JUNIJ e vid 16 P Preev. Srce 4 IZ S Janez Fr. Reg. }8 N 3. pobink. 1? P Gm-azij 20 T Silverij fl S Alojzij 22 C Pavlin P Eberhard + J jj_S Jancz Krst. 25 N 4. pobink] „° P Janez in Pavel 27 T Vladislav 28 S Irenej, Skof 29 S Peter in Pavel «0 P Sp. ev. Pavla+ ŠTEV. (NO.) 120. amerikanski Slovenec PRYI SLOVENSKI LIST M AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations)j NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. CHICAGO, ILL., PETEK, 23. JUNIJA — FRIDAY, JUNE 23, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII. Amerika vložila pri Japonski protest proti blokadi v Tient-sinu ter proti bombardiranju misijonskih postaj. — Anglija zagrozila, da bo podvzela "primerne korake". — Japonska zasedla še eno mesto ob kitajskem __ obrežju. Tientsin, Kitajska. — Afera v tukajšnjem mestu, ko so Japonci dali blokirati angleško koncesijo, je zavzela to sredo resnejši in bolj dalekosežen Mednarodni značaj, ko so po-&egle v zadevo tudi Zed. države. Doslej se je smatrala Cela stvar kot izključno le ja-Ponsko-angleška afera. Amerika je nastopila po gojeni generalnem konzu'lu, J- K. Caldwellu,'ki je uradno Predložil japonskemu konzulu številne pritožbe ameriških ^govcev nad šikaniranjem in lzgubami, katere trpijo ti v'sled blokiranja; povdarjajo Namreč, da je blokada ustavijo vse normalno trgovsko živ-■Jenje. Dokajšnja važnost se Pripisuje dejstvu, da sta neposredno pred vložitvijo gor-pritožbe obiskala ameriški konzul in pa poveljnik ameriške mornarice britanskega konzula in britanski armadni Slavni stan. Sklepa se iz tega, da ste se Amerika in Anglija odločili k skupnemu nastopu Proti Japonski. Zed. države so dan prej, ^amreč v torek, poslale še ne-drugo pritožbo Japonski, narnreč zaradi bombardiranja arneriških misijonskih postaj ^ Kitajskem in pa zaradi o-dovoza živil v drugo šokirano koncesijo, v Kulang- Istočasno pa je Anglija založila Japonski z ostrejšim Nastopom, namreč, da blokiranj a koncesije ne bo več srnama za lokalno zadevo, ka^. kor SPOR 0 PLEMENIH Zanimiva debata jo in Francijo. med Nemci- Berlin, Nemčija. — Točasno je situacija v Evropi malo bolj mirna in zato imajp države čas, da se lahko preklajo o bolj malenkostnih zadevah. Tako se vodi med Nemčijo in Francijo javna debata ob tem, katera bolj ogroža belo pleme. Francija pri tem žigosa Nemčijo,ker se vežeta z rumeno raso, z Japonsko, ko je bila vendar ravno Nemčija tista, ki je pred zadnjo vojno stalno opozarjala na "rumeno nevarnost". Nemčija pa na ta očitek odgovarja, da naj Francija sama na se pogleda, kako je poniževala belo ra/so, ko je med vojno pošiljala črnce proti Nemcem1 in po vojni tudi zasedla nemške pokrajine s čmci. Je doslej, marveč, da bo P°segla vanjo britanska vlada Povod za to grožnjo so ^ali Japonci, ko so zadnjo so-oto ujeli nekega angleškega trgovca, po imenu G. A. kjmitha, in ga še po več dnevih mso izpustili. Anglija je po ^vojemu konzulu zagrozila,da Podvzela "primerne kora-{e"> ako ne bo omenjeni mož takoj izpuščen. Sicer pa se situacija v Tient-Slnu ni znatno izpremenila. Angleži so še vedno smatrani nekaki jetniki v svoji koncesij i. ter jim je izhod v me-sto dovoljen le po najstrožji Preiskavi od strani japonskih paznikov. Enako tudi ni točasno nikakega izgleda, da bi "■iponc.i kaj popustili, marveč ažejo znamenja, da se ute-£ne zgoditi ravno nasprotno, Namreč, da bodo tudi po dru- kitajskih mestih nastopili 1 Podobno brezobzimostji pro-v' tujezemcefm iz zapadnih de-in enako tudi, da bodo I tušali dobiti pod svojo kon-.rolo še druge kraje na Ki-aJskem, ki jih doslej še niso ^asedli. Tako so v sredo izvrši- II nenaden napad na obrežno ^esto Swatow ter ga zasedli. Mesto je bilo zadnje večje pristanišče na Kitajskem, ki ni doslej v japonski oblasti, »tajska vlada bo š to izgubo KRITIZIRAL OPREMO NA PODMORNIKIH i'ortsmbuth, N. H. — Pred mornariškim odborom, ki preiskuje vzrok nesreče pod-mornika Squalus, je zadnji torek nastopil poveljnik tega podmornika, O. F. Naquin, in je pri tem jzrekel kritiko nad pomanjkljivo opremo v pod-mornikih. Opozarjal je posebno na to, da bi se morala instalirati avtomatična zaklopka, ki 'bi se sama zaprla, precl-no se podmornik potopi. Nekaj podobnega, je dejal, se je priporočalo že pred 19 leti in, ako bi se to tedaj izvedlo, bi se sedanja nesreča mogoče sploh ne bila prjpetila. Ponesrečeni podmornik še vedno leži na morskem dnu s 26 smrtnimi žrtvami. -o- toCUCno Prizadeta, kajti skozi Pristanišče je šel skoraj ves Jen izvoz v tujezemstvo. ANGLEŽI UTEGNEJO PLAČATI DOLG London, Anglija. — To sredo, na dan pred povratkom kralja in kraljice iz Amerike, je neki tukajšnji ljst z dvain-polmilijonsko cirkulacijo izrazil priporočilo, naj Anglija vzame resno v pretres vojni dolg Ameriki. Pri tem omenja, da se ni v Zed. državah med kraljevim obiskom ta dolg nič omenil, in tako,da bi bilo pravilno, ako bi vprašanje Anglija sama načela. Istočateno list tudi priporoča, naj se prilika kraljevega povratka uporabi v to, da še pokliče nazaj iz pregnanstva bivši kralj Edvard, češ, da bi bil za to že skrajni čas. -o- PREMOGARSKI OPERATORJI SE PODAJAJO Harlan, Ky. — Nekateri premogarski operatorji v tukajšnjem okrožju se sicer še vedno upirajo, da bi se sporazumeli z unijo, toda njih število se dan za dnem niža. Tako je zadnji torek podpisala pogodbo z unijo Creech Coal Co. SE VEDNO UPAJO MP AKT Pričakuje se, da bo gotovo prišlo do anglo-ruskega pakta. London, Anglija. —Od raznih strani, zlasti od tistih, ki so naklonjene nazijski Nemčiji, se z zadovoljstvom kaže na zavlačevanje, ki ga je opažati pri pogajanjih med Anglijo in Rusijo za medsebojni pakt; ti trdijo, da je skoraj brezupno misliti, da bi prišlo do pakta, češ, da ravno omenjeno zavlačevanje dokazuje, da pakta niti ena, niti druga država iskreno ne želi, in, da bodo torej vsi razgovori padli v vodo. Druga struja pa nasprotno povdarja, da ste se obe državi že preveč daleč spustili, dal bi mogli napraviti zdaj umik. Poroča se, da je Anglija poslala to sredo Rusiji nove predloge, v katerih je ponovno znatno popustila. -o- DIJETA IGRA VLOGO PRI ZDRAVJU Milwaukee, Wis. — Pred zborovanjem zveze za pospeševanje znanosti je govoril zadnji torek dr. V. G. Heiser, kateri uživa poleg zdravniškega tudi pisateljski sloves, in pri tem omenil, da igra prav urejena dijeta važno vlogo v zdravilstvu. Ako bodo ljudje izpremenili svoje navade v prehrani na podlagi novih znanstvenih odkritij, je dejal, bo to v veliki meri pripomoglo pri boju proti boleznim. Znanstvena prehrana prepreči dosti bolezni, o katerih bi se mislilo, da nimajo z dijeto nič opravit/i, kakor na pr. srčna bolezen ali pa zobobol. -o- PREDSEDNIK MOLČI O TRETJEM TERMINU Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je do skrajnosti pazljiv, da se niti z najmanjšo besedido ne izda, ali namerava prihodnje leto po-jnovno kandidirati, kar bi bil zanj tretji termin, ali ne. Pri razgovoru s časnikarji zadnji torek ga je eden navzočih o tem direktno vprašal, toda predsednik se je spretno izognil odgovoru. -o- VIHARJI DIVJALI PO VZHODNI EVROPI Budapesta, Ogrska. — Preko Ogrske in Rumunije so zadnji torek divjali siloviti viharji, v katerih je izgubilo življenje 21 oseb. Obenem so povzročili ogromno škodo na poljskih pridelkih. Med smrtnimi žrtvami jih je 15 ubila strela, dva sta utonila v nekem potoku, ko se je vanj med viharjem zvrnil neki bus, in trije so bili ubiti pri neki železniški nesreči. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' KRIŽEM SVETA — Dunaj. — Nazijski komisar za bivšo avstrijske pokrajine, J. Buerckel, je zadnji torek izdal odredbo, po kateri je prepovedano Judom, da bi postajali po cestah, ali pa obiskovali razna zabavališča ter športna igrišča n-a Dunaju. — Šanghaj, Kitajska. — -V Junan provinci, v južnem delu centralne Kitajske, se bo ustanovila kolonija beguncev iz Evrope, in sicer za okrog 100,000 oseb. Kakor se trdi, je kitajska vlada dovolila, da se lahko priselijo tja begunci brez ozira na njih vero ali narodnost. — Pariz, Francija. — Na nekem 'britanskem parniku se je v torek odpeljalo proti južni Ameriki okrog 450 judovskih beguncev iz Nemčije in Češke. Istočasno se je naselilo v Franciji začasno 240 nemških Judov. -o- VEČ AVTOMOBILOV V ILLINOISU Springfield, 111. — Tekom prvega polletja tega leta je državni department izdal več avtomobilskih licenc kakor katerokoli leto prej, namreč 1,489,808, kar je 51,282 več kakor v celem lanskem letu. Sorazmerno se je zvišalo tudi število licenc za truke, trailer-je in šoferje. Tekom tega ča:-sa j^ država prejela na licenčnih pristojbinah nekaj nad 21 in pol milijona dolarjev in to je skoraj dva in pol milijona dolarjev več kot lani. Vozniška licenca, ki jo mora imeti vsakdo, ki vozi avto, kakor zahteva novi zakon, uveljavljen s 1. majem1, je bila izdana okrog dvema in pol milijo noma osdbam. PRIPRAVE ZA RAZPUST Tri zadeve, s katerimi se bo moral baviti kongres pred razpustom. ..— .Razpust se snuje pred 15. julijem. Washington, D. C. — Voditelji kongresa želijo, da bi se z vsemi glavnimi zadevami, s katerimi se ima kongres še baviti, pohitelo tako, da bi se kongres razpustil vsaj pred 15. julijem. Vendar pa ni dosti verjetno, da bi se moglo do tega časa opraviti vse nerešeno delo. Ena glavnih zadev, ki čakajo na odločitev v senatu, je vprašanje davkov in pa nakazila za WPA. To je točasno najbolj nujna stvar, kajti drugače bi se morala s 1 julijem relifna dela ustaviti. Dalje je na programu, in sicer že dalje časa, predlog glede nevtralnosti. O tem je bilo že dokaj debat in jih bo bržkone še, predno bo rešen. Pri tem zahteva ena struja, da se ima sprejeti tak zakon, ki bo prepovedal prodajanje vojnih potrebščin bojujočim se državam, dočim skusa druga doseči, da se dovoli prodajanje teh potrebščin, toda le za gotovino in pa, da jih država, ki jih kupi, satna odpelje. Od strani delodajalcev pa se izvaja silen pritisk na kongres, da se tekom' tega zasedanja tudi preuredi Wagner-jev delavski zakon, in sicer tako, da bo njim dal več pravic. DOVOLITEV ZVIŠANE TEŽE ZA BUSE Springfield, 111. — Državni senat je v torek sprejel predlog, po katerem se bo dovolilo zvišanje teže za buse od 24,000 na 30,000 funtov ;pred-log je bil poslan nato v poslansko zbornico. Za to zvišanje teže so se potegovale bus-ne prevozne družbe, češ, da jim je težko, držati se dosedanje meje v tež.i zaradi novih prezračevalnih naprav v bu-sih. Obenem so povdarjale, da novi veliki obroči na kolesih preprečujejo večjo škodo na cestnem tlaku zaradi večje teže. Mz Jugoslavije Upanje gorenjskih kmetov, ki so pričakovali dobro letino, je zaradi prepogostnega deževja vedno manjše. — Senzacijonalna aretacija v Novem mestu. — Smrtna kosa, nesreče, nezgode. NA ZABAVNI VOŽNJI Na dan, ko sta kralj in kraljica bivala kot gosta pri predsedniku Rooseveltu v Hyde Parku, N. Y., ju je predsednik vzel na vo žnjo po svojem posestvu in je pri tem sam vozil avto. Kraljica sedi spredaj s predsednikom, dočim je na zadnjem sedežu kralj z ženo predsednikovega sina Jamesa. Slabi izgledi za prihodnjost Radovljica, 1. junija.— Česar so se sadjarji na Gorenjskem najbolj bali, se je uresničilo. Ker aprila k^r ni hotelo biti dežja, * v maju je pa prav takrat, ko so jablane bile v najbujnejšem cvetju, dan za dnem lilo izpod neba. Dočim je lansko leto bila na Gorenjskem med osmim in petnajstim trikrat slana, ki je uničila paradižnike in zgodnji fižol, je letos v maju ni bilo. Najnižja temperatura je pa bila komaj nekaj stopinj nad zmrzliščem. Tik pred mrzlimi vremenja-ki se je cvetje na jablanah najlepše razcvetelo. Toliko cvetja, kakor ga je bilo letos na sadnem drevju na Gorenjskem, že dolgo ne pomnimo. Ali kakor so bili sadovnjaki pred vremenjaki lepi in vabljivi, so tako žalostni in odurni postajali med dežjem, ki je lil ali rosil skoralj neprestano, do konca preteklega tedna. Snežno belo cvetje je porume-nelo in porjavelo in je pričelo gdpadati. Pa kako bi tudi ne? Namesto čebel, ki celih 14 dni niso prišle iz panjev in niso oprašile cvetja, se je pojavil v cvetnih čašicah cvetožer. Glede žita pa se ponavlja na Gorenjskem skoraj vsako leto za letom stara, žalostna pesem. Kmet seje in je poln lepih nadej ali skrbi, dokler ne pride nezgoda. Žal, skoraj sleherno leto pride kaj vmes in upi izginejo, ski'bi pa osta ne j o. Neprestano deževje je zelo zadrževalo delo na polju. So kraji, ko kmetje niso imeli prilike v ugodnem vremenu posaditi krompir. Pa tudi s sedanjem fižola so na Gorenjskem mnogi zaostali. Kakor vsako mokro leto, smo tudi le tos dobro preskrbljeni s ple velom, ki duši rast vseh sajde-žev na naših poljih. -o- Aretirani lažnik Novo mesto, 2. junija. — Novomeški orožniki so danes izvršili aretacijo, ki je vzbudila senzacijo. Na ovadbo Ivana Huberja so prijeli nekega moža, ki se je zadnja leta izdajal za Rudolfa Rosenfelda in je tudi imel na to ime izstavljeno lažno legitimacijo. Ivan lluber je v ovadbo navedel,da je lažni Rosenfeld v noči dne 5. septembra 1936. v Ljubljani umoril 33 letnega godbenika Karla Gartnerja in ga nato vrgel v Ljubljanico. Baje je zločin izvršil zaradi neke plavolase ciganke, s katero sta Gartner in Rosenfeld tisto noč popivala. Ker je takrat ljubljanska policija vodila o zagonetnem zločinu obširno preiskavo, je bila policijska direkcija tudi danes takoj obveščena o are taci j i in je v Novo mesto prispel kriminalni uradnik Mr- ovaditelj eskorto v har. Aretiralec in bosta odgnana z Ljubljano. Okraden Posestnik in trgovec z lesom Matija Kranjc iz Prebu-kovja je v Kovačji vasi popival z nekimi viničarji. Pri odhodu iz gostilne je posegel v žep in opazil,da mu je zmanjkalo 3300 dinarjev. Neprijetno zadevo je javil orožnikom, ki skušajo dobiti tatu. -o—■— Smrtna kosa V Ponikvah pri Trebnjem je po daljšem trpljenju umrl Josip Žafran, bivši trebanjski župan. Že pred štirimi leti ga je zadela možganska kap. — V Merkurjevem sanatoriju v Zagrebu je umrla Marija Ben-činova, bančna nameščenka v Ljubljani. — V Ljubljani je umrla Marija Marnova, pre-vžitkaHca iz Jarš ob Savi, ki je podlegla poškodbam, katere je dobila ko jo je povozil neki avto. Stara je bila 79 let. --o- Strela V Jakincu pri Glini je med eno zadnjih neviht udarila strela) v steber, odkoder je napeljan elektrovod v bližnjo hišo. Pri stebru so stali trije možje, katere je strela vrgla po tleh, venda>: so si kmalu opomogli iz omotice. Po žici je strela šinila v hišo tar v električni števec v kuhinji. Ob števcu je stal gospodar Naglič, katerega je strela vrgla na tla. Po dolgem času se je zdravniku posrečilo, da ga je zbudil ;iz nezavesti. Nov prapor V Škofiji vasi so na binkošt-iio nedeljo z vse'mi slovesnostmi blagoslovili nov prapor prostovoljne gasilske čete v Škofiji vasi. O- <> , "l Nesreča Pri posestniku Ratajcu je pomagal nakladati hlode na voz 24 letni dninar Karel Li-povšek iz Loke pri Žusmu« Med delom je po nesreči padel težak hlod nanj in ga močno poškodoval, da so ga morali odpeljati v celjsko bolnico. -o- . i Žalostno dejanje Nekega dopoldneva je opazil strojevodja brzovlaka na progi v Drulovki med Žabnico in Krnjem mlajšega moškega. Ker brzovlaka ni mogel ustaviti, je vlak fanta podrl na tlaJ in ga vlekel še nekaj metrov s seboj. Pozneje so ugotovili, da je bil to 26 letni absolvent srednje tehnične šole I. Ba-kovnik iz Kranja, ki je bil že dalje časa živčno bolan, največ zaradi tega, ker ni mogel dobiti zaposlitve. Gotovo je svoje dejanje izvršil v hudi duševni zmedenosti. ... ft' 1IJI Utir 01» furreutM 1iw—Tt« »>t tf H Fi) If tuli'•■] .. p.m.m H.'n• »nI ''111 O'l'iilim k* INITED FEATURE BVNCTCiVfK- InC- ^KStrašno rjovenje leva, ki je skočil na borečo se'skupino divjakov in dveh be-, lih mož, je že odmevalo v temno džunglo, ko se je Troll naglo pobral s tal in hitro pograbil čarobni kamen ter zbežal v goščavo. Obenem je zavpil tudi "tovarišu, ki je storil isto in tako 6ta srečno ušla divjakom. SLOVENEC Petek, 23. junija 1939 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. ( Ustanovljen leta J89I. "9 Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-leljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: PDINOST PUBLISHING (CO. Naslov uredništva in uprave? |849 W. Cermak Rd., Chicago y\„, telefon: CANAL 554* Naročnin« i Za celo leto' Za pol leta _ Ka četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: — Za celo leto_$6.00 Za pol leta____ 3.00 Za četrt leta____,___1.75 posamezna številka____3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, E&tablished 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday!. Published byi EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year---L For half a year ___ For three months____ Chicago, Canada and Europe: For one year .......................,.........—$6.00 For half year _,___3-00 For three months____. 1.7S Single copy___________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo ▼saj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpiaa se ne ozira. Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at .Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Evropa v paktih V zadnjem času je nastalo na evropskem političnem zemljevidu toliko raznovrstnih pogodbenih zvez, da je treba veliko bistroumnosti, ako hočemo ohraniti jasne pojme zunanjepolitičnega položaja, ki se z novimi zvezami, ki se napovedujejo za prihodnje dni, še bolj zamotava. Glasilo Vatikana je v svrho jasnejšega pregleda objavilo nekaj podatkov, ki jih bodo vsi opazovalci zunanjepolitičnih trenj veseli, ker bodo iz njih dobili jasne smernice. Zato jih objavljamo. <■ < * Prijateljski toki, ki se križajo po Evropi, so se do sedaj ustalili v teh-le zunanjepolitičnih zvezah: 1. Italijansko-nemška politična in vojaška zveza, podpisana dne 22. majnika v Berlinu, ki krije ves prostor od Baltika do Srednje Evrope in Sredozemskega morja, torej Nemčijo s Češko-moravskim protektoratom, Slovaško, ki je Hitlerja zaprosila za zaščito, Italijo in Albanijo, ki je kraljevsko krono ponudila vladarju Italije. 2. Zveza proti Kominterni, ki ji — v Evropi — poleg Nemčije in Italije pripadata še Španija in Madžarska. Slednji dve, čeprav nista pristopili k politični in vojaški zvezi med Italijo in Nemčijo, vendar v glavnem sledita zunanjepolitičnim smernicam teh dveh velesil, s katerima sta povezani z vezmi političnega prijateljstva. Ti dve zvezi predstavljata veliko ogrodje tako imenovanega tabora "avtoritarnih velesil", ki ima na Daljnem vzhodu svojega zaveznika še v Japonski in Mandžuriji. vajo in ne vedo, na katero stran bi se zavarovale, ter v one, ki imajo prijateljstva v obeh taborih in jih tudi ne želijo izgubiti. 9. Popolnoma nevtralne hočejo ostati tri skandinavske države, to so Norveška, Švedska in Finska, ki so odklonile sklepanje nenapadalnih paktov s katerokoli skupino velesil. Semkaj spada tudi še Švica, ki je do sedaj ohranila popolno nevtralnost in se ne želi vezati na nikogar. 10. Nekatere nevtralne države so izjavile pripravljenost, da sklenejo nenapadalne pakte. Tako so Danska, Letonska in Estonska izrazile željo, da sledijo zgledu Litve in sklenejo z Nemčijo nenapadalne pogodbe. O baltskih državah pa se lahko trdi, da se mnoge nagibljejo tudi k Poljski, s katero bi prav tako rade sklenile nenapadalne pogodbe. 11. Čisto poseben je položaj Portugalske, ki ima s Španijo, ki se nahaja v paktu proti Kominterni skupno z Nemčijo in Italijo nenapadalno pogodbo, a je ohranila svoje pogodbeno prijateljske odnošaje tudi z Anglijo. 12. Balkanska zveza veže Turčijo, Rumunijo, Grčijo in Jugoslavijo v skupni borbi proti vsakemu napadalcu na njihove meje in jamči za nedotakljivost njihovih ozemelj. Od zaveznikov Balkanske zveze je Jugoslavija sklenila prijateljsko pogodbo z Bolgarijo in Italijo, medtem ko sta Rumunija in Grčija sprejeli enostransko poroštvo Anglije in Francije, Turčija pa je sklenila pogodbo o medsebojni vojaški pomoči z Anglijo in Francijo. Bolgarija je torej na Balkanu več ali manj osamljena in je predmet obojestranskih zanimanj obeh taborov velesil. Takšna je torej politična podoba Evrope. 5K1H V.Q -vte ....J« t*« * 3. Francosko-angleška zveza prav za prav se ni zapisana v posebni zvezni pogodbi, a je vendar le veliko stvarno dejstvo v evropski "politiki. Francija in Anglija vodita popolnoma skladno zunanjo politiko do vseh evropskih vprašanj in podpirata iste zunanjepolitične načrte. 4. Anglija in Francija enostransko jamčita za nedotakljivost meja Rumunije in Grčije, ki so zaradi nedavnih dogodkov v srednji in balkanski Evropi sprejeli jamstvo imenovanih velesil, ne da bi se bili obvezali, da tudi od svoje strani storita isto za angleške in francoske meje. 5. Anglija je sklenila jamstvene pogodbe s Poljsko in Turčijo. Te pogodbe so dvostranske in so podobne pravi politični in vojaški zvezi, ker M zavezniške države druga drugi obljubljajo medsebojno pomoč v primeru neizzva-nega napada. Medtem ko angleško-poljska zveza krije samo nevarnosti, ki bi mogle pretiti obema državama, je angleško-turška pogodba širša, ker krije tudi nedotakljivost turških sosed v vzhodnem delu Sredozemlja in na Balkanu. 6. Francija je sklenila s Turčijo podobno pogodbo, ki bo te dni slovesno podpisana. Med Francijo in Poljsko pa ni bila potrebna nobena nova pogodba, ker je v polni veljavi še stara pogodba o politični in vojaški zvezi, podpisana leta 1925. 7. Anglija in Francija sta enostransko jamčili nedotakljivost Belgije in Nizozemske, ki pa sta javno izpovedali svojo nevtralnost in sta sprejeli angleško in francosko jamstvo le kot nadomestilo za propadlo lokarnsko pogodbo, vendar pa od svoje strani nista dali nobenih proti-obveznosti. 8. Položaj Sovjetske Rusije še v trenutku, ko pišemo, ni docela dozorel. Rusija ima politično in vojaško zvezo s Francijo ter ie na tem, da sklene podobno zvezo tudi z Anglijo. Sovjetska Rusija ima tudi politično in vojaško zvezoss Turčijo in bo verjetno še te dni po podpisu zvezne pogodbe z Anglijo prevzela tudi jamstvo za poljske in rumunske meje. Pogodbene zveze, naštete od štev. 8 do 8, predstavljajo tako imenovani tabor "demokratičnih velesil", ki mu je treba na ameriškem ozemlju prišteti še Zedinjene države Severne Amerike, ld so v zadnjem času dale nešteto 'dokazov .prijateljstva do Anglije in Francije in njune zunanje politike. I" i'?: ŠKRJANČKI "ULIJE", V MILWAUKEE NA RADIJU 25. JUNIJA Milwaukee, Wis. Kakor lansko leto ob tem času, je otrokom Zveze Lilija, zopet letos dovoljeno pol ure Časa, da zažvrgole po radiju, šopek naših milih, domačih popevk. To bo v nedeljo 25. junija, od 9. ure do 9:30 dopoldne (Central Standard Time), na W. I. S. N. radio postaji (Wisconsin News), 1120 kilocycles. Caf? je zopet dal na razpolago Sunday Morning Breakfast Club, kateri obdržuje redno vsako nedeljo, svoje programe na tej postaji. Slovenci vsepdvsod, dokler doseže ta močna postaja, tu-nirajte svoje radio aparate, za ta naš slovenski milwauški radio program in naznanite gori omenjeni postaji, potom karte ali pisma, kako vam je ugajal. Za Zvezo in društvo Lilija, Jos. Matoh, tajnik. ---o- MONROEŠKA SLOVENKA PIŠE f ^ * Monroe, Mich. Pred kratkim sem se bila podala na precej dolgo pot tja proti Chicagi, 111., z namenom, da obiščem Marijo Po-m'agaj na ameriških Brezjah tam v Lemontu. V lepem kraju je ta naša slovenska božja pot. Kol,ikor daleč oči vidijo, je vse v zelenju. Lepa drevesa in grmovje, prijazni grički in dolinice. Na vse zgodaj v jutro že drobijo ptičice svoje pesmice in se spreletujejo z drevesa' na drevo. Komu bi se cb takih prizorih ne vzbudil spomin na drago domovino, kjer so tudi daleč na okrog zelena drevesa, griči in doline, kjer so nam, ko smo delali na polju, veselo prepevali ptički svoje drobne melodije in nas razveseljevali ter nam s tem olajšali delo in trpljenje, da smo pozabili na trud in večkrat z njfrrii vred zapeli. Čeprav trudni in izmučeni,smo ob pogledu na 'božje stvarstvo in ob naš! pesmi pozabili na vse neprijetnosti. — V Lemontu sem si tudi ogledala začeto stavbo novega semenišča. O tem ne bbm poročala, saj rojaki C£le Amerike zahajajo tja na božjo pot in ko pridejo, bodo sami bolj videli, kot bi pa spoznali iz mojega opisa. — Pomolila sem se pred milostno podobo Marije Pomagaj in upam, da me je Marija usli-šala, kar mi je težilo srce. Poslovila sem se od tega milostnega kraja, katerega sem prvič obiskala, mogoče za vedno, kajti daleč je od nas. Rekla sem Mariji zadnji zbogom in jo prosila, naj mi dodeli, da; se vidimo v večnosti. Iz Lemonta sem se podala v South Chicago, kjer sem nekaj dni ostala pri družini Srrirekar, ki imajo hišo blizu farne cerkve sv. Jurija. Imajo prav lepo domovanje. Pokojni mož od Mrs. Smrekar, kot mi je sama pripovedovala, je bil pri cerkv,i sv. Jurija organist in mežnar skoro nepretrgano, odkar je prišel v So. Chicago, okolu 30 let, kar je vsekako dolga doba. — Kakor sem opazila imajo rojaki v South Chicagi lepa in velika domovanja. — Na spominski dan, dan kinčanja grobov, smo se podali tudi na St. Mary pokopališče, kjer so večina pokopani vsi umrli Slovenci iz So. Chicage. Dolgo smo hodili okolu in sem videla, da imajo j ako lepo okrašene grobove in lepe nagrobne kamne, večino s slikami pokojnih. Ti lepi spomeniki in tako lepo s cvetjem okrašeni grobovi, pač jasno pričajo, da ljubezen do umrlih še ni ugasnila, da ljubezen ne gre samo do groba, ampak klije še naprej, preko groba dragih ranjkjih, ki pričakujejo vstajenja. Bili smo tam tudi pri sv. ma'ši, ki je bila precej pozno, ob pol dvanajsti uri in je bilo tam več gg. duhovnikov. Čeprav je pokopališču vse bolj žalostno, je bilo vendar le lepo in se mi je močno dopadlo. — Cerkev sv. Jurija v So. Chicagi, bodi v čaist faranom povedano, je prav lepa in prostorna. Ko sem bila v nedeljo ob 8 uri pri sv. maši, so imeli ravno prvo sv. obhajilo, kar se mi je tudi elo dopadlo. Kot je navada, za tafk dan čč. sestre, ki jih imajo tudi v So. Chicagi, lepo okrase posebno veliki oltar. Ves je bil v cvetju in navadno je cerkev za tako priliko napolnjena vernikov. Tako je bilo-tudi v So. Chicagi. — Tudi pri nas v Monroe, Mich, so imeli to nedeljo prvo sv, obhajilo, prav tako kot pri sv. Juriju in tudi tukaj čč. sestre prav lepo napravijo. — Naj omenim, da sem v So. Chicagi slišala tudi slovensko petje v cerkvi, katerega nisem slišala že dolgo let tako lepega. Pa ne bom o petju več pisala, saj se zlasti letos zelo veliko piše ravno o petju in tudi Novinar, s katerim sem se sestala, je že veliko o tem pisal. — Poleg vsega! sem slišala tam tudi pete litanije Matere božje za sklep majniške pobožnosti. Kako krasno so prepevali na koru in po cerkvi. To je bilo prvič, od kar sem v Ameriki, da sem slišala "pete slovenske litanije in mogoče tudi — zadnjič, kdo ve? — Citateljem in naročnikom prav lep pozdrav, zlasti tem, s katerimi sem se na svojem potovanju sestala. Monroeška Slovenka -o- V SPOMIN POKOJNI ZA BOŽJIM KLICEM Prav zanimivo knjigo smo prejeli te dni na ogled od č. g. Julija Slapšaka iz Cleve-landa, Ohio, ki nosi zgorajšnji naslov. Knjigo je priredil po raznih, virih in spisih, ki so bili objavljeni tuintam č. g. profesor Dr. Franc Trdan, k,i poučuje v škofovih zavodih v Vidu nad Ljubljano. Knjiga je izšla v spomin in počast 60 letnice veleč. g. Johna J. Omana, častnega kanonika in župnika pri sv. Lovrencu v Clevelandu, O. Knjiga! je tiskana v tiskarni Tiskovnega društva v Kranju, ! iskana na lepem' papirju in lično vezana v platno. Vsebuje 1G2 strani in stane $1.00. Naroča se pri č. g. Juliju Slap-šaku, 354-7 East 80th Street, Cleveland, Ohio. Knjiga ima sledečo vsebino: Uvod, ki ga je napisal Dr. Franc Trdan. — Ivan Zor-man: "Ob Tvoji srebrni maši" (pesem). — Dr. Gregor i j Rožman: "Častni kanonik ljubljanskega kapitelja". — Dr. Hugo Bren: "Kjer so ga zibali..— Julij Slapšak: "Šimnov Čan". — Dr. Franc Trdan: "Po trnjevi poti". — Kanonik J. J. Oman: "Petindvajset let med clevelandskimi Slovenci". na zeieznici in in odtam v šole in. do Gospodovega al- Knjiga je zelo zanimiva. Zlasti bi jo morali citati vsi tu rojeni, ki znajo slovensko. Knjiga jim bo predstavila in pokazala ameriškega "self-made" Slovenca, ki je postal odličen duhovnik in voditelj. Iz farmačske skromne hiše slovenskega priseljenca, ga vodi pot v tovarno k trdemu delu, k clelu na železnici drugam, skozi te t ar j a. Potem pa med njegove rojake Slovence, med katerimi pastiruje kot res pravi božji pastir, ki išče duše med trnjem in osatom in požrtvovalno deluje za svoj narod,kjerkoli more in še veliko več, kakor bi moral. Knjigo prav toplo priporočamo vsem, da si jo naroče. Ta knjiga bo ostala med narodom kot dragocen dokument, kot glasna priča, ki bo pripovedovala še poznejšim slovenskim rodovom o vrlem "Šimnovem Canu", ki je res xa nas Slovence kakor nekak legendarni junak, a vendar resničen junak. Treba je celega človeka, celega resnega preizkušenega moža junaka, da gre skozi, skozi kar je moral veleč. g. kanonik J. J. Oman. Naj ga Bog živi še dolgo dolgo med nami! — N. MRS. MATJAŠIČ San Francisco, Calif. Kako je hiša strašno prazna. Odkar v njej matere več ni. . Komu ni zatrepetalo srce ob tužni novici, ki je zadela eno naših slvenskih družin na našem hribu v San Franciscu. — Gospa Frank Matjašičeva, iz ugledne rodbine v Metliki, je nedavno odpotovala v domovino, da si tam poišče zdravja. Komaj je pa zagledala našo lepo Belokrajino in se podala v prijazno čedno rojstno mesto Metlika, komaj da jo je njena mati, ki je pričakovala svojo hčer željno in ljubeče objela in poljubila, že ji je srce zastalo in umrla. Zaprle so se oči v večni sen še v naročju matere, katere ni videla celih trideset let. Toliko da je izgovorila sladko besedo 'mati' že je njena beseda zamrla ,na ustnih. Ob pogledu na rojstno hišico so jo objeli spomini na mladostna leta, ki so naenkrat vstali pred njo vsi oživljeni in ji napolnili srce in dušo. Šibko telo ni bilo kos toliko nagli spremembi in je klonilo v smrtni sen. Tukaj v Ameriki je pa ostala vsa njena družina; dobri mož, ki ga je izguba žene .globoko potrla, poleg njega še številna srca otrok, ki so v oritkosti vstrepetala v daljave 3 klicem za mamo, katere ne bodo več v,idela. — Pretresljivo žalostno za nje, ker se ljubljena mama, nikoli več ne povrne. Le spomin na njo jim bo ostal, tako lep in ob enem tako boleč ... Kakor se nesrečni potapljač oprijemlje slabotne bilke, tako se bolnik posluži zadnjega leka, in če bi bil ta na koncu sveta, naša volja je močna dovolj, da ga doseže. Vsi radi živimo na svetu, kako bi ne mati številnih otrok, ki so ji bili v veselje, srečo in so jo spoštovali. Ranjka je bila dobrega, srca, vesele narave — bila je vrla Metličanka. Naj ji v slovo poj o mili metliški zvonovi in naj ji bo lahka domača zemlja. Svojcem pa naše globoko sožalje. Kar mati umrla mi je, Mi zvezda ugasn,ila je. Molitev — le to mi je vse, Le ta mi utolaži srce! Poldica Podgornikova i-o- KAJ POROČAJO IZ SEVERNE MINNESOTE? Ely, Minn. Dne 9. junija je .v Portland, Oregon preminul Slovenec John Adlešič, ki je bil rodom iz Knežine, župnija Dragatuš v Beli Krajini. Rojeni je bil leta 1861 in je dospel v Zedi- njene države leta 1885 in sicer v Manistique, Mich. Po kratkem bivanju tam se je preselil na Calumet, Mich., a tudi tam ni ostal dolgo,ampak ptišel v Soudan in od tam v Ely, Minn, kjer je bival nad 50 let. Poročil se je bil z Marijo Bižal, ki je pred 50 leti vodila gostilno v Dubljičah. Imela sta edinega sina, kateri sedaj vodi tovarno za zaboje, v kateri je zaposlenih 20 delavcev. Poročen je s hčerjo Mr. in Mrs. Martin Sever. Pokojni John Adlešič je bil že dve leti vdovec. Njegova soproga je umrla v 82 leti starosti, on je bil pa star 72 let in njegove moči so opešale. Želel je, da bi še nekaj časa živel pri svojem sinu in njegovi družini, toda ta čas, ki mu je bil od Vsemogočnega določen je bil silno kratek. Sin John Adlesich, Jr. je bil prispel ponj in ga iz Minneapoli-sa z zrakoplovom vzel v Portland, Oregon. V petek 30 maja je prispel na lice mesta in v petek 9. junija, komaj po enem tednu, je že starček zaspal v Gospodu. Glas o njegovi smrti je vso okolico v Ely silno iznenadil, saj nekateri še vedeli niso, da se je bil poslovil z Ely. Tukaj v Ely je imel lepo posestvo, ki je bilo prodano za nekaj tisoč dolarjev. — Pokojni John je delal, kakor m je sam povedal, za Oliver rudarsko družbo 43 let. Tukaj v Ely zapušča sestro Mrs. Andrej Stern. Pokopan je bi! zraven svoje soproge ■dne 15. junija na pokopališče v Ely-ju, kakor si je bil sam želel. — Naj počjva v miru in naj mu sveti rajska luč. J. J. Peshel Med tema dvema nasprotujočima si taboroma pa je še cela vrsta malih in srednjevelikih držav, ki bi jih lahko razdelili v tri skupine: v one, ki se nočejo opredeliti nikamor, ker želijo ostati povsem nevtralne, v one, ki še okle- TARZAN IN SLONOV! LJUDJE (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs 4i "No,' navsezadnje,i yeUjci. dijamant ni •■ 'imel mol/ene mažičfte-ni&čilJprav nič se m izkazal," momlja'Spike. — Troll na to mrmranje ni ničesar odgovoril. Bil je preveč zaposlen s svojimi lastnimi mislimi, ki so bile važnejše od Spiko-vega mrmranja. — Naenkrat so se mu oči zasvetile in je začel: "Veš kaj je narobe? Le dobro premisli, pa boš videl, da ko 'sta Tarzan in Mafka, hotela da je kamen deloval, je bila vselej poleg nju Gonrala." — "Res!" odvrne Spke; "če bi mogli spet kako deklico dobiti v roke." "Toda kako naj jo najdemo?" "Kaj veš, morda je dekle pa le kje v bližini." Kar na slepo srečo sta poteni hodila do noči po divji džungli in nazadnje, ko je bila že tema, pristala v bližini nekega ognja, katerega svetlobo, sta bila zapazila. Tiho sta se približala ill skrivoma opazovala tujo družbo okolu ognja, ko je naenkrat Spike pograbij Trolla za roko. Izplačali za posmrtnine AMERIKANSKI ŠLOVErtfeČ (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Vstanovljena 29. novembra 1914. v Zedinjenih Državah C.J.J. III Inkorp. v drž. IlUnois Severne Amerike. JUIICI, AH. 14, maja 1915. Naše geslo: ".Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." _ GLAVNI ODBOR: predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111. 1. Podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111. 2; Podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul Launch, 414 No. Broadway St., Joliet, 111. 1 [ Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, I1L N duhovni vodja: Rev. Anzelm Mum, Willard, Wis. Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar, OFM„ 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew GJavach, 1748 W. 21st St., Chicago, III. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: c v Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. % Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111. Predsednik Atletičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111. Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $177,062.30. . Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski adde- od rojstva do 16. leta. ... Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se raz-i"cne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Y°ar Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednoEt, tudi Cenena bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.70% solventna. Rojaki(inje) ! Pristopite v njeno sredo. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime Sf., Jol">t, Illinois. .. . IZ URADA GL. TAJNIKA D. S. D. Joliet, Illinois. članom in članicam Družbe sv. Družine se naznanja, da se je ,/M podati na jako teško operacijo naš sobrat John Petrič in gl. tajnik. Nahaja se v bolnišnici v Chicagi. n „ Ravno tako smo tudi sprejeli naznanilo, da se je ponesrečil pas sobrat Joseph Pavlakovich, predsednik društva štev. 11 v 'ttsburghu, in glavni predsednik porotnega odbora. Brat Pav-akovich si je zlomil roko, in brat Petrič je pa operiran na očesni «U'eni. Glavni odbor, člani (ce) prijatelji in znanci obema želijo naj-j šega okrevanja. PRVA SLOVENSKA GODBA V PUEBLO, COLORADO Od leve na desno: Od spredaj sedita na tleh dva člana godbe nemške narodnosti. V drugi vrsti od leve proti desni so: Mr. John Russ (Oplotarjev Johnek); Mr. George Thomas (bivši nadzornik KSKJ. in ugleden rojak); za bobnom sedi Mr. John Kre-sal, kapelnik in učitelj godbe; Mr. Matija Jerman, bivši podpredsednik KSKJ.; Mr. Joe Egan. — Tretja vrsta stoječ: Mr. John Stazinski; Mr. John Russ (Oplotar) prvi slov. gostilničar v Pueblo; Mr. Frank Svete in Mr. Miha Oražem. — Zadnja vrsta od leve na desno: Mr. Jože Russ, sedanji tretji porotnik KSKJ.; Mrs. John Roitz, oče sedanjega po.nož. župnika v Pueblo, Colo, in Mr. John An-dolsek. Mnogi izmed teh so že pomrli. Živijo pa še nekateri in se še vedno udejstvujejo v slovenski | metropoli na zapadu. Slika je zgodovinskega značaja, ker kaže, kako so se Slovenci zanimali za kulturno udejstvovanje v svojih prvih letih v Ameriki. Slika je stara že več, kakor 40 let. NA ZAPAD IN PO ZAPADU »wnrnninii^mnuaiiiiiiimiininiiiiinnDummininnmimmc Dopisi lokalnih društev glavni odbor FRANK J. WEDIC, glavni tajnik. 1 1 l l 1 1 1 l 1 1 1 1 1 1 1 l 1 l l 1 1 1 1 l X 3 3 3 ' 3 3 3 3. 5 5 6 6 6 6 U H U '11 12 12 12 12 13 13 13 13 13 13 13 13 April $20.00 11.50 11.00 14.00 M a $20 20.00 10.00 20.00 bolniška podpora se je izplačala sledečim članom in članicam t>r. št Ime Marc Joseph Stimac ....................$35.00 Njckolas Russ .................... 20.00 J°hn Pullman .................... 30.00 Michael Gosak, pol............. 14.00 Rudolph Koleto, pol............. 14.00 Anton Troha ...................... 20.00 J°hn Stimac ........................ 30.00 Anton Lilek, Sr................... 10.75 Ra.ul Tomac, pol................. 12.50 Mary L. Barbie .................. 15.00 Rudolph Koleto, pol............. 14.00 Michael Gosak, pol............. 14.00 Nickolas Russ .................... 20.00 Martin Werkovsek .............. 25.00 Raul Tomac, pol................. 10.00 John Petric, Sr................... 22.25 John Pullman ...................... 5.00 Margaret Zelko .................. 25.00 Catherine Petric, Sr........... 20.00 Mary Madic, Sr................. 10.00 Mary Pasdertz ................... 30.00 Mary Matkovich ................ 37.00 Joseph Zugel ...................... 30.00 Joseph Perush .................... 20.00 Frank Russ ........................ 25.00 Jacob Putz .......................... 13.00 Joseph Luaina, pol............. 14.50 Joseph, Brate, Sr. ................ 8.00 Anton Cvelbar .................... 10.00 Anton Uranic ...................... 34.00 Mary Kastigar .................... 29.00 Anna Kostello...................... —.— Rudolph Lusina, pol........... — ^'ank Less .......................... —.— Matthew Bayuk .................. 28.00 Jacob Bezek ........................ 62.00 Mary Anzelc........................ 30.00 Anton Marincic .................. — .-<- Theresa Umek .................... —.— Mary Zupancich .................. 18.00 Reter Balkovec .................... 20.00 , Anton Nemanich, Sr........... 16.00 Michael Vidina .................... 28.00 Dorothy Dolinsek ................ —.— Emma Tragale .................... 15.00 R°se Bennett ...................... 28.00 Anna Culik ........................ 15.00 John Gyorkos ...................... 5.75 George Veselich .................. 31.00 Michael Sugel .................. 25.00 Jacob Zolec ........................ 25.00 John Kavos ........................ 20.00 Barbara Stimec .................. 21.50 »in Gabor ...................... 11.50 George Veselich .................. 55.00 0 33.00 5.00 54.00 15.00 13.00 25.00 28.00 28.00 20.00 " 15.00 _ iiiiiiii(]iHiiiiiiiiiuuiiiHiiiH[]iiiiiiuiiiiniiiiiiiiuii[]iiiiiiiiiiiiuiiiiii IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD. Joliet, 111. ■Vsem člano'm in članicam našega društva se naznanja, da se vrši redna seja v nedeljo 25. junija ob eni uri popoldne v navadnih prostorih. Vsi ste naprošeni, da se seje udeležite v polnem številu, ker je več važnih stvari na dnevnem redu. Zaeno opozarjam vse one, ki dolgujejo na asesmen-tu že po več mesecev, da dolg prav gotovo poravnajo do 27. tega meseca, da mi bo tako mogoče zaključiti svoje knjige za prvih šest mesecev in jih oddati nadzornikom v pregled. Nekaterim sem že pismeno sporočil, pa se še niso oglasili. KcJor svojega dolga ne bo poravnal, naj posledice sam sebi pripiše. Enako bom naznanil tudi na prihodnji seji 25. junija in članstvo naj samo odloča, kajti tako ne more več iti naprej. Posebno pa velja to tistim, o katerih vem da delajo, pa nočejo plačati. Jaiz jih prosim še enkrat, naj pridejo na moj dom, ali pa na sejo in naj članstvu razložijo svoje zadeve in pa zakaj nočejo poravnati svojega dolga. .Vsi dobro veste, da naša pravila' in vaše police potrjujejo, da če član ali članica dolguje več kot tri mesece in če se vam v tem času primeri kaka nesreča, je vaša lastna krivda, če ne dobite kar bi vam drugače pristojalo ter se nikar ne jezite na društvenega tajnika, kajti vedite, da po pravilih sami izgubite 00 vse pravice pri društvu in DSD, zato prosim', da to upoštevate. Žalostno vest moram naznaniti, da je namreč nemila smrt pokosila našo .zvesto članico Kristino Kren. Rojena je bila pred 64 leti in je prišla sem pred 50 leti iz Bele Krajine, iz Metlike iz dobre družine Frank Pavlin. Bila precej čislana in daleč na okolu poznana kot. dobra mati svojim otrokom. V svojem imenu, v imenu društvenih članov in 'članic dr. sv. Družine št. 1, in v imenu DSD ji kličem: Lahka naj ji bo gruda naše nove domovine in naj v miru počiva, prizadetim pa globoko so-žalje. Bog ji daj večni mir in pokoj! K sklepu apeliram še na naše člane in. članice, d% skušate pridobiti kaj novih članov v oba oddelka za 25 letnico našega društva in DSD. — Upam, da se vsi vidimo na prihodnji seji. — Sobratski pozdravi John Barbič, tajnik IZ URADA DR. SV. IVANA KRSTITELA ŠT. 13, DSD. Chicago, 111. Cenjeni člani in članice! —t Naznanjam vam, da se vrši naša društvena seja v nedeljo 25. junija zjutraj od 9 ure do 10 :15 dopoldne. V tem redu se bodo vršile naše društvene seje tudi v naslednjih mesecih; julij in avgust. To si člani in članice dobro zapomnite. — Ob enem še nekaj. Vsi, kalteri se za društvo zanimate, bote od čase do časa pazno pogledali, v plačilno knjižico, ali imate vplačan steesment ali ne. V slučaju da dolgujete, se bo tak, katere-rrfu je kaj mar za društvo in DSD potrudil, da bo asesrnent čim prej plačal in bo prišel plačat na sejo, ali pa če tega ne bo mogel zaradi važnega zadržka, bo prišel plačat k tajniku na dom zvečer. Jaz sem .doma od 6 ure zvečer naprej. —■ Torej cenjeno članstvo skrbite, da bodo vaši asesmenti v redu plačani. — Na svidenje v nedeljo 25. junija na seji zjutraj ob 9 uri. — Bratski pozdrav in ostajam vam vdani John Densa, tajnik 2730 Arthington St. (Dalje) V četrtek večer pa je "zaša-fal" prijazni g. Anthony Jeršin, da moramo priti k njemu na večerjo. Seveda smo ga radi ubogali in v četrtek večer smo se res zbrali na prijaznem domu g. Jeršina, gl. tajnika Zap. Slov. Zveze, g. Joseph Jarz, g. George Miroslavich in njegova soproga ter g, Ralph Derganc, odličen rojak in zelo upliven mož med ameriškimi krogi. G. Derganc je bil dolgo vrsto let odličen iz-vrševalni uradnik na poštnem uradu v Denverju. Zadnja leta pa vodi veliko zavarovalninsko pisarno in zastopstvo za razne vrednostne papirje. Je jako inteligenten mož in vrlo družaben Marsikaj smo se razgovorih v tej prijazni domači družbi ta večer. Kajpada tudi politiko, družabne razmere in celo mednarodne zadeve smo reševali. Zakaj pa ne? Mnogi naši ljudje imajo kaj dobro in zdravo sodbo o splošnih razmerah v svetu. Človek bi ne verjel, kako modre zaključke delajo naši ljudje o vsem. Razni časnikarji kloba-sajo in trdijo, kako ljudstvo misli. Kako se motijo. Narod ima lastno sodbo o vsem in v večini modro in zdravo. LETALO IZ MORSKE VODE Čudno se to sjiši, pa je vendar res; ne sicer dobesedno, pač pa v tem smislu, da pi-e-eejšen del kovinskih delov letala že izdelujejo iz morske vode. Še vedno dovolj čudno, ali ne! — Morska voda vsebuje zelo veliko raznih soli in kovin. Sicer so se doslej še vsi poskusi, da bi jz morske vode pridobivali zlato, ki ga je v morju za okrog 3000 ton. po- G. Derganc ima n. pr. jako dobro sodbo o ameriški politiki To imajo v zakupu ljudje anglosaških krogov. To kar se tiče višje politike. V domačih lokalnih krogih že dovolijo udejstvovanje raznim drugim narodom. Ko pride višje do zastopstva v državnih zbornicah, ali pa v. zveznem senatu in kongresu ter recimo na najvišjih mestih, tu ni mesta za druge, kakor le one, ki prihajajo iz anglosaških krogov. V Denverju so baš tiste dni, kakor sem bil tamkaj ustanovili Zvezo vseh Slovanov, o kateri sta mi pripovedovala g. Jeršin in g. Miroslavich. Jako dobra ideja. Le na ta način se bodo slovanski narodi zjedinjevali in skupno nastopali tudi v političnem življenju te dežele. Razdvojene in neorganizirane pa lahko vsak poljubno izkorišča. Slovani smo po številu veliki in močni, toda v politiki in v jav- nesrečil, se je vendar Japoncem posrečilo, da iz morske nosti pa marsikje prav malo po 00 00 13 John Gyorkos ............-......... 12.25 13 Stephen Gyura ............... 25.00 13 Andrew Glavach ................ H-50 13 Anna Hainsel ...................... 15.00 14 Katherine Haramija .......... 28.00 17 Victoria Sandor .................. 25.00 17 Paulina Lubschina, pol....... 17.50 17 Victoria Sandor .................. 10.00 17 Mary Drissell ...................... —•— 21 Anton Golobitsh .................. —.— vode pridobivajo magnezijevo sol, ki je v 'morju še več ko zlata. Ko iz morja pridobivajo kuhinjsko sol, jim magnezije-sol ostane kot odpadek ali nameček. Magnezijeva sol pa je velikega pomena pri pridelovanju lahkih kovin. Na Japonskem je že več tovarn, magnezijevo sol predelujejo v posebno lahko kovino. Na trgu je že veliko japonskih kovinskih proizvodov, ki so pridobljeni iz morja. Te lahke kovine uporabljajo zlasti za-kovinske dele letal. Torej v resnici -— letalo iz morske vode, pri čemer pomorskim narodom niti ne bo treba biti v skrbeh za surovine, ker morske vode jim ne bo nikoli zmanjkalo. 13.00 20.00 14.00 28.00 14.00 17.25 31.50 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Skupaj .......................... $1,045.25 $554.50 $172.75 3. D ruš t. št. Društ. št. 5 Društ. š.t. 13 Za pok. Joseph Lušina, cert. št. 5897......$ 250.00 Za pok. Louis Basky, cert. št. 5572........ . 500.00 Za pok. Jacob Žalec, cert. št. 5525........ 500.00 Skupaj....—.........................................................$1,250.00 Izplačali za operacije : Dr. št. 1. Helen Ivaiiich, cert. 5214, Gallbladder............$ 75.00 Dr. št. 1. Frank Russ, cert. 5912, Hernia^......-............................75,00 Dr. št. 12. Dorothy Dolinshek, cert. 5084, Appendix...... 75.00 Dr/št.f 13. Geo. Veselich, cert. 5101, Inward Goitre...'..... 75.00 E>i\'št. 13. Stephen Gyura, cert. 5926, Gallbladder....................75.00 Dr. št. 16. Antonija Glavach, cert. 5560, Appendix......:. 75.00 Skupaj....."...................................:...........................$450.00 "Za D. S. D., FRANK J. WE DI C, gl. tajnik. DENARNE POŠILJAT VE nakazujemo za Jugoslavijo, Ita- 1 lijo in vse dele sveta po dnev- ] nem kurzu. Prejemniki dobijo J lenar na dom po pošti. Včeraj jo bile naše cene: ZA DINARJE: Za $ 2.3G................ 100 Din Za $ 4.50................ 200 Din Za $ 6.60................ 300 Din Za $10.25................ 500 Din Za $20.00................1000 Din Za $39.00................2000 Din ZA LIRE: Za $ 6.30................. 100 lir Za $12.00................. 200 lir Za $29:00.................. 500 lir Za $57.00..................1000 lir Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. menimo in to seveda po lastni krivdi, ker se ne zanimamo dovolj, da bi svoje moči združili in tako pokazali solidarno, da znamo tudi mi misliti in svojo moč ob času volitev ali drugače mobilizirati ter isto tako orijenti-rati, ki bi bila lahko raznim kandidatom v škodo ali v korist. To je treba tistim, ki mislijo, da imajo politično življenje v Ameriki v zakupu vsepovsod javno pokazati, pa bodo Slovane tudi bolj upoštevali, kakor jih. Pokazati jim je treba, da Slovani nismo več naprodaj za glažek pive, ampak, da dobro vemo, kaka je naša politična moč in kako daleč da z njo lahko sežemo. Le kadar bomo Slovani tako nastopali,bo naša beseda vsepovsod imela tudi rešpekt in veljavo. V Denverju imajo tudi jako vzorno organizirano župnijo, katero že dolgo let vzorno vodi preč. g. John Judiiič, slovenski župnik preblagega značaja. Imajo na vzhodu druge slovenske župnije bogatejša poslopja, ampak tako lepega kraja in tako vse skupaj na enem bloku, kakor imajo to pri župniji Sv. Rožnega venca v Denverju, pa ni najti kje drugje. Na lepem prostoru, kakor v parku stoji naj prvo na vogalu lepa prostorna cerkev. Zvonika segata samo do vrha strehe cerkve. Nato prostorno župnišče, kjer je pa zdaj sestrski dom in župnik biva pa zadaj v prizidku za cerkvijo. Na drugi strani župnišča pa zopet moderno zgrajena šola, na zraku in solncu, kakor v kakem lepem parku in vse skupaj na enem bloku. Okrog šole prostorno igrišče za otroke. Meni se je vse to dopadlo, kakor nikjer drugje. Vse cerkvene stavbe so zidane z enako barvo opeke, kar naredi že z zunanjim obličjem jako lep utis. Kakor drugod sem tudi v Denverju srečal premnoge rojake, ki bivajo tod že po 45 do 50 in več let. To so naše pijonirske korenine. Kot g. Peter Grabrian, oče dveh duhovnikov, biva tukaj že od leta 1887. Potem g. Frank Ambrožič. G. Sadar, ki .biva na drugi strani reke že tukaj od leta 1889. in vodi še sedaj gostilno. Tu je tudi rojak g. John Pe-kec, prvi predsednik Zap. Slovanske Zveze, rodom iz Vrha, šmihelske fare pri Novem mestu. In . še veliko drugih. Vobče so na me naredili tudi v tej na-selbni vsi najboljši utis, ki mi bo ostal v nepozabnem spominu. Še nekaj bi bil kmalu pozabil in veliko sem gotovo pozabil omeniti, toda tega pa ne smem. Naši rojaki v Denverju imajo tudi krasen Slovenski dom, kjer imajo gostilno, ki jo zdaj vodita g. in ga. Mike Mavretič, ki je jako uljuden in postrežljiv gostilničar. Zraven gostilne imajo tudi krasen vrt, kamor rojaki radi sedajo v senco in si hlade žejo z okusnim pivom. Dom se j jim jako dobro izplačuje, služi jim za zbirališča za seje, shode, prireditve itd. Za občudovati pa je, da med vsemi vlada lepa bratska sloga, kar je vsega posnemanja vredno. Le tako naprej roka v roki! Las je minul in v petek jutro 28. maja sem moral tudi lepemu Denverju reči good-bye! Ko se je začelo daniti, me je g. Jarz že poklical, pripravil okusen zaju-trek in hajdi na pot. Poslovila sva se z g. Jarcem in good-bye divni zapad, lepe gore, beli snež-niki in dobri coloradski Slovenci ! Naj ob tej priliki zahvalim vse in vsakega od Kansas Citya, pa vse po slovenskih naselbinah v Colorado, kot v Pueblo, Canon City, Leadville, Colo. Springs in v Denverju, naj prvo vse naše navdušene in požrtvovalne zastopnike in zastopnice, ki so nji tako požrtvovalno pomagali na agitaciji. Potem pa tudi vse dru^' ge naše somišljenike, ki so z menoj toliko žrtvovali in toliko pomagali 11a agitaciji. Naj dobri Bog vam vsem obilo povrne in poplača, karkoli ste v tem času žrtvovali za dobro stvar. Jaz vaih vaših velikih žrtev pri tem delu ne morem povrniti, prevelike so. Rečem le toliko, pri listu Amerikanskem Slovencu in Novem Svetu smo na vas ponosni. Le tako naprej in še večji uspehi bodo na polju našega tiska. Hvala vsem vam, ki ste tako navdušeno hodili z menoj od hiše do hiše in pomagali, da se mi je res posrečilo doseči nadvse razveseljiv uspeh. Nad 150 novih naročnikov je pridobil Novi Svet in to je lep uspeh, na katerega sem res ponosen. Hvala pa tudi vsem našim dobrim ljudem ki se zavedajo važnosti tega dela in istega tako požrtvovalno podpirajo. Več o vsem bomo objavili v Novem Svetu, ko pridejo na vrsto v teku časa vaše ugledne naselbine in z njimropis vaših družin. Še enkrat prisrčna hvala vsem za vso prijaznost in za vso Vašo tako toplo slovensko gostoljubnost! Bog vas živi vse vrli slovenski ljudje! (Konec prih. .:r DIONNE PETORKE POSTAVLJENE NA DIJETO Callander, Ont. — Dionne deklice so postale za svojo starost nekoliko predebele in tako je njih varuh, dr. Dafoe, kakor je zadnji popedeljek objavil, odredil, da se morajo postaviti na dijeto, namreč,da bodo dobile manj škroba in sladkorja; krompir bo iz njjh hrane sploh izključen. Da jirri. bodo dajale dober vzgled, so se tudi njih pestunje odločile za isto dijeto. _—o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA* Stran 4 "Podkrnoški gospod AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 23. junija 1939 Dolores Vieser: ROMAN — Poslovenil Janez Pucelj. Zdi se ji povsem nemogoče misliti, da bi sploh moglo biti življenje, ki bi ga ne oklepala pričujočnost ljubljenega. Šla bi, ker je on brez nje morda srečnejši — toda ona bo vse pustila pri njem. Vse njeno življenje ne bo imelo nobenega smisla več. Nikdar več se ne bo krasila s krito radostjo. Njen smeh ne bo razveseljeval nikogar in solza ji ne bo nihče poljubljal z lic. Ko bi mogla vsaj tudi srce pustiti tukaj — v kateri izmed srebrnih skrinjic! Našel bi ga kakega večera in bi moral misliti na svojo ubogo, malo Alenko, ki ga je imela tako rada. Toda vzeti bo morala srce s seboj in bo sama z njim — sama samcata s svojim vročim srcem —. Po neki noči, v kateri se je najokala, da je bila"trudna in prazna, reče Lenartu, ki je čepel na stopnicah ob oknu in brusil lovski nož: "Preden pride zima, bi pa res rada še enkrat obiskala očeta." "Očeta? Oče se te pač ne bo razveselil." Alenka se prime s tresočo se roko naslonjala pri stolu. "Sem si vprav to mislila — prosila bi jih odpuščanja." Lenart brusi nekaj časa naprej in gr-banči obrvi. Potem jezno sune široki nož v nožnico in reče: "Tvoj oče vendar ni nič vprašal po tebi." — * Živo zardela odvrne Alenka: "So pač preponosni za take reči. — Jaz pa bi vendarle rada---" "No prav," jo prekine Lenart. "Saj greva po vseh svetih —" "Ne, Nartej," reče Alenka hripavo," "rajši bi šla sama. — Oče — me imajo radi. — Nate hi se morda razjezili — in to bi ne bilo dobro." "Ampak, pa moraš iti? Kaj boš imela ocl tega, če te zapodi?" "Oče so že stari," odvrne Alenka tiho, "morda bodo veseli, da pridem." "Če misliš, pa pojdi," reče Lenart, medtem ko poskuša ostrino lovskega noža. Alenka ga gleda s široko razprtimi očmi, kako vzame velo vejico s čepice in jo z bežnim nasmeškom vtakne za star nož za merjasce. Seže po plašču, ki visi na jelenovem rogovju, pa Alenka ga prehiti, poprime kožuh z obema rokama in si ga po-drži zgubanega pred prsi. "Kaj češ že od doma?" vpraša vsa prestrašena. Saj je še skoraj tema." "Bo o j) osmih v Vetrinju maša za lovce," odvrne Lenart in ji hoče vzeti plašč iz rok. Pa Alenka ga drži krepko. "Ob osmih? Ah, potem je še časa dovolj ! Ostani še malo pri meni!" Z razvne-to nežnostjo se privije k njemu in ga gleda proseč v oči. Lenart ji položi roko okrog ramen in jo poboža po laseh. "Saj si vsa bleda, ljubica! Ti je kaj?" "Nič mi ni," se nasmehne Alenka junaško. Lenart jo poljubi vroče in strastno, veselje pred lovom se mu že kot vročica preliva po krvi. "Z Bogom, preljuba, Bog te obvari!" Alenka mu ogrne plašč čez rame. "Ostani zdrav — ostani zdrav, ti, pre- ljubi moj!" šepeta. Ko pritisne Lenart za kljuko, mu zleti še enkrat na prsi in mu sklene roke z vso silo okrog vratu. "Ljubi Nartej—ljubi Nartej—" beblja in pri tem se ji premikajo ustanice brezglasno, kakor da mu hočejo povedati vse do smrti sladke besede, ki so jih do zdaj zamolčavale. "Jokaš, Alenka?" vpraša Lenart, "Saj se pojutrišnjem že vrnem." "Saj — saj, ti se vrneš, preljubi —," reče Alenka drhteč in ga poljubi čisto rahlo in nežno. Nato razklene roke od njega in mu da, da odide. Potem stoji za vrati in prisluškuje njegovim korakom, dokler se ne poizgube doli v veži. Sliši, kako veselo bevska trop lovskih psov, ki nestrpno pozdravljajo gospodarja, in kako vpijejo hlapci. Nato se zategne hrup doli po griču. Brž ko ni ničesar več slišati, razen nekaj surovih glasov lovske pesmi, steče A-lenka k oknu in ga odloputne. More pa ujeti z očmi samo še skrivlje-nega kmeta, ki gre zadnji in vleče prazna kolca. Potem gre tja čez v svojo sobo, si sleče modro obleko in se obleče toplo, sivo. Iz kota vzame košarico, ki si jo je pripravila že snoči, si priveže ruto in tava spet nazaj v Lenartovo sobo. Tam obstoji sredi sobe in se ogleduje.-Jok jo hoče stresti, pa Alenka odrine šiloma vse misli od sebe in ravna sama pred sabo, kakor da dela v sanjah. Vzame belo sokolje pero z mize in ga položi v košarico. In ko stoji na vratih, se okrene še enkrat, poklekne in napiše s prstom nekaj čudnih znamenj na tla in šepeta: "Beli bog naj vedno misli nate, Črni bog naj te pozabi, — Triglav naj zapove vsem svojim dobrim duhovom —" Tu prekine in zre dolgo časa tja predse. Potem pobriše z roko po tleh in zamr-mra nizko sklonjena, mrmra prav tako, kakor si je bila izzlogovala iz knjige: "Jaz grem, in noter naj pride gospod in kralj Jezus Kristus z vso svojo močjo in lepoto in sveta Gospa —" Podrsa se nekoliko naprej h križu, ki stoji velik in rjav na mizi. Zmerom se ga je nekam bala. Zdaj pa položi roke na hrastovo ploščo in se oklene s krčevitimi prsti nog ZveliČarjevih. "Gospod Kristus," zaprosi resnobno, a vendar vsa polna zaupanja, "ti si veliki Bog in jaz sem samo uboga, mala deklica. Zdaj dobro vem, da si me ti izrinil iz njegovega srca — čutim to. — Tudi nočem — biti prav nič žalostna zastran tega — samo, gospod Kristus, ti ga moraš popolnoma, popolnoma osrečiti — slišiš! — Saj bi sicer jaz zastonj odšla!". Premaga jo bolest. Glavo položi na mizo in ječi kakor človek, ki umira. Potem naglo vstane in zbeži iz sobe. Deklam je rekla že snoči, da namerava obiskati očeta. Tako se ne čudi nihče, da tako naglo hiti doli po griču. Gre proti vzhodu, vedno dalje, vedno dalje — gre noter v gozd, ne da bi se še niti enkrat ozrla nazaj. Nihče je ne sreča. Dan je siv in meglen. (Dalje prih.)' NA OBISK V STARO DOMOVINO DEV. MARIJA POLJE, MENGEŠ, GROBLJE, RAZPRAVA V LJUBLJANI. Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, lllionis. Takoj drugi dan smo se podali z busom v Dev. M. Polje, da obiščemo priletno mater naših rojakov iz našega sosednjega mesta Rockdale, 111. in sicer Mrs. Mary Kokolj, Mrs. Frances Gerl, Mrs. Gutnik in drugi. Bus je vozil komaj pol ure in že smo bili na cilju. Mati je prišla ravno s polja in bila je silno vesela videti katerega z dežele onkraj morja. Solze veselja je pretakala, ko smo ji izročali pozdrave od njenih skrbnih otrok, ki, čeravno imajo tukaj v Ameriki svoje družine, še vedno lepo skrbe za svojo mater, kar je v resnici zelo lepo ocl njih in o-membe vredno. — Ga. Gutnik je sicer že precej priletna, pa smo soproge, ki so si prizadeli vse, da bi se dovoljno odpočili in se pokrepčali, nakar smo se podali na ogled po njihovem mestu in spotoma najeli par konj, ki so nas tudi potem potegnili v Grob-lje. Ta vožnja je bila zopet nekaj novega za moje hčerke, ker na takem "teksi" se še nista vozili. V Grobljah smo kmalu našli sorodnika č. g. Alojzija Tron-telj, ki je že čakal na nas in ki nam je vse natančno razkazal. Zlasti nas je zanimala velika tiskarna, v kateri je č. g. Tron-telj oskrbnik in upravitelj. — Naj še omenim, da je ob času našega zadnjega obiska pred 11 leti je bil č. g. Trontelj še študent. Sedaj v teh leth je pa po- videli, da se še vedno udejstvuje Istal tako zaposlen in ima tudi r\Vl vormill /1 ! l-i "H n 1-1»-« J-I ,-x •»•> r. 'AAliVATrnM«« 1., XI. „ -.« ^ 1-, 1 „ " „ v v^ywwt* w »V^r ww^^rew^r*^ ww ttttt wm wwww>ww tf w v wtw w"ir ttgtfttffttfittttftf^ g Sveto pismo - novi zakon Vsebuje Sv. Evangelije in Dejanja Apostolov. Knjigo je priredil in sestavil č. g. Jožef Zidanšek, duhovnik lavantinske škofije. Vsebuje 541 strani in je primerne žepne oblike. • = STANE S POŠTNINO $100 Naroča se na naslovu: .iSSaffl Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois ^uuiuuuumuiiiuu^iuuuuiautciuuuiiiiuniii pri raznih delih. Da, ljudje na kmetijah v starem kraju so vajeni trpeti. Tukaj smo videli tudi 12 letno siroto Elo, kateri je ga. Gutnik stara mati in katere edine želje so, priti v Ameriko. —(Kot je meni znano, se ji bodo te želje kmalu izpolnile na prizadevanje njenih tet tu v Rockdale.) — Bog daj njenim sanjam skorajšnjo uresničenje, ker tam mora mladina na polju težko delati in povrh pa še tako majhna plača. Tudi brata tukajšnjih Rockdalčank in pa sina omenjene matere^ g. Gutnika smo videli, ki je sedaj doma na posestvu in se je izrazil, da mu je žal, da ni pred leti tudi on prišel v Ameriko, kajti tam na polju ni delo nikoli končano. Ko sem slišala take pogovore, sem se šele zavedla, kako srečni se lahko štejemo, da smo v deželi, kamor na tisoče naših rojakov tako silno želi, pa se jim želje'ne morejo izpolniti. — Po kratkem pogovoru smo šli naprej v spremstvu ge. Gutnik in Ele, tja do cerkve, ki je krasna že od zunaj, zlasti pa še od znotraj in se lahko kosa z drugimi cerkvami v Sloveniji. Na zvoniku je tudi ura, za cerkvijo je pa pokopališče. Pred cerkvijo je velik spomenik v spomin padlim vojakom svetovne vojne iz te fare. — Ker busa, ki bi nas popeljal nazaj v Ljubljano še ni bilo, smo stopili v gostilno, odkoder smo imeli razgled na Studenec,, kjer je umobolnica. Večkrat sem že brala kako povest .o tem Studencu, sedaj sem pa bila v njegovi bliži-nin, česar se nisem nikoli predstavljala. — Slovo od ge. Gutnik je bilo zelo ganljivo, kakor tudi slovo od male Elice. Mati so nam izročali tisočero pozdravov za svojce v Ameriki in na tiho vzdihnili: Bog ve, če jih še kedaj vidim. — Takih in enakih ganljivih prizorov smo še več doživeli na obisku v stari domovini. Naslednji dan 5. julija smo se že na vse zgodaj odpravili v Mengeš, obiskat mojega bratranca g. France Šetina, ki je orožniški šef v Mengšu. — Ker smo se nameravali isti dan ustaviti tudi v Grobljah, ki je ena postaja predno se pride v Mengeš, smo se med potjo podali v pogovor z dvema čč. gg. duhovnikoma, katerih pot je bila v Grobi je. Povedali smo jima kdo smo in odkod in da nameravamo obiskati bratranca mojega soproga č. g. Alojzija Trontelj. Toda č. g. Trontelj ni čakal da bi ga prišli obiskat, marveč nam je sam prišel naproti v Mengeš s kolesljem. Pot do Mengša je bila dolga kako uro in vso to pot smo morali prehoditi peš, ker ni bilo v bližini postaje, niti kake ga voza. Seveda nas je ta pot bodla, še zlasti, ker je bila vro čina, mi pa razvajeni, kot v A-meriki, da smo se peljali kamor smo že šli, četudi na krajše razdalje. Pa smo to pot vzeli kot nekako pokoro, za katero smo pa kmalu dobili nagrado po tako ljubeznivem sprejemu od strani sorodnika g. Franca Setine in | Pisano polje JL odgovorno službo. — Groblje je misijonišče, poleg je pa tudi veliko posestvo, kakor tudi polje. Ko smo se mudili v Mengšu, nas je povabil bratranec Franc Šetina na razpravo, ki se je imela vršiti na velikem sodišču v Ljubljani prihodnji dan. Ker še nikoli nisem videla kako tam sodijo, sem se temu povabilu odzvala. Zares, vse drugačno navado imajo kot tukaj v Ameriki. Tam ni porotnikov, kot tukaj, marveč sedi na istem mestu pet različnih sodnikov, ki imajo odločevati usodo obtoženca. Na sredi sedi sodnik, ki na vse načine izprašuje obtoženca, medtem ko imajo tukaj v Ameriki sodniki laglje delo, ker to izpraševanje opravijo za nje zagovorniki. Toženec je stal in imel hrbet obrnjen proti ljudem, tukaj pa sedi toženec obrnjen proti ljudem. Ta dan se je vršila razprava obtoženca, ki je bil osumljen, da je umoril ženo, ki ga je vzgojila iz mladih let in sicer za. svoto denarja, katerega je skril. Ženska, katero je baje umoril, se je pisala Šimenc in se je ta slučaj dogodil v Mengšu. Čudno se mi je videlo, da je bil obtoženec tako predrzen, da je vedno segal sodniku v besedo, kar se tukaj v Ameriki pod nobenim pogojem ne pripeti. Sodnik je bil g. Kralj, stric naše sopotnice ge. Mary Krall, rojene Primože, doma iz Grabna pri Medvodah. Ker je ta slučaj tudi njo zanimal, je bila tudi ona prisotna v sodnijski dvorani. Po svoje smo sklepale, da bo obtoženec obsojen, ker je bilo mnogo dokazov, toda na naše veliko začudenje, je bil, radi pomanjkanja dokazov oproščen. Kot se je meni videlo, so tam mnogo milejše sodbe kot tukaj v Ameriki. Če bi se kaj takega zgodilo tukaj, bi obtoženca takoj vjeli v protislovju. Ni torej čudno, ko beremo v no-vinah iz domovine, kako milo so nekateri sojeni, ki zakrivijo zločine. IVERI. Rusija pa prvem mestu. Razstava v New Yorku. Bogami, izgleda, kakor bi bila bolj ruska, pravilneje komunistična, in ne toliko amerikanska razstava. Najvišja stavba, najvišji kip, sovjetska zvezda na najvišjem mestu, zastava srpa in kladiva nad zvezdnato našo zastavo, vse kar zija. Mnogi so zmajali z glavami. In pri otvoritvi so gladili brade zastopniki merodajnih ameri-kanskihi mest. Napredek, izreden napredek, viden napredek. Ali nisi Slovan, da se ga ne veseliš? Hm? Ivo bi bil to napredek ruske in slovanske držaje. Kako so vse to dose-gli-no-tu 'bi človek lahko za-tisnil oči, napredek je tu, ampak niso hoteli pokazati ame-rikanskim zijalom ruskega ali slovanskega napredka, pač pa — komunistični napredek. Klado kladasto. Napredek je napredek, čemu grbančiš čelo? Ali nisi za napredek, ker si pač nazadnjak, reakciona-rec. He. . .he. Moči zaposlujejo, nikogar ne vprašajo, kako naj dela, le delati mora, radi stroškov in gmotnih sredstev ne sme nihče ziniti besede, denar vzamejo, ne vprašajo nikogar. Pa bi se človek pri napredku končno tudi s tem sprijaznil. Ako je delo, bo tudi kruh, menda, in ako je napredek, bodo vsi napredovali, baje. Pa živi človek res le od kruha, če ga je kaj, ker dela je dosti za tak napredek? Ali so hoteli pokazati Amerikancem le delo in kruh? Naivnim Amerikancem, in takih je le preveč v Ameriki, hočejo kazati delo in kruh,ampak Ameriki vobče pa hočejo kazati in pokazati svoj novi evangelij, komunizem hočejo pokazati, in ker je napredek res tu, ga bodo tudi temeljito pokazali tem amerikanskim zijalom. Dosti je naivnih, vsi niso. Stalinu je v Španiji spodrsnilo, fašizem je postavil hudiča zoper Beelcebuba komunizma, v Evropi poznajo ktfmunizem na licu mesta, ampak — Amerika je Amerika, in tu sem je Stalin obrnil svoje oči. V Mehiki je že na konju, ladje prihajajo datn na dan, meja proti Ameriki, Zedinjenim državam, je kakor je bila francoska meja v Španijo, zaprta in na stežaj odprta. . .v kratkem bo vse pri naših loncih, ki še niso prazni, in podminirano je za danes vse do najvišjih mest v Washingtonu. Browder ima besedo,kdo naj bo naš prihodnji predsednik. In zdaj še raz-staVa in napredek na prvem mestu, in miljoni vidijo ta na* predek, bogami, samo malo manjka, da ne bi bil morda sam oča Stalin naš prihodnj' predsednik, in naivni Ameri-kanci bi ga še izvolili, ako b1 bilo še kakšnih volitev. Ne dela in kruha nam hočejo pokazati, hočejo nam P0' kazati, ko nam molijo kruh pod nos, drugi — kruh (??)> in to je — komunizem. Ali hočejo Amerikanci ta komunistični kruh? Izgleda tako, ker večinoma le zijajo ta zijala in nekaj takih, katerim ta komunistični kruh ni po volji, t® kruh odklanjajo, pa le z ne* kim posnetim fašizmom, in s prismodarijami raznih sraJc in prtenih halij. Pa imejte. * POPRAVEK V 113. številki našega lista je bilo poročano v "NAZNANILU IN PRIPOROČILU" nagega novega zastopnika za Bridgeport, Conn. . in okolic0 napačno, da je naš liovi za' stopnik Mr. Martin Horvati kar je pa pomota. To je b>J naš dosedanji zastopnik. Na® novi zastopnik pa je: MB; ŠTEFAN HORVATH, kateri je pooblaščen sprejemati naročnino za list, oglase, knjige in vse kar v zvezi z našim l1' stom. Vsem rojakom ga topl° priporočamo, da mu gredo na roko pri agitaciji za naše liste. Uprava Am. Slov. in Novega Sveta DR. J. E. ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenčni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. ROJAKI SLOVENCI! Kadar želite o* krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasftega rojaka. Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh našel-binah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2-4787 Ker je bila naslednji dan sobota, smo se podale v Štefanjo vas v frizerski salon, katerega vodi moja sorodnica Slavka Schoener, rojena Lisjak. Tako smo bile vse tri prvič "sfrizira-ne" v evropskem frizerskem salonu. — Popoldne se odpravimo proti Tivoli z namenom, da si ogledamo krasen hotel Bellevue. Tja so nas spremljali g. in ga. Kraljeva. Tam smo se srečali z Miss Alice Zeleznik, našo sopotnico iz Clevelanda ter se vsi skupaj podamo v omenjeni hotel, s katerega se nudi krasen pogled na Ljubljano. Zvečer istega dne se podamo v frančiškansko dvorano na akademijo, katero so priredili v počast izletnicam, ob zaključku prvega tedna našega bivanja v domovini. Istega večera s^ potem podamo vsi skupaj na krasen vrt hotela Union, kjer nam je igrala fina vojaška god ba. Tako smo mnogo videli in veliko doživeli že v prvem tednu našega bivanja na domačih tleh. ■— (Nadaljevanje prih. teden.) 4 4 4» 4 4* 4 4 4 4 4 4 44 4 44 4 44444^, $ Novica za Chicažane * + + Po pikniku v nedeljo dne 25. junija vas vabita MR. in MRS. ANTON GOLENKO na večerjo, s katero bota postregla gostom brezplačno v lastnih prostorih na 2246 Blue Island Avenue, za god Mr. Golenkota. — VSI ULJUDNO VABLJENI — * i * * * * 'k v •$> V