95. številka
Ljubljana, v četrtek 26. aprila.
XXVII. leto, 1894.
Izhaja VBak dan zvečer, izimii nedelje in praznike, ter volja po pol ti prejeman za avatr o-ogerske dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec, 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni a tv o je na Kongresnem trga it. 12. Upravu ištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Poslanec dr. Ferjančič — v Idriji.
(Konec.)
Tako, z navedenimi besedami povprašuje Bobotni .Slovenec* nas in ustali svet: ali al res tudi gospod pl. Globočnik kaj storil za Idrijske delavce? — Vprašanja so tako stavljena, da ne vemo, ali se gospoda sama čudi, ker ta poslanec ničesar ni storil za Idrijo, ali pa hoče reči, da je trapast le ta svet, ki dotičnih njegovih zaslug ne vidi in ne utneje. .Slovenec" pristavlja na vsa svoja vprašanja: „Tako se je govorilo". Mi: Pa kaj bo je govorilo, kaj povedalo o Globočnikovih zaslugah, če sami pravite, da se je samo povpraševalo po ojih ? No, tudi nekaj pozitivnega se je „pravilo" po Idriji, kakor pišete, a da le-to govorico Vi, »Slovenčeva" gospoda, v svojem javnem listu beležite, to je Vaša največja sramota! „Da, pravilo se je celo, da je dr. Ferjančiča minister poljedelstva z opazko zavrnil, ko je govoril poslaaec Ferjančič radi delavskih plač, čeg, kaj govorite o tem, vsaj je to že dogaaua stvar. Ko je stavil gospod dr. Ferjančič odo interpelacijo, bilo je mej mini-sterBtvom io rudniškim vodstvom že dogovorjeno o tej zadevi. Interpelacija dr. Ferjančičeva ni imela prav aobenega upliva pri uravnavanju delavskih plač. Tako se je govorilo." Kolikor besed, toliko debelih neresnici „Slovenec", ki jih v svet trosi, te neresnice, si znabiti misli: „Jaz ne morem nič za to, saj „tako se je govorilo". Mi pa pravimo, da pošten list ne objavlja govoric o rečeh, glede katerih je v javnusti že dokazano, da so bile takSne in takšne, a ne drugačne ! Kake korake je storil gospod Ferjančič za I injske delavce, to so svoje dni beležili javni listi, mej njimi tudi isti „Slovenec" in posebno je to razvidno iz stenogra-fičnih zapisnikov državnozborskih. Dne 10. decembra 1891. v 84. seji poslanske zbornice je imel gospod Ferjančič o delavskih zadevah v Idriji dolg govor, v katerem je temeljito opisoval revo rudniških delavcev, s podrobnimi številkami dokazoval njih neprimerno majhni zaslužek in konečno stavil resolucijo, obsegajočo pet oddelkov s pozivom, kaj naj ministeiratvo stori za boljše stanje delavcev. Naš list je priobčil ta govor, a še poprej je v državnozborskem poročilu konstatira! nastopno: .Resolucija se jo v z prejela . . . zajedno pa je prosil minister Falken-
hayn, da mu govornik posodi gradivo, katero mu je služilo v podlago govora." To je tedaj slovenskemu svetu znano že ukoru tri leta, sedaj pa, blagovoljni čitatelj, primerjaj to z onim, kar govoriči sobotni „Slovenec"! Uvidiš, da ta list infamno pretvarja znani in jasni dogodek, znano in jasno resnico! Gospod Ferjančič mu je poslal .popravek", v katerem tudi nič druzega ne poudarja, kakor staro istino, češ, da ni napravil .interpelacije", kakor trdi .Slovencev" članek, ampak da je govoril obširno in podrobno o predmetu, nadalje, da ga minister poljedelstva ni zavrnil z nobeno opazko, ampak je pazljivo poslušal njegov govor in, ko je Ferjančič izgovoril, pristopil k njemu ter si izprosil podatke za stvarno porabo b pripombo, da se Ferjančiču ni treba bati, da bi koga zaradi teb podatkov kaka odgovornost zadela, da je konečno na to Ferjančič poljedelskemu ministru podatke izročil, katere mu je vrnil čez par dni j." Dodati je temu še to, da je vzprejeta resolucija, ka-keršno je bil predlagal gospod Ferjančič, Šla na budgetni odsek v posvetovanje prihodnjega leta. A še predno se je to zgodilo, malo fasa po omenjenem govoru napadenega poslanca — z b o 1 j š a 1 o je ministeratvo plače rudniškim delavcem! Veleti tega je budgetni odsek za 1. 1892 na podlagi resolucije Ferjančičeve prosil le še nadaljnjega zboljšanja za delavce. — Če je pa vse to javno dokazano, kaj saj si mislimo o .Slovenci", ki je I. 1891 sam v telegramu, potem v državnozborskem poročilu piBal o tem Ferjančičevem nastopu in priobčil celo ves njegov govor, ki pa sedaj z razprostrtimi črkami naznanja: .Interpelacija (!) dr. Ferjančičeva ni imela prav nobenega vpliva pri uravnavanju delavskih plač." Seveda: „Tako se je govorilo. To smo zvedeli od državnih poslancev samih." Resen list pa take govorice verjeti ne sme, če je sam poprej pravo resnico poročal bil ali se o njej lahko hitro prepriča, in — dostojen list bode dvakrat in trikrat preibkal tako govorico, predno bode proti poslancu vrgel sumnivo vprašasje: „AH so vse imenovane (Ferjančičeve) zasluge le pavje perje?"
Na čistem smo torej s .Slovenčevlmi" vprašanji glede gospoda pl Globočnika, na drugi strani
pa tudi z znanimi dejanji gospoda Ferjančiča! „Temu poslancu — poroča nadalje „Slovenec" — so v Idriji izročili upokojeni pazniki prošnjo, naj jim izpo-Bluje pri ministerstvu tako zboljšanje, kakeršno bo dobili aktivni pazniki. Izročili so jo njemu v nadi, da se tudi zanje tako uspešno potegne in jim pomaga, kakor je delavcu-trpinu. V roko svojega zaBtopnika prošnje niso izročili, ker ne pričakujejo od njega pomoči, saj nastopa jedino dr. Ferjančič z dovoljno odločnostjo v sedanjih razmerah". Kar je tu pisano, to utegne resnično biti! Saj nam je tudi znano, da Idrijci dan na dan prihajajo k gospodu Ferjančiču alt osebno ali pa v pismih, s prošnjami in b podatki, da bi se v državnem zboru potegnil za njih težnje. In iz tega je pač tudi izvajati treba, da imajo vanj največje zaupanje. A — nečuveno — tudi to „Slovenca" v oči tO Je, da gre ter zlovoljnim znamenom povprašuje: „Kako bode neki zastopal proti-ttoalicijski poslanec prošnjo pri koalicijskem miniBterstvu, od katerega se je ločil ?" Na tako nesmiselno vprašanje je najbolje hrbet obrniti. Ven-der pa potrpežljivo povejmo še jedno! Idrijski delavci poznajo oba dva, gospoda pl. Globočnika in gospoda dr. Ferjančiča iz njiju dosedanjega nastopa: oni ni ničesar storil rš, nje, ta pa bo je rad trudil in tudi nekaj dosegel; ta je pokazal voljo in zmožnost, oni ni pokazal niti volje niti zmožnosti. Naravno je torej, da se delavci obračajo na gospoda Ferjančiča, zato pa je grdo, odvračati jih od moža, ki je zanje poln najboljše volje, a najgrše je, s splošnim na-rodno-političnim stališčem poslančevim pobijati to Bpecijalno, gospodarsko, človekoljubivo vprašanje. S tem se nemogoče koristi rudniškim delavcem, — in delavci naj si zapomnijo to početje Ferjančičevih nasprotnikov!
Menda ni treba naposled mnogo poudarjati, kam .pes taco moli" v članku .Stovenčevem". Namen je jasen: povzdigniti gospoda pl. Globočnika, pa ponižati gospoda Ferjančiča, čegar ugled osobito v Idriji bolj raste, nego je nekaterim ljubo! Ne da se pa povedati, kako je Bmešno prispodobljati jednoga z drugim v parlamentarnem našem življenji! Utemeljevali tega ne bomo, ker ni prav nič treba in ker tudi ne maramo kritikovati lastnotitij gosp. pl.  Globočnika,  čegar  osebna  čast nam je vrhu
LISTEK.
Dom družbe sv. Mohorja v Celovci.
Opisal Vatroalav U o 1 z.
Dična naša družba sv. Mohorja, kateri glede ogromne množine članov v razmerji s toli maloštevilnim narodom pač menda ni primere v vsej Evropi, razvija se kaj čudovito ter napreduje z orjaškimi koraki, tako, da ima letos Že nad 66.000 plačujočih udov. In ker vsak posamičen družbenik dobi po pet, šest knjig, izračunimo lehko, rekel bi, neverjetno vsoto iztisov, kateri se razpošiljajo vsako leto mej naše ljudstvo. Lani n. pr. je izdal ta naš najplodo-vitejši literarni zavod svoje knjige v 341 388ih izvodih in v teku 42ih let svojega delovanja vkupaj 4,794.881 komadov obsežnih knjig. Ni čudo torej, da je društveni tiskarni, ki ima na leto proizvesti toli nepregledno množino tiskarskega dela, prostor v dosedanji nje hiši postal naposled pretesen in da je upravni odbor družbe moral misliti na to, da ji omisli nov, prostran ter modernim zahtevam ustrezajoč dom. Toda to ni bila baš lahka naloga; kajti
poleg velikanskih stroškov, katere si je nakopal z zidanjem nove hiše, moral je zvladati i vse raznovrstne spletke in zapreke zbok prikladnega stavbišča ter prebiti dolgotrajne borbe s pristojno politično oblastjo, katera bo je ustavljala takorekoč „z nogami in rokami" tej prepotrebni zgradbi. No, vrli odbor prečastite naše družba je konečno ipak zmagal in novi nje dom, katerega so danes blagoslovili, dviga se ponosno na odličnem prostoru mesta Celovškega.
Novovzgrajeni dom družbe sv. Mohorja v Celovci stoji v tako imenovanem Vitrinjskem obmestji, z glavnim pročeljem proti jugu obrnjen, dočim se mu postranska krila razprostirata na sapad in iztok po „šolaki" in .voiašniški ulici".
Pripravljanje stavbišča za novi nje dom stalo je našo družbo mnogo truda in stroškov. Na istem mestu namreč, kjer se zdaj vzdiguje to monumentalno poslopje, bil je poprej obmestni kanal io tega je družba sv. Mohorja — da bi ji mestni magistrat pozneje kedaj ne mogel več nagajati — dala preložiti na svoje stroške. In ti so iznašali neki debelih osem — tisočakov! Ko pa je mestno stara-šinBtvo videlo, da je vztrajni odbor premagal i to evlro, podarilo je družbi isti prostor nad premeščenim
kaualom, na katerem je zdaj ličen vrt. Za ta bvoj dar pa bo milostivi mestni očetje zahtevali, da se mora za eventuvalni napis v slovenščini napraviti jednakomeren nemški prevod, čemur pa se je previdni odbor izognil s tem, da je opustil vsakeršen naslov na družbinem poslopji.
Na toli težavno pridobljenem zemljišču postavila se je torej prekrasna hiša, katera poveličuje kaj izdatno lepoto dotičnega Celovškega obmestja.
Hiša je dvonadstropna ter ima po vsem svojem obsegu 94.98 m dolgosti (glavno pročelje 41.90 m, postranska oddelka pa 29.50/» odnosno 23 50 m); visoka pa je od tiU do kapa 15 »i. Spredaj je 12 oken, ob straneh pa 10 ali 8. Pritlična okna so zgorej okrogla, ločnata, ter merijo 2 60 -f 1.20 m, v gorenjih dveh nadstropjih pa ista Štirioglata, katerih obseg je 2.20 + 1.20 m.
Naštevši površno te stavbinBke podatke, oglejmo si našo zgradbo najprej od zunaj, potem pa stopimo v nje notranje prostore.
Zidan je ta prekrasni družbin dom v ukusnem sorazmerji širokosti z njega višino, ter napravlja na ogledovalca blagodejen utis ugodnosti, katero bodo uživali v njem bodoči prebivilci.   V tem pogledu
tega Se posebe sveta. On tam je preverjen, da ne ■odi na tako polje, kamor ga je potisnila proti njegovi volji strankarska strast. Tako vanj nam je on ■am prej in slej izrecno naglašal velikokrat, — seveda v srce mu ne vidimo. Ker so ga pa jeden-krat potisnili v državni sbor, tedaj mu hočejo oprtati slepih zaslug na račun drugega, zaslug, o katerih bode sam rad pripozsal, da jih sina, ker jih sploh imeti se more. In če je žalostno, da se je mož, ki je sicer čestivreden, silil v stvari, za katere nima najmanjšega poklica, je Se posebe žalostno, da se potem sumniči in napada drngi mož, ki opravlja nujno delo namesto izvoljenega, a ne poklicanega! U ver jeni pa smo, da, kakor Idrijskim delavcem, odpro se tudi drugim vsem sploh oči, ki bodo tudi našle pravih narodnih delavcev.
Državni zbor.
Na Dunaji, 25. aprila.
V današnji seji sta bila samo dva znamenita govora. Kronawetter, stoječ na ataliSči popolne ločitve države od cerkve, je zagovarjal svoje nazore, Sae8s pa je razlagal levičarsko stališče glede ljudske šole.
Začetkom seje predloži trgovinski minister zakonski načrt o nakupu nekaterih poštnih in brzojavnih poslopij, mej drugimi poslopja v Celji, potem pa se nadaljuje specijalna razprava o proračunu na-učnega ministerstva. Prvi govori poBl. dr. Krona-vretter. Obžaluje, da imamo v Avstriji še ministra za bogočastje, ko vender država na to nima ingerencije. Tudi na upravo premoženja pasamnih kon-fesij nima vlada upliva. Ce subvencionira država verski zaklad, morala bi tudi na njega upravo upli-vati. Govornik se potem sklicuje na svoj lanski predlog, naj se ta zahteva reši s posebnim zakonom, a tudi zunanji pravni odnošaji katoliške cerkve naj se zakonito urede. Končno razpravlja govornik o pristojbinah za posamna cerkvena opravila in graja, da imajo ljudje vedno več plačevati, kakor jim gre po zakonu ter izreka željo, naj bi se razmerje mej državo in cerkvijo tako uredilo, da bi druga z drugo ne bilo v nikaki zvezi. — Posl. K a ine r želi, naj bi tudi tisti katoliški posestniki, ki ne bivajo v občini, kjer imajo posestva, nosili občinske doklade. — Posl. Furkan se poteguje za uredbo dotacij pravoslavne duhovščine, posl. dr. Gregorčič pa razpravlja o reformi zakona glede kongrue in urgira izvraevalno naredbo k zakonu o zboljšanju dohodkov kanonikov in dignatarjev, na kar mu odgovori vladni zastopnik dr. Rittner, da se dotična naredba že tekom prihodnjih dnij razglasi. — Posl. Pastor se poteguje za definitivno zboljšanje kongrue. — Posl. Suess govori o raz merju mej vero in šolo. Šola ima nalogo, vzgojiti mladino □ ravno-versko in temu se nihče ne upira, boj gre le za sredstva, s katerimi se naj to doseže. Govornik se poteguje za sedanjo šolo in je začuden, da se je govorilo o administrativnih prenaredbah v nasprotnem zmislu. Glede protižidovakega gibanja pravi, da je v zadnjih letih prekoračilo meje drž. osnovnih zakonov in meje človeške pravičnosti ter se postavilo v nasprotje z vsebino kristijanske vere. Govornik želi, da bi tudi uasprotniki sedanje ljudake šole spoštovali argumente liberalcev in pravi, kakor
nasprotniki nečejo svojih načel zatajiti, tako tudi liberalci ne, ker so ti prepričani, da so ta načela merilo za stališče kake države mej civilizovanimi narodi. — Posl. dr. Fuchs polemizuje s drom. Kronawettrom in dokazuje, da ni verski zaklad državi ničesar dolžan.
Zbornica vzprejme potem v raspravi stoječe proračunske točke ia začne rasprsvo o točki Bvisoke Sole".
Prvi govornik, posl. dr. Schlesinger, dokazuje, da se narodna ekonomija na visokih Šolah uči po načelih veletrgovcev in želi, da se nastavijo neodvisni profesorji nasprotnega mnenja. Tudi za naravoslovne predmete naj se ustanove take opozicijske profesure. Vseučilišča so Že napolnjena židovskega duha, ker so profesorji večinoma židje.
Govorili so Se poslanci Widersperg, Bla-žek, grof StUrgkh in Tekly, potem se je razprava ustavila, seja pa po čitanji nekaterih interpelacij zaključila.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 26. aprila. JPrepir v koaliciji. Koaliranci se neprestano prepirajo in so jedini in solidarni le tedaj, kadar treba zavračati želje slovanskih narodov. Kadar gre za kako drugo vprašanje, si nasprotujejo na vso moč in pri takih prilikah se vselej pokaže, kako puhle fraze so trditve »da je etični moment združil velike stranke" in da „koalicija nima samo negativnega, ampak pozitiven program". To se je videlo pri volilni reformi, pri razpravi o Schoibornovem ukszu glede konfiskacijske prakse in pri šolski debati, ki pa še ni prikipela do viška. Klerikalci, Poljaki in židovski liberalci niso bili glede šolskega vprašanja nikdar jedini. Te dni bi bil VBled Treuinfelsovega oziroma ministrovega govora zopet nastal razpor. Madevski se je bil potegnil za sedauji ljudskošolski zakon. Prikupil se je s tem sicer levičarjem, ob jednem pa razkačil konservativce. Kak utis je naredil njegov govor, je videl iz klerikalnih listov. Da bi jih potolažil, obljubil jim je poročevalec Pininski, gotovo ne brez ministrovega privoljenje, da se bode njihovim željam ustreglo administrativnim potem. Klerikalci so to vzeli z zadoščenjem na znanje. Da je bila obljuba reina, svedoči to, da se je baron Morsev že posvetoval z Madevakim is z Windiscbgraetzem, vsled česar so zopet liberalci razjarjeni, ker se nečejo ni za las umakniti s svojega stališča, kakor priča Suessov včerajšnji govor. Stvar pa še ni poravnana, ampak pride pri razpravi o ljudskem šolstvu zopet na vrsto, česar se smemo le veseliti, ker bi polemika mej Beerom in Morseyem le poostrila obstoječe nasprot-stvo mej koaliranci.
Gospodska zbornica proti poslanski zbornici.
S pomočjo slovanske opozicije in zoper nemške levičarje obveljal je bil pred kratkim zakon o trgovini na obroke. Privrženci manchesterstva so se vsled tega obrnili na gospodsko zbornico in jo prosili, saj tega zakona ne odobri. Kakor se kaže, jim misli gospodska zbornica res ustreči. Vsaj govori se, da se čistokrvni liberalec Czedik močno za to poteguje, da bi se ali res zakon zavrgel ali pa da bi se vsaj premenile najvažnejše njegove določbe. Pravosodni minister hoče baje to svoje dete rešiti s grožnjo, da odstopi. Čuden prizor! Naša gospodska zbornica, ki je doslej veljala kot jako konservativna in na-i sprotna manchesterskim gospodarskim načelom, na-
uplivajo zlasti prostrana okna s takozvanimi zrcalnimi šipami, skozi katera prihaja v hišo obilna svetloba — prvi pogoj prijaznega in zdravega stanovanja. Kad razsežnim vhodom je masivno izzidan štirioglat pomol (balkon), ki ima v vsakem nadstropji hiše po jedno široko okno. Na vrhu balkona dviga se iznad strehe kamenit nadzidek v baročnem slogu z dolbino. V njej bi po prvotnem načrtu imel stati kip sv. Mohorja in Fortunata, pa ker se je pogajanje z domačim podobarjem razbilo, nadomestili bo omenjeni kip z mozajik sliko istih svetnikov, katero je izvršil nek Albert Neuhauser iz Inomosta. Okna vsega poslopja objempjo plastični okviri s trikotnimi strešicami, žal, da so taisti v drugem nadstropji, v razmerji z dolenjimi nekoliko preplitvi, kakor tudi so podkapni okrajki zgoraj okolo nekam preozki, VBled česar je gorenji del hiše, kako bi že rekel, preoskromen, premalo impozanten. Krita je hiša z moderno, skladno opeko; nad streho se vzpenjajo okrogloslemnata okna . . .
Hiša je vzgrajena na solidnem kamenem podstavku z obrobki od medlo-rudečkaBtega marmorja. Pobarvana je s svetlo-rumenkastim zelenilom, katero daje rezki nje plastiki nekakšen mil izraz. Skratka: novi dom družbe sv. Mohorja v Celovci je povsem
veličasten ter vsekakor dostojen simbol plodonosnega delovanja tega nedosežnega slovstvenega zavoda slovenskega.
In v blagodejnem razmerji z vnanjostjo urejeni so i njega notranji prostori — o tem se prepričamo takoj pri vstopu v vežo. Ondu nas vzprej-mejo jasno marmorovani zidovi z vitkimi pilastri, noseči banjasti svod na traverzih. In po tleh se nam prostira pisani tlak iz raznobojnih cementnih ploščic sestavljen. Stopivše v prostrane sobane pritličja, oblije nas bujna svetloba skoz visoka ondotna okna, da bo kar zavzamemo ter presenečeni stopamo naprej. Tu na desno, takoj pri vhodu je velika soba za upravitelja (faktorja) tiskarne; potem sta dve sobi za Btavce, dalje nnprej dvorana za tiskarske stroje in za taisto shramba za papir. Na oni (levi) strani pri vratih je soba za ravnateljevo pisarno, in od ondot naprej vse okolo po celem zapadnem krilu hiše je petero prostornih soban za knjigoveznico.
In v gorenjih prostorih, kamor vedejo kamenite stopnjice z lično Železno ograjo gori do podstrešja, porazvrščeno je v vsakem nadstropji po četvero stanovanj, obsegajočih po tri sobe, kabinet, kuhinjo, shrambo in alkoven (majhno sobo za služkinjo.)   In spredaj ob stopnjicah je pri vsakem
merava zatajiti svojo preteklost is se potegniti za prosto trgovino, Židom na korist, velikanski masi kupujočega prebivalstva pa na škodo. Tega bi gotovo se bil sibče pričakoval.
Obrtni odsek. Predvčerajšnjim nadaljeval je obrtni odsek obravnave glede uredbe nedeljskega počitka. Poslanec Ezaer je predlagal resolucijo, s katero se pozivlje vlada, da zakonitim potem načeloma uredi to stvar ia se izrekel, da naj bodo počitka deležni tudi trafikantje in kolektantje ter da naj bodo ob nedeljah zaprte tudi žgaoiarije. Po daljši debati je odsek Ezaerjevo resolucijo, nekoliko popolnjeno odobril in izrekel željo, nsj bi dotični zakon prišel še v tekočem zaaedanju pred zbornico, in sicer po razpravi v centralnem vodstvu trgovinskega ministerstva.
Štrajki,
Konflikt mej delodajalci in delavci na Dunaji rase čedalje bolj in je postal prav nevaren. Podoba r s k i mojstri so kaznovali štrajkujoče pomočnike s tem, da ne vzamejo nobenega na delo, dokler ne prekličejo bojkota, izrečenega proti nekaterim mojstrom. — Mizarski mojstri so tudi odbili zahteve štrajkujočih mizarskih pomočnikov, naj se uvede osemurni delavnik in minimalna mezda, ter so jim zagrozili, da ne vzamejo nobenega na delo, če bi se kak mojster z njihove strani bojkotiral. — Največje nevarnosti pa je, da so se razbila pogajanja mej stavbenimi mojstri in njihovimi delavci. Slednjih je nad 50.000 in določili so že, da začnejo štrajk dne 30. t. m.
Viiaiije države.
Srbske stranke. Zadnji čas se mnogo govori o pogajanjih mej rsdikalno stranko in za Risttćem stoječo liberalno frakcijo. Te dni se je sicer poročalo, da so se pogajanja razbila, sedaj pa se zopet javlja, da se je doseglo neko porazumljenje, na čigar podlagi bodo radikalci in Ristićevi liberalci solidarno postopali proti vladi in delovali na to, da zapusti Milan Srbijo Francoska zbornica
V nedeljo se je zopet sešla francoska zbornica. Zasedanje utegne postati pomembno ne samo za usodo sedanje vlade, ampak tudi za usodo predsednika Carnota. Radikalci is takozvani „rallies" se pogajajo, da bi volili predsednikom Gavaignaca. če se zjedinijo na to, premenil se bode tudi položaj vlade, ker bodo solidarno postopali pri raznih važnih vprašanjih, ki pridejo v kratkem na vrsto. Ministerstvo upa, da se ta zveza ne posreči, in da bi radikalce in konservativce razdvojilo, hoče spraviti nekaj cerkvenopolitičnih zadev na dnevni red.
Domače stvari.
— (Zopet Peter Končni k.) „Sii Isteirische Post" piše: Gimnazijski ravnatelj Peter Končnik v Cel ji rekel je na konferenciji učiteljskega osobja, govoreč o Windbichlerjevem konkubinatu in ome-nivši, da ta razgovor ni uradna tajnost, da žive duhovniki ravno tako s svojimi kuharicami. Uvažuje se kazensko postopanje proti Končniku eventuvelno disciplinarna pritožba pri naučnem ministerstvu radi tega nečuvenoga razžaljenja katoliške duhovščine.
— (Osobne vesti.) Deželni odbor kranjski imenoval je na mesto umrlega Leopolda Skubica sedanjega župana v črnomlji g. Ivana Schvvei-gerja članom tamošnjega okrajnega Šolskega sveta. — Prstav pomožnih uradov dež. fin. vodstva v Gradci z naslovom vodje g. Vaclav Neužil dobil je zlati križec za zasluge.
stanovanju vhodna soba. Posamične Bobe so po 5 65 X 5.65 m nekatere i po 6 35 X 6 15 m in saloni na desnem krilu imajo po 11 20 m dolžine. Vsako stanovanje ima svoj vodovod ter na dvorišči svoj balkon. V pritličji bo tla obložena z mecesno-vimi deskami, v gorenjih sobah pa s bukovimi parketi. Sobe so vse poslikane in sicer vsaka drugače; zlasti bo prijazni saloni na južnoiztočni strani, iz katerih je prekrasen razgled po vsem celovškem polji in na planine od košato gozdnega Pohorja po dolgi vrsti slikovitih Karavank tja gori okrog do širokoplečega Dobrača. . . .
V podzemlji bo prostorne kleti, in zadaj za glavnim, novim poslopjem stoji še stara hiša, v kateri so tudi zasobna stanovanja. Ia mej obema hišama je svetlo dvorišče, ter ima novi družbin dom tudi jako prostorno in jasno podstrešje.
Pred novo hišo, ob vratih na desno in levo sta polukrožna vrtca z opečnatimi podzidki opasana, na katerih so napeljane visoke železne ograje.
Vsa zgradba in oprava dičnega doma naše velezaslužne družbe stane bojda okolo 130.000 gld., ogromna svota, katera naj bi obrodila blagoslovljen sad presvete in omike na korist in v prospeh ter napredek milega naroda slovenskega 1
— (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metod«.) Uredoigtvu našega lista so poslali: Is Zagorja ob Savi vesela družba 8 kron; darovali so jih gg. Anton, Rudolf, Nace, Franjo in Tomo v namen, Bnaj bi sv. brata Ciril in Metod prosila vsemogočnega, da bi tudi naše nasprotnike pripeljal na pravo pot." — Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
— (Za .Narodni do m") v Ljubljani poslal je uredništvu našega lista: Neimenovanec iz Knežaka 2 kroni (izgubljeno stavo). — Živiol
— (Iz seje deželnega šolskega sveta.) Ko se je vzelo na znanje poročilo zapisnikarja o nekaterih rešitvah, se je dovolilo, da se razširi jeduo-razrednica v Lienfeldu na Kočevskem v dvorazred nico. Kot Šolski kraj za novo jednorazredno šolo za 10 bližnjih vaaij se je določil Zalog ob Savi. Imenovani so bili: Nadučiteljem na deški ljudski šoli v K ran j i dosedanji učitelj na tej šoli g. Ivan Pez-dič, učiteljem na isti soli g. Henrik Pod krajše k, učitelj v Radovljici (zdaj v Ljubljani kot namestnik), de£ učiteljem na ljudski šoli v Zagorji dosedanji začasni učitelj istotam g. Teodor Čampa in učiteljem na jednorazrednici v Št. Jakobu ob Savi g. Štefan Birk, učitelj v Zalogu pri Cerkljah. Rešilo se je še nekoliko disciplinarnih zadev in dovolilo nekaj denarnih podpor.
— (Konfiskacija.) Poslednja številka Oljske „Domovine" je bi« zaplenjena zaradi članka »Občinski odbor za mesto C*lje" in pa zaradi notice »Nerodnost pri c. kr. pustnem uradu v Calji". Uredništvo je uložilo pritožbo.
— (Okrajna bolniška blagajnica Ljubljanska) imela je sinoči občni zbor, kateremu je predsedoval blagajnicni načelnik g. Anton Klein. Predstavivši obrtnega komisarja g Šeška pozdravil je načelnik došle člane, ter mej drugim naznanil, da je vlada odobrila v lanskem občnem zboru sklenjeno premembo pravil. Blagajnik g. R. Branke poročal je o delovanji v pretečenem letu. Oe ravno se je na novo osnovala zadruga kovinskih obrtnikov, ter je vsled t-g* odpalo 98 članov, se je število članov bolniške blagajne vendar znatno pomnožilo; koncem leta bilo je pri blagajni upisanih 3845 članov in 669 delodajalcev. Bolnikov bilo je zglašenih 1062, od katerih jih je 31 umrlo. Dohodki blagajnicni znašali so 26.872 gld. 84 kr., troški pa 18 741 gld. 54 kr., ter je ostalo za rezervni zaklad 8181 gld. 33 kr. Premoženje bolniške blagajnice iznašalo je koncem pretečenega leta 9.313 gld. 71 kr. Občni zbor vzel je poročilo odo-bruje na znanje. Potem so se vršile volitve. V nad-zorovalni odbor volili so delodajalci gg.: L. Kostelca in J. Jeločoika, delojemalci gg.: Blaži, Grilca, Korene in Štrajnarja; v razsodišče bili so izvoljeni in sicer od delodajalcev gg. : notar Plantan in pekovski mojster Zalaznik, od delojemalcev gg.: Avgust Krem-žar, Oto Pelan in Ivan Zorman; slednjič bila sta kot namestnika v blagajniškem nafielništvu izvoljena gg.: Avgust Weber in Fran Sirk. Ker je bil s tem dnevni red končan, zakliučil je načelnik občni zbor.
— (Olepšanje Resljeve ceste.) Podrtija, ki se nahaja na bivšem Jaleoovem, sedaj mestnem posestvu, pač Resljevi costi, ob kateri se nahaja že precej prav lepih zgradeb, ni v kras, in vsakdor, komur je olepšanje našega mesta pri srcu, goji željo, da bi se ta podrtija kmalu odstranila. Kakor ae nam poroča, utegne se ta želja vender le v kratkem izpolniti. Srednji del bivšega Jalenovega posestva kupil je gospod dr. Gregorič, ki bode tam še letos začel graditi jednooadstropno hišo, okolo katere se bode nahajal lepo ograjen vrt; na gornjem delu zidal bode menda gospod Kocmur, ki bo že pogaja z mestno občino glede nakupa, a kakor slišimo, oglašajo ae kupci tudi že za spodaji, ob sv. Petra cesti ležeči del omenjenega posestva, mej drugimi Btavbinski mojster gospod Tre o, ki bi rad čim preje začel zidati. Ker bodo vse tri nove stavbe morale imeti lepo ograjeno vrtiče, dobil bo tudi ta del Rualjeve ceste menda v kratkem prajaznejše lice.
— (Okolično karto Ljubljane) je izdala kranjska aekcija Nemško - avstrijskega planinskega druitva. Na karti so zaznamovane vse markirane poti v ljubljanski okolici. Izdelal jo je (1: 75.000) prav lično vojaško-zemljepisni zavod in bode ta karta turistom gotovo dobro služila. Naši Nemci pa so vpeljali na njej novo ime .Hirtenberg", mesto znanega Jeterbenka, a drugih napačnih imen na pc »Cirnovec" mesto Cornovec, se jim ni sdelo vredno popraviti.
— (Dolenjska železnica.) Jutri bode vozil na progi od Grosuplja do Novega Mesta komisijski vlak, s katerim se bodo vozili tudi člani upravnega odbora dolejskih železnic. — Generalno nadzorstvo avstrijskih želtznic je dovolilo podjetnikoma Hoffmana in Nicoletti v Novem Mestu, da smeta začasno rabiti lokomotive za prevažanje gramoza na progi XI. stavbinskega oddelka.
— (C. kr. ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic) javlja, da se bode k janu-varski izdaji 1894- glavnega tarifa za blago c. kr. avstrijskih državnih Železnic uvel dodatek IV., ki zadobi veljavo z dnem 1. maja t. 1.
— (Iz Št. Vida nad Ljubljano) se nam piše: Pri nas je letos toliko hroščev, da bi si človek na večer skoraj na cesto in polje ne upal; kar v glavo se zaletavajo. A pokončujemo jih pa tudi pridno. Dozdaj so jih naši otroci prinesli vodji šole že do 300 tisoč t. j. dobrih 6x/i bi. To je ogromno število za ta čas in gotovo jih bodo še trikrat toliko ugonobili, če bodo prizadeti faktorji z denarjem podprli otroško pridnost.
— (IzŠt. Petra na Krasu) se nam piše: Pred jednim mesecem sta zginila posestniku J. S. v Vižmarjih pri Ljubljani dva konja iz hleva. Vse prizadevanje in povpraševanje po konjih je bilo brez uspeha. Pretečeui teden pa je dobilo tukajšnje orožn štvo v Vižmarjih ukradena konja pri nekem kmetu na Juršicah v neki samotni vasi na Pivki. Kmet, kateri je 300 gld. cenjena konja za 30 gld. od ciganov kupil, moral je rad ali nerad konja pravemu gospodarju brez vsega povračila izročiti. Zapisal pa si je v svoj dnevnik, da od ciganov konj ne bode več kupoval. Pravi gospodar pa bode vedno hvaležen marljivim tukajšnjim orožnikom.
— (Prvi roj) je imel dne 24. aprila Gaš-par Palovšnek iz Podgore, fara Begunje na Gorenjskem
— (Prodaja stare vojašnice v Novem Mestu.) Vsled razglasa finančne direkcije je na prodaj stara vojašnica v Novem Mestu s pripadajočim zemljiščem za 25-100 gld. in smodniški stolp za 50 gld. Poslopje bi bilo posebno za prezi-danje v tovarno prav pripravno, ker ima vodno moč tik poslopja in je okolu poslopja mnogo pripadajočega sveta.
— (Veselica pevskega društva v Št ur j i) dne 22 t. m. obnesla se je nad vse pričakovanje dobro. Posamezne točke izvajale bo se izvrstno. Navdušenost občinstva dosegla je vrhunec pri opereti »TičnikV Udeležba bila je ogromna iz cele vipavske doline. Ker niso vsi došleci dobili prostora, ponovi se opereta in ves vzpored v nedeljo dne 29. t. m Četi dohodek je namenjen družbi bv. Cirila in Metoda. Kdor ni bil navzoč pri predstavi, naj gotovo pride, zagotovljen mu je za naše kraje izreden umetniški užitek.
— (Himen.) V Cel|i se je zaročil g. dr. Ra-doslav Pipuš, odvetniški kandidat, z gospodično Hedvigo Krušičevo iz Celja. Čestitamo!
— (Prememba posesti.) Gosp. dr. Ludo-vik Filipič, odvetnik v Olji, je kupil hišo g. Val. Rušnika v Celji v Hermanovi ulici.
— ( I) u n a j s k h „Slovenija".) Piše se nam z Dunaja: Petdeset tečajev je minulo od onega za slovensko razumništvo toli važnega trenutka, ko ai je osnovala v daljnem Dunaji učeča se velikošolska mladež Bvoje središče, akad. društvo »Slovenijo". Veselje nas navdaja daneB, ko zremo nazaj na dolgo vrato srečno prestanih momentov, žalostnih in veselih, ko vidimo, da je gojilo to društvo vedno idejale, s katerimi ae naš narod s polnim pravom ponaša; jionosni smo, da je bilo naše društvo vedno ono Bred.šče, ki je vzgojilo milemu nam narodu celo vrsto narodno - zavednih mož, prvoborilcev za našo pošteno stvar, mož, ki so nam v pravo diko in ponos. — V proslavo tega tako važnega osuutka prvega slovenskega akad. društva priredi „Slovenija" na večer dne 5. majnika kornera v prostorih »Dun. Ressource" in prihodnji dan izlet v Neuwaidegg. — Gotovo bomo imeli čast in veselo dolžnost pozdraviti v svoji sredi svoje bivše tovariše, slovensko razumništvo, in v tej prijetni nadi kličemo: »Na veselo svidenje dne 5. majnika!"
			
		Slovenci ln Slovenke! ne z&blte i družbe sv. Cirila in Metoda! K A	
			
			
Razne vesti.
* (Slovanske novosti.) Kakor ae poroča iz Peterburga, bode odšla v kratkem ruska ekspedicija v centralno Azijo, da prouči vprašanje paro-brodaratva na Amu-Dariji. — Za spomenik, ki ga hote postaviti Bolgari pokojnemu knezu Aleksandru v Sofiji, ae je nabrala že precejšnja vsota. Prvotno bilo je nameravano, da se odkrije spomenik dne 19. novembra 1895. I., ko bode deset let, od kar so Bolgari zmagali v bitki pri Slivnici. Še letos se bode menda razpisal natečaj za načrte spomenika. — Smetanova »Prodana nevesta" se poje z jako dobrim uspehom v madjarskem prevodu K. Abra-nyi-ja v kraljevski operi v Budimpešti, ter se občinstvo živo zanima zanjo. Tudi „Hubička" ae bode bržkone uvrstila mej repertoir Poštanske opere. — Češka akademija cesarja Franc Jožefa za vednosti, slovstvo in umetnost je poleg zadnjič omenjenih daril razpisala še dva darila po 300 in 200 gld. za manjše muzikalne skladbe in sicer orkestralno ali pa za zbor s sprem-Ijevanjem orkestra.
* (Doktorica filozofije.) Hči pokojnega vseučil šuega profesorja v L'pakem dr. J. Miukvv tza, gospodična Marija Minkvritz ie naredila na tilozo-fični f-ikulteti vseučilišča v Curihu doktorski izpit „magna cum laude-.
* (Visoka starost) V Trikali na Grškem je umrl nedavno star pop, ki je dosegel redko starost 120 let. Živel je vedno jako zmerno in spal večinoma na proBtera. Vina in opornih pijač ni pil, tudi tobaka ni kadil in le redkokdaj je užil meso. Hranil se je s sočivjem, zelenjavo in kruhom. Bolan ni bil nikdar, le poslednja teta zapustil ga je spomin. Kot duhovnik deloval je 99 let.
Knjitovnost.
— Najnavadnajše jezikovne napake učencev ptujskega okrajnega glavarstva in kako je naj učitelj iztrebi. Govoril dne 7. avgusta 1893. pri uradni učiteljski konferenciji v Ptuji Anton K ob i, učitelj v Sred šči. (Ponatis iz popotnika za leto 1894) V Mariboru 1894. Samozaložba. — Tisk tiskarne sv. Cirila. Ta brošurica ima namen, opozoriti učitelje v ptujskem okraju na jezikovne hibe oodotnega prebivalstva, da bi je legije iztrebili, a tudi jezikoslovci najdejo v njej marsikaj za poznavanje ptujskega narečja zanimivega. Spisek je spretno in pregledno sestavljen in bodi toplo priporočen.
— »Vienac" ima v št. 16. to-le vsebino: Igra sliepoga miŠa, zložil Plotianus Knphisophon ; — Radmilov ć, povest, spisal Ksaver Šandur Gjalski; U koljevku svoga kumčeta, zložil Silvije Str. Kranjčevih; — August Šenoa kao pisac feljetona, spisal V. Dukat; — Na Bobovačkim razvalinama, zložil Ivan Lepuš'ć; — Ivan Polikarp Severitan, Štbeni-čanin; — Januar, zložil Sergij; — Alfred de Mus-set, sjiisal Oskar pl. Salopek; — Listek. — Sliki: Pos'edaje pismo Petra Zrinjskoga; — Glinskij pred sudom bojara.
Celovec 2 H. aprila. Včerajšnji shod slovenskega političnega in gospodarskega društva je bil mnogoštevilno obiskan. Nastopilo je devet govornikov in sprejele so se razne resolucije. Zborovanje je trajalo nad štiri ure in se izvršilo v najlepšem redu. — Danes se je vršila ob mnogobrojni udeležbi vernega slovenskega ljudstva cerkvena slavnost blagoslov-Ijenja krasnega novega doma družbe svetega Mohorja. Slovesno peto sveto mašo daroval ob obilni asistenci prečastni gospod stolni kanonik Lambert Einspieler. Posebno sijajno se vršilo blagoslovljenje novega doma, katero je izvršil prečastni gospod stolni prost dr. Muller. Čestiti gospodje bogoslovci so pri tej priliki krasno peli. Živila slavna družba svetega Mohorja !
Podnart 26. aprila. Županstvo v Kropi je naznanilo okrajnemu glavarstvu v Radovljici, da odpuste Kropenski delodajalci v soboto, dne 28. t. m., vse delavce, ker imajo že preveč izdelanega blaga v zalogi. Mej delavci nastane vsled tega velika beda. Potrebna bo hitra pomoč.
Dunaj 26. aprila, Posl. Vašaty nasve-toval je v mladočeškem klubu, naj se predlaga zbornici, da toži pravosodnega ministra Schonborna, ker je dal dva v državnem zboru v češkem jeziku izrečena govora, natisnena v nNar. Listih", konfiskovati.
Dunaj 26. aprila. Avstrijska in ogerska vlada sta odklonili predloge avstro-ogerske banke glede obnovljenja bančnega privilegija.
London 26. aprila. Poslanska zbornica je vzprejela zakon, 8 katerim se za delavce v rudokopih določa osemurni delavnik.
Listnica uredništva.
Gos p. J. R. v L j.: Na Vale vprašanje, »zakaj ae v Ljubljani prezira §. 13. naredbe z dne 28. januvarja 1855 dri. zak. fit 26" Vam ne vemo odgovora. Obrnite se do visokega nadsodiftca v Gradci.
Umrli so v Miilftljttiil:
24. aprila: Ana Komat, krojačeva hči, 3 leta, Stre-liske nlice st. 11.
25. aprila: Jolef* Primožič, mizarjeva žena, 49 let, Grad Sce At. 8. — Marije Hvale, delavčeva hči, 9 mescev, Strelifik« ulice it. 11.
Meteorologično poročilo.
1	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebu	Mo-krina v mm.
j* E o. ee	7. zjutraj '2. popol. i), zvečer	735 5 m. 735-2 M, 735 3 mm.	7-8° C 18-4« C 120° C	al. vzb. si. jzh. al. vzb.	jasno obl. jasno	000 u.
Srednja temperatura 12*7°, za 2*4* nad normalom.
X3-u.x3.3j sisa, "borza.
doc 26 aprila t. 1.
Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 45 kr.
Skupni državni dolg ▼ srebra   .... 98 „ 30 ,
Avstrijska zlata renta....... 119 , 85 „
Avstrijska kronska renta 4° 0..... 97 „ 85 ,
Ogerska zlata renta 4°/0...... 119 , 35 ,
Ogerska kronska renta 40/0 ..... 95 „ 10 „
Avstro-ogerske bančne delnice   .... 1005 „ — n
Kreditne delnice......... 358 , 25 „
London vista........... 124 , hO ,
NemSki drž. bankovci za 100 mark   .   . 61 , 10 .
20 mark............ 1» , '22 ,
20 frankov........... 9 , 92 n
Italijanski bankovci........ 44 , 15 „
C. kr. cekini.......... 6 , 89 „
Une 25. aprila t. I.
4»/0 državne srečke iz 1. 1854 po 260 gld. 147 gld. 50 kr.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 ffld..   . 197 , 25 „
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. 127 n — „
Zemlj. obč. avstr. 4' au/„ zlati zast. listi    . 123 „ 20 _
Kreditne srečke po 100 gld...... 199 , 20 ,
Ljubljanske srečke........ 23 , 25 „
Rudolfu ve srečke po 10 gld...... 32 , 75 „
Akcije anglo-avBtr. banke po 200 gld. .   . 150 , 9i) n
Tramway-dru5t. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 283 „ 50 .
Papirnati rube 1 j......... 1 „ 3>i „
Dobra prodajalka
vsaj 24 let stara, ne vapre|iue titkoj pri .T. >lodio-u v Novi v »al pri Ittekeitu. (466—1)
Dobra šivilja
(458—2)       se išče za na dom.
Naslov   pove   npravnistvo  »Slovenskega Naroda".
V najem se da za dobo 3—6 let
eventuveluo tudi iz proste roke |»ro«la pod prav dobrimi pogoji (459-2)
mm V
liisa
a tremi sobami, kletjo za vino in za kisavo, poleg
katere je hlev za živino in stara meHiiica, vae v
prav dobrem stanju.  Rerlektantie blagovolijo naj se
obrniti na Irana ftnfttarlca V Črnomlji Št. 2.
Slami
bogato založen.o
skladišče
blaga %a damske obleke
Le van t/ne, Zephir, Plisse, batist, a jour blago, prikladno za bluze
blaga za obleke
gospode in dečke
po tiapiižrjifl ce/ia/l
pri
& Srobelnik
Glavni trg & 20.
Vzorci na xahtevanj« brezplačno i m poštnine prosto. (447—2)
Poštna naročila se točno izvršujejo.
(450-3)
poštna odpraviteljica
vuprejrae ■© takoj pri postnem uradu v lepem kraju na Doleujsteeni. — Ponudbe naj ae blagovolijo poslati pod „Doleatjako** upravnistvu   „Slovenskega Naroda".
Terrazzo-tlak
najelegantnejSi, najtrpežnejii in najcenejši nbkladek za tla v entre-jib, vežah, verandah, koridorih,  kuhinjah, jedilnih shrambah, kopeljih i. t. d. prevzuuia Dunajska tvrdka
H. Rella & Comp.
od 2 gld. navzgor za kvadratni meter.
Lanako leto sem tu tlakoval preko 1D00 metrov — vsak lahko vidi moje delo v novi zgradbi Bambergovl v Kolodvorskih ulicah itd.
Naročila v vsakem obsegu prevzema podvzatje ca stavbena dala Viljema Treo-ta, Marija Terezije oeata It. IO v LJubljani. v464—2)
Si i ovojon odfiodu 1» J^uS-{janc Afičant -uoctn- pri/a-tef/etn itt &nancctn pziozoni: 2 cBocjom!
(470) £t*pni& SCtanf^Aooot^Ai.
C. \\. glavno ravnateljstvo avstr. trt, železnic.
Izvod iz voznega reda
oćL 3.. ©IctoTora, 1893.
veljavae jra
Naetopno omenjeni prihajal U in odhajalnl eaal omaAenl io t *r*>dn}r+vrop*k*m run. Srednjeevropski in j« k rajnemu ćaau ▼ LJubljani aa a minuti naprej.
Odhod ls LJubljane (juž. kol).
Ob 1». uri 5 min. p* nori oiebni vlak ▼ Trbll, Pontabel, Heljak, Celovec, Franaenifeate, Iijubno, Dunaj, oaa Selathal v Aueaee, Iaohl, Omunilen, Solnograd, I-ionil-Oaitotn, Zeli na Jeaern, 8teyr, Lino, Hu-ilejeviue, Plaenj, Marijine Tare, Kger, Franoove Tare, Karlove Tare, Prago, OraJdan«, Dunaj Tia Amatettan.
Ob 7. uri OH min. tjttlrnj oaebni Tlak t Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Framenafeite, Ljubno, Dunaj, cea Selathal t 8elnograd, Dunaj via Amatetten.
Ob 11. uri tiO min. dopttludn« oeehni Tlak t Trbie, Pontabel, Heljak, OeloTeo, Franaentfeete, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. uri vo min popoludne oeebnl Tlak t Trhli, Beljak, Oeloveo, Bolnograd, Lend-Gaitein, Zeli na jeaeru, Inomoat, Bregnio, Ourih, Genavo, Paria, Line, Iaohl, liinlejovloo, Plaenj, Marijine Tava, Bger, Francove Tare, Karlove Tare, Prago, Draadane, Dunaj Tia Amatetten,
Prihod t LJubljano (jnž. kol.).
Ob 3. uri SO min. mfutmj oaebni Tlak a Dunaja Tla Amatetten, DraeV dan, Prage, FranooTih varov, Karlovih vaiov, Kgra, Marijinih varov, Planja, lludejovio, Solnograda, Linoa, Htovra, Iiohla, Omundena, Zella na jeaeru, Lend-Oaatelna, Ljubnega, Beljaka, Oelovoa, Franaenefeet«, Trbiaa.
Ob 11, uri «7 min. đopoiuđn* oaebni Tlak a Dunaja Tia Amatetten, Draidan. Prage, FranooTih varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, Solnograda, Iiohla, Omundena, Linoa, Stevra, Pariza, Genove, Curiha, Bregnloe, Zella na jeaern, Lend-Oaatelua, Ino-moata, Ljubnega, Oelovoa, Pontabla, Trbiia.
Ob «1. uri OS min. popoludne oiebni Tlak a Dunaja, LJubnege, Beljaka, OelOToa, Vranaenifeite, Pontabla, Trbiia.
Ob 9. uri X7 min. *t*c»r oiebni Tlak a Dnnaja, Ljubnega, Beljaka, Oa. lovca, Pontabla, Trbiia.
Odhod 1« LJubljana (juž. kol.).
Ob   3. uri US min. »JutnO     t Kočevje. „ 1M.   ,,   OO   „    opotudnm 9 n ,i   O.    ,,   10  ,,    Mveier      „ n
Prihod ▼ LJubljano (jut. kol.).
Ob «. uri IO min. ^futrnj      i* Kočevja. ,,   t.   „   O t   n    popoiudne „ „
9t *• m aa •»
Ob
Odhod ls LJubljana (dr«, kol).
7. uri 1* min. »JutniJ       t Kamnik. •    *•   a   Oa    „    popoludn« n „ a     S.   „   30     ,     mvrrrr „ „
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
cm   0. uri ai min. tjutmj       ia Kamnika. ■ n   14    n    dopoiudns „ „
,,    4.   ,,   vo    ,,     rtrrcr „ ,,
(4—93>
Dva učenca
sinova poštenih stariiev, 13—15 let stara, ▼■prejmeta* um Cm ko I v trgovino mešanega blaga pri Jonlpu ^epetuvcu v Idriji. (468—1)
Direktne naročb« elegantnega
ILilier^egasnknenegalilagai
aa eele obleke po nizki ceni. Člato volneni cheviot in gredasano tkanine (Kammgarne). Cela obleka za. gospode gld. 6.70. Vzorci ae pošiljajo, če ae nam posije znamka za 5 kr. Frau Itehvvald vinovi« zaloga sukne-nega blaga v Liberci (Reichenberg), Češko. (369—10)
DuringerjeT muzej
je jutri v petek zopet izključno le za dame in v nedeljo dne 29. t. m. zadnjikrat otvorjen. (4B7)
^•HaMavflavarlaTaTavHaTa^^
Popolna razprodaja.
Radi popolne opustitve trgovin« s špecerijskim blagom
J?\ ROJNIK
v Lsjubljani, na Križevniškem trgu &t. 8
bode od 2-1. aprila 1804 dalje
reelna razprodaja
in bodi visokospoAtovaaemu občinstvu ta izredno ugodna prilika v nakupovanje
špecerijskega in kolonij alnega blaga
po nižji ceni* nego Je Isnafiala laMtiaa troikovua ceua, uaj-
topleje priporočana. „ x.
* *   v * S spoštovanjem
(460—2)
■•^  NOVO! »
Kranjska vinopivnica
v Ljubljani, Slonova ulica štev. 52 toplo priporoča
namizno vino:
iKtrlJaiiCM rudečka8tega......liter po ^ I kr.
91 rudečega....... „     „ ,
belega
Ca rudečega .. belega
DOleiftjSitega CVlcka rudečkustega „ „      belega . .
3*
Specijalno vino:
* niirsilllderja rudečega
* SlstlJailCrJa belega   . .
* Kelciillkc (Hlesllii|r)
* Teranca rudečega .   . .
belega
Pivo:
liter po IO IO
49
Fino Havarako črno* iz občeznane pivarne Kundl (ustanovlj. 1658) bavarski bokal (!/, litra) 11 kr.
V množini nad 10 litrov, v steklenicah v hišo stavljen, ceneje
liter po 1 kr., nad 50 litrov po 2 kr., in zunaj mesta nezadavčeno
po 6 kr. JBaV Na debelo mnogo ceneje. ~^MI
tfeiST* Za pristnost vsako jamstvo. One m * saEiiamovaiie vrste so lz obče-znanega vino kletarstva kncajlnje Holtcnlolic.
NOVO
Izdajatelj in odgovorni ureduik: Josip No 11 i.
Laatuma in tisk .Narodne Tiskarne*.