SAVINJSKI VESTNIK LETO IV., ŠTEV. 16 CELJE, DNE 2L APRILA 1951 Poštnina plačana v gotovini QLAS!LO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJA CELJE OKOLICE IN OKRAJA ŠOŠTANJA POSAMEZNA b^TEVILKA 2,50 DIN PRED PRAZNIKOM FRONTE Fronta - politična organizacija delovnih ljudi 27. aprila bomo praznovali velik praznik — 10. obletnico ustanovitve OV. Ta datum je tesno povezan z bor- bo slovenskega naroda proti okupator- ju in domačim izdajalcem po osvobo- ditvi pa z obnovo domovine in gra- ditvijo socializma. Ko se v teh dneh spominjamo poti slovenskega naroda pod vodstvom OF in Partije vidimo, da je to veličastna pot k boljši bodočnosti v okviru Fe- derativne ljudske republike Jugosla- vije. Vlof?n OF v času JMOB je bila zgodovinskega pomena za obstanek slovenskega naroda in za zmago naše ljudske revolucije. OF je t^zgojila za časa NOB neprecenljive kadre in or- ganizirala ljudsike množice v borbo proti našim zasužnjevalcem. To je bila tfv.ka naloga. Prav tako je Fronta po osvoboditvi dosegla velike uspehe. Neposredno po osvoboditvi smo se znašli v zapuščeni, gospodarsko uničeni državi in z mlado ljudsko oblastjo, ki je zrasla v naši ljudski revoluciji. Poleg tega smo imeli še širok krog naših sovražnikov, ki so hoteli uničiti pridobitve NOB. V tem čaisu se je pokazala izredna ustvarjalnost Ijndskih množic, orga- niziranih v OF. Brez Fronte ne bi tako hitro odpravili sledov, okupacije, utrdili oblast in pripravili vse za pre- hod na načrtno gospodarstvo. Vse to nam danes jasno kaže. da si brez OF. pod vodstvom Partije, ne moremo zamisliti naše poti od 27. apri- la 1941 do danes in tudi v bodoče pri graditvi lepše bodočnosti. Nehote se vprašamo zakaj je Fronta odigrala tako vlogo v naši liudski revoluciji? Zato. ker je bila OF čvrsta politična organizacija pod vodstvom Partije in je postala močna pvblitična stranka in pravi mobilizator ljudskih množic, Aktivnost OF je bila vsestranska in učinkovita na vseh področjih dela, najbolj pa v političnem delu rn.ed liiidskimi množicami. V organizacijah OF so pridobili njeni člani mnogo dragocenih izkušenj, ki jih prenašajo tudi na druge delovne ljudi. Nesporno je. da so bili doseženi lepi uspehi pri delu frontnih organizacij, vendar pa so še razne pomanjkljivosti in slabosti, ki jih je treba odpraviti. Te pomanjkljivosti so največkrat za- radi tega, ker Fronta še ni v vseh krajih našlji Iprave vsebine svojega dela in tudi način dela nekaterih or- ganizacij ni več v skladu z našim razvojem. V vaških kot krajevnih od- borih OF imamo mnogo požrtvovalnih odbornikov, iki iščejo najrazličnejših oblik dela, da bi frontne organizacije povis/od tizvršfcile svoje naloge. Poleg tega pa imamo primere, da je dela v- nttst članov OF velika, delo odborni- kov pa ne odgovarja. Uspehi dobrega političnega dela za časa NOB in po osvoboditvi so nam do- bro znani in morajo nas navajati še na boljše delo. Da je prišlo do zapostav- ljanja stalnega političnega dela je eden izmed vzrokov ta, da so gospo- dars.ke naloge vsak dan večje (odkupi, davki, setev, itd.), in so razni funkcio- narji prezaposleni pričeli »prenašati operativno izvrševanje teh nalog na frontne organizacije. To je povzročilo, da so se nekatere organizacije oddalji- le od svoje glavne naloge, od poli- tičnega dela. Rezultat tega je bil, da je ta vrsta aktivnosti zasenčila glavno nalogo Fronte kot množične politične organizacije. Od osvoboditve do danes se je v našem družbenem, gospodarskem in političnem življenju že marsikaj iz- premenilo v skladu z našim rčizvojem. Marsikje so bile potrebne razne or- ganizacijske spremembe, tako y dr- žavnem aparatu, kot v množičnih or- ganizacijah. Tako se je tudi delo frontnih organizacij prilagodilo na- logam_ sedanjega časa. Najvažnejša naloga osnovne frontne organizacije je, da zagotovi stalno po- litično delo med člani OF. S tem pa ni rečeno, da se organizacije OF ne smejo baviti z drugimi gospo gospodarski krožek, kmetijski odsek, higijenski aktiv in finančni odsek. Pi- onirska knjižnica si je pridobila v kratkem času svojega obstoja lep krog 50 bralcev in 77 novih knjig. V čital- nici je vsako nedeljo živahno vrvenje, izposojenih pa je bilo že nad 300 knjig. Knjižničarja-pionirja Stakne Te, režija in Zaje Jože delujeta samostoj- no in prav dobro. Fi/kulturni krožek vodi načelnik TD tov. Rovšnik Franc. ?5 pionirjev in pionirk zahaja redno k telovadbi, pionirka Kramperšek Zofka pa si je pridobila celo že bronasti fizkulturni -znak. Le smučarski odsek letos ni prišel na svoj račun zaradi slabih snežnih razmer. Sekcija mladih tehnikov je mnogo koristila pri ure- ditvi notranjosti šole. Izvršili so dose- daj že nekaj nad 300 udarniških ur, popravili ključavnice in pomagali celo pri zasteklenitvi oken. Zbiranje sta- rega materiala lepo napreduje. Kme- tijski krožek je prevzel od KZ zem- ljišče za ureditev drevesnice. Z rigo- lanjem so pionirji ž6 pričeli. Krožek vodi načelnik kmetijskega odseka KZ tov. Korošec Ivan. Še ta teden bodo pionirji sadili divjake in sejali seme- na. \ pevskem pionirskem /l)Oiii, ki ga spretno vodi učiteljica tov. l^uncer Mara, sedeluje nad 30 pionirjev. Zbor bo imel svoj prvi na.slop oh j))iliki otvoritve pionirske sobe. Odkar deiujc gospodarski odsek pioiii.-k, so koša I jo skoraj v vseh ŠMi-iliiii sobah cvetlice lončnice, katerih je sedaj že nad 'C. Ta krožek je k jiičd tidi /e dvodnev- ni kuharski te5.ij /a vkuhav.mje in konzerviranje mesT. Pionirke so pre- vzele tudi skr) za urediti;v in 'icgova- nje šolskega vrta. ki ga lioČejo letos Še prav posebno lepo urediti. iVadzor nad telesno snago .n na snago ^seh Šolskih prostorov, posebno sf. an!šč, vrši higijenski aktiv zelo uspeš.ao. Ure- dil si je tudi lekarno in nudil dose- daj v 15 slučajih prvo pomoč. Dramski odsek pripravlja pod vodstvom tov. Puncer Mare igrico Cicibančkov. Taj- nik TD tov. Dernač je prevzel šahov- sko sekcijo, ki bo priredila na dan proslave obletnice OF prijateljsko tekmo z učenci v gospodarstvu. Social- ni odsek pomaga siromašnim pionirjem s šolskimi potrebščinami in obuvalom. Finančni krožek vodita pionirja Le- skošek Anton kot knjigovodja in Flo- rijanc Ivan kot blagajnik. Na dan pro- slave obletnice ustanovitve OF bodo pionirji otvorili ter izročili nanovo preurejeno pionirsko sobo svojemu na- menu. Razen pri delu v teh krožkih so pio- nirji braslovškega odreda tekmovali tudi v učenju. Uspehi so že sedaj vid- ni. Posebno lepe uspehe so dosegli v jezikoslovni skupini in v računstvu. Pa tudi v drugih skupinah je zazna- movati lep napredek, saj se je število odličnih in prav dobrih v prvem pol- letju zelo pomnožilo. Odred bo napra- vil še v tem .šolskem letu več poučnih ekskurzij v Ljubljano, Maribor in na morje. S prostovoljnimi prispevki k pionirskemu dinarju se je posrečilo spraviti toliko sredstev, da bo udelež- ba na izletih omogočena prav ^-sera pionirjem, brez razlike. Delo pionirskega odreda spremlja z vso skrbjo Pionirski svet pod vod- stvom predsednice tov. Donko Ane in Heiteljst\o. Pionirji so deležni pomoči in nasvetov domačiiKjv in učeteljstva; njihovo delo pa je samostojno in samo- iniciativno. Obračun dela, ki ga bodo pionirji brnslovskega odreda polagali na dan proslave 10. obletnice OF bo pokazal.^ da je odred dosegel svoj plan in da si je v tekmovanju z drugimi pionirskimi organizacijami priboril go- tovo eno pi^vih mest. Najboljži pionirji odreda so: Stakne Terezija. Zaje Jože, Sternad Franc, Marčinko Jože, Lesko- žek Anton, KraniperSek Zofka in Sa\-i- nek Erna. M C — FIZKUL.TURA — ŽELEZNIČAR (Mbr) : KLADIV AR 2:0 (2:0) Nezasluien poraz Kladivarja Že sam uvodnik športnega časopisa Po- let je poročal, da je pripravil Zelezničar z amago nad Kladivarjem majhno presene- čenje. In ni se motil, kajti več tisoč gledal- cev se ni strinjalo a rezultatom, katerega je dosegel v svojo korist domač nasprotnik. Kako so igrali: Gostje niso predvedli igre, ki se j« pričakovala od Kladivarja, toda za- radi očitne premoči v drugem polčasu so si zaslužili vsaj neodločen rezujta,!. Nepra- vilna odločitev v zvezi priznanja ofsaid gola je kritično vplivala na igralce, ki se niso v prvem polčasu znašli. Domačini so zaigrali v pi-vem polčasu za- dovoljivo, toda niso imeli prilik, da bi igralci dosegli večje število golov. Na terenu so igrali lepše nego v preteklem letu, toda napad nima udarne moči ter nima izgledov, da bo proti močnejšim nasprotnikom dosegel več- jih uspehov. Sodnik Erlih nas je zelo razočaral. Topot je sodil z mnogimi napakami ter oškodon val posebno Kladivarja. Božo, Videnšek| LJUDSKA UNIVERZAr LJUDSKA UNIVERZA V CELJU Predavanja v predmestjih Celja: Predava- telji ljudske univerze obiskujejo s svojimi predavanji tudi predmestja Celja. Doslej so bila predavanja na Six)dnji Hudinji, v Medlogu, v Zavodni in na Dolgem Polju. Na Spodnji Hudinji je v tem tednu prof. Švarc Ivo zaključil ciklus predavanj: »Raz- voj in vzgoja prediolskega otroka — šol- skega otroka — mladostnika.« V Medlogu je o današnjih vzgojnih smotrih predaval pedagog Podjavoržek Albin. Na Dolgem polju je o starrih in šoli govorila učiteljica Pod- javoršek Tončka. V Zavodni so imeli doslej 2 predavanji. Prof. Rotar Jože je predaval o temi: »S premogom po svetu in zgodo- vini«, profesor .Takhel Franjo pa: »Izlet v vesoljstvo«. Tudi v Laškem predavajo naši predava- telji. Drugo predavanje je imel predsednik okrajnega sodišča v Celju, dr. Pavlic Mar- jan o sklepanju in ločevanju zakonov ter zaščiti otrok. 24. aprila bo predaval o pe- sniku Antonu Aškercu predsednik sveta za prosveto in znanost MLO v Celju profesor Aškerc Anton. V Domu ljudske prosvet« v Celju je imel zgodovinsko predavanje: ' »Ob 500-letnici Celja« profesor Orožen Janko. ZAHVALA POTROŠNIŠKI ZADRUGI V CELJU Odbor ljudske univerze v Celju se naj- lepše in iskreno zahvaljuje Potrošnilki za- drugi v Celju za piispevek 10.000 din. Dar je lepo gmotno in moralno priznanje ter vzpodbuda za nadaljnje napore Ljudske uni- verze pri izobraževanju našega ljudstva. Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Maslo. — Naslov uredniltva: Celje, Titov trg 1. — Telefon 7. — Tiska Celjska tiskarna v Celju. — PoStnlua plačana v go- tovini. — Četrtletna naročnina 86 din, polletna 72 din, celoletna 145 din. — >Savlnj3kl vestnik« izhaja vsako soboto. Nomce m naših okrajev IZ CELJA SESTANEK BIVŠIH IZGNANCEV V CELJU V počastitev 10. obletnice OF se bomo letos sestali, ko poteče 10 let od onih dni, ko je kruti okupator številne zavedne Slo- vence, bivajoče na ozemlju nekdanje Spod- nje Štajerske, aretiral na njihovih domovih in odpeljal v okrožne in okrajne zapore, zlasti v Maribor iu Celje, uato pa poleti 1941 s posebnimi železniškimi transporti odpeljal v Srbijo in na Hrvaško. Nekateri pa so se morali preseliti v Ljubljano. Družabni sestanek vseh bivših izgnancev bo v Celju v sobote, dne 12. maja 1951 v OF domu s pričetkom ob 17. nri. Zaradi pomanjkanja prenočišč v Celju, se udele- ženci lahko vrnejo z nočnimi o/,, jutranjimi vlaki Za ta sestanek je pripravljen primeren program (recitacije, petje, godba). Vsak udeleženec plača samo 10 din kot prispevek za kritje prireditvenih stroškov. Vsi bivši izgnanci, ki se nameravajo sestanka udele-| žiti uaj se priglasijo do 5. maja t. 1. na naslov sklicatelja sestanka: Dr. Mejak £r- vin, Celje, Tomšičev trg 9. Vsak prijav- Ijeneo naj navede tudi kraj, v katerem je najdalje živel v izgnanstvu, ker se bodo mize v prireditvenem prostoru označile z napisi teh krajev. Udeleženci naj prinesejo s seboj na sestanek spominke, če jih imajo še iz onih dni. Za znižano vožnjo po železnici je Tložena prošnja in bo njena rešitev pravočasno ob- javljena v dnevnem časopisju. Udeležite se polno^tevilno tega. spomin- skega večera, ki bo gotovo ostal vsakomur v prijetnem spominu^ V CELJU SO TEKMOVALE STROJEPISKE V ponedeljek je bila vogalna dvorana Na- rodnega doma pozorišče svojevrstnega tek- movanja. Pomerile so se med sabo stroje- piske iz Celja in okraja Celje-okolica. Največ udeleženk je prišlo z OLO Celje-okolica. Na- ziv najboljše strojepiske je na tekmovanju dosegla Nedoh Vida (OLO), druga je bila Peternel Pavla in tretja pa Kuzman Marta iz sodišča. Vse tri se bodo udeležile re- publiškega tekmovanja v Ljubljari. Potreba po gostinskem obratu t Oaberju. Pred vojno je bilo od Branibora do Tovarne emajlirane posode na Mariborski cesti 10 gostiln. Danes v tem najintenzivnejšem in- dustrijskem predelu ni niti ene javne go- stilne, če hoče delovni človek i>opiti vrč piva ali čašo slatLnske vode, mora stopiti dobesedno v mesto ali na Spodnjo Hudinjo. Čas bi že bil, da se tale zadeva uredi. IZ NOVE ŠTIFTE ZAKLJUČEK IZOBRAŽEVALNIH TEČAJEV V NOVI ŠTIFTI V letošnji zimski sezoni so v Novi Štifti bili prirejeni kar trije tečaji in to: izobra- ževalni, gospodinjski in radioamaterski tečaj. Te dni jo delo teh tečajev prenehalo s prav dobrimi uspehi. Naštudirali so tudi šaloigro »Politikant«, pripravljajo pa Finigarjovo dramo »Divji lo- vec«. Predstavi bodo verjetno v novozgraje- nem zadružnem domu. Težave imajo samo z opremo odra. IZ VELENJA Sekretar vaškega odbora OF v Podkraju je sprejel na zadnji seji OO OF zasluženo priznanje za njegov trud. Uranjek Jakob je kot dober frontni aktivist v Podkraju imel največ zaslug, da je celoten vaški od- bor dobil pohvalo. Sekretar Uranjek je za nagrado dobil lepo Finžgarjevo knjigo. Pod- krajčani so veseli sekretar j evega in svojega uspeha t tekmovanju na čast 10. obletnice OF. V. O. IZ BRASLOVČ TUDI V KAMENCAH DELAJO V soboto 14. t. m. so v Braslovčah igrali Medvedovo štiridejanko »Stari in mladi«. Igro so pripravili mladinci in mladinke iz Kamenč, ki so kljub vsakdanjemu delu in brez režiserja z velikim trudom in dobro voljo delo zajeU resno ter ga tudi uspeino prikazali. Vsekakor njihov trud zasluži pri- znanje. OBJAVE IN OGLASI OBVESTILO V zvezi z zakonom o gibanju na meji (Ur. list štev. 101/1947 FLRJ) in v zvezi s pra- vilnikom o obmejnem pasu (Ur. list FLRJ štev. 43-1950 in 64-1950) obveščamo vse pre- bivalce mesta Celja, da se je z dnem 15. IV. 1951 začel izvajati zgoraj citirani pra- vilnik in je s tem dnem zabranjen vsak prihod v obmejni pas brez predpisanega dovoljenja za gibanje in začasno prebivanje v obmejnem pasu. Poverjeništvo za notranje zadeve MLO Celje-mesto bo izdajalo dovoljenja ne glede na to ali potuje privatno ali službeno vsem prebivalcem mesta Celja, starejšim nad 16 let, kateri že posedujejo osebne izkaznice. Prebivalcem izpod 16 let, kateri osebne iz- kaznice še nimajo, to dovoljeinje ni po- trebno. Dovoljenja se bodo izdajala za vsa pri- vatna in službena potovanja prebivalcev Celja, ne glede na to, kakšno delo kdo opravlja, kakšno funkcijo vrši ali kje je uslužben. Izvzeti so samo pripadniki JA in LM. Ustmene prošnje za izdajo dovoljenja se bodo sprejemale vsak dan od 7. do 9. ure dopoldne na tukajšnjem poverjeništvu soba štev. 1, a dovoljenja se bodo izdajala isti dan od 13. do 14. ure v isti sobi. Prošnje niso podvržene taksiranju. Za službena potovanja se bo izdajalo do- voljenje na podlagi izdanega službenega na- loga podjetja, urada ali ustanove, kjer je uslužbenec, kateri potuje v obmejni pas zaposlen. Množičnim organizacijam, ustanovam in podjetjem bo poverjeništvo na njihovo pi- smeno prošnjo za skupinsko potovanje izdalo skupinsko dovoljenje za vstop in začasno prebivanje v obmejnem pasu. V prošnji za skupinsko potovanje je treba navesti natančno kraj potovanja v obmej- nem pasu, razlog potovanja in število oseb, ki se ga udeleži. Prošnji je treba priložiti v dveh izvodih natančen seznam vseh ude- ležencev skupinskega potovanja, kd mora vsebovati tele podatke: priimek in ime, kraj in datum rojstva, poklic, državljanstvo, stalno bivališče (naslov) ter številko osebne izkaznice (serijsko in registrsko). Na se- znamu mora biti žig in podpis vodstva po- djetja, urada ali ustanove tik pod podatki zadnjega udeleženca potovanja. Za inozemske državljane veljajo druga pravila in se istih v seznam za skupinska potovanja ne sme vnašati. Za prehod preko obmejnega pasu z vla- kom ali drugimi prevoznimi sredstvi v kraje izven obmejnega pasu ni potrebno posebno dovoljenje za vstop in prebivanje v ob- mejnem pasu, če se prehod opravi brea zadrževanja v obmejnem pasu. Osebna izkaznica je sestavni del tega do- voljenja ter je dovoljenje brez osebne iz- kaznice neveljavno. Isto tako pri skupin- skem potovanju seznam udeležencev poto- vanja sestavni del tega dovoljenja, poleg tega pa mora imeti še vsak udeleženec pri sebi osebno izkaznico. j Za prireditve v obmejnem pasu (smu-j carske tekme i. dr.) bo vsakomur prostj dostop v določen kraj obmejnega pasu za' dobo prireditve, kar pa bo še posebej ob- javljeno v časopisih ob takih prilikah. Natančen seznam okrajev in KLO, kateri spadajo v obmejni pas je bil objavljen v »Ljudski pravici« dne 25. III. 1951. I'rebivanje v obmejnem pasu na podlagi dovoljenja, katero traja več kot 24 ur ne oprošča prijavne obveznosti. Iz pisarne peverjeništva za notranje zadeve Celje-meste PRIREDITVE Avt» moto društvo MTT Maribor prireja 6. maja 1951 ob 2 popoldne v Mariboru. VELIKO TOMBOLO s 30 glavnimi dobitki (motorno kolo, spal- nica, kuhnija itd.) in nad 1000 manjših do- bitkov. Cena tombolski kartici 25 din. Na tombolo vozijo trije posebni vlaki iz smeri: Murska Sobota, odhod ob 6 zjutraj, cena v obe smeri 73 din. Iz Guštanja odhod ob 7 zjutraj, cena v obe smeri 60 din. Iz Celja, odhod ob 10 zjutraj, cena v xibe smeri 80 din. Izkoristite* ugodno priliko in poslužite se posebnih vlakov — za obisk tombole in ogled našega turističnega Maribora. Sindikalno športno društvo ŽELEZNIČAR LJUBLJANA priredi 6. maja 1951 ob 13. uri na novem štadionu v Šiški VELIKO TOMBOLO Dobitki: Spalnica, 3 samske sobe, ku- hinjska oprema, radijski aparat, S prašiči, 3x5 ton premoga, 3x4 kubike drv, 5x2 prešiti odeji, blago za moško obleko, goj- zarji, smuči, električna peč itd. Razen tega še 800 manjših dobitkov. Cena tablici 40 din. Dobijo se v vseh traiikah, žel. postajah, restavracijah in tr- govinah. Berite objave v časopisih. POŠTENI UPOKOJENKI nudi tričlanska^ dobra družina stanovanje in hrano z£<^ pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi.; UGODNO prodam dobro urejen zajčji hlev,;: Naslov v upravi. PRODAM belo posteljo z mrežo in omarico.; V račun vzamem tudi vzmeti za kavč. Na-' slov v upravi. PRODAM 1 in pol leta staro psico, čisto-; krvno, volčje pasme. Senegačnik, šola v^ Novi cerkvi. KUPUJEM aparate za tkanje trakov (Einzel-» aj)parat flir bandwerberei), avtomatsko; statvo z »Hubkastnom« ali revolversistem,; navadne velikosti. Ponudbe poslati na na-j slov: Katanič Radivoj, tkalec, Stupar,.j Bačka. ZAMENJAM klavirsko harmoniko z 48 basi j za moško kolo. Pojasnila v ekspeditu! Celjske tiskarne. ZAMENJAM težko kravo za konja. Novak^ Janez, Zajasovnik, pošta Motnik. \ IŠČEM SOBO, grem tudi kot hišnica ali ao-' stanovalka. Poizv^e se v upravi. ' IŠČEMO dobrega knjigovodja ali knjigovod-, kinjo. Nastop s 1. majem 1951. Glede plač«j in stanovanja se naj javi Kmetijski za-, drugi Rečica pri Lažkem. : PREKLICUJEM za neveljavno potrdilo tr-i govine z rabljenimi predmeti v Celju št.i 107/IV in 108/1 V, ki so mi bila ukradena.« Hleš Ivan, Jurklošter 22. 3 Nedeljska zdravstvena dežurna sliižba Dne 22. aprila 1951 tov. dr. Bitenc Maks, Cankarjeva ulica 11. Nedeljska zdravstvena dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. —GLEDALIŠČE — MESTNO GLEDALIŠČE CELJE ] Petek, 20. aprila ob 16.: Danilo Gorinšek: »Rdeča kapica«. Vesela pravljica s predigro in baletom v treh dejanjih. Izven. Sobota, 21. aprila ob 16.: Danilo Gorinšek: »Rdeča kapica«. Izven. Prodaja vstopnic dnevno od 16. do 18. ure in dve uri pred predstavo pri gledališki blagajni — ne v pisarni uprave. KINO KINO METROPOL »RDEČI CVET«^"'*' jugoslovanski fil« KINO DOM ^T^vr fn^^^t -'"-^^^ S?h!U°eŽ'erTS" '^"^^^^^ Obiščite velilci spomladansici Jurjev sejem v nedeljo 22. aprila v Celju