1'ivftftin* jiš*ojui!» i goiovim
ŠTEV. 39.
v LJLHU V>i, petek, 18. februarja 1927.
Dia 1,-
LETO IV
rmk im ©^oMn*, &?a*a£i sabelj* i»
• /-> -
Sec^ia MdfoSRii*: Y Ljubljani hi po polti: Din S0’~, inoteiE^tvo Din SO'—*
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO:
SIHOfc GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 532. UPEAVSIŠTVO: KONGRESNI TRG STB V. I.
Rokopin M IM Trn?«)*. — Ogl«*i ps> tirifa.
PImmoIsb rpradtasj«* naj ** pfiloii »*»>'« ut odgovor.
Rniun pri po&taem Č«k. uriwftt i8-633-
Badikalski klub zopet enoten.
Jovanovičev klub jc prenehal obsio-'ali in vsi jovanovičevci so se povrnili v svoj matični klub, kjer so bili sprejeli z zadoščenjem in odobravanjem. Enot-
"l o s e?	'nea a kluba >e s tem zopet
Josezena m vse nade na razkol miiL- i
lov so pokopane. Ne čudimo se' zato ce ie zato imel skoraj istočasno v skupščini g. Svetozar Pribičevič svojo vehementno filipiko proti vodilnim radikalom. Vse drugačno upanje bi imela iDS, če bi se razkol med radikali povečal, kakor pa če je radikalen klub zopet enoten.
. T- likvidacijo spora z jovanovičevci >e dobil radikalni klub zopet možnost, (a zaVzan'e v naši notranji politiki lislo u*!1!kakci jo je imel po volitvah
,iane ^"^oTo^S >e’ d‘ ,P°'
SemVijrb radika,"°e9aUklub0a spor med Ljubo Jovanovičem in Nikolo
Pasicem. la spor ,e bil s smrtjo Pašiča končan. Ni pa se gotovo, če ne mislijo spora obnoviti pašičevci, ki se ne mo-rcjo sprijaznili niti s tem, da igrajo da-fies manjšo vlogo, ko nekdaj.
Ampak še eno vprašanje je važno za ^daljno politiko radikalnega kluba. 1 Pomeni današnji sporazum med jo-^novičevci in radikali, da so vsa na-:;:)I0||^| pozabljena, da je torej spora-ie Skleni,'-n" 'z stra*iu za mandat, ali pa politična m£ira,Zmu’ kf ic 2magaia vsled katere je izbrnh ■. Jovailovi^a in
<limi besedam? &.'fv.Z u. m; „ u;r • n°9h reci tudi tako-'	lovanovičevci z veseljem
spreleti v radikalni k|ub zato, ker so Pristali, d,i se vse načelne afere pozabo >u da se niti en krivec ne pokliče ”a odgovornost, ali pa so bili sprejeti, c da bj odnehali od svojega slališča. 1 le bilo glasovanje v anketnem od-°iu predpogoj njih sprejema, ali pa se H; refuzija zgodila brez ozira na poročilo anketnega odbora.
Ce so jovanovičevci resignirali na
vavnPL0i' ^<oruPciji, potem je jasno, da \ . | ®r dosežena enolnosf radikalne-ja vluba ne bo dosli povečala njegove bojne sposobnosti. Cisto druga pa je
sivar, če bo v radikalni stranki vsaj v bodoče Veljalo načelo, vsled,katerega je pričel Ljuba Jovanovič boj proli Pa-Siču. Ce bi se pa lo zgodilo, potem >i radikalni klub silno povečal svojo Puvlačnost in vse opozicijonalne siran-e po vrsti bi morale obupali, da bi v doglednem času vrgle radikalno stranko.
..Tcf}\predpogo> *e’ (ii! dobi r£)dikal-ski klub voditelja, ki bi S svojo oseb-
da ie radikalni klub v esmci kremi na novo poj. Da more bi-
J te voditelj samo I.juba Jovanovič, je ec ko jasno. Ni treba, da bi se že ju-Z1 z^,lo, ker je spomin na komaj kon-‘čini boj se prevelik. Popolnoma zado_ smje, če bodo krenili dogodki v to smer 'n da bo javnost videla, da ni bil boj ■lube Jovanoviča brez uspeha .
Iz splošnega stališča bi bilo to iskre-želeti, ker je gotovo, da bo radikalci klub še dolgo merodajen za našo notranjo politiko. Če pa krene radikalni klub na pol zdrave in čiste politike, po-*pm smemo upati tudi na zdravo in či-s*o vladanje. S tem pa je storjen prvi 'n najvažnejši korak h konsolidaciji dr-žflve. ■
Sporazum med jovanovičevci in radikalnim klubom je zato največje važnosti za našo notranjo politiko. Če je členjen na zdravih temeljiti, potem bo Postala zdrava tudi naša notranja podtika. V nasprotnem slučaju pa se bo-
Sparazum med radičevci, muslimani in zemljoradniki za
oblastne skupščine.
Beograd, 18. febr. Razgovori, ki so sc vodili te dni med radikali in muslimani za sodelovanje v oblastnih skupščinah v Bosni, so bili včeraj definitivno prekinjeni. Muslimanska organizacija jc zahtevala, da se izdela tudi preustroj-stvo občinskih samouprav v Bosni. Na lo pa radikali niso hoteli pristati, ker so povsod postavljeni komisarji, ki so izključno radikali.
Ko so bila tako [pogajanja z radikaii prekinjena, so se takoj še včeraj popoldne zopet začela pogajanja med Narodnim seljaškim klubom, med muslimani in zemljoradniki. Teh pogajanj so se udeležili Košutič, Šibenik, Hrasnica, Spaho in Joca Jovanovič. Pogajanja so se končala lako, da je bil dosežen načelni sporazum za skupni nastop teh treh političnih skupin. Po tem sporazumu bodo Demokratska zajednica, Narodna seljaška stranka in zemljoradniki v Bosni nastopali skupno, a to ne samo v oblastnih skupščinah, temveč tudi v samih skupščinskih reprezentancah. Izdelane so bile ludi smernice, da se poslanci napotijo 23. t. m. na sedeže oblastnih skupščin in lam sklenejo deialj-ne sporazume, ki bodo še potrebni za nastop o priliki konstituiranja oblastnih skupščin.
Včeraj sta imela zaradi tega sesta-
nek ludi Ljuba Davidovič in inž. Košutič. Ta sestanek je trajal precej dolgo. V političnih krogih mu pripisujejo veliko važnost ne samo zaradi vprašanja oblastnih skupščin, temveč tudi zaradi dela v narodni skupščini. Inž. Košutič je namreč prišel iz Zagreba s posebnimi navodili Štefana Radiča.
Kar se tiče oblastnih skupščin, določa sinočnji sporazum med Narodnim seljaškim klubom, zemljoradniki in Demokratsko zajednico, da se bodo volitve v oblastne odbore, ki za oblasti pomeni neke vrste vlado, izvršile na proporcionalnem temelju. Od treh zavezniških skupin bo najmočnejša po številu dobila predsednika, druga po moči podpredsednika, tretja pa tajnika. Po istem ključu se bo določilo tudi predsedstvo v oblastnih skupščinah. Odbori oblastnih skupščin se bodo izvolili po proporcu, kakor se to godi v parlamentu in pri tem sodelujejo vse skupine.
Posledica lega sporazuma bo ta, da radikali v nobeni oblasti ne bodo mogii dobiti nobenega mesta niti v predsed-ništvu skupščine niti v odboru. Tako so radikali izključeni od tega, da bi v oblastnih skupščinah prišli na odličnejša mesta.
Radič govori.
DAVIDOVIČEV SESTANEK S KOšU-TIČEM.
Beogradu, i8. febr. Glede na včerajšnji sestanek med Davidovičern in inž. Košutičem, kjer se je govorilo o sodelovanju Narodnega seljaškega kluba in Demokiatske zajedniee, je inž. Košu -, lic izjavil novinarjem: »To ni-nič-novega. Naravna stvar je, da zastopniki opozicije govore o skupnem delu v parlamentu in o politični situaciji. Govorila sva z Davidovičern ludi o obtožnici proti Boži Maksimoviču. Sploh je bilo govora o vseh vprašanjih, ki nas interesirajo.
VLADNA POMOČ OŠKODOVANCEM PO POTRESU.
Beograd. 18. februarja. Včeraj sta poslanca dr. Angjelinovič in MustaJa beg Kapetanovič posetila Uzunoviea, da intervenirata za pomoč odškcdovancem v Hercegovini. Na njih intervencijo je Uzunovič odgovoril, da je vlada vse potrebno že ukrenila, da se narodu pomaga. Odposjan je bil neki uradnik, da se prepriča, kolika škoda je nastala. Po njegovem povratku se bo o stvari sklepalo. Podpora se bo dala s posredovanjem »Rdečega Križa«.
POTRES JE NAREDIL LE DO 3 MILIJONE DINARJEV ŠKODE.
Mostar, 18. februarja. Zdaj je že končno ugotovljeno da znaša vsa gmotna škoda, ki jo je napravil potres v Hercegovini vsota 2 do 3 milijone Din. Oškodovani so bili ponajvef siromaki. Prizadeto je veliko število rodbin. V mnogih krajih še panika ni ponehala. Toda ljudstvo se vseeno že počasi pomirja in vrača domov.
PRED NOVIMI VELIKIMI IZPREMEM-BAMI V ŽELEZNIŠKEM MINISTRSTVU.
Beograd, 18. febr. Kakor smo do-znali, pripravljajo v prometnem ministrstvu zopet nov velik ukaz o premestitvah. upokojitvah in postavitvah promet-
do sedanje žalostne razmere še poslabšale in biti bomo morali srečni, če bo vsa stvar končala brez splošnega poloma.
nega osebja. Ta ukaz bo zadel mnogo važnih oseb v prometu. Upokojen bo
pomočnik prometnega ministra Bora Popovič. Na njegovo mesto pride direktor državnih železnic Gjuričič. Za direktorja beograjske železniške direkcije bo imenovan Vasa Markovič, brat dr. Laze Markoviča. Sedanji direktor Kuz-manovič bo vpokojen. Za načelnika brodarskega oddelka bo postavljen Krunoslav lejnovič. Ta ukaz bo še pregledan in bodo vanj sprejete še nekatere spremembe.
HALIJ ANSK0”viN0 *SE*Tm a5Tvt£ HOTAPLJA V DALMACIJO.
Split, 18. febr. Kmetje in vinogradniki v severni Dalmaciji so se priložili zaradi hude konkurence italijanskih vin iz Zadra no naše ozemlje. Dalmacija je preplavljena s ponarejenim vinom. Kmetje pa ne morejo prodati svojega pristnega vina. Javnost severne Dalmacije zahteva od oblasti, da izvede naj-slrožjo kontrolo proti tihotapljenju italijanskega vina in da kontingentira uvoz špirita in sladkorja, s katerim naši špe-kulantje ponarejajo vino.
PRAZNO GOVORIČENJE ALBANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA.
Pariš, 18. februarja. >Petit Parisien prinaša izjavo albanskega poslanika Vrionija, ki pravi, da je po želji predsednika republike sprejel portfelj ministrstva za zunanjo zadeve. Predsednik republike misli, da bo Vrionijevo sodelovanje utrdilo položaj vlade. Mesto poslanika v Parizu je ostalo med tem časom tudi še naprej za njega rezervirano, ker on upa, da se bo čez kaka dva ati tri mesece lahko zopet vrnil tja. — 0 Albaniji je rekel Vrioni, da mora v prvi vrsti gledati, da ohrani svojo samostojnost in pa prijateljske oduošaje Italije, Grčije in Jugoslavije. Ona ne sme ene sile predpostavljati drugi. Odnošaji Albanije s temi tremi državami so jako dobri. Z Italijo je Albanija sklenila pakt o arbitraži in prijateljstvu. Ta pak ima nalogo ohraniti in še utrditi dobro sosedno razmerje na temelju spoštovanja status quo. Enako pogodbo sklenemo lahko tudi z Jugoslavijo.
RADIČ 0 KITAJSKIH DOGODKIH IN UZIJNOVIČEVI VLADI.
Zagreb, 18. februarja. Štefan Radič je glede na pogajanja med Veliko Britanijo in med Kantonska vlado rekel, da je prekinjenje teh pogajanj svetovni dogodek prve vrste. To ni dogodek krajevnega značaja. Veliki Britaniji so ogroženi njeni interesi. Kitajci pa se upirajo evropskemu prodiranju in se branijo. Britanski vladi se je pripetila velika ne-prilika, da izgleda zdaj kakor, da bi bila verolomna, kar pa ni. Chamberlain je dal v britanskem parlamentu razumeti, da bodo britanske čete ostale na levi strani Singapura. Kesneje je dal formalno povelje, da ostanejo v Honkongu. Razmere so se v Šangaju zboljšale, ker so Kantcnti pri prediranju doživeli dva poraza. (?) Angleži so ludi to pot preudarni kakor vselej. Zato prepuščajo zdaj vodstvo na Daljnem vzhodu Zedinjenim državam Severne Amerike. Ob istem času je bila sklenjena in podpisana pogodba med Japonsko in Rusijo. Sedaj ne gre samo ?a Šangaj, temveč za razmerje med oceanskimi in med kontinentalnimi velesilami, Rusijo iu Japonsko.
Nemški nacionalisti vidijo že polom Velike Britanije in rusko-kitajsko zmago v Evropi in svetu. To se pa ne bo zgodilo. Prvič so nemški nacionalisti v manjšini. Drugič pa iz njih govori bolj mržnja kakor pa skušnja in pamet.
Moskva je postala zopet središče aktu-elne svetovno politike. Uzunovičeva vlada o tem nima niti pojma. Ona je v vseh stvareh tako dovršeno zaostala, da celo v slučaju strahovitega potresa v Herce-govini in Dalmaciji misli, da privatno gostoljubje lahko nadomesti državno pomoč. Taka vlada res zasluži, da jo pošljemo med staio šaio. Uizunovie naj bi bil raje rekel:	Potres ni preveč zadel
Srbov, radikalov pa skero sploh nič. Izven radikalije pa zame ni države.« Njegova izjava o Deenialeniatx6 Gn n siromašnejsih a za državo najvažnejših krajih je bila tako jadna, da že radi tega zasluži bojkot \se opozicije. Potem bi bila opozicija na višini svoje naloge. (Also sprach Zaratliustra!)
RUMfJNSKI PRESTOLONASLEDNIK — ODPELJAN.
Bukarešta, 18. februarja. Razširila se je vest, da je izginil prestolonaslednik Mihael. Odpeljali ?o ga baje v inozemstvo.
ŠOŽALNA IZJAVA FRANCOSKEGA SE-NATA NAŠI VLADI.
Praga, 18. februarja. Predsedstvo senata je sklenilo, da skliče sejo senata za 23. t. m. Hkrati je bilo sklenjeno, da predsednik senata izreče poslaniku Jugoslavije svoje obžalovanje zaradi potresa v Dalmaciji dn Hercegovini.
GESSLER ZANIKA NEMŠKO TAJNO OBOROŽEVANJE.
Berlin, 18. februarja. Minister za narodno obrambo Gessler je podal izjavo, v kateri dementira trditev belgijskega vojnega ministra o tajnem oboroževanju nemške »državne hrambe . Gessler prat vi, da so izmišljene intendenziozne vse vesti, da se Nemčija iajuo oborožuje in da »državna hramba: izvaja akcijo za uspešno ofenzivno vojno.
KANTONSKE ČETE PRODIRAJO ZMAGOVITO NA ŠANGAJ.
London, 18. februarja. Kantonske četfi so zlomile 6dpor Sunšanfangovih čet pri Hankauu in napredujejo proti šangaju." Vsak čas se lahko pričakuje padec Han-lcaua. Po nekaterih vesteh je Hankau tudi že padel.
Gospodarska kcnfe^nca češkoslovaških in jugoslovanskih parlamentarcev.
V sredo, dne 10. i. m. se je vrSik v Pragi konferenca medparlamentarne gospodarske koonrsije. Konference so se udeležili dlani jugoslovanske parlamentarne delegacije: dr. Veli žar Jankovič, dr. Milan Stojadinovič, dr. Behmen, dr. Ivkovič, Večeslav Vilder, dr. Slavko šečerov, Franjo Ždbot, da-. Ljuba Popovič, Niško Kačak in Pavle Radič, Od češkoslovaških parlamentarcev so se udeležili konference .poslanci dr. Kralik, Stanislav, Adarnek, dr. Wiinter, Tomanek, Pekarek, Vo-truba in senatorji Sfodola, Habrman in Pa-nek.
Konferenci je predsedoval poslanec ing. Cerny, ki je podal izčrpen referat o slitkah med Jugoslavijo in CeSkoslovaSko, ki -se ne vuiojo omejevati »samo lici izmenjavianje bla-ga, nego maj se razširijo na vse panoge gospodarstva. Jugoslavija ima nad lastno po-irebo blaga, ki ga mora Češkoslovaška uvažali. Gre le za izboljšanje kvalitete in zn bol jšo organizacijo ekeporta. Kar se iiče prometa, bi'bilo treba posvetiti Donavi mnogo več pozornosti. Enako je treba skrčiti trgovinsko posredovanje Dunaja in 'Budimpešte na miinimum. Prav važen eksportni predmet je 'tobak, ki ga Jugoslavija vedno več izvaža na češkoslovaško, luko da je dosegel sedaj že 20 odstotkov vsega češkoslovaškega uvoza.
Glavni referent jugoslovanske delegacije dr. šečerov je označil stremljenje mahu dmv po autarkiji za negativno, ker se inore autai;-kija doseči le v velikih državah kot so to Rusija, Amerika in Velika Britanija. Nujno potrebna ie gospodarska vzajemnost posameznih malith držav, zlasa Češkoslovaške in Jugoslavije, ki se gospodarsko i«popotu[ju-
Češkoislovaški uvoz v Jugoslavijo je dose*
1 19‘>2. vrednost 1277 milijonov dinarjev,
T 1923 "l640, 1. 1925. 1558	1.	1926.	1(500
milijonov dinarjev. Jugoslovanski izvoz v Češkoslovaško pa je dosegel J. 1922 299 milj. denarjev, 1. 1923. G29, 1. 1924. 943, -1. 192». 834 in 1. 1926. 938 milijonov dinarjev. Češkoslovaška uvaža v Jugoslavijo industrije tor . delke in sicer v glavnem teksliliije, železo in j želeane inzdelke, steklo. Jugoslavija pa iz- ; važt žito, koruzo, živino in vino.
Kot sredstva za izboljšanje gospodarskih stikov je dr. Šečerov predlagal 'sklenitev trgovinske in tarifne pogodbe ter znižanje carin; dalje reorganizacijo rečne plovbe in izboljšanje tranzitnih tar H; eliminacijo posredovanja Dunaja in Budimpešte; organizacijo jugoslovansko - češkoslovaške trgovske efe-portne in importne družbe iu osnovanje vzajemnih trgovskih zbornic; sklenitev veterinarske, poštne in prometne konvencije.
Poslanec dr. Radonič je predlagal sklenitev primerne konvencije o tobaku. Pavle Radič je naglašal potrebo d ir elitne telefonske linije med obema državama preko Ma-djarake. Dr. Belunen je govoril za poenostavljenje postopanja s potnimi vizi med obema državama.
Dr. Kralik je referir.l o carinskih vprašanjih Lil poudarjal, da je treba iskati novih poti, da ise zopet dvigne medsebojno izmenjavanje blaga na prejšnjo višino. Poslanec Adamek je raferiral o poštnih vprašanjih in priporočal, da se obe tozadevni delegaciji čimprej sestaneta. Delo z:i zrakoplov«! promet bo kmalu aktivirano.
Senator Habrman se je izrazil, da bo češka javnost z vtseljem pozdravila, če se jugoslovansko finančno ministrstvo vrne k praksi, ki jo je imelo do 1. 1925, to je, da izplača •češkoslovaškim državljanom amortizirane srbske srečke in kupone. Senator Sto-•atola je poročal o kooperaciji v področju rečne plovbe, ki je možna le pod gotovimi carinskimi ugodnostmi. Govornik je priporočal, da se izdela tarifa direktne zveeo z Jadranom preko MadjarSke do Sušaka.
l oslanec dr. Jankovič je rezimiral vsa izvajanja in omenjal tudi nekatere ovire gospodarske vzajemnosti, kakor na primer pre-obdavčenost eksporterjev, neokretnost administracije itd. Naglašal je potrebo natančno izdelane tarifne pogodbe, ki naj vsebuje pre-Verencialne carine za posamezne jugosJovan-•••»ko izvozne predmete. Svoj govor je zaključil z željo, da se kmalu realizira trgovinska pogodba.
Prihodnja seja gospodarske komisije se vrši danes, v petek, popoldne .
je bil sprejet v radikalni klub Je s pridržkom, da to odobri glavni odbor. Razume se pa samo po sebi, da je ta pridržek samo prazna formalnost in da bo glavni odbor sigurne odobril sklep kluba, kakor hitro bo o njem sklepal. — Edinstvo radikalne stranke je tako zopet vzpostavljeno in Velja Vuki-čevič je že sporočil predsedniku skupščine Vifkoviču. da ie nvetiebal nhctr,;-.
ljeni.
= Poljskj državni predsednik odpotuje v Prago. Med praško in varšavsko vlado se vrše pogajanja o obisku poljskega predsednika v Pragi. Obisk naj prispeva k zbližanju med obema državama. V političnih krogih pripisujejo obisku zelo važen pomen.
m Reforma angleške gosposke zbornice. Angleški parlament je pričel razpravo o reformi . gosposke zbornice, ki naj dobi iste pravice, kakor jih je imela do leta 1911. ko so liberalci vzeli gosposki zbornici dejansko vse pravice. Reformo zbornice tje utemeljeval konservativni poslanec Hurst. Reforma je po. trebna za slučaj, da bi prišla na podlagi splošne volivne pravice v spodnjo zbornico kaka stranka z veliko večino in bi mogla ta stranka brez zadržujočega elementa, ki ti ga predstavljala gosposka zbornica, delai;, kar bi hotela. Hurst je nato napadel liberalce, ki so vzeli gosposki zbornici vsak vpliv, da si silno radi postanejo nje člani. Pošteni priznavajo, da so veseli, če so elani perske zbornice, manj pošteni pravijo, da je to v veselje njih ženam, najmanj pošteni pa pravijo, da je to v dobro domovine. Za rsjim so govorili zastopniki delavske stranke, ki * so se vsi izjavili proti. reformi. Sedanji parlament sploh ni kompetenten sklepati o re- j formi, temveč bi bilo treba o tem najprej j vprašati volivce. Sicer pa ima vsa reforma j
kon- j 'ah i
sojeni na smrt, bodo deportirani na samotne otoke.	^
Pred divizijskim sodiščem-v Bukarešti se
‘ ’	‘	‘	’	-i	-
Politične vesti.
= Seja skupščine. Kako malo ekapeditiv- j na je naša skupščina, je najlepše pokazala j včerajšnja seja. Vsi živimo pod vtisom tež- j kega potresa v Hercegovini in Dalmaciji, na- ; 8a skupščina pa je razpravljala o in ter pela- , ciji posl. Laloševiča zaradi vladne pomoči j lanskoletnim poplavljencem v Vojvodini. — j Upravičeno je protestiral posl. Laloševič ; proti temu, da je prišla njegova interpelacija ] Jako pozno na vrsto, da je izgubila vsako ; aktualnost. Ni čuda, če za sejo ni bilo nobe- j nega posebnega zanimanja iu je bilo v dvo- i rani le malo poslancev. Interpelantu je odgovarjal poljedelski ministr dr. Kulovec. Izjavil je, da se je vlada potrudila, da obvaruje Vojvodino pred poplavami. Vse nasipe pa bo mogoče urediti le z inozemskim posojilom. Interpelant se z odgovorom ministra ni zadovoljil. Ko je še podal posl. Stankovič strokovno poročilo o stanju nasipov in omenil najnujnejša dela, ki jih je treba izvis t , dH se preprečijo povodnji, je bila seja zaklju-čena. Popoldne se je seja skupseine nadaljevala.	.	.
= Senzacionalna odkritja med angleškimi konservativci iu ruskimi emigranti. >Daily Herald objavlja dokumentarično podprta odkritja o zvezi angleških konservativcev z ruskimi emigranti. Objavljeni dokumenti dokazujejo, da so ruski emigranti s pomočjo konservativnih poslancev močno vplivali na rusko politiko britanske vlade. Posebno so iz teh dokumentov razvidni odnožaji meo -angleškim notranjim ministrom m rosKc omi^rantsko organizacijo. Ta se je na vso moč trudila, da poslabša odnošajo med Londonom in Moskvo in gotovo je, da so bili ruski emigranti tisti, ki so najbolj sodelovali pri kampanji proti delavski vladi zaradi •znanega Z-inovjevega pisma. Končno objavlja
, Daily Herald« zahvalno pismo notranjega ministra ruskim emigrantom, ker so ti s svojim stavkokastvom bistveno pripomogli, da je generalni štrajk propadel. »Daily Herald' oživijo vlado, da pojasni te, za njo tako kompno mitu joče dokumente.
— Nesoglasja v radikalni stranki. Bivši železniški minister Anta Radojevič je poda! novinarjem daljšo izjavo, v kateri vehementno napada notranjega ministra Božo Maksimoviča. S svojini delovanjem da Skodle Ma-ksimovič radikalni stranki m	«-
podati ostavko. Tudi pašičev« so nastopili oroti Maksimoviču in poslali poslevoderemu podpredsedniku Miliajlcviču jiismo, v.katerem zahtevajo sejo radikalnega kluba, ki naj ! prisili Maksimoviča k demisiji. Pašičevci 1 groze, da ne bodo več glasovali z vlado, če bo 05ial Masimovič notranji minister. Priča-: kovati je, da bo Maksimovič moral odstopiti kot notranji minister. — Še drug spor je zo-; pel oživel v radikalnem klubu. Ker je pri j debati o sprejemu jovaniovičevcev v klub po-| slanes Čirkovič ostro napadal poslanca Tr-biča. je ta njemu odgovoril v »Politiki . V •vojern odgovoru pravi Trbič, da je čirkovič prava nesreča za radikalno stranko. S 'im samovoljnim postopanjem je. v Južni Sr-I liji zaigral ugled radikalne stranke — JKo-; maj je likvidiran spor z Jovanovičeve! in že *' so izbruhnili novi spori, najboljši dokaz, d. | g,, v radikalni stranki osebna vprašanja 1 vedno bolj važna ko programatična.
!	—	Tudi	Ljuba	Jovanovič sprejet v radi-
kalni klub. Prvo poročilo, da so bili v radikalni klub sprejeti vsi člani Jovanovičevega kluba razven Jovanoviča samega, m točno. Sprejeti so bili vsi člani in tudi Ljuba Jovanovič. Ker pa je bil Ljuba Jovanovič izključen iz stranke od glavnega odbora, zato
samo ta namen, da umetno zasigura kc servativeem politično moč, če bi pri volitv propadli.
Zveze angleških konzervativcev i m skimi emigranti. Glasilo angleške delavske stranke »Daily Herald« priobčuje nekatere dokumente, iz katerih je razvidno vzajemno delo med reakcionarnimi ruskimi emigrantskimi organizacijami in celo vrsto vodilnih osebnosti angleške konzervativne stranke. Ti dokumenti dokazujejo, da so ruski emigrantski krogi znatno vplivali preko konzervativnih poslancev na politiko angleške vlade do Rusije. Zlasti so razvidni odnošaji -med angleškim notranjim ministrom in temi organizacijami, ravno taikio tudi vloga, ki so jo imeli migranti <v kampanji za prekinjcnje rusko-angleških odnošajev. Razven tega je razvidna tudi vloga ruskih emigrantov v kampanji radi pisma Zinovjeva, ki je bilo pri volitvah 1. 1924. tako usodnega pomena m delavsko vlado. Končno objavlja »Daiijr Herald'; tudi pismo, ki ga je pisal nrtranji ■minister ruskim emigrantom to v katerem se jim zafavnljuije za usHlge, ki SO Jlll sjorill Vladi za časa generalne stavke, 'kot stavkokazi. >Daily Herald« zahteva od angleške vlade, da odgovori na te dokumente.
= Kitajski dogodki. Pogajanja med britanskim zastopnikom in kantonsko vlado so zopet pretrgana, ker je izjavil kantonskl zunanji minister Cen, da se more pogajati le, če Velika Britanija prizna kantonsko vlado. Ker kako naij sklene britanska vlada s kan-tcusko kak dogovor, ko pa je ne priznava. Obenem zahtsv? Čen, da Britanija ne prizna ('angsolinove vlade iu da pretrga z njim vsaka pogajanja. Ker ni verjetno, da bi britanska vlada tej drugi zahtevi ustr^ m P«’ čakovati da bi se podajanja kmalu obnovi i. Tn 1 mi, mani ker i® vsled novih uspehov t-ntonske vlade vpliv radikalnih elementov zopet silno narastel. — Ameriška vlada je poslala v Šanghaj nov oddelek mornariške infanterije.
Kratke vesti.
A esl o tajnem sestanku Stresemauna i Mussolinijem v San Remu se uradno označuje kot pojiolnoma neresnična.
’i eč japonskih politikov odide na Konjsko, da se na licu mesta pouče o kitajskih
zahtevah.	  ,
Portugalski revolucionarji, ki niso bili ob-
—„ ---------- —-------------- inanda.	Ves pro-
ces je neumna provokacija sovjetov, ki pa se bodo že znali primerno revanlirati.
Kantonske čete so zlomile pred Ifaugčau odpor čet mairšala Sungčuaufanga in korakajo sedaj na Šanghaj.
Židovska narodna biografija. V Čeruovi-cah je začela izhajati židovska narodna biografija. Samo prvi zvezek (črka a do E i) obsega 638 strani. Sestavil je delo neki S.
\\ inniger. Rabil je za to 20 iet. Delo obsega vse znamenitejše pesnike, pisatelje, slikarje, znanstvenike itd.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Petek, 18. februarja: »Pni lepi krčmarici.*
—	Red E.
Sobota, 19. februarja iob 1(5. uri popoldne: Opera,
Začetek ob pil 20. uri zvečer.
Petek, 18. februarja: Zaprto. V , . Sobota, 19. februarja: Kigoletto«. Gostuje g-Z Hlevski.— Izven.
Gostovanje g. Zaievskcga. Jutri v soboto jo zadnje gostovanje odličnega pevca tan-tončeta g. Sigmunda Zaievvskega. Tokrat nastopi v naslovni vlogi Verdijeve opore »Rt-goletto'. Kritike hrvaitskih in italijanskih časnikov ne morejo prehvaliti odlične gosta ravno v tej vlogi, ki je tako v pevskem ’i? prav posebno se v igralskeni oziru iz-
i	o d. io zanimiva. Vsi so enoglasnega menja, da tako umetniške kreacije dvorskega norca Rigoletta kakor ga poda g. Zalevvski ni mogoče z lepa najti. 2e ob priliki zadnjega gostovanja je bila z več strani izražena želja. da bi odlični gost nastopil na našem odru-v tej vlogi. Ker takrat ni bilo mogoče, je sedaj ustreženo splošni želji. Predprodaja vstopnic v operi. Cene operne.
OBČNI ZBOR ZVEZE GOSTILNIČARSKIH
ZADRUG.
Včeraj ob 10. uri dopoldne se je vršil v Kavčičevi restavraciji 'na Privozu občni zbor
Zveze gostilničarskih zadrug za Slovenijo. Dobro obiskanega cbanega zbora so se udeležili delegati shero vseh gostilničarskih zadrug, zastopnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo dr. Pretnar in zastopnik mestne obrine obli-sfi g. C eh n n.
Obfni zteor je otvoril predsednik Zveze gostilničarskih z-drug o-. Kavčič, ki je pozdravil vse delegate in zastopnike. V svojem nadaljnjem govoru se je soominjal Pf.®*?' sednik tekom leta umrlih članov gostiM -čaivev nato pa podelil besedo tajniku Z,ve7-e e Pintarju, ki je podal tajniško poročilo Zveza se je mnogo borila proti določbam zakona o draginji, na podlagi katerega se je hotelo uvesti tudi maksimiranje gostilniških cen. Dalje navaja tajniško poročilo pregled v Zvezi včlanjenih zadrug in članov. Zveza obsega skoro vse zadruge razen zadrug v Sevnici in v Brežicah, za katere je upati, da *?.e bodo v kratkem priključile
Zvezi.	.	,
Po tajniškem poročilu se je razvila živahna debata glede plačevanja točilne takse. Poudarjalo .se je, da plačujejo naši gostilničarji dvojno takse: državno trošarino na vino in točilno takso, doeim plačujejo srbijanski gostilničarji le točilno takso. Pole? ■ *ev’n_ delegatov je jiosegel v debato tudi dr. 1 ret-nar, ki je med drugim naglašal, da ho Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ščitila interese gostilničarske obrti in podpirala gostilničarje v njihovem boiu.
Občni zbor je .ob zaključku sprejel obširno resolucijo, ki se nanaša na točenje petijota in žganih pijač, na odpravo točilnih taks, na odpravo računskih listkov, na čimi>rejšnjo uzakonitev enotnega obrtnega zakona ter na druge gostilničarske zahteve. Stavljeni so bili tudi nekateri predlogi, ki jih je občni zbor upošteval. Občni zbor je trajal do pol dveh popoldne.
Ch l.ucieto:	$9
Spomini francoskega vojnega detektiva.
— In č;e M Vam dokazni, da je stvar že tako daleč dourela, da jo liočejo v najkrajšem času izvršiti?
James Nobcdy, ki .se ni dal nikoli spraviti iz svoje ravnodušnosti, se je z^elo razburil radi moje izjave. Premišljal je trenutek, potem pa je dejal:
— Ali imate dokaz zn to?
— In še kakšeal Le počakajte, kaj sem zvedel! Povedal sem mu vse podrobnosti nemškega načrta
ter sem mu dejal, da sem prepričan, da Irma Staub, ki je delovala samo pri najvažnejših zadevah, ni imela drugega namena s svojim prihodom v Ženevo, kakor da uredi zadnje potankosti nemškega napadalnega na-
črta.
James Ntbtdy. ki me je poslušal z veliko pozornostjo, mi je nato vrnil poklon, katerega sem mu bil tavnokar napravil, rekoč:
— Dovolite, da Vam na Vašem delu čestitam, »ai ie naravnost občudovanja vredno. Po mojem mnenju je potreba, da sva dva, da razkrijeva to zamotano aaroto. Kaj mislite, kaj je Irma Staub, ki je mimo-grede rečeno, krasna ženska, vzela iz Kohrjevega dez-
*iV:a?	..
— Mislim, da bi bilo zelo zanimivo, če bi poznan
vsebino teh papirjev.
Jaz sem istega mnenja’ Torej kaj bova storila?
— Delovala bova skupno.
— Ali riglit!
Kavno v tem trenutku se je Irma Staub dvigmla, kajti končala je bila menda s Kohrjem, stisnila mu
je roko ‘in odšla.	.
Ko sem se obrnil proti Jamesu Ne;bodyju ai ^ hotel vprašati, kako naj si razdeliva delo, sem v svoje najveCje začudenje opazil, da je bil izginil. _
Pogledal sem proti vratom in videl, da j« ’e pred Irmo Staub ven, da je pa vljudno so;P skozi in ji napravil prostor, tako da je P 1 v '
vrata.	...	.	_
S te strani sem bil torej poimrjen m zato sem
r(>pet pogledal na Kohrja. Ta se pa ni ganil.
Melanholično sem spet vzel »Berhner Tageblattc v roke, se delal, kakor bi čital, in s filozofskim mirom pričakoval razvoj dogodkov.
Ti so se razvijali zelo naglo.
Naenkrat so se vrata hrupno odprla iu v njih okviru se je pokazala Irma Staub. Toda to ni bila ona dama. kakoršna je bila še pred petimi mhmtarni-Vsa razmršena s pomečkano obleko je bila bolj ble kot smrt. Od strahu ji je zmanjkalo glasu. Tudi
imela niti kožuha, niti mula.	_	Kohr
Vsi ljudje so prihiteli k njej, eden prvr	,
n jo začeli spraševati, kaj se ji	°	J
,Je je .sesedla na stol in opazil sem, da jo je zarara
Živčna kriza.
Kohr je ves obupali pačel kričati:
  Ali ni nobenega zdravnika tukaj? Saj je treba
vendar pomagati tej revici! Ali ne vidite, da
Tudi jaz sem se približal, s samozavestno kret j odrinil nekaj ljudi ter se sklonil nad spijonko.
_ Menda ne bo me hudega? sem dejal.
Naprej pa nisem prišel, kajti Irma Staub se je že zbudila iz svoje omotice. Čeprav je »e silno preplašeno pogledovala okoli sebe, je vendar zopet začela redno dihati in Uidi kri ji je začela normalno p ut,.
Kot preganjana divjačina, vjeta v past, je gledala okoli sebe in slednjič kriknila.
— Rona rji, vse so tni ukradli!
— Kaj pa? je vprašal možak, ki je ravnokar pn-snel in ki sta ga spremljala dva policijska agenta.
Stopil je pred špijonko, se pred njo zelo vljudno priklonil, ponovil vprašanje in dodal:
— Sedaj lahko mirno govorite, kajti nimate se ničesar bati, jaz sem policijski komisar!
Lahko si mislite, da Irma Staub nikakor m želela, da se policija vmešava v njene zadeve, kaj i bi bila zanjo samo izguba. Ker pa je bila po okolnos i prisiljena, da odgovarja policijskemu uradmku. se^ie izvlekla iz zadeve samo na ta način, da j P P do vala, da sta jo napadlat dva lopova, ki st«i stala na cestnem vogalu čakajoč, da pride kakšen prazen avto-
taksi mimo. Napadlca sta ji iztrgala torb^co kožub j
P •	•	;„-i„ Ker ni bila pripravljena na ta napao,
W1116	^
letel na sredo ec t	(Dalje	prihodnjič.}
Dnevne vesti.
razočaram konzul.
Jugoalovenski konzul na K'.%»arakih oto-5!J goapod iKružič je organiziral uvoz para-■uamliov (tomat) in banan preko SuSaka.
JJel prvega transporta je prispel '*e <1111 v Tam se je vršila ob priliki ocari-najprej štiri dni trajajoča debate o v , ’ ~ *rater.i državi spadajo Kanarski otoki, j, j J?. Cedila šest uni tajajoča debata'o aoebi o poreklu. Tekom teti desetih dni se in g J1 banan in paradižnikov pokvaril IJS?04* 'Kružiča je minilo vse veselje SivlM?.* Jugoslavijo. Na te način sc spešu (e	lal'',a uradno pač najbolje po-
sega {L^^etiMsg« ministrstva. Za vrliov-iuektn ■ d°lžnosti administrativnega an-Oiinfot,. ? Za osnovno šolstvo v prosvetnem sapič * Iu l"e imenovan začasno Nikola Ka-šnioK. se* personalnega odseka za osnovno
L28 bii° ^rn,° S01'0-ni(.j ^»bardna posojila pri poštni hrauil-sojiL 0s‘na hranilnica, daje že* daj časa po. *tete, ?bve™'ice 2 in pol odstotne Kalne meznikom in denarnim6 »os°jila Phanih količinah, v kolikor ima v°T-i Vn^eC>meie" vo\, goto vine ua razpolago. Na
Ratne štete v nominalni vrednosti 1000 ®narjev, da postna hranilnica 250 Din lom-aranega posojila. Ta posojila se sicer nače-vpnS dovoliuie samo za dobo 3 mesecev, Z«, V-Lfe lahko vsake tri mesece podaljšajo. rw h 1.0 •? •Gardno posojilo zaračuna pošt-vizifn llca obresti po 7 odstotkov in provizija *}° 5° ^elr* odstotka (obresti in pro-teni ae racunajo trimesečno naprej), razen
»a o^>|Lk0’k°vina P° tar- P0®1, 19 Podaje D-itn "azv®n na označene obveznice (Udi nn°~y ld, biraniiaica lom bardu a posojila
‘•endar to‘°le •da|'Žurar-ltiCiiSkega POSOj0a’
sem, VO>im invalidom ter°dl,l,ln YP°koi®?'
r»ako obveznico 7-odst. in.ve^vm'kom- Na
^minalni vrednosti 100 Din ?fdof^£a~,V
»J1”' Ostali pogoji za posojila na te°oh°
us iv? m 1S,i kakar za lomibardna posojila
formaeifniCC Ra'tne Štete' Podrobnejše V
Poštne t 0-!1-1 pCSTCi-11!1,1- d?ic podružnica hranilnice v Ljubljani.
f)0l,' ra(lniška stanovanja v Mariboru. Od-
"T-iiu &*»*> uradniških stanovanj v Beo-
uradnikom mest Zemuna,
stanova«? Maribora za zgradbo uradniških
" Me t Ve?ia P°»ojila.
'jani.	ženska realna gimnazija v Ljub-
N- br. 37i jlvo prosvete je z odlokom S. mestni žp»\ i ■	2(J. januarja 1927, priznalo
VSe Prav.VH l'ealni gimnaziji v Ljubljani '•Ženk »e	šol glede vstopa
aih dopolnilnih in zref^f polaganja privat-
-r—111 Zvelf jf rHi8'ml“ P>" 1n,el znvicd te pravice ve«?* “P«ov, ker je Zdravniška pomoč zavarovanje delav >vanje delavcev je nadpreglede, da
*traniUSldove zdravnike pr  _ _
znam jjnov, da so bili kljub bolezni k po-
_	ves	x	«-pnuv,	ikci	je
Zdravniška pomoč prioni »»»»novitve. ^. za zavarovanje delavčevi Okrnl^®mU VIa'
vanje delavcev je uvedefei m‘¥ za
Sat vanje delavcev je uvedel Z , za
®esrglefe’8 teva ^
ni ja zdravnike pred pritožbami s
znam doi -»— ” ~	—■>— ........... i-
^terp<io xfm !l^ni» na drugi strani pa tudi tožb Vsak n^ v s^u,-r,u upravičenih pri-
'^ečega zdraTniK fa.8.e S- H™"-
pl osi 2a 7,i,	;:a	godi krivica, naj torej
^pereči svnift avi?iški nadipregled in tamkaj ‘udi zdravnil^r,t0*fae- C,e Pa nlisli’ da mu je ai »e im« f i '• pregled storil krivico, te-. Pisarni nri„, a.’OJ P° nadpregledu pritožiti v firedit; ;|n? ekspoziture, da nioi-e urad ClHieiiP iveg ,. P'otom posebne zdravniške ?v«i6 L; 'r le?a opozarja Okrožni urad ^govorov ne bo	razlifnih pritožb ali
^oom p o vrač ?1 s&val’ 5e 2* bodc mo? i.; L	,	rpske	za zdravniško po-
nVkiV, »	bodo iskali pri neuradovih zdrav-
kalr 116	,r>	podana	nevarnost	v ollogoi,
:*ooSTvll‘ ^r’ zaslruPljenjih, težkih ne-%&krvavitvah itd- Pa ,udi v takem kositi ,e <>bo!enŠ® nemudoma javiti in za-?dtaVn’}]. da nadaljno pomoč nudi uradov
^8|ma!1it?,1'^eiiika, ,.zb*ri!ica za Slovenijo in ■'lovu Jn v i^.mbljani je na svojem občnem ?velew	m.. izvolila za priliodnrio
^redsfv?	dobo:	Uprava zbornic«:
M-.ii	iner.	ftnVHp Milan: I. oodored-
tifr,	x'av,'m- Josip; n. poupreuaeuiui*
. Šuklje
Pavlin Josii>, ing. Sennec
* "Sw i °	.mg.
?'a ^avn^>	^Danilo.	Odposlanci
V»1	_*	J^O.
r-S^Uijo “0rUdr. tobačnih trafikantov za VrS» v nedeljo 20. februarja ob s! ia St O d')e v gostilni pri Mraku, Rimska urtBl^ratikantiie, Vaša dolžnost je, da ip	e	teffa velevažnega zbora. —
Izš,a -’e tetofinja četrta fKiJi 'V|1p-!?!) ^a Glasnika £, stanovskega in ^ usi^j^asila Oblastne organizacije NT 1>0n,Jadfln ?e6V v Ljubljani dr taji?®
»	~	—»(jVfU-IJMHt 4. i ItUVV *»'
[ Po§h» 171 ^ofer Mandelj radi taitviine Vsriai*1*	klor?	,atv'na);	dne	22.	bo	sedel na
Joifi*,	pi,	”an Svetina,	ki	se	bo zago-
t>j s,,,	VniftU-!0-'*?' *'no	23.	pride	na vrsto
h vi	(uboj);	dne	24.	najbrže zna-
f%>aIfV6r P«««*. Klemen; dne 25. Ma- I (uboj) m Branko Pintar (znani i T sejmarja Karla Primožiča). i
Nu 'uladflB i v HU‘'ijaiu
fin,]	prt,"*" nasedanje ljubljanske po-
^elipij fc dni x v Pondeljek, dne 21. t. m.
c> 1ne 'Ocenili sedem slučajev: v pon-lin»n	•	se	Nagovarjata	France Klavs
— Karaj« v-.ki gesiilivičaiji pr«.ti klubom. V Sarajevu so jeli ustanavljati po velikomestnem vzorcu klube. Gostilničarji so vsled tega zelo ogorčeni. Predložili so velikemu županu predstavko, v kateri zahtevajo, da nuj plačajo klubi isti pristojbine in davke kot jih 'morajo plačevati oni. Doslej namreč klubi naravno ne plačujejo teh taks ter delajo gostilničarjem veliko konkurenco.
— Vtjui invalidi poaor! Kakor že objavljeno, se vrši to nedeljo ob 14. (2.) uri popoldan pri Mraku, na Rimski cesti v Ljubljani protestni shod članov UVI. Udeležba bodi polnoštevilna. — Imenom 25 sklicateljev. Josip Vodenik, 1. r., Franc Janežič, 1. r.
— Gradbeni inženjerji se opozarjajo na razpis ukazne službe voj. gradbenega inže-nerja - uradnika v komandi vardanske diviz. oblasti. Prošnje je vložiti do 1. marca 1027 pri .imenovani komandi. Pogoji so na razpolago pri tajniku Udruženja jugosloveneiluh inženjerjev in arhitektov—Sekcija Ljubljana.
— Srednjeevropska železniška konferema na Dunaju. Te dni se vrši na Dunaju železniška konferenca srednjeevropskih držav, ki pretresa vprašanje železniških nezgod.
— Do kam gre italijanska nestrpnost. V zadnjem času je bilo na Goriškem odpuščenih veliko število slovenskih podeželskih pismonoš.
— Avstrijski šolarji bodo morali piti mleko. V Avstriji je uvedena akcija, ki stremi 2a tem, da se uvede v šolali obligaiorično »mlekopitje«. Vsak učenec bo moral izpili
^an med odmorom kozarec mleka. Ak-^oapira tudi zvezni predsednik dr. Hai-
, , ,;T le nameravala angleška admini-2a lasa svetovno vojn«® Za časa sve-tovne vojne je angleška admiralditeta zgradila dva po 80 čevljev visoka .plavajoča stolpa, ki sia veljala 1,200.000 funtov Sterlingov. Enega od teh stolpov so po vojni demontirali, dočim kažejo drugega še danes v filmu. Kot poroča angleška admiraliteta, je nameravala za časa vojne zgraditi več takih stolpov, jih zasidrati med Dover-om in Calaisom ter jih zvezati z žico, tako da bi bila paralizirana vsaka nevarnost od strani nemških podmornikov. Vsled premirja je postala izvedba tega načrta nepotrebna.
s,~7 Po nedolžcem osumljen. Žitni trgovec Stefan Hoog v Filipovem, v svojem i-raiu -plesno znan kot poštenjak, je bil nedavno po
rn nm nnm nakVlK'3.u ?b,dolžen’ da ie ukradel 60.000 Din. Zato je bil seveda takoj aretiran. Posledica tega je bila, da so iztirjale tekom M dni _ vse tvrdke, ki so bile ž njim v trgovskih stikih svoje teitjatve napram njemu, vsled česar je izgubil mož nad polovico svojega premoženja. Sedaj se je izkazalo, da je ukradel denar nekdo drugi. S tem je rehabititirana sicer trgovčeva čast, toda vpraša se, kdo mu bo povrnil škodo. Pravi tat, žandarmarija, država? Zdi se, da nihče. Njegov ^ slučaj vzbuja v Filipovem in okolici splošno sočuvslvovanje.
Obsojen volilni kandidat. Kandidat *^e. gospodarske stranke Zagorski, ki je
Drišel nh rP,.nr,V-Saki,il v°l’tvah propadel, je prišel obpritiki volitev v oblastne »kunšči-
ne v hudi vol, ni borbi zopet enkrat v^ konflikt s policijskim stražnikom in §-om 104 s. k. z. Za besede: >Vi nimate z mano nič opraviti, kajti jaz sem nosilec liste« je bil obsojen gospod vitez na mesec dni zapora.
— Kamen ga je vrgel v vodo. Dijak V. razreda gimnazije v Sarajevu Sajid Hašil Bogovič ije napravil te dni izlet v hribe. Nenadoma so je odtrgala kakih 50 kg težka skala ter mu izpodbila noge. Deček je padel s 3 metre visake Skarpe v vodo. K svoii sre-či pri tem m zarobil težkih	xr	i	•
pasant ga je izvlekel iz vode
— Strahovit ciklon v Avstraliji. Kot poroča »Times< iz Sidneya, je divjal ob obali Queenslanda !r> dai slrahiovit ciklon, ki so ga spremljali silna nalivi. Več primorskih mest je poplavljenih. Kolikor je doslejj znano, so zahtevala nevremena 45 človeških žrtev.
- Mraz na Japonskem. Kot poročajo iz Tokia, vlada na Japonskem že dalje časa hud mraz ter divjajo od časa do časa silni meteži. številne osebe so zmrznile. Mraz je povzročil tudi veliko materialno škodo.
~ Poiur v avstralskih stepah. Iz Melibo-
r^iikrsr obiaTihi i^ah divja:
sredstvi lokalizirati.	skušajo	z	vsenu
— Nesreač na morju. V rokavekem prelivu
38 je potopu italijanski parnik Francesco Ciampa , v katerega je zavozil radi goste megle danski .-parnik >Siani,. človeških i-, tev ni bilo.
— Orel v ktirniku. Razburjeno kokodakanje ;;e privabdo te dni portirja neke vile v Bresciji. v kurnik. Tam je zagledal veliko ptico ujedo, Ki ga je takoj napadla. Portir je zgrabil ptic' J vso močjo za vrat, jo nesel v kuhinjo in jo s kladivom ubil. Lovci so ugotovili, da gre za orla, ki metri z -razpetimi peruti skoraj dva metra. Orel je izgubil najbrže vsled močnega viharja orientacijo in glad ga ;je prignal v kurnik pri Bresciji.
— Ženski bataljon v Nicaragui. Kot poročajo iz Manague, se je udeležil bojev za mesto Chiinandego na strani konservativcev tadi
ženski bataljon, ki mu je poveljevalo
letno dekle Natalija Garcia. (Moški pač 'Ij!8®* 20letnih mladeničev za bataljonske ' ,in.e.) IG amazonik je bilo ranjenih. Poveljnica bataljona je poškodbam podlegla. V splošnemi je padlo v boju za Ghinandego Iki-je okoli 300 vojakov, 500 je bilo pa ranjenih.
1 rekletstvo radi neg^vm^.*.. T■. \rarš°\fe poročajo: V Smolenu pri Radinu ie prepovedal rabinec nogomet. Ker se pa člani tamkajšnjega židovskega nogometnega kluba »Makkalk za to prepoved niso bj-igali, temveč so nastopili takoj diug.i dan, kot nalašč, zopet na igrišču, jih je rabinec- .preklel. Nato je proglasil, da oni, ki bi se drznili Se v
nadalje uganjati ta šport, ne bodo pokopani na židovskem pokopališču.
— Hidroplan na Llovdovem parniku. Iz
Bremeiiiaven-a poročajo:	Lloydov parnik
l.iilzov se bo opremil s iliidroplanom, ki bo prevažal lahko, vštevsi posadko, 25 oseb. Hddroplan bo potnikom med vožnjo na razpolago, da si bodo ogledovali naravne krasote lahko tudi s ptičje perspektive.
— Nova iznajdba na polju tipografije. Iz Moskve poročajo: Tehnik ‘ Dobrotvorski je konstruiral silno poenostavljen stavni stroj tipa Lhio-type. Novi stroj dela bolj *za:nes-Ijlvo in mnogo hitreje kot vsi dosedanji tipi. Iznajdbo preiskuša trenutno najvišji gospodarski svet v Moskvi. Stroj bo stal 40 odstotkov manj kot dosedanji stroji tipa Linotyp.
- Z rabijea je bil dne 16. t. m. zvečer od pel 8. do 8. ure briljantast uhan z antičnim obeskom z dijamanti na poti od Okrožnega urada m zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti, po Dalmatinovi ulici Dunajski cesti, Aleksandrovi, mimo gledališča in muzeja do liceja. Pošten najditelj naj ga odda na policiji ali pa pri uredništvu lista proti dobri nagradi.
- Poziv neznani stranki. Dne 16. februarja 1927 zjutraj je poslala neka stranka po postreščku Francetu Gričarju, magistralnemu nadavetnifcu Franu Jančigaju v zaprtem pismu brez vsakega obvestila znesek 2000 Din. Ker imenovani uradnik, oziroma mestni magistrat ne ve v kak namen je bil denar poslan, poživljamo detično neznano stranko, da se tekom 8 dai, to je do 25. februarja 1927 opoldne zglasi v mestnem gospodarskem uradu pri imenovanem uradniku in pojasni, čemu je ta denar poslala, ker bi se sicer, če se stranka do tega dne ne zglasi denar oddalo dne 26. februarja 1927 mestnemu ubož-nemu zakladu in bi se ga potem ne moglo več vrniti stranki.
Ljubljana.
— Nastopu« predavanje tir. Albina Ogrisa.
Novo imenovani docent juridične fakultete v Ljubljani gospod dr. Albin Ogris bo imel danes,^ v petek dne 18. t. m. ob 18. uri v zibernieni dvorani univerze svoje nastopno predavanje »0 rentabilitetiu statistiki delniških družb v Sloveniji v letih 1919—1925«.
1— Predavanje v Pravniku. Ker je danes, v petelK' ob 18. popoldne na juridični fakulteti nastopno predavanje g. dr. Albina Ogrisa, odpade današnje predavanje v Pravniku. Zato se bo vršilo predavanje gda univ. prof. V. Lapajneta »O avtorskem pravu*: prihodnjo sredo, dne 23. t. m. ob 18. popoldne na sodišču soba št. 79.
1— Javno predavanje. V nedeljo, 20. t. m. točno ob 10. dopoldne predava v ljubljanski vseudiliški dvorani o življenju in delovanju nedavno umrle jugcslovenske pisateljice Slovenke Zofke Kvedrove ga Minka Govekar-jeva. Na to predavanje opozarjamo naše literarne koroge, zlasti pa vse slovensko žen-etvD,
— Kelo jaliaeev iu vozačev »Prestolonaslednik Peter« vabi vse svoje člane in članice, kakor tudi vse one nečlane, ki se zanimajo za konjiški šport, na predavanje >0 razvoju konjskega športa«, ki se bo vršilo 18. t. m. ob 20.30 uri v dvorani Kmetijske družbe na Turjaškem trgu.
1— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvem« poziva vse svoje članstvo, da se .polnoštevilno udeleži pogreba pokojnega br. Slavoja Gartnerja, ki je za naše društvo mnogo storil.
1 ogreb s» vrši v soboto popoldne ob % na 4. iz Mesine hranilnice k Sv. Križu/
1— Na pustno nedeljo popoldne je bil pri atenski prireditvi lansko leto tak naval, ,la so se le s težavo odpravili vsi oni, ki niso dobili prostorov. Zato prosimo vsakogar, ki želi poseliti letošnjo »Predpustno otroško čajanko*', da si preskrbi pravočasno legitimacijo, da ne bode nepotrebnih pritožb. Pojasnila »Ortopedski zavod«, Mladika.
IZ URADNEGA ZDRAVSTVENEGA POROČILA ZA LETO 1926.
(Dalje.)
Tržne razmere se leto za letom boljšajo in izpopolnjujejo. Mestni lizvkat opravlja redno ku.itrokF v 'higiijenskem oziru. Lahko trdim, da je diaš živilski 'trg danes prav dober. Po pobudi mestnega fizikata so se lani higijen-sko prenovile vse mesnice v mestu. Veliko t o pridobila Ljubljana, ko bo leto« .spomladi otvorjena novn klavnica z moderno hladilnico.
Mestni f.izikait je redno nadzoroval l i pregledoval gostilne, pavarne, izkuhe, hotele, prenočišča, vse trgovine z živili, peke. mlekarne itd. ter je sproti odpravljat higi jenske nedostatke. Nadzorstvo sanatorijev, zavetKč in oskrbovališč, lekarn, drogerij in trgovin 9 struni se je tudi lani strogo vršilo ter so bila poročila predloženi pristojnim vršjim oblastim.
Mestni zdravniki so pridno sodelovali tudi pri javnih predavanjih o narodnem zdravstvu in sicer v Zvezi kulturnih društev, na sestanki h mestnih delavcev, v raznih dm-šitvili iitd. Predavali so na roditeP&kih večerih v šolah, v srednji in gospodinjski šola in na vseučilišču .
'Mestni fizika! je obiskal lani veliko higi-jensko razstavo v Diisseldorfu in proučil predvsem liigijenski napredek mest. Te novosti bo’ treba kar moči uvesti tudi pri nas.
Izredna ugodna lega našega mesta daje posebno naši mladini najugodnejšo priliko za, zdravo telesno gibanje. Vsak tujec, ki Ljubljano vidi prvič, zavida Ljubljančane za obilico lepih izprebodov v najbližji 'okolici. V Tivoliju, v Trubarjevem gaju, v Zvezdi, na Taboru, pri šentpeterskih nasadih, na šentjakobskem tjgu itd. ima mladina primerna igrišča, kamor more dospeti v par minutah. Staršem, katerim ni mogoče osebno nadzorovali'telesno vzgojo svojih otrok, je dalo društvo Atena igrišče na razpolago, kjer se stalno nadzorujejo igrajoča se mladina. športna igrišča so v posebnih urah mladln: rn igre na razpolago. Za zdravi raz-
j voj mladine je torej precej preskrbljeno-Vendar pa bi (bilo jako umestno in priporočljivo, da bi mestna občina odkazala mladini-še večji .travnik pod Tivolijem za brez-plačno igrišče.
________________________________ (Dalje	prih.)
POTRES.
Potresni sunki suntkii se ponavljajo, so pa •k-ot je bilo presumirati, lažjega značaja. Na tisoče ljudi kampira na prostem, deloma, ker so njihova -stanovanja porušena, dedom ‘zgolj iz strahu.
Mednarodni Rdeči kniž pri DruStv-u naro-rodov je poslal centralni upravi jugosloven-ekega Rdečega križa dopis, v katerem izraža svoje sočutje ter vpraša, če se reflefctira na gmotno podporo. Centralna uprava- jugoslovanskega Rdečega križa se je za ponude-110 podporo zahvalila ter izjavila, da bo skušala zbrati sama denar.
Ministrski svet je nakazal m od potresne katasitrofe prizadete kredit 200.000 Din.
Zagrebški odbor Rdečega križa je nakazal ei od potresa prizadete kraje 10.000 Din ter sklenil, da .uvede nabiralno akcijo. Zagrebški župan Heinzel je nakazal za od potresa iprizadete iz mestnega fonda za elementarne katastrofe 50.000 Din.
POTVARJANJE ŽIVIL.
V Subotici ee množe v zadnjem času pritožbe radi potvarjanja živil.
Zadnja velika afera -se je odigrala v Hior-gošu, kjer so mešali papriko s koruzno mo-, ko. Horgo-ška paprika, iki se producira na i ozemlju 6000 katastralnih oralov, je dandanes važen ekspertni predmet ter uživa prav-i -takio kot segedinska paprika, v primeru s | katero glede -kakovosti prav nič ne zaositaja,
I svetovni sloves.
Vsled čestega potvarjanja so sklicali producenti horgoške paprike protestno zborovanje, na katerem so zahtevali, da naj s» uvedejo tudi za papriko državna preizkuše-vališča. Ta zahteva je popolnoma ujiraviče-na, kajti če se uitrdi med prebivalstvom prepričanje, da je horgoška paprika potvorjena, bo lepo razvijajoča se produkcija ta paprike propadla in prebivalstvo -bo začelo kupovati špansko papriko.
Ob priliki zadnje afere, se je dzlkazaio, da se je .papriika potvarjala po naročilu grosistov.
Še večjo pozornost pa bi bilo treba posvetiti potvarjanju vina. ki se je po vsej državi naeverjetno razpaslo in to kljub nizkim cenam. Kako nesramni so postali ljudje, dokazujejo najbolj številne anonse, s katerimi so ponujajo esence za umetno vino.
Potvarjanje vina pomeni, posebno spričo dejstva, da se mora b-oriiti eksport itak z velikimi težkočami, en-o -največjih nevarnosti za »še vinogradništvo.
Spominjamo samo na veliko afero potvarjanja vina v Pečuhu na Madjarakem. Ko se je izvedelo, da eksistirajo v tamkajšnjih vinskih krajih tovarne za umetno vino, jo zajela ves madjarski vinski eksport velika kriza in trajaki je dolgo -časa, pred.no so se začela madj-arska vina zopet kupovati. Taka kriza čaka -sedaj nas, če ne bo s.opila država potvarjalcem vina kmalu prav energično na ■prste.
Ne gre pa samo za umetn-o vino, tem vel tudi za na kakršenkoli način potvorjeno, zmešano itd. Tudi tem >.-Wei npan tscherjem« bi bilo treba energično naviti ušesa. >Pan-čanje«; je prišlo ljudem že tako v -meso m kri, da je škandal!
Glede potvarjanja živil v obče naj bi kompetentne oblasti čimpreje primerno ukrenile.
Poleg stroge kontrole bii bil-o priporočati, da bi se določbe glede kazenske odgovornosti radi potvarjenja živil reformirale. Kazni so vse premalenkostne. Absurdno je, da je fceznjiv človek, ki slepari en groa, po milej* šem zakonu kot kak • revež, ki dgoljuf-a eno samo ctsebo zi par dinarjev in da se smatra zadnji za nečastnega človeka, prvi, ki Jo ogoljufal že več ljudi pa nel
GLAS IZ OBČINSTVA.
Malo vef trgovske solidnosti!
'Prijatelj lista nam piše:
V Dolgi vasi imamo kino :sMačeha«, ki jfc baje v posesti dolgovaSke s Kulturne zvezec Pr,i njem vedrijo in oblačijo dobro znani gospodje od do‘lgovaš'ke iSDS. Dokler bo-v Dolgi vasi še -{»velje vali SDS-arald gereati, jo imelo je trgovsko podjetje (za kulturno ga pri kvaliteti 'filmov, ki 'jiili predvaja, ipaS'
■ iiikdo ne smatiia) električni -tok po tako iz-jainno nizki ceni na razpolago kakor n-obe<a odjemalec. Novi občinski komisar je to «krf-č-eoo in z ničemair- utemeljeno protekcijo ob splošnem pritrjevanju prebivalstva takoj odpravil. V na razii>oJago mu etoječih listih (v katerih ima kričave reklamne anonse morda tudi ceneje na razpolago ikakor konkurenti) sc ta kino simopadljivo označuje za »elitno-gn<, najugiednejšoga-!: itd. To je stvar okusa.. Mi Dolgovaščani pa vemo, da so dvorana, oprema, sedišče itd. v nekem drugem podjetju dosti udobnejša in modernejša. Kar pa moramo odtočno gra ati, je ponovno varanje, občinstva. Na Dunaju so pred no* davnim posneli in s vcKkiim uspehom predvajali film »Die Prater-Mizzi , ki je postat kmalu slovit po novem filmskem 'Star-u Igu Sjwtt-u, rodom_ PoSjiruku, dotlej telniiku in p* ,ju-bki Ceuiuji Anici Oivdrakovi. Promptno pr.intso vodilni kino .'-Mačeha« z veliko reklamo film »Mici iz Fratra«. Ljudstvo je seveda drio vainj, pa se je takoj prepričalo, da pro zn. star, odigran, sladk o bno-k r^mežlj a v f Km znane dunajske baže. Pravi lilm >Pra-toriMiz-zije šele 14 dni pozneje predvajalo neko drugo podjetje, ki je moralo seveda opozarjati na prevari j iv i krik enlitnega konkurenta. In to -ni bil prvi slučaji Že večkrat nam je elitni kino >Mačelia« filme predvajal p od pot vor jen »m imenom ali pa nam je kak star film prinesel pod novim naslovom Mnenja sem, da bi bil vsak privatni podjetnik izbirčnejši v svojih sredstvih 1
Situli 4.
>NAKOD*Si DISiJbVISiKt, 18. februarja 1927.
Štev. 39.
mm dom, obirl m lndu*tti|o v Tieh Dpremali.
tstotem pletilni »troj OUBIBD
Huk t tula)« k. uaUtn.
u ptprnlta.
Mii« CM«, to* M oirrt«. m ^Nw B
Josip Peteline
Ljubljana BBKflSgg
Šport.
Smuška tekma v Bohinju. V nedeljo 20. februarja 1927 se vrša smuška tekma 'pogra-ničarjev na okoli 10 km dolgi progi. Radi zanimanja med domačimi smučarji-civilisli bo najbrže nedeljski športni program nekoliko obširnejši. Obeta se nam vsaj še damsko tekmovanje. Start ob 1. uri 30 min.
Zmage getavi Italijani. V nedeljo se vrši v Milanu meddeželska igra Italija—Češkoslovaška, ki jo bo vodil Dunajčan Braun. Italijani delajo za to 'tekmo velike priprave in so zelo samozavestni po svoji zmagi proti Švici 5 : 1. Zanimivo je, da je italijanski nogometni savess določil za to tekmo primeroma visoko vstopnino. Tako velja stojišče
2	Din, tribunski sedež pa celo 120 Din; vzJic temu pa so že vsi prostori razprodani.
Pri teniškem turnirju v Nizzi se je zopet zelo odlikoval Henri Cochet. Ko je v singlu zmagal Morpunga, je porazil še v finalu moškega doubla z AescMimannom nasprotni par \Vorm—Galleppe 6 : 4, 6 : 0, 6 : 2 in v miredu s primeroma slabo partnerico mile Mariollet nasprotni par m is Petschell— Aesehlimann brez truda 6 : 1, 6 : 1. — Pri pariških lialskili prvenstvih se je pripetil slavnemu francoskemu igralcu Borotra mučen elučaj, vsled katerega bi bil kmalu izgubil igro. Vsled lastne nepazljivosti ga je
; namreč zadela nasprotnikova žoga s -tako | silo na sence, da je moral igro prekiniti. Tako jo izgubil prvi del G : 8 An tudi v drugem je bil še tako slab, da 'je nasprotnik vodil 3 : 2 in 4 : 3. Potem se je pa okrepil in z nezlomljivim elanom si priboril zmago : — Suzana Lenglenova je imela v Ameriki smolo. V mešanem doublu s partnerjem Ho-i \vard Kinseyem je zgubila igro napram okss | Bro\vn—Snodgrass 6 : 8, 6 : 2, 6 : 2, 6 : 1.
Preteklo soboto so se vršile v Oslu tekme : za evropsko prvenstvo delavcev v 'hitrem dr-! eanju. Prvenstvo si je priboril Rus Melnikov, ki je zmagal na 1500, 5000 in lO.OCO ni in : M je bil samo na 500 m drugi za Kalininom. j Doseženi časi so bili vseskozi boljši kakor 1 pri evropskem prvenstvu v hitrostnem drsa-i n ju, ki S9 je vršilo isti dan v Stockholmu.
Drugi Charles Hoff. Pri haitskem mitingu = v Bostonu si je priboril prvo mesto v skoku ■ ob palici mladi dijak Sabno Carz. Skočil je j namreč 4.14 m visoko in dosegel uspeli, ki ; zaostaja samo za 7 cm za svetovnim rekor-j dom slavnega Norvežana Hoffa.
{ Znameniti lahkoatlet Charles Hoff starta 22. februarja prvič zopet kot amater f>ni narodnih Malskih prvenstvih v n©wyor§kem i Miadison Sq>uare Gardenu.
Gospodarstvo.
Ljubljanska borza, dne 17. februarja 1927.
(Prve številke povpraševanja, druge ponudbe iti v oklepajih kupčijski zaključki.) Vred n oto : investicijsko 8(5 —■ 87, Vojna škoda 0 — 338, zastavni in komunalne Kranjske 20 — 22, Celjska posojilnica 195 -— 107, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Kreditni zavod 170 — 180, Strojne 85 — 0, Trbovlje 0 — 425, Vevče 120 — 0, Split cement 720 — 0, Stavbna 55 - 05, šešir 104 — 0. — B1 a g o : Zaključeni 3 vagoni lesa. Tendenca za les mlačna, za deželne pridelke čvrsta.
Zagreb, 17. februarja. Dunaj izplačilo 801 uo 804, Berlin izplačilo 134.5—1352.5, Bruselj 789.5—792.5, Budimpešta 995.5—998.5, Italija izplačilo 245.33 — 247.33, London izplačilo 275.975—270.775, Xewyork ček 56.75—56.95, Praga izplačilo 168.3—169.1, Švica izplačilo 1094—1097.
C arih, 17. februarja. Beograd 9.135, Berlin 123.20, Ne\vyork 519.875, London 25.22 in ena osniinka, Pariz 20.385, Melan 22.42, Praga 15.40, Brdimpešta 90.90, Bukarešta 2.22, Sofija 3.75, Varšava 57.50, Dunaj 73.225.
ANEKDOTE.
■Italijanski in angleški kralj sta še segla
v nekem 'kopališču. Da ■»; malo preženeta
čas sta igrala ..karte in sicer šestinšetdeset ali »šnopsel-;, kakor pravijo v Zagrebu, — igro, ki ni zahtevala od visokih pacientov, prevelikih duševnih naporov. Tu in taim pa jo .med igro govor nanesel slučajno tudi »a politiko. NekoS je italijanski kralj obžaloval žalostno usodo, ki je zadela skoro vse kri'
! j o vsako rodbine: v Rusiji, Nemčiji, Avstriji, v Grčiji, itd. . . . Dobrodušni angleškirkralj Juri mu je odvrnil s svojo običajno ©dkrt-tesrčnestjo’. >Da, da, dragi bratranec, v žalostnih časih živimo, tako, da bo nekoč p»-' šrl d.rn, ko bo na svetu le pet kraljev: sreni, kanti, pikov, križev in — angleški kralj!**
*	•	"js1|
Ko je italijanski kralj ob priliki na JMK v o sklicanega ministrskega sveta — -malo pred prvim atentatom na »Duceja : —
\ posvetovalnico', mu je padel slučajno na tla. Mussolini se pripogne, ga jrober&r ga prijazna izroči Viktoju Emanuelu. Ktw ga vzame in se Mussoliniju nenavadno p*1-srčno zahvali. Presenečen radi tolikih J***’-/ov hvaležnosti, vpraša Mussolini:	T«“s'
Veličanstvo, dovolite, da vprašam: Ali jo ia robec iafeo dragocen ali pa vam vzb# kak spomin?« »Dragi moj prijatelj,*: odg9, vori N' iktor Emanuel L, »ta robec je v te® trenutku velike vrednosti zame — ker je edina stvar, kamor lahko vtaknem svoj «*-*
P. Britten Austin:
Pariška obleka.
i.
Mr. Quenitin Quayne; je za trenutek prekinil razgovor, ki ga je imel v gladki francoščini po telefonu in pogledal nia uro.
»Sedaj je pol šestih,« je odvrnil, »dobro, jaz bom še nocoj ob devetih pri vas... Seveda, gotovo... še nocoj... na svidenje!«
Obesil - je slušalko in se obrnil k meni s svojim nasmehom, dobrodušnim in trpkim hkrati:
»Kratek izlet v Pariz, mr. Creightou. Star moj klient, gospod Dieulafoy iz Rue de Ta Pa.ix, eden največjih pariških juveliirjev.«
Pritisnil je na zvoncev gumb. Pojavila se je mis SaMerthwaite.
»Veronika, prosim, telefonirajte v Croy-don, naj pfipravijo za nas tekom pol ure številki dve in tri. Nato pa naročite v Pariz, naj čaka od osmih dalje avto v Le Bourget. Star no val bom v hotelu Meurice, kakor navadno.«
»Dobro, gospod šef!* Nič ni moglo presenetiti -mis Saitterlnvaite.
Bilo je približno četrt na sedem, ko se je dvignil leden zrakoplov Quentin Quayuove detektivske pisarne s sočnih eroydonskiih trst v temno modrino brezveternega poletnega večera. Bilo je še popolnoma svetlo, ko sva čez nekaj ur, tekom katerih sva izvrstno večerjala, prispela na z ijagnjedi obdani aerodrom v Le Bourget u.
Dan je pričel ravno ugašati in preko lti» se je že razprostirala rjavkasta tema, ko je zavil najin avto iz Hrušča na Opernem trgu v primeroma mirno ulico Hue de la laiix. Mo-
ja ura je kazala natančno devet. Agencija Queinitin Quay.ii,e je bila vsekakor točna...
Kako minuto kasneje smo že bili v pisarni zadaj za slavno, z diskretnim duksuzioim opremljeno trgovino, — ki je bila sedaj seveda za zunanji svet že zaprta, — kjer sta se dve generaciji kraljic in cesaric navduševali ramo ob rami z znanimf velikimi finančniki za fascinirajoče in neodoljive dragocene kamne. Marsikatera žena je bila pripravljena pognati za te dragulje svdje častilce v bankerot.
Gospod Dieulafov nas Je nad vse prisrčno pozdravil.
;Oh, mr. Quayne — nebo vas je poslalo'*' je zaklicala, s čemer je točno označil smer, v kateri je mr. Quayne dospel. Prijel roke
mojega Sefa. kakor da .jih noče več spustiti.
.Dospeli .ste, da me rešite kaj ne: Vi me boste rešili! Vi boste zopet >včli moje diamante !
•Mali gospod Dieulaioy, katerega obraz in postava sta bila prav simpatično okrogla, se ie nahajal v vidno obupnem stanju. Oči °° mu stopile iz votlin. Ustnice so mu dobile pod sivimi brki pepelnato barvo, roke so se mu tresle. Njegov glas je izdajal vidno razburjenost: »Recite, da me rešite!< .
Sef «e je zleknil v naslonjač. Če so se drugi ljudje razburjali, ni pomenilo zautj to m-kake nevarnosti, da se že ®.n ntaleze razburjenosti.
iieči vam hočem to, kar ste m.i sami pn-povedali,« je menil z mirnim nasmehom. »Iz vašega telefonskega poročila vem le to, da I ste popolnoma minirani, če jaz ne pridem.*
»Tiako je, mr. Quayne, — tako je!« je de-I tal možLSck in skušal svojo obupanost izra-
ziti z enifatičnimi kretnjami. Uničen sem, Popolnoma uničen, — moj sloves je za vedno uničen! Mr. Quayne, če bi vedeli moji odjemalci za to, kar vam moram povedati, to bi bila moja smrt!«
»Poslušam, gospod Diulafoy! je ljubeznivo dejal moj šef.«
Mali gospod Dieulafoy je stopil bližje.
»Mr. Quayne, pred JMri.mi ... petimi urami so .se nahajali v mojem sdeju kronski, diamanti iz...< — Dienlafoy mahne z roko:, — »ime dežele ni tako važno, to je skrivnost, — skrivnost, ki je^e smem zaupati niti vam, mr. Quayne. Zaupani so mi bili iz gotovega vzroka.« Pri tem je znižal svoj glas h komaj slišnemu špetu.
^Ukradeni?« vpraša latonsko mr. Quay-ne.
.-Ukadeni? Da, mr. Quayne! Ukradeni! Toda kako? Toda kdaj? Toda od koga? Oh, mr. Quayne... jaz bom zblaznela! Jaz'se-moram usmrtiti!<
Kdaj ste odkrili iaivino'.’ . Ni-kaj minut .po peitih. Zapiramo ob šestih. -Siul sem ravno pred prodajalno in gledal na cesto, ko se mi naenkrat — sani si ne morem tega pojasniti, — ko *e mi naenkrat oglasi notranji glas, naj grem pogledat, če so kronski diamanti še v safeji. šel sem v klet, odprt sati: in tmr. Quayne — dhmautov ni bilo več lu! Mislil sem, da bcm izgubil zavest. Zaprl sem hitro safe in hitro stekel gori, da telefoni-ram policiji. Tedaj sem se zavedel... javen škandal... moj sloves, zaupanje vame bo izgubljeno! In tedaj sem se spomnil na vas, mr. Quayne, na vas, ki ste pred desetimi le-? ti napravili tale Čudež zame. »Le mr. Quay-| ne me more še rešiti,« sem si rekel. In tele-
foniral sem Vam, brzo, torzo, bmo, v London in čutil sem, da sem rešeti. Moram dohiti diamante nazaj, mr. Quayne, pa na; •tane, kar hoče!«
Šef je- prikimal.
>Praviite, da ste -opazili tatvino diaataa' tov nekaj minut po petih? Ali ®o bili v te® rasu vaši nastavljen« se lu?«
Da. Toda- so popolnoma nesumljivi. i° i;ljub temu, da sem popolnoma siguren, sem zaprl prodajalno in jih nagnal v to -sobo 1®* jih sam preiskal. Seveda nisem ničesar našel. Nihče nted njimi mi ni dal najmanjšega povoda, da bi ga osumil. Poslal sem jih do* mov in temeljito preiskal vso liišo. Nato setu -telefoniral vam, mr. Quayne. —Bilo je- 'i°r€- ^ med četrto in šesto -uro, ko so izginili dia* | nianii na skrivit esteti način iz safeja, od katerega imam ključ sauno jaz!«
-Kaiko veste, da so bili diamanti ob štirih še tu? .
"iSam sem jih videl. Gospod Monnier, moj prvi asistent, je moral ravno zakleniti neffl zavoj. Prosil me je, naj mn ga zaprem*;, safe. šel sem z njim doli, odklenil sem sa*#« prav natančno -se spominjam, tla po hali di' amanti itedaj .-e tu. Gospod Monnier se je vrnil z menoj v prodajalno iti je bil še tu, k° -eru ob petih odkril tatvino.« , ' ,
Mislim, da ste njega ravno tako preiska li, kakor vee ostai®1;,-.
»Mr. Quayne,< odvrne možičelc, .vvšakega som preiskal in celo sam sebe. Ti diamant? so boli (Iragoceni kot moje življenje, oni so. jamstvo za mojo čast!-.;
Ali ni bilo vlomljeno v šale?-
-Ne. — Toda prepričajte se satnik
(Nadaljevanje prihodnjič-)
Otvoritev nove prometne pisarne.
Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani naznanja, da k.’ otvorilo v Ljubljani, Salendrova ulica št. 6/II oblastvena dovoljeno	prometno pisarno /»t za
nakupu in prodaji hiš in zemljišč, pn «dda.U in zamenja
slanovani in za prevzeme upravljanja ms.	v
Za prodajo je zaznamovanih že vec his in vil. Za izvršeno
posredovanje se bo računalo nizke pristojbine. Potrebne informacije se dobe ustno ali pismeno brezplačno.
a	_	m	mit	CAKINKKO	POSIUSDJIlSK!	1*	£
CUSKI »UBKAU
9)13 KUPI LJUBLJANA, KolodToraha ttllcs 41.
Havlov b»4««ta«l .MOM*.	T«lefon	UH.	**.
PODRUŽNICE: Maribor, Je«enicc, Kokelc
ObtTlja m t •troko »padnjol* po*l* »ajhitr«*# Is pod k»-T	Uitfnimi	pofloji.
Saalopnlki družbe spalnih to* ». O. K. «o c ekspresne pošiljke.
^ tovarna vinskega kisa,
11 Illlirill ^ z °* Zm Uubljana,
I lllUUul	nudi
.j c :■
naJftinejSi in najokusnejši namizni kis I* vinskega kisa.
(*i, Jtp- ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnitno In hlgljenlCno najmoder-neje urejena klsarna v JugoslavlJI
nNurni MuMJona, D«n«J»k« OMla »t S«, n. !M»cUtropJ«,
TEtlKO-PERItO
•Mt	Sen«	in otroi*-®;
volno t r**aia birrrii rokavic® »mtot, dokoleislce, nohrb* RUU M Solar]« Is lovce. dcStnlBti IM, i»e! rdMl. paHce, 'rile«, aožl,
»oare»SC£«e ca IW!|e, j«£e, CevUarJe, tn SsflTce
•diao le pri trrdki
JOSIP PETEL!
LJUBLJANA
—» Pi«lw»8ma» eXMMSMKUl*C«t.
M*	tu	au*o	,	«
C
MA Eil OGLASI
Vsaka fatne-da 50 pare, debelt' tiskano Din i*—.
o#
Pro*» te ceno
I liompletul nen^co-an^l«-iki *lovar> ia nekaj angle-Jkih knjig. — Naalov poro uprava Nar. Dmeiraiut«
Knjigovodkinja
bilancistka. samostojna mo5 z večletno prakso, vežča korespondence in
strojepisja išče službo v mastu ali na deželi. Nastopi takoj. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Točna r.
Sostanovalca
iščem- 170 Din mesečno. Kje, pove uprava lista.
tega
Ullstein’s Welt~
geschichte „
6'fenjig, elegaiilao vesam* za Din 1200. —ma pmodaj
Naslov ■v upravi
Oddam
sobo ZAi 2 goapoda. EM1" trična luč. KJ*
uiprava	^
Premog - Čebin
WoIIot» l/u. - *elel
U*»W:	SMker.	~	Dre}*>	Vl^alr	Svet-*-	-	**
An<ir«i Se.v«ir. V«1 v Ljubljani