob flosarskem krstu ni bilo ničesar. Če je lani še veljalo opravičilo zaradi poplav, ga letos ni; nasprotno - prav letos bi morali dokazati, da Ljubno kljub vsem še krvavečim ranam želi živeti. Pa niso. To ni poziv na linč, le dobrohotni opomin za prihodnje leto. Če ga kdo želi slišati. Za ringlšpil opomin ne velja, že letos je bil "osrednja atrakcija flosarskega bala". In obiskovalcev seje letos trlo, v soboto in nedeljo. Jih bo prihodnje leto tudi toliko? ■JP Letošnji "Jud" Je preizkušnjo več ali manj uspešno prestal, moker pa Je bil zunaj In znotraj, kot se za (novega) flosarja spodobi RDEČI PAJEK Žalski LDS seje močno okrepil. Prejšnjo sredo se je predsedniku Andreju Šporinu rodil sveži novi mali liberalec. V Šempetru je med krajani močno odjeknila vest, da naj bi se na ozemlju podjetja SIP Šempeter gradila nova tovarna. Ljudje ne verjamejo, da gre za ekološko nesporno industrijo, kajti podjetje, ki bi to nadziralo ima na sodišču overovljeno tudi dejavnost predelovanja odpadkov. Župan Milan Dobnik se je vrnil iz zasluženih počitnic poln energije. Zaposleni na občini so v strahu, da jih pokliče na razgovor. **** Podjetje Agrina iz Žalca se otepa viška delovne sile, ki je bila naklonjena bivšim liderjem podjetja. Očiščevalna akcija še traja. Prašnica - velikanka Prašnice rade zrastejo čez svojo običajno mero in težo, pa vendarle je takšnih, kakršno je pobrala Terezija Bošnjak iz Poljč, prav redko. Posebej zanimivo je, ker jo je pobrala kar za domačo hišo. Imela je 1,82 kg, kot je videti na sliki, je povsem zdrava, njeno meso je bilo snežno belo in imenitnega okusa. ■ Besedilo In slika: -er Pri Partizanu Prebold so tudi v teh poletnih dneh pripravili vrsto tečajev za otroke in pa tudi za odrasle. Konec prejšnjega tedna seje končal tečaj za neplavalce, ki gaje obiskovalo kar 48 otrok iz Prebolda in bližnje okolice. Po besedah vodje tečaja Braneta Ribiča, je tečaj trajal pet dni, vodili pa so ga voditelji plavanja Matej Križnik, Primož Praprotnik, Peter Huš, Aleks Tavčar, Brane Strožar in Marko Haver. Poleg tečaja plavanja pa so pripravili tudi dva tečaja za učenje tenisa za otroke in starejše. Skupaj je vse tri tečaje obiskovalo 40 udeležencev. Če bo potreba, je dejal Brane Ribič bodo v tem in naslednjem tednu pripravili še kakšen tečaj. Na sliki: Brane Ribič z eno od najmlajših skupin, ki seje prejšnji teden učila plavati v preboldskem bazenu. ■ Besedilo In slika: -er Avtocisterna, kombinirano vozilo, razširjen dom Težave z vodo Gasilci in lahko rečemo vsi krajani tega zaselka v KS Galicija so imeli v soboto velik praznik. Namenu so predali gasilsko orodno vozilo 80 T 3, avtocisterno za 5000 litrov vode, ki bo razen za prevoz požarne vode služila za sušna obdobja za prevoz pitne vode ter razširjeni gasilski dom. Vse to je peščici gasilcev in pridnim krajanom uspelo manj kot v letu dni, je v slovesnem nagovoru dejal predsednik GD Zavrh Franci, Šmarčan in sc zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri vseh treh investicijah, ki niso bile majhne. Posebno pohvalo je izrazil članom društva, ki so opravili številne brezplačne delovne ure, krajani pa so prispevali denar. V imenu KS Galicija je govoril predsednik sveta KS Vladimir Jošt, kije izrekel veliko pohvalnih besed. Dejal je, da gasilci v Zavrhu ne skrbijo samo za požarno varnost, temveč tudi za druga dela in družabno življenje. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci podružnične OŠ Galicija, je predsednik Občinske gasilske zveze Žalec Franc Oset izročil posebno priznanje društvu, ki sodi med najbolj delovne v žalski občinski gasilski zvezi, prizanje OGZ pa sta prejela predsednik GD Zavrh Franci Šmarčan in poveljnik Rudi Ver-delj. Pripravili so tudi gasilsko tekmovanje, kjer je nastopilo trinajst gasilskih desetin iz žalske in celjske občine. Na sliki: Poveljnik GD Zavrh izroča ključe avtocisterne šoferju - gasilcu Janku Porežniku. ■ Besedilo In slika: -er Ločica pri Polzeli 5SSSSS!8SSi»SikSI!SS8!8iSS 60 let GD Ločica Gasilci iz Ločice pri Polzeli so v nedeljo praznovali šestdesetletni-co. Ob tej priložnosti so pripravili slovesnost, na kateri je o delu društva in načrtih govoril predsednik GD Ločica Martin Steiner ter med drugim poudaril, da gasilci na vasi ne skrbijo samo za požarno varnost, temveč tudi za vsa druga dela. Podelili so tudi priznanja. Posebna, ob jubileju, so prejeli Rudi Jazbec, Ladi Košec in Ivan Kopitler, priznanja za uspešno delo v društvu pa so prejeli Janko Vaši, Milan Kos, Lado Košec, Slavko Vaši, Ivan Vaši, Jani Marovt, Ivo Serdoner in Martin Steiner. Predsednik OGZ Žalec, Franc Oset paje društvu v imenu Republike gasilske zveze izročil državno gasilsko odlikovanje II. stopnje. Za jubilej so pripravili tudi gasilsko tekmovanje, ki se gaje udeležilo 15 desetin, zmagala paje desetina GD Šešče. ■ -er Vransko "Žur sto ur" Konec tedna bo pri bazenu na Vranskem največji žur doslej; začeli ga bodo jutri, v petek in bo trajal do ponedeljka. V tem času bo obilo možnosti za zabavo, od šaljivih tekmovanj do pitja piva na dušek. Nastopili bodo znani slovenski ansambli pop glasbe in skupine. Ogranizatorji pričakujejo več tisoč obiskovalcev. ■ -er Prebold BS S! SS m SS Si plavanja in tenisa nih črpalk v vodnjake, kjer je vode še vedno v izobilju, to vodo pa se da uporabiti predvsem v namakalne in kmetijske namene. Nekdaj nadomestni viri pitne vode, so danes žal večinoma po kvaliteti oporečni, vendar še vedno zelo uporabni za namakanje. Veliko ljudi pa danes tudi s pomočjo "strokovnjakov z bajalico" išče vodne rezervoarje v prvem horizunto pod zemljino sko-tjo na svojih parcelah in vrtovih. Vodni viri so po kvaliteti najboljši v bazenih v Vrbju in bližnji okolici, drugje pa so po podatkih Zavoda za varstvo okolja in vodni režim oporočne, ker je v njih preveč pesticidov, nitratov. Tudi mikrobiološka slika je slaba, saj so z vrtinami v Medlogu, Gotovljah, Trnavi in Dolenji vasi ugotovili prisotnost bakterij fekalnega izvora. Spet je enkrat uresničena ljudska modrost, da se v življenju vse še enkrat obrne in daje previdnost mati modrosti. Tako včasih ni bilo domačije v Savinjski brez zidanega vodnjaka, danes pa se boto začelo ponovno uresničevati. Kako pomembna je voda, pač človek opazi šele takrat, ko je vode preveč ali premalo! ■ Foto In tekst: Tea Rinček REKLI SO: STANKO NOVAK, predsednik skupščine KS Polzela: "Preteklo dvomesečno obdobje je potekalo v znamenju modernizacije in urejanja krajših cestnih odsekov v posameznih naseljih krajevne skupnosti v skupni dolžini 3,5 km. Tako je bila asfaltirana cesta mimo železniške postaje z vsemi priključki, krajši odseki v zgornjem delu Polzele, asfaltiran je bil krajši odsek ceste od Kovača do križa v Podvinu, v Ločici je bila obnovljena asfaltna prevleka po izkopu kanalizacije. Posebno pomembno pa se mi zdi, da seje pričela urejevati okolica okrog železniške postaje Polzela, kar lepo in hvalevredno." ■ Besedilo in slika: -er Že druga suša po vrsti v dveletnem obdobju je tudi mnogim Savinjčankam in Savinjčanom dala misliti, kako se pred tem zavarovati. Tudi stoletni vodnjaki, ki so se mnogi presušili zaradi posegov človeka v Savinjo in struge njenih pritokov so znova postali aktualni. Še s kamnom zidani vodnjaki, v katere so nekateri napel-jeli preprosto odplake in jih prekvalificirali v greznice ponikalnice, ali še slabše, ko so nekateri te zgodovinske objekte preprosto zasuli, se danes znova oživlja. Ljudje razmišljajo o namestitvi vod- Vodja proizvodnje Vlado Korber med ogledom jabolk v mladem nasadu. Plantaža jabolk na Mirosanu lilltiilKKOiiiillii Več sto ton za izvoz? Plantaža jabolk na Mirosanu, last Hmezada Žalec, je ena največjih v Sloveniji. Tu vrsto let pridelujejo kvalitetna jabolka za ozimnico, znani pa so daleč na okrog tudi po kakovostnih sadikah jabolk in drugega sadnega drevja. Kako kaže letošnja letina, nam je vodja proizvodnje Vlado Korber, povedal takole: "Na naši plantaži imamo rodnih nasadov 90 hektarjev površin, od tega jih je 7 hektarjev na začetku rodnosti, 4 hektare pa smo lani obnovili. Letina zaenkrat kaže dobro, tako po količini kot kvaliteti. Predvidevamo, da bomo pridelali kakih 2500 ton jabolk. Vreme nam je vseskozi dobro služilo. Spomladi ni bilo pozebe, tudi suša, ki je pestila in še pesti nekatere poljščine, nas ni prizadela. Naša plantaža ima težko zemljo, zato se suša pri nas ne pozna. Tudi sicer je to leto zdravo, tako, da smo lahko manj škropili, kar je še ena dobra stvar. Ker je letošnje leto po Evropi napovedano zajabol-ka nekoliko slabše, računamo tudi na izvoz več sto ton jabolk. Seveda paje vse odvisno še od vremena v avgustu in prve dni septembra." Nekaj zgodnjih jabolk so že obrali, vendar imajo teh le manjšo količino. Za ozimnico pa bodo lahko letos potrošniki kupili znane, že uveljavljene sorte kot idaret, gloster, jonagold, elstar, pa tudi nekaj macu-ja in melrosa. ■ Besedilo in slika: -er •■""S m* >ilu je del našega mesteca Pejton nenavadno razgiban. V Starem Velenju se gredo najdaljšo veselico vseh veselic. Traja že več kot dva tedna, končala pa bi se naj šele sredi septembra. V času, ko tovarne obratujejo z najnižjim plinom, je gostinska proizvodnja (špricer belega, curek pira)prav rekordna. Gostje občudujejo "umetnike", predvsem pa se hladijo na križišču Ljubljanske in Podgrajske ulice. Se bo danes pričela vojna? Sestanejo se predstavniki lokalne oblasti ter obrtnikov, ki gradijo noč in dan. Vsi namreč niso za totalno fešto. Saj tudi zaslužek ni več vse. če moraš delati kot črna Živina, menijo nekateri. Kdo in v čigavem imenu bo "zmagal, "se še ne ve, ve pa se, da so najvišja turistična ponudba Velenja v tem trenutku prav "pivski dnevi" v Starem trgu. Naj zmaga razum, pivo bo počakalo v sodih na zanesljive pivce, ki jim ne gre na živce preglasna muzika in okupacija v 24 slikah. Gaberčani odprli Pustno pisarno Kot so poslanci Državnega zbora odprli po Sloveniji svoje pisarne, so zgledom sledili tudi v občini Gaberke (Pustna varianta 93). Pred dnevi so odprli Pustno pisarno v prostorih gasilskega doma v gaberkah. V času, ko so krajevni in občinski uradi v glavnem zasedeni s pripravniki (kuhanje kave, sporočanje strankam o odpustih uradnikov,...), bodo obupanim domačinom pripravili vsak odgovor. Čeprav je Pust še daleč, s šalo ne bodo skoparili, saj so časi šmentano šmentani. Te dni rešujejo množična vprašanja, kaj je s prijavami črnogradenj? Odgovorne daje kar Franc Šteharnik, šef "komunalnih" zadev gaberškega Pusta. Zastonj seveda ? Podjetje na kolesih Na parkirišču med Prešernovo in Cankarjevo ulico v Velenju (centralna tržnica), že nekaj tednov posluje Ribničan Urban, ki ponuja suho robo. Od odličnih cekarjev, škafov, pip, rešet, lesenih žilic, petnoštrov... dobite vse na svet! Po tem muštru bi kazalo, če bi kasen velenjski oštir odprl med "Cvičkarji", v Kočevju, Ribnici ali Šentjerneju na Dolenjskem, bife na kolesih. Podjetništvo namreč ne pozna meja! Če niso ljudje "omejeni"! Jihje vozila luna? Od ponedeljka na torek ta teden je bila polna luna. Za nekatere je to najlepša priložnost za hujšanje (ob 24-urnem stradanju), mnogi kolesarji pa kot kaže zelo radi vozijo v luni brez luči na kolesih. V ponedelkjek zvečer, ko je bila že tema, smo jih kar nekaj srečali na velenjskih ulicah, mnoge kljub luni opazili zadnji hip. Vozili so kot da bi jih nosila luna. Zeleni končno enotni Če se le malo bolj pozorno ozremo naokrog, lahko kaj hitro ugotovimo, da so zeleni končno enotni. Brez prejšnjih in novih speti rov hitijo vsepovsod in, vse večjih je, kar si lahko razlagamo tako in (ali) drugače. Glede na njihovo nenehno rast lahko sklepamo, da bodo močni, nemara za mnoge celo nevarni. Res, vse več jih je, zelenih registrskih tablic namreč. Dobra kupčija Znani velenjsko-šoštanjski veselični in siceršnji povezovalec Toni Rehar je bil na gasilski veselici v Topolšici zelo zaposlen. Najprej je moral pod streho spraviti uradni del gasilskega slavja, nato pa se je preiskusil še v sreči. Zadel je v polpolno, saj je potegnil pol premogovne karte. Ker lastnega gretja ne potrebuje, je preostale moči potrošil za iskanje kupca; ker je bilo vse v stilu polovic, je ceno spustil na pol in ga hitro našel. Pa kaj nas briga denar! Beži stran s tem evropsko - azijskim denarjem, ki ga še videl nisi. Ne ponujaj ga nam, ki smo s tem, kar imamo, zadovoljne, zadovoljne z našimi gospodarji, hrano, zrakom, mirom... Pa kaj bi sploh rad na Mozirski?! HA - HA -HA pacient je ozdravel." Profesor se besno zadere na asistenta: "Seveda, ste ga že zdravili po lastnih metodah!" Ne vem "Očka, kako pa ladja plava?" "Ne venfsinko". "Kako pa letalo leti, očka?" "Ne vem, sine, res ne vem." "Zakaj se pa zemlja vrti, očka?" "Res ne vem sinko." "Si jezen očka, ker te vedno nekaj sprašujem?" "To pa ne sinko, kako se boš pa kaj naučil, če ne boš spraševal!" Res prvi? "Draga, ali sem res prvi?" "Res, prisežem pri svojem sinu"! Specialiteta - polži Gost: "Nekaj bi pojedel, kaj pa imate danes dobrega?" Natakar: "Naša specialiteta so polži. Gost: "Vem, vem, včeraj mi je eden stregel." Jajca Petletna hčerkica pove očetu:" Jutri se poročim s sosedovim Frančkom!" Oče se razumevajoče smehlja:" No, lepo, lepo, a kaj bosta naredila, če pridejo otroci?" "O tem sva se že vse zmenila. Vsakokrat, ko znesem jajce, ga bova pohodila." Sedaj razume Mož zaloti v postelji ženo z neznancem. "Tako, sedaj razumem," reče. "Kaj razumeš?" "Zakaj rečemo, daje celo človeštvo ena velika družina." Pogodba Pogovarjata se Nemec in Italijan. Nemec reče: "Ti meni dati eno pločevinasto škatlo in jaz tebi napraviti eno veliko ladjo." Pa mu Italijan odvrne:"Ti meni dati tvoja sestro in jaz napraviti tebi celo posadko." Zdravniška Profesor namerava iti na dopust in zahteva, daje v njegovi odsotnosti vse v redu. Svojemu asistentu daje točna navodila. "Pacient na številki tri bo umrl v naslednjih dneh. Ker je sila zanimiv slučaj, preparirajte njegova jetra in jih pripravite za demonstracijo. O tem bi rad govoril na svojem naslednjem predavanju." Asistent obljubi in profesor se odpelje. Po dopustu je bilo njegovo prvo vprašanje: "Kje so jetra?" "Žal mi je, profesor, toda Oven od 21.marca do 20. aprila Svojo ljubezensko srečo lahko v naslednjih dneh le še okrepite. Vse to le pod enim pogojem; da boste kljub obilici dela našli dovolj časa za partnerja, tisti pa, ki imate otroke, tudi za njih. Ko si boste znali čas bolje in lepše organizirati, boste skočili še čez eno prepre-ko, ki vam povzroča težave. Nič vam ne bo manjkalo. tf Bik od 21.aprila do 20.maja Le še nekaj neprijetnih dni je pred vami, potem pa se bo vaše življenje spet uredilo in postalo bolj zanimivo, vznemirljivo in zabavno. S partnerjem se bosta tu in tam še sporekla, predvsem zaradi denarja in vaših občasnih odsotnosti z doma, ko je on doma, vendar bosta proti koncu tedna razčistila tudi to. Tisti, ki ste še sami, imate že ob koncu tega tedna veliko možnosti za dobro avanturo. H Dvojčka od 21.maja do 21.junija Še vedno se ne boste pustili motiti v miru, ki ste si ga bolj kot ne vzeli sami in na silo. Najsrečnejši boste daleč od doma, hrupa, velikaga števila ljudi. Kar nekaj takih dni je pred vami, zato lahko teden označite kot dober, a nič kaj razburljiv. Šele ob njegovem koncu se bodo stvari pričele premikati z izredno naglico, zato se pripravite. Lahko se zgodi, da se boste divje zaljubili. S Rak od 22.junija do 22.julija Ja, težko se boste nad čim pritoževali, saj vam gre vse kot po maslu. In tako bo še nekaj časa. Doma se boste odlično razumeli, nihče ne bo hotel delati težav, seveda tudi vi ne. Veliko pogosteje boste odhajali z doma in se ustavljali v večjih družbah. To vam bo zelo ugajalo in povzročilo tudi to, da boste noči preživljali zaposleni z lepimi sanjami. Lev od 23.julija do 23.avgusta Kar nekajkrat se boste vprašali, ali je vse, kar se vam dogaja, sploh res. In to zato, ker se vam bo vse zdelo prelepo. Nikar ne skrbite, to je šele začetek. Težave se pač morajo enkrat nehati in za vas so se v teh dneh. Obdobje sreče bo trajalo še nekaj tednov, zato ga ne pokvarite s svojimi temnimi mislimi. Partnerje iskren! H)) Devica od 24.avgusta do 23.septembra Vročine ne boste najbolje prenašali, zato boste čez dan bolj podobni ožeti cunji kot čemu drugemu. Zato bodo vaši večeri. Dobre volje boste in zabavni boste in zato zelo dobrodošel gost. Partnerju pri tem marsikaj ne bo všeč, saj se še vedno ne more čisto odločiti, ali ste se spremenili vi, ali on ali pa imata le manjšo krizo. Pazite, ko boste nekomu poklanjali lepe poglede. Tehtnica od 24.septembra do 23.oktobra Čeprav se boste tu in tam morali spoprijeti s kakšno težavo, bo teh še vedno tako malo, da bodo zbledele ob vseh dobrih rečeh, ki se vam bodo dogajale, res je, da boste zadovoljni s tistim, kar trenutno imate in sploh ne boste hlepeli po čem večjem ali drugačnem. Je že tako, da veste, zakaj cenite te mirne dni! IU. Škorpijon od 24.oktobra do 22.novembra Čisto brezskrbnih počitniških dni pred vami ni več veliko. Delo in dolžnosti, povezane z vašo prihodnostjo, vas bodo pričele mučiti, ker nimate več veliko časa. Še vedno si ga boste vzeli za zabavo, ki vam je po malem že zlezla pod kožo. Zgodilo se ne bo nič pretresljivega, tako, daje pred vami eden od povprečnih tednov v tem letu. ? Strelec od 23.novembra do 21.decembra Čakgjo vas bolj kot ne lepi dnevi, kratek zanimiv izlet in veliko zabavnih trenutkov. Pri tem vam bo sicer malo ponagajalo zdravje, vendar boste vse skupaj prenašali zelo dobro. Če boste želeli opaziti, vam bo jasno, da mnogi v vaši družbi močno igrajo, vendar je večja verjetnost, da vas to sploh ne bo zanimalo. Dobra naložba in hitra rešitev problema! Kozorog od 22.decembra do 20.januarja Zaradi številnih skrbi si boste pokvarili marsikateri lep trenutek. Škoda, sicer so zvezde na vaši strani in če boste le hoteli opaziti številne možnosti, bi jih lahko s pridom izkoristili. Nekaj jih prav gotovo boste, ravno toliko, da bo teden lep. Na ljubezenskem področju ne pričakujte sprememb, vzrok pa iščite le pri sebi. ^ Vodnar od 21.januarja do 20.marca Čeprav boste slutili, kaj se lahko zgodi ob nekem tveganem dejanju, boste poskusili. Res bo tvegano in takšne bodo tudi posledice. Ne čudite se potem, ko boste stvari reševali, kar pa se vam ravno ne da. Finančno stanje se bo za silo popravilo, vendar vas to sploh ne bo več skrbelo. Skrbno premislite, kako se boste nekomu opravičili. H Ribi od 21.februarja do 20.marca Vedno bolj utrujeni boste in vedno bolj vam bodo šle določene stvari, ki ste jih še pred kratkim imeli radi, na živce. Doma niso čisto nič krivi, zato vsaj tu poskušajte svoje probleme potlačiti in ne obremenjujte z njimi še svojih najbližjih. Pomagal ne bo noben nasvet, ne trezno razmišljanje - razume bo kar nekajkrat odpovedal, zato bodo na dnevnem redu tudi težave. Moda Saint Tropez na naših ulicah Seveda le stil, ki so ga modni kreatorji imenovali po tem mestu sonca in turistov. In ker nam vre-menoslovci napovedujejo pasje vroče avgustovske dni, imate še vedno čas, da se tega stila naužijete tudi vi. Res, daje precej drzen, zelo seksi, poudarjajoč ženske obline, vendar je za tiste z lepo postavo več kot primeren tudi za našo obalo, mesta... Brez volančkasto špnaskega navdiha ne bo šlo. Bluze so zato krojene tako, da elastika ob vretnem in ramenskem izrezu tvori vo-lanček, vaša pa naj bo odločitev, koliko boste razgalili z njo. Potem so tu še volančkaste bluze, ki jih spredaj zavežemo v vozel in tako obvezno pokažemo popek. K njej oblecite vroče, ampak res vroče hlačke, ki se ozko prilegajo telesu, imajo zadrgo na boku in se končajo zelo visoko. Tudi za dolge hlače velja, da so ozke, imajo zadrgo na boku in so v pasu nekoliko višje. Najprimernejše blago bo bombaž ali tanko platno, vzorec pa naj bo rahlo karirast ali pepita. Barve? Bela, črna, roza, rdeča, nežno turkizno zelena...skratka pastelne barve in še enkrat bela! Brez te ne gre. Ni kaj, izzivalen stil, ki se prilega vročim, bolj kot ne brezskrbnim dnem tudi v letošnjem poletju. Za čevlje veljajo zakonitosti, ki jih že poznate; visoki podplati, nori designi, čisto dobre pa bodo tudi športne niske "teniške". Novo na vašem jedilniku Zakaj pa ne ribe? Marinirane ribe Potrebujemo: 1 kg morskih rib, skušali sardel, olje za peko; 2-4 čebule, priblibio 2 dl vinskega kisa, 2 lovorova lista, vršiček rožmarina, poper v zrnju, zelen peteršilj, sol. Očiščene ribe sopečemo v vročem olju. Pečene zlagamo v podolgovato bolj plitvo skledo, da lepo leže druga poleg druge, pa še na vrh. Na ostanku olja, če je ostalo čisto in neprežgano, sicer pa raje vzamemo svežega, damo na kolobarčke ali rezine narezano čebulo. Ko se napne, dodamo poper, lovorov list, rožmarin, prilijemo kis in še toliko vode, daje prijetno kislo. Prevremo in ohladimo. Prelijemo že ohlajene ribe. Na hladnem se drže več dni. Ribji brodet Potrebujemo: 1 kg morskih rib (mešanih, lahko pa tudi ene vrste), 2 dl olja, 3 čebule, 2-3 stroka česna, 2 žlici paradižnikove mezge, 1 dl vinskega kisa, I žlica drobtinic, sol, poper v zrnu, zelen peteršilj. Ribe očistimo, operemo in zrežemo na manjše kose. Posoljene spečemo na olju. Lahko jih prej tudi malenkostno poprašimo z moko. Pečene zložimo na krožnik in pustimo na toplem. V ostanku olja prepražimo sesekljano čebulo, dodamo drobtinice, kis, paradižnik, strt česen, poper in sesekljan peteršilj. Prilijemo malo vode (ali ribje juhe) in prevremo. Če je potrebno, še začinimo. Vre naj četrt ure, da se čebula lepo razpusti. Vložimo pečene ribe in skupaj počasi kuhamo 10 minut. Nekateri začinijo brodet tudi s sladko papriko, kar naredimo v začetku kuhanja, ko dodajamo druge začimbe. K brodetu ponudimo polento, žgance, testenine, dušen ali kuhan riž in podobno. Mercator Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o. PRESENEČENJE... V VSEH MERCATORJEVIH POSLOVALNICAH ZKZ-JA MOZIRJE VAM OD 5. PA 00 20.AVGUSTA PRI NAKUPU ŽIVIL NAD 6.000 SIT TER GRADBENEGA MATERIALA IN TEHNIČNEGA BLAGA NAD 12.000 SIT NUDIJO POSEBNO PRESENEČENJE! KAJ, PA SE PREPRIČAJTE SAMI! Dobro je vedeti • Sobne rastline potrebujejo dognojevanje, če hočemo, da so res pravi okras v našem stanovanju. Dohranite jih lahko tudi z ohlajeno vodo, v kateri ste kuhali zelenjavo ali sokom, ki ga spusti meso, ko se odtaljuje. • Če imate težave, kadar kuhate mleko in vam to pogosto preki-pi, lahko uporabite majhen trik. Na posodo postavite cedilo, mleko se bo dvignilo le do njegovega roba. • Imate v stanovanju mravlje? Njihovo "pot" lahko posujete s pralnim praškom, kredo, kuhinjsko soljo, naftalinom, tobakom, gipsom ali kafro, ker ne prenesejo niti enega od teh vonjev. • Prebava v poletnih dneh rada odpove. Če so se te težave pojavile tudi pri vas, potem na tešče spijte žličko olivnega olja z nekaj kapljicami limonovega soka in težave bodo postopno izginile. Imenski koledar 5.8. Mirjam (Mira-Mara), Ožbe, Maša 6.8. Vlasta, Ljubo, Nuša (Nuška) 7.8. Kajetan, Kaja, Donat (Donator) 8.8. Cirijak, Miran, Kirka, Janči 9.8. Romana, J aro, Verin (Verijan) 10.8. Lovro, Asta (Asterija), Lavrica 11.8. Klara, Suzana, Lilija-na, Aleks O Lunine mene 10.8. zadnji krajec ob 17.19 Og Vremenska go prorokovanja v obliki pregovorov Veliki srpan SvetiLorenc(IO)čejasen, tudi grozd bo strden, in vincar bo glasen, prijetna jesen. Svetega Lorenca (15) solnce peče, vincar obeta si vino sladko. Če se megla zjutraj v zrak uz-diguje, slabo vreme napoveduje; če pa zemlja meglo posrka, lepo vreme na vrata trka. Solnce srpana grozdje meči, z medom naudana ajda diši. Srpana če veter zvedri, vreme dolgo še trpi. v-v- NO 1 VAMI. AVTO CELJE Stopite v AVTO CELJE, kjer vam po ugodnih cenah in pogojih nudimo vozila znamke FORD in FIAT. Imamo tudi akcijsko pm$šaj& Peuge&i JLOS/Sv m 4§5 GL Rabljena vozila na zalogi: FIAT TI PO LETNIK 88 FIAT CROMA 88 T0Y0TA COROLA XL 90 CIMOS BX15 RE 88 GOLF JXD 89 FIAT TEMPRA 91 Odločitev ne bo težka, saj takih cen se nI bilo. ■ Povprašajte po modelu, Id vas zanima! AVTO CELJE, Partizanska 3, tel: 851 - 060 Atletika Jolandin blišč (in smola) Če ugotavljamo, da slovenski mladinci in mladinke na nedavnem mladinskem evropskem atletskem prvenstvu v španskem San Sebastianu niso razočarali, potem je bila največja zvezda med njimi Jolanda Steblovnik, seveda zvezda v najžlahtnejšem pomenu besede. Z izredno pametno taktiko v predtekih si je zanesljivo pritekla finale. Menda bi bila zadovoljna s 6.mestom, bila je četrta, manj kot malenkost pa ji je zmanjkalo, da bi se domov vrnila z medaljo. Že samo četrto mesto je za vsakega športnika najbolj nehvaležno, za Jolando to velja še posebej. Finalni tek rfiladink na 800 metrov je bil izjemno razburljiv. Znova je Jolanda tekla odlično, medalja pa ji je ušla za nekaj stotink. Dovolj pove podatek, da so se mlade atletinje od 2.do 6.mesta razvrstile v eni sami sekundi! Ne glede na vse veljajo Jolandi za najboljšo slovensko uvrstitev posebne čestitke; vedeti je namreč treba,daje njeno četrto mesto tretji najboljši dosežek slovenskih mladink in mladincev na dosedanjih evropskih prvenstvih (samo Irena Domine in Brigita Bukovec sta bili s tretjima mestoma doslej boljši). Morda to ni posebna tolažba za izgubljeno medaljo, vendar bo Jolanda na evropskih mladinskih prvenstvih nastopila še dvakrat in takrat bo imela več moči in izkušenj, o njenem talentu je odveč govoriti. •JP Plavanje - Velenjčani osvojili 10 državnih naslovov Izredna Ajda in Andraž Valcl delfin: 1. Valcl 1.09.10, 6. Majhen 1:13.97; 200 m delfin: 1. Valcl 2:30.60; 100 m hrbtno: I. Valcl 1:10.15,8. Petras 1:16.82; 200 m hrbtno: 1. Valcl 2:28.22,8. Petras 2:42.91; 100 m prsno: 8. Majhen 2:25.58, 9. Zagajšek 2:25.74; 200 m prsno: 6. Majhen 2:58.07; 200 m mešano: 4. Majhen 2:40.74; Štafeta 4 krat 100 m mešano: 1. Velenje 4:53.85; štafeta 4 krat 100 m prosto: 1. Velenje 4:17.94; štafeta 4 krat 200 m prosto: 2. Velenje 9:22.55. Pionirke: 100 m prosto: 2. Valcl 1:05.93; 200 m prosto: 2. Valcl 2:21.50; 800 m prosto: 6. Valcl 10:27.55; 100 m delfin: 7. Udovičič 1:19.86; 200 m delfin: 10. Udovičič 3:06.20; 200 m hrbtno: 1. Valcl 1:13.82; 200 m hrbtno: 1. valcl 2:38.33, 9. Udovičič 2:56.70; 100 m prsno: 3. Udovičič 1:28.88; 200 m prsno: 3. Udovičič 2: 56.70, 100 m prsno: 3. Udovičič 1:28.88; 200 m prsno: 3. Udovičič 3:05.50; 200 m mešano: 1. Valcl 2:40.88, 5. Udovičič 2:49.41; 400 m mešano: 1. Valcl 5:46.54; štafeta 4 krat 100 m prosto: 6. Velenje 4:54.42; Štafeta 4 krat 200 m prosto: 6. Velenje 10:38.67. V štafetah so plavale Valcl, Gregorič, Udovičič, Petras, Sladič in Pandža. Ekipno: 1.Triglav 670 točk, 2. Ljubljana 663 točk, 3. velenje 619 točk, 4. Nneptun 410 točk itd. Za dosežene rezultate ima velike zasluge trenerka Natalija Szabo. Znala je motivirati svoje plavalce in načrtovati njihovo formo za najpomembnejše tekmovanje sezone. Vsem plavalcem in trenerki iskreno čestitamo za dosežene rezultate. • Marko Primožič Poletna plavalna sezona se bliža h koncu. Pretekli petek, soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani posamično in moštveno državno prvenstvo za pionirje in pionirke. Na prvenstvu je sodelovalo 14 klubov in 181 plavalcev, ki so v predtekmovanjih dosegli predpisane limite za sklepno tekmovanje. Za Plavalni klub Velenje je tekmovalo 18 plavalcev, ki so v končni ekipni razvrstitvi dosegli odlično 3. mesto in ponovili uspeh iz zimske plavalne sezone. Naši plavalci so osvojili kar 18 medalj: 10 zlatih, 5 srebrnih, 3 bronaste in se 41 - krat uvrstili med najboljših deset. Med posamezniki naše ekipe moramo izpostaviti izjemno Ajdo in Andraža Valcla, ki sta postala najuspešnejša plavalca državnega prvenstva. Rezultati iz Ljubljane: Ajda in Andraž Valcl sta osvojila vsak po 4 zlate in 2 srebrni medalji, Mareja udovičič 2 bronasti in Jure Primožič 1 bronasto medaljo. Štafeta pionirjev v postavi Andraž Valcl, Jure Majhen, Jure Primožič in Mario Petras je dobila 2 zlati in 1 srebrno medaljo. Uvrstiteve med najboljših deset: Pionirji: 100 m prosto: 4. Valcl 1:03.62,5. Petras 1:03.75; 200 m prosto: 2. Valcl 2:15.57,6. Petras 2:20.22, 7. Primožič 2:20.43; 400 m prosto: 2. Valcl 4:46.86, 3. Primožič 4:52.16, 9. Petras 4:58.58; 1500 m prosto: 4. Valcl 19:02.87,6. Primožič 19:24.96; 100 m Drugo leto prvič na tekmo Le Mans "Čas je, da se izkažemo!" Nogometni klub Rudar MIBSKill>SiIiliSX Prvenstvo se hitro bliža Pravi zagrizenci nogometa že komajda čakajo na začetek nove nogometne sezone, saj bodo za njih po tem nedelje veliko bolj pestre kot v tej poletni vročini. Najbolj vroče je vsekakor v tem času nogometašem, saj vsi trenirajo s polno močjo. Enako kot drugi se na vso moč potijo tudi velenjski nogometaši. Minuli teden so končali prvi del priprav, ki so bile kot običajno namenjene nabiranju telesnih moči, v preostralih dneh oziroma tednih pa bodo obdelovali to, kar so doslej natrenirali, da bi čim bolj uigrani odpotovali že na prvo prvenstveno tekmo 22.avgusta v Novo Gorico. Med tem so Velenjčani odigrali že nekaj poskusnih tekem. Na samem začetku priprav so se sestali z ERO Šmartno (1:0) in Elektr-oelementom iz Zagorja (5:0). Minuli teden so se še enkrat srečali z Zagorjani. Tokrat se strelci niso tako izkazali kot na prvi tekmi (srečanje je bilo na Rudarjevem pomožnem igrišču v Velenju), saj je bil izid neodločen 1:1. Na Usnjar-jevem igrišču v Šoštanju so se sestali še z državnimi prvaki, ljubljansko Olimpijo (1:2), v torek popoldne pa so na Prevaljah imeli za nasprotnika Muro, za katero mnogi menijo, da bo najresnejši tekmec Lju- bljančanom v novem prvenstvu. Sedanja ekipa ni doživela veliko sprememb, kar-pomeni, da bo enako močna kot je bila v lanskem letu, torej bodo ciljali na sredino lestvice. Spomnimo se, v prvem državnem prvenstvu so bili deseti, v minulem, koje bila liga za dva kluba manjša, deveti. Če bodo letos pristali znova v zlati sredini, bo to zanje velik uspeh kot pravi trener Drago Kostanjšek. Vedeti je namreč treba, da bo konkurenca zelo huda, ne le zaradi vnovičnega zmanjšanja lige (16 ekip), ampak ker so se druga moštva zelo okrepila. V ekipi Rudarja ni bistvenih sprememb. Od standardnih igralcev bosta manjkala le Amir Karič, ki je odšel v Maribor in obrambni igralec Sabahudin Travnato površino so že zamenjali, samo Igrišče bo gotovo med najboljšo v državi, saj so posebno travo uvozili z Nizozemske Kot da trenerja Ollmpije Bojan Prašnikar (na levi) in Rudarja Drago Kostanjšek nista bila povsem zadovoljna s prikazano Igro. No, časa za brušenje Je še dovolj Golač. Slednji seje iznenada odločil za spremembo dresa, saj mu v Velenju niso mogli zagotoviti službe, to pa so mu obljubili v Slovenj Gradcu, kamor je odšel. Dres je zamenjal tudi drugi vratar Peter Hrovat, ki bo v naslednjem prvenstvu nabiral izkušnje na vratih soseda drugoligaša ERA Šmartno. Novi igralci so vratar Kovinarja Robi Leintinger, ter igralca Elektroele-mentov Samir Balagič in Publi-kuma Sergej Šoštar. Vsi trije so še mladi, tako da bo velenjska ekipa tudi v naslednji sezoni med najmlajšimi v ligi. V polnem teku so tudi dela pri obnovi igrišča, ki bo (kot pravijo) nared do prve Rudarjeve tekme doma. napovedi v zvezi z igriščem pa bodo izpolnjene le polovično, saj toliko željene pokrite tribune zaenkrat še ne bo. • vos Gornji Grad 10-letnica lokostrelstva morali pridobiti posebno B licenco. Tudi spremljajoča ekipa je že znana. "Tehnične zmožnosti so seveda odvisne od avtomobila, ki ga bomo nabavili, to je odvisno od finančnih sredstev, ki bodo pritekla skozi organizacijo največje nagradne igre Avtomoto sponzor. Zal pri nas dirkališča ni. Ko bo prispel trening avtomobil se bo trening izvajal na dirkališču Grobnik, nato se bomo selili na dirkališče v Avstriji." Nagradna igra, ena najbogatejših dosedaj v Sloveniji, ki naj bi omogočila nakup avtomobila, katerega vrednost je 1 milijon DEM, že poteka. "Odločili smo se za pridobivanje sredstev skozi nagradno igro, ker pri nas gospodarstvo trenutno ni v najboljšem položaju, sponzorje je težko pridobiti. V nagradni igri pa lahko vključimo vse Slovence, ki so s 1000 tolarjev pripravljeni pomagat Adam racing teamu. Mi smo 40 odstotkov dobička namenili za nagrade njim, kar pomeni 100 avtomobilov mazda, 30 mobitelov in še številne druge. Žrebanje bo 4 krat, vsakokrat se žrebajo samo prodane kartice, vse carinske in druge dajatve so že plačane." Kakšen avto bodo tekmovalci vozili, je odvisno od izkupička te nagradne igre. "S tehničnim delom projekta smo že pričeli. Bili smo na testiranju avtomobila v Italiji, v tovarni Bugati v Modeni. Testirali smo prototip avtomobila EB 110 Super šport, ki jc edini na svetu. Ima 600 konjskih moči, 350 na uro jc maksimalna hitrost...". • Bojana Špegel Z velikim turnirjem so v nedeljo v Gornjem Gradu obeležili 10 - letnico tamkajšnjega lokostrelskega kluba. Gornjegrajski lokostrelci so v tem obdobju od skromnih začetkov prešli do pomembnih dosežkov na področju množičnosti, ponašajo pa se tudi s številnimi lepimi uspehi in uvrstitvami na svetovnih, evropskih, in državnih prvenstvih ter drugih tekmovanjih. Udeležba na nedeljski tekmi sicer ni bila na obljubljeni ravni, v vseh konkurencah in treh disciplinah pa seje pomerilo 66 lokostrelcev iz 11 slovenskih»klubov. Organizatorji so zagotovili, daje bil ta turnir dobra izkušnja, ki jo bodo upoštevali v pripravi velikega turnirja prihodnje leto. Med domačimi tekmovalci Slovenska reprezentanca Je s svetovnih iger v Haagu v Gornji Grad prispela le malo pred začetkom turnirja. Njen član Je tudi domačin Žare Kranjc (drugI z leve) ob nJem pa so z leve proti desni še Ksenija PodržaJ, Marjan Podržaj (Šenčur) ter Vlado in Irena Rosa (Ankaran) sta se posebej izkazala z zmagama Žare Kranjc pri članih in Gregor Kranjc pri mladincih, Marko Mlinar je bil tretji, Simona Fale z drugim mestom pri članicah, Jana Osov-nikar s tretjim pri mladinkah, pri dečkih so se Matej Zupane, Janez Štiglic in Primož Kranjc uvrstili od 3.do 5.mesta, pa tudi ostali so se uvrstili na vidna mesta. •JP Med Slovenci je veliko ljubiteljev hitrosti, ne le tiste v osebnih avtomobilih in vsakodnevnih vožnjah po naših cestah, avto moto šport v vseh kategorijah je lepo razvit. Vendar je z razpadom Jugoslavije tudi tu zazijala luknja, ki jo želijo zakrpati v Adam racing teamu, ki v Mariboru deluje že dve leti. Predsednik je Mariborčan Peter Adam, ki nam gaje predstavil. "Adam Racing team je avto klub, v katerem se ukvarjamo predvsem s hitrostnim avtomobilizmom, ukvarjali smo se tudi s cartingom. Ugotovili smo, da je pri nas v Sloveniji konkurenca močno upadla, mislimo pa, da nekateri tekmovalci dosegajo takšne sposobnosti, da so sposobni dokazovati nivo naše tehnične kulture v tujini. Zato smo sc odločili, da bomo nastopili na tekmi "24 ur Le Mans". To je največja endorans tekma, na kateri starta okoli 50 avtomobilov, veliko voznikov sicer vozi formulo 1. Vozi se 24 ur non-stop, na njej pa se menjajo 2-3 tekmovalci. Slovenci bomo prvi iz t.i. vzhodnega bloka, ki bomo v letu '94 štartali na tej tekmi. Mislimo, da bomo tam dosegli neke uspehe in dokazali, da tudi Slovenija v tehnični kulturi, oziroma tehničnem športu, lahko dosega višje srednje nivoje." Ekipa treh voznikov, ki bo Slovenijo zastopala na tej tekmi, je že znana. Trije bivši državni prvaki, rekorderji, Peter Adam, Zvonimir Blažun in Milan Pavlin, so za to tekmovanje Ekipa, ki nas bo zastopala na tekmi "24 ur La Mans" ob Bugatijevem avtomobilu, ki so ga dosedaj le preizkusili. Ga bodo lahko kupili? Vse je odvisno od Izkupička nagradne igre. i! SAŠ $M MODRO-BELA KRON 5. S?!®!« Policija svetuje: Predmete hranite na ustreznih mestih! i V zadnjem času na Policijski postaji v Velenju obravnavamo vse več tatvin, ki so v veliki meri posledica malomarnega odnosa občanov, ki ne znajo, ali pa nočejo, poskrbeti za zavarovanje določenih predmetov. O zavarovanju koles smo že pisali, vendar bomo ponovno navedli nekaj opozoril. Predvsem zato, ker kolesa v letošnjem, poletju, vse pogosteje izginjajo. V večini primerov, ugotavljamo na Policijski postaji, lastniki svojih koles niso puščali na ustreznih mestih, ampak kar na pločnikih, pred vhodi v gostinske lokale in trgovine. Tako so bila kolesa dostopna vsem mimoidočim. Ta okoliščina, da kolo ni zaklenjeno, pa še povečuje možnost, da bo kolo odtujeno, saj storilec nima težkega dela. Zaklepajte kolesa in jih po možnosti puščajte na mestih, ki so tumu namenjena. Enako velja za lastnike koles z motorjem. Ob nakupu koles in koles z motorjem si zapišite tovarniško številko in značilnosti vozila, po katerih boste ali pa bodo kolo lahko identificirali. Tokrat pa bi radi opozorili zaposlene v različnih ustanovah in trgovinah, da varujejo osebne predmete. Svetujemo vam, da večjih vsot denarja in vredenjših predemetov ne nosite s seboj na delo. Garderobe bi morali zaklepati, prav tako omare, kjer puščate osebne stvari. To je še zlasti priporočljivo tam, kjer je več zaposlenih in tam, kjer do garderobnih prostorov lahko pridejo tudi tisti, ki tam niso zaposleni. Upamo, da boste nasvete upoštevali in tako preprečili tatvine vaših osebnih stvari. S tem nam boste olajšali delo in omogočili, da se ukvarjamo z zadevami, ki so bolj pomembne in zahtevajo večjo angažiranost kot manjše tatvine, katerih vrednost presega komaj nekaj sto oziroma tisoč tolarjev. ■ A d i I Huselja Policijska postaja Velenje % x %t m « & m. » % ® % m. & % ® Spretni neznanci Ponedeljek, 26. julija, so bili na delu neznanci ali pa neznanec, za katerimi policisti vneto poizvedujejo. Eden je obiskal Dom za varstvo odraslih na Kidričevi cesti v Velenju. Iz torbice Fahire S., 23 let, iz Velenja je vzel 700 tolarjev in 20 nemških mark. S precej večjo vsoto pa sije postregel neznanec, ki je istega dne, dopoldne, odnesel 4350 nemških mark in večjo količino čekov iz skladišča trgovine Mimi v Šaleku. Izmaknil jih je iz toaletne torbice, Anici Č., 31 let, iz Šoštanja in jo oškodoval za več kot 300 tisoč tolaijev. "Sposodil" sije kolo z motorjem Ko je Aleš K., 19 let, iz Velenja, v sredo, 28. julija, zvečer pustil svoje kolo z motorjem pred stanovanjskim blokom na Kraigherjevi cesti v Velenju, najbrž ni pričakoval, da bo to "dobilo noge". Nezaklenjeno kolo seje ponujalo in neznanec si ga je, kot kaže, samo sposodil. Naslednjega dne seje namreč pojavilo v neposredni bližini velenjske skakalnice. Policisti so ga vrnili Alešu, ki ga bo zdaj najbrž zaklepal. Vlomil v Bistro S V noči na 28. julij je neznanec vlomil v Bistro S v Šaleku. Iz reg- Stališča do problematike zakonskega urejanja lokalne samouprave 1. Dogaja se spontana in anarhična centralizaciji* ki se ji bo Združena lista uprla. V zdruuženi listi ugotavljamo, daje realizacija ustave zasnove lokalne samouprave pomembno področje, da bi ga prepustili le politizaciji in s tem njegovo reševanje odlagali v prihodnost, kajti preveč očitno se zaradi zasatojev na tem področju, s področno zakonodajo centralizirajo pristojnosti. Nova zakonska ureditev glede kmetijskih zemljišč, varstva okolja, legaliziran-ja črnih gradenj, proračunsko financiranje itd., kaže, da je razlog za centralizacijo tudi v nerazčiščenih konceptualnih vprašanjih glede lokalne samouprave. Skratka pred nami se dogaja spontana centralizacija, čeprav je ravno decentralizacija najbolj povdarjeni del razprav o lokalni samoupravi. Zato se v Združeni listi zavzemamo, da se pri pripravi zakona upošteva čimveč pripomb in predlogov iz neposrednih izkušenj in stroke, saj gre za izključno pravico državljanov do lokalne samouprave. 2. Lokalne skupnosti naj se oblikujejo po podobi potreb in interesov svojih prebivalcev. Doslej seje preobrazba lokalne skupnosti vse preveč utemeljevala na negativni način (potrebno je razdrobiti občine, ukiniti dosedanji sistem, prenesti državne funkcije na upravo itd.). Premalo paje bilo poskusov pozitivnega motiviranja ljudi za spremembe. Ljudje sprašujejo kaj s spremembami pridobijo, kaj izgubijo, koliko stane prehod na novo ureditev in kako je mogoče opravičiti takšne stroške. Podoporo bodo dobile samo spremembe, ki bodo približale lokalne skupnosti svojim prebivalcem, zagotovile njihovo avtonomijo in up-livnost, učinkovitejše reševanje življenjskih potreb, enakomernejši regionalni razvoj in racionaliziranje delovanja lokalne uprave. 3. Namesto logike "deli in vladaj" naj zmaga načelo: čim manj centralizma in ukazovanja od zgoraj, čimveč avtonomije, samostojnosti in pobude od spodaj. Slovenija ima praveč negativnih isterske blagajne je vzel nekaj menjalnega denarja, iz skladišča paje vzel tri steklenice Whiskya in nekaj brezalkoholnih pijač. Dragan R., 33 let, iz Velenja je oškodovan za nekaj več kot deset tisočakov. "Pozabil" poravnati račun? V hotelu Paka Velenju so imeli od 22. maja pa do 5. julija gosta, 21 -letnega Žarka T., državljana BiH. Nič ne bi bilo narobe, če ta gost ne bi "pozabil" plačati računa, ki gaje pri njih napravil v dolžini 47 tisoč tolarjev. Temu pa se potem, ko pride to do sodnikov, tako kot bo najverjetneje v tem primeru, reče goljufija. Kolesar neprevidno v križišče 28. julija, ob 11.20 seje pripetila prometna nezgoda v križišču Aškerčeve in Vojkove ceste v Velenju. Enes Rahten, 64 let, iz Velenja je vozil osebni avtomobil po Aškerčevi cesti, v križišču z Vojkovo pa je z neporednostne ceste pripeljal kolesar, 10- letni N.O., državljan BiH, ki začasno biva v Velenju. Trčil je v zadnji desni bok avtomobila in padel po vozišču. Pri tem seje lažje telesno poškodoval. Padla s kolesom V torek, 27. julija, okoli 20. ure seje pri padcu s kolesom lažje telesno poškodovala kolesarka Veronika Goršek, 46 let, iz Šmartnega ob Paki. Peljala seje po lokalni cesti v izkušenj s centralizacijo v bivši Jugoslaviji in preveč dobrih izkušenj s policentrizmom, da bi lahko pristali na centralistično notranjo ureditev. Republika Slovenija res ni velika je pa močno raznolika. Ljudje in lokalne skupnosti med Belo Krajino, Slovensko Istro in Prekmurjem ni možno siliti v iste kalupe. Če paralamentarane stranke ne bodo uspešno zajezile centralizma se bo lokalna in region-alna avtonomija uveljavljala na politično manj konstruktiven in za državo destabilizirajoč način. 4.0 tem kakšna bo občina, naj odločajo ljudje. Občine ni mogoče ustanavljati z diktatom iz državnega centra. Prav pa je, da se z zakonom opredeli okvirne podlage in merila za odločanje ljudi o velikosti občin. Ni temeljno vprašanje, kakšno je število prebivalcev v neki občini (čeprav ne more bi ti sporno, da bi morala biti občina dva do štirikrat manjša kot je danes), pač pa je temeljno vprašanje, ali so v občini dani pogoji za izpolnjevanje njenih nalog (trgovina, osnovno šolanaje, osnovna zdravstvena in socialna varnaost, javne službe, PTT, knjižnica, požarna varnost itd.). Prav tako je potrebno v zakonu posebej opredeliti razvoj mestne občine. Državni zbor bi moral upoštevati referendumsko izraženo voljo prebivalcev, ki se bodo odločali tudi na podlagi občutka pripadnosti določeni skupnosti. Samo izjemoma bi naj Državni zbor, če gre za kršitev zakonskih pogojev ali medsebojno nasprotujoče si referendumske odločitve, odločil v nasprotju z izraženo voljo prebivalcev. 5. Organiziranost občin naj bo eneostavna, prilagodljiva in v skladu z njeno pravico do samoorganizacije. Maloštevilni občinski svet, neposredno izvoljen župan in po potrebi še kakšen odbor, v večjih občinah pa tudi tajnik občinske uprave, to naj bi bila organizacijska struktura novih občin. 6. Lokalna samouprava ne bo avtonomna brez zagotovitve samoupravnih virov flnancirana-ja- Občinam je treba zagotoviti potrebno stopnjo ekonomske samostojnosti, ne le s prepuščanjem obrobnih davščin lokalnega značaja, Šmartnem ob Paki, v bližini osnovne šole, paje izgubila ravnotežje in padla po vozišču. Kaj se je dogajalo v velenjskem parku? V ponedeljek, 2. avgusta, malo po 23. uri, sta dve osebi (v torek njuna identiteta še ni bila znana policistom) z nožem zabodili tujega državljana in mu povzročili hude telesne poškodobe. Pojasnilo V prejšnji številki Našega časa smo v modro - beli kroniki poročali o nezgodi, ki seje pripetila v Gaberkah in v kateri je bil udeležen otrok ter voznik osebnega avtomobila 33-letni Branko P. iz Lokovice. Nekateri so po tem zapisu sklepali, da gre za Branka Pirečnika iz Lokovice, zato notico dopolnjujemo s podatkom, da s to nezgodo Branko Pirečnik nima nič skupnega. Policijska postaja Mozirje Kdo je vozil Yugo rdeče barve? 28. julija, okoli 8.45, seje pripetila prometna nezgoda v kraju Lju-bija, ki jo je povzročil neznani voznik osebnega avtomobila znamke Yugo, rdeče barve. Do nezgode je prišlo v trc'nutku, ko je pred seboj vozeči avtomobil pravilno prehitevala Ivana P., 26 let, iz Rečice ob Paki. V trenutku, ko je s ampak tudi z možnostjo predpisovanja dela dohodnine, seveda v sorazmerju z njenimi nalogami in od države prenesenimi pristojnostmi. Zato morajo biti v zakonu konkretno opredeljeni dircktvni viri financiranja in istočasno opredeljeni kriteriji za selitev premoženja dosedanjih občin. Občine danes opravičeno kritizirajo stanje, ko ohranjajo stare in pridobivajo nove obveznosti, odvzemajo pa se jim finančni viri za njihovo izvajanje. 7. Zakonodaja o lokalni samoupravi naj nastane vzporedno z zakonom o državni upravi, javnih financah in pravosodju. Nesprejemljiva je teza, da naj se najprej organizira državna uprava, s tistim kar ostane pa naj se ukvarjajo lokalne skupnosti. Vzporedno je treba dckocentrirati državno upravo in povezovati lokalno samoupravo od spodaj navzgor. Organizacija upravnih okrajev naj nastane z roko v roki z oblikovanjem pokrajin kot širših lokalnih skupnosti. Dosledno upoštevanje načela re-gionalizma, decentralizacije in lokalnega vpliva na področju področne zakonodaje je nuja, če hočemo, da lokalna samouprava zaživi. 8. Raznolikost Slovenije terja dvonivojsko lokalno samoupravo. Združena lista bo vztrajala na svoji opredelitvei o regionalizmu, da se med majhnimi občinami in državnim centrom oblikujejo pokrajine, saj zamisel lokalne samouprave ne more in ne sme biti stvar vsakokratne parlamentarne večine oziroma vladne koalicije. Hkrati se zavzamamo, da se z oblikovanjem pokrajin preprečijo negativne posledice porazdelitve sedanjih občin zgolj na njihov razviti in nerazviti del, s čimer bi nastala nova nerazvita območja prepuščena sama sebi. Ker ustava obravnava pokrajine kot skupnosti, ki nastajajo na podlagi prostovoljne odločitve občin, je mogoče in potrebno spodbujati njihovo nastajanje s prenosom pristojnosti in zagotavljanjem sredstev za njihovo izvajanje. Ločiti moramo smiselnost nastajanja pokrajin od dilem v zvezi s tem, kako velike naj bodo in kje naj bo njihov sedež. svojim voilom prišla vzporedno z vozilom, ki gaje prehitevala, je začel prehitevati tudi neznani voznik rdečega Yuga, ki voznico zrnil s ceste, pri tem seje lažje telesno poškodovala, nastala paje tudi materialna škoda. Več manjših prometnih nezgod V minulem tednu se je na območju Policijske postaje Mozirje pripetilo več manjših prometnih nezgod, ki so se k sreči končale le z manjšo materilano škodo. Požar v peči za praženje kave V torek, 27. aprila, okoli 12. ure je izbruhnil požar v pražarni kave v Mozirju, last Irene S.. Do požara v peči za praženje kave je prišlo, ko je v delu Moziija zmanjkalo električne energije. Zaradi tega so se ustavili ventilatorji in boben peči, kar je povzročilo pregretje kave in požar, ki je povzročil za okoli 450 tisoč tolarjev materialne škode. Neznanec odpeljal avtoprikolico V dneh od 19. pa do 27. julija, je izpred delavnice Franca D., 47 let, iz Mozirja neznanec odpeljal avtoprikolico sive barve. Za neznancem policisti zdaj vneto poizvedujejo. Kdo si bo pral? Neznani storilec je med I. in 2. avgustom vlomil v skladišče podjet- K razrešitvi teh dilem lahko prispeva tudi ideja o tem, da bi si več občinskih centrov delilo pravice in dolžnosti sedeža posamezne pokrajine. Zavzemamo se, da se pri oblikovanju pokrajin upoštevajo naravni, gospodarsko in prebival-stveni tokovi. Ta trenutek še ni jasno kakšne bodo končne zakonske rešitve, lahko pa odgovorimo kako najlaže po demokratični poti pridemo do teh rešitev in to čimprej. V Združeni listi bomo vzpodbujali razgibanost in dialog (med strankami,državnimi institucijami in državljani) ter razpravo o lokalni samoupravi, ki se mora zaključiti s soglasjem vseh parlamentarnih strank. Pri tem se bomo zavzemali, da se zakonodaja sprejme do konca leta 1993 in da se volitve v občinske svete (spomladi 1994) opravijo v okviru sedanjih občin. Tako bo ostalo več časa za natančnejšo analizo uveljavitve zakona in pripravo pravih rešitev za odločanje ljudi. Istočasno bomo v Združeni listi skušali soustvariti vzdušje in spreminjati razmere v korist takšne spremembe ustave, ki bo bolj povdarila lokalno samoupravo in njeno dvonivojsko organiziranje (občina, pokrajina). ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV SDP VELENJE Stališče do sprememb socialne politike in racionalizacije socialnih pravic Velik proračunski primankljaj za pokrivanje z zakonom zagotovljenih pravic, pritiski drugiih lo-bijev za povečanje njihovega deleža v proračunu ter nesposobnost vlade, da z aktivnejšo ekonomsko politiko zmanjša število socialno ogroženih ter z večjo učinkovitostjo davčnih služb zagotovi dodaten priliv v proračun, so v največji me-rio vzpodbudili iskanje racionalizacije porabe tam, kjer jo je najlažje izkati - pri racionalizaciji sistema socialnih pravic. Pri tem v Združeni listi: - NASPROTUJEMO krčenja socalnovarstvenih pravic in pravic iz zavarovanja, ki bi se ga lotila vlada, ne da bi se o tem sporazumela s ja VTIS v Spodnji Rečici. Iz skladišča je odnesel 181 kilogramov pralnega praška Persil in sto plo- socialnimi partnerji. - NASPROTUJEMO pose-govanju vlade v sistem socialnovarstvenih pravic in pravic iz zavarovanja, ki bi te pravice radi-kalneje krčil brez vnaprejšnjega napora vlade, da izdela sistem učinkovitejšega zajemanja sredstev iz neobdavčenih ali premalo obdavčenih virov. - PODPIRAMO spremembe, ki zaposlujejo vrzeli in nedodelanost v obstoječi zakonodaji in katerih cilj je odprava zlorab na tem področju in zaostrovanje kaznovalne politike do tistih, ki se okoriščajo z izkoriščanjem pogodbenega dela in dela na črno. - PODPIRAMO tiste predloge vlade, ki pomenijo racionalizacijo sistema in odpravljanje podvajanja socialnovarstvenih pravic in pravic iz zavarovanj. - PODPIRAMO predloge vlade, ki merijo na izboljšanje aktivne politike zaposlovanja in vzpodbujajo ljudi, da si tudi sami čimprej skušajo najti redno zaposlitev. Zato od koalicijskih partnerjev zahtevamo dogovor in enotno stališče vlade o sočasnem, predlaganju racionalizacije sialnih pravic, projekta boljšega polnjenja proračuna, okrepljene aktivne politike zaposlovanja in politike vzpodbujanja gospodarskega zagona v Sloveniji. Preko naših poslancev v parlamentu bomo obnovili že izrečene zahteve po njunih sprmem-bah in dopolnitvah davčne politike, politike kaznovanja prekrškov in ustanavljanja davčne policije. ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV SDP VELENJE Dolge ure pred filmom - izguba časa! Človek z veseljem prebira take članke, kot je bil v rubriki Mi med seboj, 7D, čarobna škatla. Gotovo je, da je prav gledanje televizije dandanašnji že rak rana na prsih mladih ljudi. Že pred mnogo leti so dognali v Ameriki, da TV pasivizira mladega človeka, in ga zato polenobi in uspava. Toda ne samo to! Vpliva tudi na čutila, in pospešuje rasr poltenosti, lahko bi rekli, mese-nosti človeka. Ali je to zdravo, lahko presodite sami. čevink piva Zlatorog. S tatvino je trgovina oškodovana za več kot 130 tisoč tolarjev. Seveda nočemo pretiravati in televizijo zapreti v najtemnejši kot omare... Kje pa! Če bi se starši res odločili in pomagali mlademu človeku izbirati program in zato gledati le določene filme, bi bilo vse v redu in prav. Toda, ni kaj lahko ugnati mladeži, ki hlepi predvsem po prepovedanih sadovih. Zgražamo se nad sodobnim nasiljem; filmi take vrste so olje na ogenj. In ves ta pisani, skomercializirani svet, se zarije kot školjka v blato, globoko v človekovo podzavest. Manifestacija tega je lahko skorajšnja, lahko pa pride veliko pozneje ali pa sploh ne. Ob gledanju filma, ki traja več ur dnevno, se pisani svet zaznav zgosti v vseh porah mladostnika. Film pa vedno znova vleče. Je hujši kot magnet za jeklene drobce. Kako potem dalje? Ali ne želimo pohabljene psihe mladega človeka? Ali mu lahko vedno znova tulmačimo vse dogajanje na platnu? Znanstvenih in umetniških filmov ne bomo odsvetovali! In sedaj je tisto pomembno vprašanje: Če otroku nekaj vzameš, mu moraš za zamenjavo nuditi kaj drugega. Knjigo, da! Toda bralne navade pri nas in v svetu umirajo. Živimo prehitro, in dolgi roman lahko hitro odtehta živa slika filma. Tega, za vse dovzetnega mladostnika, premalo vodimo v naravo! Premalo mu odkrivamo vse te lepote! Tudi šport in vse igre s tem v zvezi, lajšajo napetost mlade kipeče rasti. Več stikov, takiih, neposrednih, z zdravim življenjem okrog nas, prav gotovo lahko nadomešča čas, izrabljen pred platnom ali televizorjem. Prizadevati bi si morali, da bi televizija za mladega človeka ne bila črna točka na poto v življenje. Poznam ugledno gospo. Svoj prosti čas je žrtvovala otrokoma. Tudi ta sta rasla v neverjetni hitrici časa. Prvi televizor, ki seje pojavil na trgu, je bil njihov. Toda tam je obstajal neki zakonski red. Otroci, ki rastejo, morajo pravi čas spat! Z njima je izbirala filme - za otroke otroške, pravljične. Potem dalje - vse v skladu z njuno rastjo. Prišla sta tisti nori in pisani svet pubertete, in zrasla v dostojna in razmišljajoča človeka. Tudi nju danes obdajajo otroci. In ti so deležni istega varnega vodenja na poti v življenje! Občudujem jih! Ne samo zaradi vodenja, tudi zaradi časa, posvečenega mladosti. Vlš VASA PISMA ČETRTEK, PETEK, SOBOTA, NEDELJA, PONEDELJEK, TOREK, SREDA, 5. AVGUSTA 6. AVGUSTA 7.AVGUSTA 8. AVGUSTA 9.AVGUSTA 10.AVGUSTA 11. AVGUSTA SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 10.30 Video strani 10.45 Zgodbe Iz školjke 11.35 Tedenski izbor 12.05 Analitična mehanika,am.lzob.serija 26/52 12.30 Videomeh 13.00 Poročila 13.05 Video strani 17.30 Otroški program sledi Snorčki, amer. risana naniz. 5/11 18.00TV dnevnik 1 18.10 Kronika, dok. oddaja 18.35 Že veste 19.10 Risanka 19.30TV Dnevnik 2,vreme 19.55 Šport 20.00 TV nocoj 20.05 Žarišče 20.30 Gozdarska hiša Falkenau,nemška nanizanka 9/13 21.20 Škandal, 1/4 22.15TV Dnevnik 3,vreme 22.32 TV šport 22.40 SOVA: sledi Novopečeni princ z Bel-Aira sledi Sin jutranje zvezde, 1/4 23.50 Video strani SLOVENIJA 2 16.00 Video strani 16.10 Film tedna: Fahrenheit 451, angl. film 18.00 SOVA,ponovitev sledi Ribicija, ang. naniz. 3/6 18.25 Lovejoy, 11. zadnji del 19.20TV nocoj 19.30TV Dnevnik 2,vreme 19.55 Šport 20.00 TV nocoj 20.05 Miza, ang. dok. oddaja 20.35 Umetniški večer: Znamenja na slovenskem 21.35 Ves svet je oder, ang.dok.ser. 8/13 22.30Znanost in resnica: Vodila 4/6 23.30 EP v plavanju, posnetek iz Shefielda HRVAŠKA 1 09.00 Dokumentarna oddaja za otroke 09.30 Cobijeva četa 10.00 Poročila 10.05 Skrivnostni otok 10.35TV leksikon: Gobe (34) 10.45 Kdo se še boji strele? 11.00 Vsakdanja umetnost, dok. serija 1/4 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Vodilna zvezda, (23) 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.05 Korak za korakom, (8) 14.30 Risanka 14.35 Roseanne, 7/20 15.00 Risanka 15.05 Privrženost proti smrti 16.00 Poročila 16.10 Oddaja za otroke 16.35 Afternoon Report 16.45 Senčnik 18.00 Poročila 18.05Znanost in mi 18.35 Santa Barbara, (473) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 1 21.10 Večer z Oliverjem Dragojevičem 22.50 Dnevnik 2 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v nem. jeziku 00.00 Poročila 00.10 Sanje brez meja 10.00 Video strani 10.10 Safari, Češka nadal. 10.40 Zvezdnik ali božji sin, ameriški film 12.25 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Pogledi: znamenja na slovenske 14.05 Ves svet je oder, 8/13 15.00 Videostrani 17.35 Zbigaj se, športna oddaja za mlade 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Miza, ang. dok. oddaja 18.40 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Forum 20.25 Ljubosumnost po italijansko, ital. film 22.15 TV dnevnik 3 22.32 Šport 22.40 SOVA: ' sledi Sin jutranje zvezde, 2/4 23.25 Nepoboljšljivec, fr. film 01.05 Video strani SLOVENIJA 2 17.10 Gozdarska hiuša Falkenau, 9/13 18.00 SOVA, ponovitev sledi Novopečeni princ z Bel- aira, 8. del 18.30 Sin jutranje zvezde, 1/4 19.20TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Tisočletje, amer. dok. serija 5/10 21.00 Večerni gost: Lea Eva Mueller 22.05 Gala koncert ob 150-let- nici rojstva E.Griega 23.50 Kristjani: rojstvo Evrope, ang.dok.ser. 3/13 00.45 EP v plavanju, posnetek iz Shefielda 01.45 Video strani HRVAŠKA 1 09.00 Oddaja za otroke (3) 09.30 Super babica, 7. del 09.55 Danes na programu 10.00 Poročila 10.05 Victor Hugo, Izmed svetlobe in teme 10.50 TV leksikon: gobe (35) 11.00 Vsakdanja umetnost, 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Vodilna zvezda (24) 12.50 Risanka 13.00MikserM 13.35 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.05 Korak za korakom, 14.30 Risanka 14.35 Roseanne, 8/20 15.00 Risanka 15.05 Privrženost proti smrti 16.00 Poročila 16.05 Komentarji 16.10 Clementine, oddaja za otroke 6/13 16.35 Afternoon Report 16.45 Senčnik 18.00 Poročila 18.05 Alpe-Donava-Jadran 18.35 Santa Barbara, (474) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Dokumentarni film 20.40 Smrtonosno orožje, amer. film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angl. jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 10.40 Radovedni Taček 10.50 Lisica zvitorepka, port. risanka 11.05 Snorčki, amer. risana serija, 5/11 11.30 Otroci širnega sveta, 6/26 11.55 Zmigaj se, športna oddaja za mlade 12.10Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Večerni gost: Lea Eva Mueller 14.10 Video strani 16.10 Ljubosumnost po italjansko, ital. film 18.00 TV dnevniki 18.10 Brooklynski most, amer. nadalj. 3/12 18.35 Divji svet živali, 13/25 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Utrip 20.25 ONA + ON 21.30 Ljubezen da, ljubezen ne, 12. del 21.55 TV dnevnik 3 22.30 SOVA: sledi Preobleka za umor, amer. film 00.15 Video strani SLOVENIJA 2 13.40 Kvartet Tartini 14.25 SOVA, ponovitev sledi Sin jutranje zvezde, amer. nadalj. 2/4 15.10 Nepoboljšljivec, franc. film 16.55 Športna sobota: sledi Shefield, EP v plavanju -prenos 18.45 Evrop. pokal v triatlonu, Novo mesto 19.20TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Vrzi kovanec, avstral. nadalj., 3/4 21.00 Homo turisticus 21.40 Sobotna noč: Genesis 22.35 Video noč HRVAŠKA 1 09.00 Otroška oddaja 10.00 Poročila 10.05 Stil življenja, 7/10 10.50 Busove zgodbe, (7) 11.15 CRO POP R0CK 12.00 Poročila 12.05 Vincent in jaz, kanadski film za otroke 13.45 Risani film 14.00 Poročila 14.05 Zvonili ste, milord?, 7/12 14.55 Prizma, multinacionalni magazin 15.40 Poročila 15.45 Hrvaška knjiga 16.30 Malavizija 18.00 Poročila 18.05 TV izložba 18.15 Santa Barbara, (475) 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30TV dnevnik 1 20.00 Šport 20.05 TV tednik 20.35 "Sinsof the Past", amer. film 22.05 Usoda 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nem. jeziku 23.50 Poročila 00.00 Mutant, amer. film 01.30 Sanje brez meja 10.35 Huckleberry Finn, 22/26 11.00 MMPF Celje '93, 4. oddaja 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Domači ansambli: Beneški fantje 13.00 Poročila 13.05 Otroci Nagasake, japonski film 15.40 Tisočletje, dok. serija, 2/10 16.40Quo Vadiš, 1. del amer. filma 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Splošna praksa, 8/11 19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19.20TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.10Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Preživetje v avstral. divjini, 3/15 22.05 TV dnevnik 3 22.30 SOVA: sledi Ljubezen do Lidije, 6/13 sledi Sin jutranje zvezde, 3/4 00.00 Video strani SLOVENIJA 2 13.00 Video strani 13.35 Ognjeno drevje Thike, 2/7 14.25 ONA + ON 15.25 Športna nedelja: sledi EP v vaterpol u, posnetek 16.25 Kasaške dirke, Ljutomer 16.55 EP v plavanju, prenos 19.18TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, šport 20.00 Slovenski magazin 20.30 Grič, angleški film 22.30 Športni pregled 23.00 Video strani 23.05 EP v streljanju, posnetek iz Brna HRVAŠKA 1 09.15 Slika na sliko 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenci 10.30 Otroška oddaja 11.30 Narodna glasba in običaji 12.00 Poročila 12.05 Sadovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 Duhovni klic 13.35 Tv izložba 13.45 Lovejoy, 6/12 14.45 V avtobusu, (46) 15.10 Andersenove pravljice (D 15.35 Mama in oče me ne čujeta, amer. TV film 16.20 Risani film 16.45 Poročila 16.50 Opera Box 17.20 Kona Coast, amer. film 18.50 Leteči medvedki, 5. del 19.15 TVfortuna 19.30 TV dnevniki 20.15 Velike družine, serijski film 1/4 21.40 Glasbena oddaja 22.50 TV dnevnik 2 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleškem jeziku 00.00 Poročila 00.10 Sanje brez meja 11.30 Otroški program 12.00 Divji svet živali, 13/25 12.30Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila 13.05 Slovenski magazin 13.35 Športni pregled 16.30 Homo turisticus, ponovitev 17.10 Radovedni Taček 17.25 Otroci širnega sveta, 13/26 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Dober dan, Koroška 18.404x4 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Svet na zaslonu 20.55 Omizje 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA: sledi So leta minila, 10/13 sledi Sin jutranje zvezde, 4/4 23.25 Video strani SLOVENIJA 2_ 14.55 Forum 15.10 Utrip 15.25 Zrcalo tedna 15.40 Nedeljskih 60 16.40 Obzorja duha 17.15 SOVA, ponovitev sledi Ljubezen da, ljubezen ne, 12. del 17.40 Ljubezen do Lidije, 6/13 18.35 Sin jutranje zvezde, 3/4 19.20TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.05 TV nocoj 20.10 Sedma steza 20.30 Od jutra do svita, slovaška drama, 1/2 21.45 Po sledeh napredka 22.15 Pro et contra 23.00 Brane Rončel izza odra HRVAŠKA 1 09.00 Jaz lutkar, Veiimir Chytil 09.15 Srečni ljudje, otroška oddaja 09.301001. Amerika (15) 10.00 Poročila 10.05 Zgodbe b muzeja 10.25 TV-leksikon:Gobe 10.45 Delo človeških rok 11.00 Dokumentarna oddaja 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Vodilna zvezda, (25) 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35Zgodbe iz Monticella (187) 14.00 Poročila 14.05 Poletni predah 15.00 Risanka 15.10 Ljubezen boli, 5/10 16.00 Poročila 16.05 Komentarji 16.10 Ebba in Didrik - serija za otroke (7/9) 16.35 Afternoon Report 16.45 SENČNIK 18.00 Poročila 18.05 Iskanje pogrešanih, dok. serija 18.35 Santa Barbara (476) 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 1 20.00 Šport 20.10 Hrvaška in svet 20.55 FILMI JEANA GABINA: Le president 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nem. jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja TV-spored za torek 10.20 Otroški program 10.504x4 11.20 Po sledeh napredka 11.50 Od jutra do svita, slovaška drama, 1/2 13.00 Poročila 14.45 Sobotna noč 17.05 Sedma steza 17.25 Huckleberry Finn, 23/26 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Mostovi 18.40 Iz življenja za življenje 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Žarišče 20.45 Magija in moda 21.40 Kronika, kanad.dok.serija, 16/20 22.15TV dnevnik 3 22.45 SOVA: sledi Alo'Alo', 23. del sledi Chillers, 1/12 00.00 Video strani SLOVENIJA 2 16.50 Svet na zaslonu 17.30 Ljudje in zemlja 18.00 SOVA, ponovitev sledi So leta minila, 10/13 18.30 Sin jutranje zvezde, 4/4 19.20TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.00 Poslovna borza 20.10 Modžejevska, poljska nadalj., 2/7 21.35 Videošpon 22.15 Svet poroča 22.50 Video strani HRVAŠKA 1 09.00 Mali svet 09.301001. Amerika (16) 10.00 Poročila 10.05 Lutka je lutka 10.35TV leksikon: gobe 10.50 Srečno letenje 11.00 Dokumentarna serija 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Vodilna zvezda (26) 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35 Zgodbe Iz Monticella (188) 14.00 Poročila 14.05 Poletni program sledi Korak za korakom (10) 14.30 Risanka 14.35 Roseanne 15.00 Risanka 15.05 Privrženost smrti, 3/6 16.00 Poročila 16.05 Komentarji 16.10 Dan ko je Anton..., oddaja za otroke, 2/6 16.35 Afternoon report 16.45 Senčnik 18.00 Poročila 18.05 Tudi tega leta... 18.35 Santa Barbara, (477) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 1 20.10 Brain Sex, dok. oddaja, 1/3 21.05 V obsežnem delu 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 11.15 Videošpon 11.55 Iz življenja za življenje 12.30 Avstralska dok. serija, 3/15 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 16.35 Modžejevska, poljska nadalj., 2/7 18.00 TV dnevniki 18.10 Svet poroča 18.45 Analitična mehanika, 27/52 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Žarišče 20.35 Film tedna: Moja hčerka pripada meni, nem.film 22.15 TV dnevnik 2, vreme 22.45 SOVA: sledi Ribicija, amer. nanizanka, 4/6 sledi Chillers, amer. nanizanka, 2/12 00.00 Video strani SLOVENIJA 2 15.05 Magija in moda 15.55 Omizje 17.10SOVA, ponovitev sledi Alo'Alo', 19 17.40Chillers, amer. nanizanka 18.30 Otroški program ŽIV ŽAV 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Športna sreda sledi Pred svet. prven. v atletiki v Stuttgartu 21.00 Športni utrinki, 1. del sledi EP v streljanju 22.15 Vokalna skupina, 1. del 22.45 Video strani HRVAŠKA 1 09.00 Silas, 8. del 09.25 Ovidije, 8. del 09.50 Glasba 10.00 Poročilš 10.05 Perpetuus Augustus 10.20 TV leksikon: gobe 10.40 V svetu pajkovih mrež 11.00 Beverly Hills, 1/23 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Vodilna zvezda (27) 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella (189) 14.00 Poročila 14.05 Poletni program sledi Korak za korakom (11) 14.25 Risanka 14.35 Roseanne, 10/20 15.00 Risanka 15.05 Privrženost smrti, 4/6 16.00 Poročila 16.10 Tom in Jerry kot otroka (17) 16.35 Afternoon Report 16.45 Senčnik 18.00 Poročila 18.05 Moja knjiga o džungli, 25/27 18.25 Risanka 18.35 Santa Barbara, (478) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 1 20.10 Vražja sreča, britanski film 21.40 Belec 21.45 Hrvaški turizem, 2/4 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nem. jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja_ Petek, 6. avgusta TVSl 20.25 LJUBOSUMNOST PO ITALIJANSKO, ital. film, 1970 Igrajo: Marcello Mastroianni, Monica Vitti, Manolo Zarzo Režija: Ettore Scola Zgodba, ki se konča z umorom in film, ki se pričenja s pojasnjevanjem tega umora, se začne na dan, ko se sredi Rima, med praznovanjem delavskega praznika, srečata Adelaida in Oreste. Sedem mesecev sta noro zaljubljena, sedem mesecev verjame Adelaida, da ji je bil Oreste, poročen zidar srednjih let, usojen. Ko pa nekoč prideta v Dizzerijo, kjer dela Ne Ilo, mladi pek pizz, se zadeva zaplete. Nello in Oreste se spoprijateljita, skupaj se borita za demokracijo, skupaj sta tepena na delavskih demonstracijah. In kmalu imata tudi skupno žensko, čeprav je Oreste prepričan, da ima delavec eno samo stvar - svojo žensko... TVS 1 23.25 NEPOBOUŠUIVEC, franc. film, 1975 Igrajo: Jean-Paul Belmondo, Julien Guiomar, Andrea Ferreol Režija: Philippe de Broca Film Nepoboljšljivec je povsem zabavne in komične narave. Nekja akcije pač mora biti, da je zgodba zanimivejša, vendar je film v celoti karak-terna komedija, v kateri se srečuje kup nenavadnih likov. Belmondo igra lopova, ki pravkar zapusti zapor in se takoj zateče k svojim pajdašem, z njimi pa tudi načrtuje nove podvige. Tokrat imajo v mislih krajo slavnega triptiha, ki naj bi ga nato pre-prodali samemu policjskemu ministru... Sobota, 7. avgusta TVS 1 22.30 PREOBLEKA ZA UMOR, amer. film, 1980 Igrajo: Michael Caine, Angie Dickinson, Nancy Allen Režija: Brian de Palma Zgodba se začenja pri Kate Miller, nezadovoljni, dobro stoječi poročeni ženski srednjih let, ki izživlja, svojo spolnost v travmatičnih sanjah, namesto z nesposobnim možem. Zaradi tega hodi k psihiatru, modnemu dr. Elliotu, ki naj bi jo osvobodil more njene seksualnosti. Ko se Kate odloči za priložnostno avanturo z neznancem, za slučajni, hitri seks brez obveznosti, je takoj kaznovana... Nedelja, 8. avgusta TVS 1 16.40 QU0 VADIŠ, amer. film, 1951,1. del Igrajo: Robert Raylor, Deborah Kerr, Leo Genn, Peter Ustinov, Patricia Laf-fan, FinlayCurrie Režija:Mervyn Le Roy Film, ki ga bomo predvajali v dveh delih, je nastal 1951. leta. Gre za razkošen ameriški kostumski film, pri katerem seveda niso skoparili z denarjem. Razkošni kostumi, tisoči statistov, očarljiva scenografija, vse skupaj naj bi pomagalo obnoviti stari Rim iz Neronovih časov. Tako so najboljši deli filma prav masovni prizori, na primer prihod vojščakov na Vio Appio po zmagovitem pohodu nad Britanijo, požig Rima in poboj kristjanov, ki so jih posneli v Italiji... Sreda, 11. avgusta TVS 1 20.35 MOJA HČERKA PRIPADA MENI, nemški film, 1991 Igrajo: Barbara Auer, Georges Corraface, Nadja Nebas Režija: Vivian Naefe Začelo se je z veliko ljubeznijo, ki je kmalu ugasnila. Mlado berlinsko stažistko Ruth in njenega bivšega moža Nicosa, zdravnika v Grčiji, povezuje samo še ljubka hči Sofia. Oba starša jo imata rada, vsak od njiju bi jo imel rad pri sebi, gre za problem sodobnega zakona, ki ga dodatno otežuje različna narodnost nekdanjega para. Film nemšek režis- erke je nastal kmalu po uspehu ameriške melodrame Brez moje hčere ne, v katerem je obnovljena zgodba matere, ki z mladoletno deklico ubeži tiraniji iranskega moža. Evrop sko inačico filma so domači gledalci sprejeli z odobravanjem, ne nazadnje zaradi tega, ker se je mlada režiserka znala izogniti klišejem in črno belemu slikanju nstopajočih oseb. Med službo in osebno življenje razpeta mati ni v nemškem filmu nikakršna svetnica■ in grški oče, ki se mu toži po hčeri, tudi ni pošast v moški podobi. Dva obupanca sta, ki vlečeta napačne poteze... MATJAŽ MARKETING vmf P0LZELA \J\JU\ tel.: (063) 721-052 Odpiralni čas: delavnik od 8h - 16h, sobota od 9h - 12h NOVO PRI 0LDY-ju cm do reg. 13.490 DEM 14.390 DEM 18.990 DEM 21.990 DEM 26.990 DEM VOZILA FIAT ZE OD PANDA UNO T1P0 TEMPRA CR0MA POLETNA PONUDBA TEMPRA 1.4 SW 21.390 DEM AUA ROMEO 155 OSNOVNA CENA 35.990 DEM IZRMO UGODNA OHA ■ POLETNI AKCIJSKI POPUST TAM J1P1102 cena do reg. 589.477.00 SIJ mmmimm Žf OD 26.160,00 Sir i PD MOŽNOST NAKUPA SUBARU . DAIHATSU ROVER . MOBITEl. AVTO STEKLA UGODNA PONUDBA RABUEHH VOZL TIP LETNIK CENA JUG0 55A 87 3200 DEM JUGO 45 KORAL 89 3500 DEM JUG045 JUNIOR 90 4800 DEM JUSTYJ102WD 87 7300 DEM LADA NIVA1600 92 11000 DEM RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Naj kuhar med napovedovalci in naj napovedovalec med kuharji Niko Rabič je znan radijski glas. Če prižgete radio ob torkih, ste v njegovi družbi ves dan. Razen štiri-ume pavze vmes, ko počiva. Ali pa kuha. Izključno tisto, kar vam ponuja v kuharskih variacijah, s katerimi je v programu edini, ki še vztraja. Sumimo ga, da zato, ker si jih je sam izmislil. Honorarni sodelavec je. Zares vprašanj mu je postavil. Bikov vprašal, kam ga lahko dostavi. ljudje pač ne odstopajo vsak dan. Trznil je šele, ko gaje poslušalec pa se ukvarja s produkcijo dokumentarnih, izobraževalnih in predstavitvenih filmov. Na oddaje se pripravlja pod tušem. Ob petih zjutraj, kjer si obvezno prepeva: "V laseh imela rožo je rudečo...Kadore, kadore...". Če z njo nadaljuje še v dvigalu, ko se pelje v studio, potem bo tisti torek vse v redu. Ima pa tudi zatolčene dneve, ko teži in teži..., ko ne misli prav veliko. V enem takih torkov je vodil oddajo Odstopim, odstopiš. Poslušalec mu je vztrajno ponujal bika in nič narobe se mu ni zdelo. Kar nekaj imenitnih Niko za mikrofonom ■ (foto: B.M.) "Kar prijahajte na njem", mu je predlagal. V 14. nadstropje rad prihaja. Pravi, da mu je višina všeč zato, ker tisti, ki bi radi sklatili velenjske radijce, ne sežejo tako vi-soko...Potemtakem bo imel kar nekaj težav, ko bo septemberske in naslednje torke preživljal v pritljičju. Sam sebi je vzor. Na vprašanje, kako to, pravi: "Tudi zlate rože radeovenejo." Kaj je hotel s tem povedati, ne vem. Veijetno pa tega kakšen torek ne veste tudi vi. Recimo, da takrat, ko v dvigalu ne prepeva Kadore... M mkp TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE V tednu od 26. 7. do 1.8.1993 so povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za neindust.,zaščitena in rekreacijska območja ■ SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOUA MAX. POLURNE KONCENTR. od 26. 7. do 1. 8. 1993 konc. SO 2