Dr. FR. ZBAŠNIK:
Spomini na deda
j, ti moj dedek dragi, ikolikokrat se zmislim nate, kolikrat mi postane toplo pri srcu ob tvojem spo« minu in kako sem ti še vedno hvaležen za tvojo ljubezen, dasi je že več kot pol stoletja, odkar snivaš v tihi zemlji! Ni ga skoro dneva, da bi mi ne stopila tvoja podoba pred oči, da bi se ne spom-nil tistih lepih časov, ko so me objemale čez pas tvoje suhe roke, ko si me s pogledom, polnfrn ugodja, privijal1 nase! Živo mi je še vse to pred očtni, dasi mi življenje ni prizanašalo, dasi rae je hudo tepla usoda in me je doletelo marsikaj, kar bi mi moglo zabrisati spomine na preteklost. V istini sem pozabil na marsikaj, kar mi je bilo drago v mojem življenju, a nate nisem pozabil in ne pozabim do konca svojih dni!   —
Bil je moj dedek majhne, slabotne postave in meni se je zdel jako, jako star. Glava mu je klonila, ko je hodil, in trudni so mu bili koraki. V ustih je skoro vedno glevil cev svoje male pipice, pa naj je v tej že bilo kaj tobaka ali nič. Prižilgal si je pipo, ki rrnu je vsak čas ugasnila, še s kresilho gobo. Užigalice, ki so se v tistih časih pač tudi že po kmetih uveljavljale, so mu bile predrage. Mogoče mu tudi zaradi tega niso prijale, ker so razširjale' smrad po žveplu, dočim je goba, kadar je bila prižgana, prav prijetno dišala. Vsaj meni je bil njen vonj jako všeč. Dobro ustrojeno gobo in kresilni kamen je imel moj dedek baš tako kot pipo vedno s seboj. Ah, in kako spreten je bil, če je bilo treba kreinenu izvabiti iskro! Položil je košček gobe na kamen, udaril obenj z jeklenim hrbtiščem svojega noža od gori doli enkrat, dvakrat in že je goba tlela, že je razširjala tisti značilni vonfj. Jaz sem kaj rad dedka opazoval, kadar si je na ta način prižigal tobak, in tudi sam sem poizkušal, da bi ukresal ogenj^ pa ,se mi ni posrečilo. Pač pa sem pri teta tako nemilo zadel svoj palec, da so se ini od bole* čine oči zasolzile. Dedek me je tolažil, češ, da sem ^e premajhen za take stvari, da pa bom do tistikrat, ko bom kadil tobak, že še tudi jaz znal ravnati s kresilnim kamenom in kresilno gobo, kakor treba. Oj, ti dobri dedek, ti!...
Govoril moj dedek vobče ni mnogo. Najrajši je zrl predse v tla in kaj razmišljal. Z mano pa se je rad pomenkoval in vse mogoče mi je pravil. Naj.rajši pa o katki vojni! Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi ga fcil vprašal, če je bil vojak. Bržčas pa da ni bil, četudi bi se dalo na kaj takega baš zaradi tega sklepati. Res je tako md o vojnah pri^ povedoval, da marsičesa, o čemer mi je pravil, ni na Iastne oči videl, je jasno. Take stvari gredo pač od ust do ust.
238
Kakor je že navada pri preprostih ljudeh, je bil tudi on jako lahko« veren in smatral je za resnico stvari, ki se prav gotovo nis6 nikoli zgodile. Povedati je vedel zlasti mnogo o oni dollgoletni vojni, ki jo je imela avstrijska cesarica Marija Terezija s Prusi, oziroma njih kra« ljem Friderikom II. Ta vojna se je vršila seveda, še preden je bil on rojen. A da je zbujala glaisen odmev ,tudi v naših krajih, dokazuje baš to, da je živel spomin nanjo v našem narodu tudi še čez desetletja. »Prus, to ti je sam satan!« je pravilimoj dedek. »Basal je svoje topove z verigami in če je taka veriga priletela med ljudi, je trgala kot živ vrag!« — Jaz sem tistikrat kajpakda verjel, da se dado topovi tuidi z verigaimi nafeasati. In živo sem si predstavljal, kako se je taka iz topa izstreljena veriga liki goreča kača vila med vo|aki ter jih motila, da so padali kakor bilke pod koso. No, da bi le ne bilo nobenega hujšega monlnega orožja, kot so verige! Kaj bi bil pač moj dedlek rekel, če bi bil doživel svetovno vojno z vsemi njenimi grozotami! —
Njegovo pripovedovanje me često ni malo raziburilo. Časih sem vso noč sanjal o samih vojtiah. Zunaj je vihrala sapa, rneni pa se je zdelo, da prihaja šum od tod, ker maršira mimo naše hiše polk za polkom. Nepregledne čete vojaštva so videle moje oči, videle tudi, kako se je pričel boj, kako so padali ratvjenci, kako jepastajala borba bolj in bolj Ijuta. S skrajno napetostjo sem opazoival potek boja, dokler se ni pripetilo kaj, kar me je vznemirilo tako jako, da sem «e z divjim krikom zdramil iz mučnih sanj.
Dobro je pomnil moj deddk tiste čase, ko so bili Francozje pri nas. Iz tiste dobe mi je pripovedoval nastopni doživljaj: Nekega jutra na vse zgodaj' je prišel k njemu prijatelj njegov, 'sin imovitega kmeta in imlinarja, ter ga povabil, da naj gTe z njiin. Šla sta po ovinkih v Strmec, t. j. v,goro, ki se spenja ob južnovzhodni strani ribniške doline strmo proti nebu in prehaja na kočevski strani v tako zvani Frideri« kov gozd. Pod Strmceim je držala že tistikrat pot proti Kočevju, peveda ne taka, kot je sedanja in je bila speljana tudi mnoigo nižje kot ta. »Dospela sva,« ^tafko je pravil ded, »do precej debelega posekanega dtrevesa. Tam je moj tovariš razkopal listje, ki je bilo ob deblu nako« pičeno, in privlekel iz njega puško. Jaz sem se ustrašil, ker mi ni bil nič povedal, kam in po kaj greva. Šel sem z njim, ker sva bila velika prijatelija in niseim imel ra,vno nobenega drugega posla. »Kaj,pa boš?« ga -vprašam. »Precej zveš! Na ,to, vidiš, sem se že davno pripravl[jial!« Spodaj ob znožju Strmca sva zapazila krdelo francostkih vojakov. Ne vem1, ali so vsak dan tja prihajali ali pa so ibili tistikrat namenjeni kam napreji. »Pa vsaj ne inisliš streljati?« ga zopet vprašaim. »Mislim, misEm!« se zasmeje on. »Potem jaz ne ostanem tukaj!« — »Prepozno je!« odgovori oni. »Le lepo Jeizi in se (Skrij za deblo, pa (glej, da se ne vizidigneš prehitro! Zakaj ko ustreldm jaz, ustrele v»i oni, ki 90 .tam doli — razen enega — proti nama nazaj in če ne bova pazila, se prav
' ¦'.,. ;                                                                          .   m.
lahko zgodi, da naju zadene kaka krogla!« — Legla sva torej za ,deblo in imela sva samo toliko privzdignjeni glavi, da sva lahko videla skozi ;goščo Franooze. Moj prijateLj. nameri puško in reče: »Sveti križ božjii, zdaj!« V tistem trenutku 'je počilo in jaz sem dobro videl, kafleo se je povoljnik krdela, ki je bil na konju, izasukal in padel s konja. .V odgovor je počilo takoj morda dvajset ali še več pušk proti nama, a midva sva ibila že pravoča&no sikrila gltavi za deblo in nič se nama ni ,zgodilo. Šla isva potem isto pot^nazaj, kakoT sva bila prišla. Pre^ ganjal naju ni nihče, pa M bilo tudi vse eno, če bi naju bii, ker sva *e hitro izgubila v gošoavi.«
»Pa zakaj ga je ustrelil?« sem vprašal dedka, ker se mi je smilil ubogi Franooz.
»Kaj vemi! Rekli so, da so Francozi Jiiaši sovražniki. Pa niso bili. Je že tako na svetu! Človelk se je vedtio pobijal in se bo pobijal, dokler bo živel njegov rod!«
To, kar mi je d©d pTavil, se je res.zgodilo. Franco'z, ki je prišel ab tisti priliki >ob življenjje, je bil pokopap prav ondi, kjer je padel, niamreč v dolini, ki leži pod sedanjo cesto. Dolina se imenuje še dandanes Francozova dolina. Ko sem bil nekoč s svojim očetom ondi, mi je pokazal precej debelo divjo hrušlko ,po4 katero1 so baje zagrebli nesrečnega Francoza. Tiste hruške ni dandanes menda Več. Pač pa kaže^jo ljudje še vedno na prostor, kjer je bil ,grob. Kd'or gre mimo, odlomi vejicoiZ bližnjega gnna in jo vrže na tLsto mesto. Na ta način Ijukije častijo s|p'omin človeka, kd je po nedolžnem prišel cb življenje, in obsojajo obenem nelepo dejanje idomačina.
Na stara leta je moj dedek krave pasek Za Ikako težje delo nii bil več Siposoben, a da bi le bil še kako koristen, je pirevizel pač skrb za žrvino. Pa tudi kadar je pasel, ni držal fok navskriž. Casih mi je prinesdl kako lepo pisano palico ,9 paše, časih zopet kaj drugega takega, kar je vedel, da mi bo delalo veselje. Spomladi, ko je bilo drevje meževno, mi je delal piščali iz tintovine, na jesen pa je pridno nabiral lešnike. Pni tem je glkdal ,skrbno na to, da .so bili lešniki že zreli, sajasti in če le mogooe taki, da iso se že isami ružili. Zato pa so foili njegovi lešniki res posebno dobri, tem bolj, ker jih je sušil na solncu. • O'j, kako rad ,se,m jili tolikel in s kako .slastj-o jeddll! Bili 190 boljši celo kot mandliji!
Navadno je h'ranil lešniike v isvoji .skrinji. Bog ve koliko imi jih obenem ni dajal. Dve, tri pesti, pa sem moral biti zadovoljeii. Na« ganjal ,ga nisein nilcoili, da naj) mi jih da vieč, ker sem vedel: če mi1 jih ne da zdaj, mi jih da pa kdaj pozneje! Sam jih itak ni tolkel. Sploh ga nisem nikoli nadlegoval z^aradi lešnikoiv. Čakal sem, da se sam spomni in da mi jih sam od sebe nasuje v žepe. Kadar je bila letina dobra, jih je nabrail toliko, da jih je imdi vso ziimo. Sv. Miklavž si jih je vedn'o izposojeval pri njem, ikadar mi jih je natresel v iskledico,
m
ki sem mu jo naistavil. To je dedek .satm kaj rad poudaTJal! No, in jaz sem dobro vedel, da so to njegovi Lešniiki, ker drugje ni bilo dobiti niti približno tako d'obrih.
V 'obče je torej moj dedek varčeval s svopm zakladom. Tistikrat pa, ko isem šel prvič za dlje časa z doma, (ko so rne poslali namrteč starši v Kočevje v š'olo, mi je dal kar polno vrečico lešnikov s seboj — .vise, kar je imel zaloge. — »Na!« mi je rekel. »Kadar se ti bo tožilo po domu, pa si jih vzemi eno prgiišče in jih tolči 'za kTatek čas!«
Kako dolbro ime je poznal! Oj, kolikrat se me je ilotilo domotožjie v tujem mestu iried Ijudimi, ki so govorili meni neznan jezik, in isicer taiko siilno, da bi se bil najrajši na iglas razjokal! Pri takiih prililkah sem se spoiminil dedka in njegovih besed. Posegel sem v kovčeg in ¦vzeJ iz njega pest domačih lešnikov. Tolkel sem jih počasi, svečano enega za druigkn in mislil pri tem na svoj dom., na tiste lepe, zlate čase, ko nisem poznal še nobenih težav, ko mi je v nedolžnem otročjem veselju potekal Ibrezisikribno dan za dnevomi... Zakaj v domači šoli mi je šlo vise z največjo lahkoto, tu pa so ae bile že začele slkrbi.
Morda md je biil dal tistikrat »dedek tudi še iz dmgega Vzroka vise svoje lešnike s seboj! Morda je sJutil, da ne ibo imel nikoli več prilike, da bi mi jih dajal. V istini je preimiinul še tisto ziiimQ, preden so se bile začele božične počitnice. In nisero ga videl nikoli več! Ni ga bilo več in več ni bito tudi njegovih dcbnih lešnikov! Ničesar ndisem ipdslej več imel, s iimer bi si bil preganjal domotožje... Pač pa je bilo čdan dalje več siktfbi, hi me ne zapuste nemara nikoli, ki mi bodo bržčas zveste spremljievalke do konca mojih dni!