Posamezna Številka Din 2* St. 149. V Ljubljani, v ponedeljek 7. julija 1924. Mostnina v gotovini. Leto i 1 ■ i mm V21 m 6 t Izhaja vsak dan popoldne. | ? Mesečna naročnina: l V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. j «t»« 9 • « 9 — 9— • »« 9 »» 9«« 9 «» • » » • »« 9 *»9 » « 9 ■ « 9 »« • » ^ Neodvisen p Uredništvo: WoI£ova ulica št. 1 /I. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. « Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. f%, | Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. m Račun pri poštnem ček. uradu št. 13 633. n* Pra' > zadrli delo. 'no Ni bilo v zgodovini jugoslovenskega dar oda pomembnejšega dogodka, med čegar osnovne tendence ne bi spadalo tudi stremljenje po ujedinjenju Jugoslo-venov, bodisi v duševnem ali v političnem oziru. V Samovih časih, za časa bojev Ljudevita Posavskega* v žalostnih dneh Matije Gubca, ob reformaciji, v dobi Napoleonove Ilirije in Gajevega ilirizma, vedno je bilo razvito tudi ju-žoslovensko vprašanje in vselej je bil storjen korak k uresničenju jugoslovenskega vprašanja. Zato je naravno, da je ob preobratu ves jugoslovenski narod z navdušenjem pozdravil dan ujedinje-aja. Ravno tako naravno pa je tudi, da ie sledilo temu navdušenju razočaranje, ser je bil narod na ujedinjenje pripravljen le v svojem srcu, ne pa tudi politično tehnično. In kako tudi? Obvladan od nadmočnega nasprotnika ni bil naš narod nikdar v stanu, da bi sam delal Politiko, temveč vedno so pisali politiko njegovi nasprotniki na njegovo kožo. Prvo mesto med nasprotniki pa je zavzemala avstrijska država in zato je naš narod odklanjal avstrijsko državno misel in kot posledica tega izgubil zmi-sel sploh za vsako državno idejo. Naš narod je postal defetističen. Po preobratu pa je stopila pred naš narod dolžnost, da se hipoma izpreme-ni iz defetističnega v skrajno zadržaven narod. In to v dobi, ko je splošno pomanjkanje in ko so težke vojne izgube Celo pri narodih s sijajno zgodovino, z razvitim državljanskim čutom visoko dvignile val defetizma. Pri nas pa, ko je bil ves jugovzhod države opustošen od vojne, zapad ugrabljen od tujcev in med vojno izropan, ko ni imela niti ena Pokrajina intaktnega upravnega aparata, ko je bil ves železniški park razrušen, ko je imel vsak narod svojo tradicijo, ko je vojna dvignila do neba kri-čaška gesla, pri nas pa se naj bi zgodil Čudež, da bi narod nakrat prešel iz defetizma v vzglef io zadržavno delo! To je bilo nemogoče in narod je bilo treba k temu šele pripraviti! Zato je bilo treba naš narod šele za državno tiiisel pridobiti in zato je od Preobrata dalje najodličnejša dolžnost vsakega politika v njegovem zadržav-nem delu. Narod pa se da pridobiti za državo ie na ta način, da spozna narod v dejanju, da je nova država zanj neprimerno večje dobro ko pa stara država. Kakor vsak trgovec, tako mora tudi država vzdržati vsako konkurenco. Za nacionalno državo velja to še vse preje, ko za- nenacionalno. V Avstriji smo smatrali za naravno, če smo bili v nacionalnem pogledu oškodovani, v naši Jugoslaviji nočemo biti v nobenem oziru. Za sebe pa more uspešno propagirati država le, če skrbi za gmoten dobrobit naroda, če da ljudstvu v prvi vrsti vse, kar rabi za življenje. Z nobeno dru-ko stvarjo se ni Jugoslavija tako krepko utrdila, ko z agrarno reformo. Samo ta je zlomila komuniste in brez nje ne bi bilo tudi Jugoslavije! Besedna propaganda odloča šele na ^dnjem mestu, tedaj, kadar ima ljudstvo svoje najbolj elementarne potrebe za'sigurane. Lačnemu se ne govori o kulturi, lačnemu je treba dati kos kruha! Od vojne izmučenemu narodu enako ni treba govoriti dosti o potrebi ujedinje-hja, temveč s pravim gospodarskim delom, z resnično svobodo mu je treba Potrebo Jugoslavije dokazati. In ko bo ta dokaz podan, potem je Jugoslavija za Večno utrjena* ker defetizem bo zginil in zmagala državljanska zavest. Nikdar pa se tega ne da doseči z °kazi, zakaj domovinske ljubezni ni mo-koče dekretirati. Pravo zadržavno delo je torej le v Praktičnem delu za ljudstvo in zato mora to načelo postati osnovno pravilo nase Politike. Vse drugo pa je napačno! To je dokazala zgodovina Avstrije dovolj jasno in zato bi morali biti ravno mi Slovenci prvi pri pravem zadržav-hcm dela Sela minisfii skesa sveta. Beograd, 7. julija. Od 10. do 1. se je vršila plenarna seja vlade. Prometni minister Popovič je podal obširen referat o svoji avdijenci na Bledu, potem pa je zunanji minister obvestil člane vlade o naši protestni noti Italiji radi zadnjega obmejnega incidenta, ki je bila sinoči izročena tukajšnjemu italijanskemu odpravniku poslov, g. Soli. Nota je zelo ostra. Nadalje je poročal Ninčič, da je Italija že včeraj izrazila svoje obžalovanje radi incidenta. Potem je bil odobren prosvetnemu ministru kredit 20 milijonov dinarjev, ki je predviden v proračunu in ki je določen za gradbo šol v Južni Srbiji. To vprašanje je bilo rešeno na intervencijo radikalnih poslancev iz Južne Srbije. Pri-bičevič je referiral o svojih zborovanjih, ki jih je imel včeraj v Hrvatski. Pribičevič konstatira, da pridobiva ideja o narodnem in državnem edinstvu med narodom v Hrvatski vedno več pristašev. Finančni minister je referiral o Blairovem posojilu, o katerem je dejal, da bo zadnji obrok 10 milijonov dolarjev izplačan v kratkem, ker so obveznice tega posojila notirale v Londonu te dri 87 dolarjev. Ta zadnji obrok se bo porabil za dovršitev začetih železniških prog, ker je za pričetna dela zgradbe Jadranske železnice nezadosten. Notranji minister je poročal o situaciji v državi in o kraljevem odhodu \ na Plitvička jezera. Od tam pride kralj za en do dva dni v Beograd, odkoder se zopet vrne na Bled. Pašič je obširno referiral o svojih avdijencah na Bledu. Pašič ni šel na Bled, da dobi volilni mandat, temveč samo zato, da obvesti kralja o situaciji. Predno se reši današnja latentna kriza, je naravno, da se vrši Konzultiranje s šefi parlamentarnih klubov. Pašič ni izvedel rekonstrukcije kabineta, ker se bo izvršila rekonstrukcija, čim dobi Pašič volilno vlado. Nato so razpravljali še o resoluciji demokratske stranke. Politični položaj. ada gre na počitnice. — Borbeno razpoloženje opozicije. Beograd, 7. julija. Situacija v Beogradu se razvija v novi smeri, ki je nastala s koncem Pašičeve misije na Bledu in z novo akcijo opozicijonalne-ga bloka. Situacija v Beogradu je zelo interesantna in živahna, ker je zbranih v Beogradu veliko politikov. Mnistr-ski predsednik Pašič je prispel z Bleda, kakor smo že poročali, ter referiral o politični situaciji. Opozicijski blck se zbira v Beogradu. Glavna odbora radikalne in demokratske stranke imata plenarne seje. Med tem, ko se opozicija pripravka na zelo energično borbo, se pripravlja vlada na počitnice. Ker bo ostala opozicija sama v Beogradu, bo morala končno tudi ona oditi. Kakor vse kaže, bo prihodnji teden zelo buren v naši notranji politiki. Beograd, 7. julija. Plenarna seja opozicijonalnega bloka je določena za jutri ob 10. uri dopoldne, da bo imel g. Davidovič poterh dovolj časa. Korošec je še vedno v Beogradu. Pričakujejo, da pridejo zvečer ali jutri zjutraj v Beo- grad Spaho, Maček in Krnjevič. Ostali predstavniki opozicijonalnega bloka čakajo v Beogradu. Seja opozicijonalnega bloka bo važna in zelo interesantna. Opozicija sedaj pričakuje kraljevega prihoda v Beograd, da podvzame novo, ozirema nadaljuje staro akcijo. Opozicija bo imela več zborovanj, sej in konferenc, napravila bo alarm v tisku, izdajala bo proglase, peticije in komunikeje, šla bo h kralju, da na ta način znova vznemiri za nekaj časa politično situacijo. Opozicija pričakuje od tega povoljne rezultate. Nasproti temu pa se pripravlja vlada, da reši nekaj najnujnejših poslov in da gredo potem ministri na odmor. Ministrskega predcodni-ka Pašiča bo zastopal rpinister Marko Trifkovič. Borbe opozicije vlada sedaj ne bo sprejela. Naravno pa zavisi se ’aj to od tega. kako je krona presojala politično situacijo in če se bo z njen m prihodom v Beograd situacija spremenila. Kraii se vrne v Beograd v kratkem. Ukaz o rekonstrukciji še ni podpisan. Beograd, 7. julija. Iz političnih krogov se doznava, da bo prišel kralj v Beograd čez nekaj dni Kralj ie nameraval priti v Beograd s Pašičem, vendar je to namero opustil radi važnih poslov, ki jih mora dovršiti na Bledu. Kralj na Bledu ni hotel podpisati ukaza o rekonstrukciji kabineta, ker pride v Beograd in bo to storil tamkaj. Sklepi glav. odbora demokratske stranke. Beograd, 7. julija. Včeraj pred-in popoldne je bila seja glavnega odbora demokratske stranke. Davidovič je imel na tej seji daljši govor, na katerem jerizvajal, kako je došlo do ob-razovanja ožjega in širšega opozicijonalnega bloka. G. Davidovič je pri tej priliki prečital tekst delovnega programa ožjega opozicijonalnega bloka. Davidovič je naglasil, da sta tako klub kakor tudi odbor takoj odobrila, da naj se obrazuje opozicijonalni blok in da je nastopila razdvojenost, ko ie bil blok že obrazovan. Blok je vršil delo za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, za pobijanje korupcije in pa za vračanje zakonitosti. Dbsedanje delo je ustvarilo povoljno atmosfero in z zaupanjem moremo pričakovati ustvaritev sporazuma, dosego široke samouprave in dekoncentracijo oblasti. Položaj je zelo ugoden za nadaljna pogajanja. Pera Markovič je referiral o delu poslanskega kluba v narodni skupščini in v narodu. Voja Marinkovič je podal svoj obširen referat o samoupravah, ki bo predložen kongresu stranke. Govorili so še Agatonovič in Joka Popovič. Do-' poldne in popoldne so govorili tudi predstavniki iz posameznih krajev, ki so stavili maniše opazke, Vsi pa so odobravali delo Davidoviča. Na koncu zborovanja je dal Davidovič odgovore na vse pripombe na kar je b'h preči-tana in sprejeta sledeča i 'ucija: Glavni odbor demokratske stranke je po referatih Davidoviča. Pere Markoviča, Voje Marinkoviča in Agatonoviča sklenil sledeče: Demokratska stranka, dosledna svojemu razumevanju narodnega edinstva in v cilju jačanja jugo-slovenske države in narodne misli obsoja vsak poskus, da bi se dal naši narodni državi plemenski značaj. Odobrava dosedanjo politiko ožjega glavnega odbora in poslanskega kluba v tem pogledu. Glavni odbor demokratske stranke je prepričan, da more samo sporazum, sloga in sodelovanje vsega narodnega elementa v urejevanju in jačanju naše narodne države zagotoviti našemu narodu izvršitev njegove zgodovinske misije, ki mu je dodeljena z njegovim geografskim in mednarodnim položajem. Glavni odbor naroča vodstvu stranke, da naj odločno nadaljuje borbo, da se ohrani ustavni in parlamentarni značaj naše države in za stvarno enakopravnost vseh državljanov. Glavni odbor zlasti naroča in pooblašča vodstvo stranke, da pred-vzame vse potrebne mere za polno zaščito osebne svobode in svobode tiska pred nasiljem oblasti. SPORAZUM MED BUNJEVCI IN RADIČEVCI. B e o g r a d, 7. julija. Poslanec bu-njevaške stranke Rajič je izjavil novinarjem, da vodijo Bunjevci pogajanja s HRSS-om in da je že dosežen sporazum v vseh glavnih vprašanjih. Po tem sporazumu bodo nastopili Bunjevci v somborskem iri subotiškem volilnem okrožju s samostojnima listama, v vseh ostalih okrožjih pa bodo glasovali za liste radičevcev. Protokol o tem sporazumu bo podpisan prihodnji teden v Zagrebu, Obžalovanje italijanske vlade radi obmejnega inddenta. Beograd, 7. julija. Včeraj je izdalo naše ministrstvo za zunanje zadeve sledeči komunike: »Italijanski odpravnik poslov je bil danes popoldne pri ministru zunanjih zadev dr. Ninčiču, da mu izreče po osebni naredbi predsednika italijanske vlade Mussolinija iskreno obžalovanje radi poslednjega incidenta, ki se je pripetil dne 2. t. m. pri Podbrdu. Pri tej priliki je Sola obvestil dr. Ninčiča, da je odšla italijanska komisija takoj na lice mesta in izvedla preiskavo. Konstatirala je, da se je pripetil incident na italijanskem teritoriju 700 m vstran od že določene meje. Komisija je dalje ugotovila, da je ostal eden izmed naših stražnikov na mestu mrtev, drugi pa se je vrnil na ju-goslovensko ozemlje, kjer je potem umrl. Komisija ubitega stražnika ni našla na licu mesta, ker so ga preko noči odnesli neznani ljudje preko meje na naš teritorij. Končno je sporočil Sola dr. Ninčiču, da je izdal Mussolini najstrožjo naredbo, da se v bodoče na noben način ne sme pripetiti kak podoben slučaj. Kakor se more sklepati po posled-njem incidentu, so duhovi ob meji silno razdraženi na obeh straneh, zato je zaprosil Mussolini dr. Ninčiča, da se tudi z naše strani podvzamejo slične mere, da se preprečijo konflikti te vrste v dobrih in prijaznih odnošajih, ki obstojajo med nami in Italijo. Občni zbor Šolskega društva v Trstu. Trst, 7. julija. Včeraj dopoldne se je vršil v dvorani delavskega konzumnega društva pri Sv. Jakobu prvi občni zbor »Šolskega društva« v Trstu ob lepi udeležbi. Predsednik dr. Abram je pozdravil navzoče in okrcal one, ki se zbora niso udeležili ter konstatiral, da se občnega zbora ni udeležil niti en zastopnik krščansko socijalne struie. Tajnikovo poročilo o delovanju društva v zadnjih dveh letih navaja* da je društvo vzdrževalo, oziroma podpiralo slovensko šolo pri Sv. Jakobu ter lepo število otroških vrtcev ter vzdrževalo brezplačno mnogo revnih otrok. Izdalo je v zadnjih dveh letrh na tisoče brezplačnih kosil. Zelo ganljiv je bil prizor, ko se je neka deklica na odru zahvalila društvu v imenu otrok, ki so bili deležni podpore društva. Iz tajnikovega poročila je nadalje razvidno, da je društvo ukrenilo vse potrebne korake za otvoritev otroškega vrtca v Sv. Križu pri Trstu in v Gorici. Toda prošnje oblast do danes še ni ugodno rešila, češ da ie po onih krajih dovolj italijanskih šolskih vrtcev. Pri volitvah je bil zopet izvoljen za predsednika dr. Abram, za podpredsednika pa poslanec dr. Wilfan. Popoldne se je vršila na vrtu Narodnega doma. pri Sv. Ivanu dobro uspela ljudsika ve-, selica, ki se je vršila v popolnem min^ in je fašisti niso motili. I . Poležal Italiil. Rim, 7, julija. Kljub vztrajnemu na-glaš"nju vladi prijaznih listov, da se je sedanja p - 1'tična situacija premaknila z mrtve točke, je položaj še vedno na istem mestu in nejasen. Javnost stoji pod utisom nekaterih pojavov, ki bi kazali na to, da misli del fašistov na možnost odločne protiofenzive proti opoziciji. Ob koncu tedna so objavili opozicijonalni listi vest, da se pošilja nekaterim fašistom orožje tajno na dom ter da se tako tajno pripravljajo pristaši fašistovske stranke. Dalje se trdi, da ne vračajo člani faš'stovske milice po zborovanjih milice, ki se vrše po Italiji, orožja poveljstvom, temveč da ga jemljejo s seboj domov. »Mondo« opozarja notranjega ministra Federzonija na te pojave ter ga sprašuje, kako se te stvari ujemajo z njegovimi prizadevanji za normalizacijo političnega življenja. Ta fašistovska bojevitost se spravlja v zvezo z agitacijo, ki jo vodi že od začetka sedanje krize fašistovski poslanec. Farrinacci in ki gre za tem, da bi fašizem, če bi opozicija ne odnehala, nastopil z novim pohodom na Rim. V svo-. jem listu »Cremona nuova« je objavil v soboto na Mussolinija odprto pismo, v. katerem naglaša, da more ministrski predsednik vedno računati s fašistov-skimi četami. To strahovalno agitacijo podpira tudi rimski list »Impero«, a med fašistovskimi veljaki posebno general De Bono, glavni poveljnik prostovoljne milice. »Popolo d’ Italia«, ki ga vodi Mussolinijev brat Amaldo Mussolini poziva z ozirom na to agitacijo fašiste k pomirjenju in jim svetuje, naj zaupajo Mussoliniju, ki gotovo ne bo žrtvoval nobenega uspeha fašistovske revolucije in ki ima situacijo popolnoma v svojih rokah. KOROŠEC PROTESTIRA. Beograd, 7. julija. Včeraj dopol- dne je posetil dr. Korošec predsednika narodne skupščine Ljubo Jovanoviča in vložil pri njem protest proti preganjanju Slovencev kakor tudi proti omejevanju svobode zborovanj in govorov. Protestiral je tudi proti zaplembam lista »Slovenca«. Danes je posetil dr. Korošec v isti zadevi tudi notranjega ministra dr. Srskiča. NAŠ KONZULAT NA REKI. Beograd, 7. julija. Vlada je sklenila, da ustanovi naš konzulat na Reki. Za generalnega konzula je določen Filip Dobridi, bivši generalni konzul na Madžarskem. NEUSPEH POGAJANJ DAVIDOVIČA Z NEMCL B e 6 g r a d, 7. julija. Pogajanja med predstavniki Nemcev in zastopriiki Davidoviča niso dosedaj dovedla do nobenih rezultatov, ker so zahteve Nemcev zelo velike. Tu prevladuje mnenje, da do sporazuma sploh ne more priti. NEMIRI V ALBANIJI. B e o g r ad, 7. julija. Po še ne potrjenih vesteh iz Albanije je došlo pri Maču do ponovnih spopadov med pristaši vlade Fan Nolija in muslimani. Do spopadov je došlo radi tega, ker je hotela vlada Fan Nolija s silo izvesti agrarno jeformo. V Mač je poslanih nekaj oddelkov vojaštva Tirane in Skadra, KOROŠCEV IZLET Z JANJIČEM. Beograd, 7. julija. Včeraj je bilo v narodni skupščini že precej mimo. Radikali so pričakovali, da pride g. Pašič v skupščino, kar se pa ni zgodilo. Danes nadaljuje radikalna stranka svojo sejo, takisto tudi demokratski klub. Dr. Korošec je konferiral z Davidovi-čem, popoldne pa je napravil v družbi z ministrom ver dr. Janjičem v motornem čolnu izlet po Savi. Temu izletu pripisujejo v Beogradu politični značaj ker sta Janjič in Korošec dobra znanca in ker sta napravila skupen izlet v času, ko se govori o koncentracijski vladi in ko pričenja ponovna akcija opozicijonalnega' bloka. NEVARNOST PREVRATA NA GRŠKEM. Beograd, 7. julija. Iz Sofije in Soluna javljajo, da je nastala na Grškem opasnost prevrata s strani posebne oficirske organizacije. Da bi preprečila prevrat, je grška vlada zameniia ministra mornarice, proti kateremu so oficirji. V varstvo republike je sklenila vlada uveljaviti zakon o zaščiti države. Proti oficirski zaroti je sestavljeno vojno sodišče. Borzna poročila. Zagreb. 7. julija. DunaJ 0.115», Trst 350.75, London 366, New YoA MJS, Parts 427.50, Praga 248.50. Curlh, 7. julija-------- 23.85, London 2425, Ncw da 28.07. Praza 16.35. Dunaj (XOOT85», i 4cw Tort ULM. . Baosrfld liT Ptk' Dunajsko gospodarsko ©sssks©= , Dinar sili zopet nekam bolj navzdol, kat dela težkih skrbi našim uvoznikom in dolžnikom v inozemstvu. Vse blago, ki ga moramo uvažati, bo zategadelj dražje, čim bolj bo dinar padal na svetovnem trgu. — Finančni minister je pa optimist in nas tolaži, da je ta novi pojav z dinarjem le prehodnega pomena in da se naša valuta zopet popravi z izvozom nove letine, ki bo letos izredno dobra. Res je, da kakor padanje naše valute obtežuje uvoz, tako more pospeševati izvoz, ker more inozemstvo poslej pri nas ceneje kupovati. V našem izvozu smo žal opazovali zadnje mesece sumljivo nazadovanje in v marsikakem pogledu celo zastoj, kaj a naš izvoz je usodno ubijala konkurenca sosednjih držav in celo — Amerike. Značilne so celo številke naše uradne statistike o uvozu iz — Italije, ki so nam razkrile naravnost neverjetno vest, da smo uvozili v našo državo iz Amerike s posredovanjem Italije mnogo vagonov moke, ko imamo vendar sami dovolj žita in mlinov, da bi mogli mi zalagati vso srednjo Evropo. Ali v napovedani vrednosti uvožene moke ima tudi odgovor, zakaj je Italija prodala pri nas ioUko amerikanske moke, kajti ta cena je nižja od one, ki je pri nas običajna. In pri vsem tem je še Italija zaslužila, služile so 'laške parobredne družbe In železnice. Vse to daje mnogo misliti in ni dobro znamenje za bodočnost. V istem času leži na Dunaju 40 vagonov naše moke, ki je nihče noče kupiti, ker je predraga. j Naš uvoz ubijajo previsoki prevozni trcški na naših progah in pa carine. Previsoki železniški tarifi so najnevarnejši sovražnik naših železnic. Ako je kje na mestu ppsiovica o majhnem ali zato gostem dobičku, tedai je to pri železnicah, železnice morajo biti vselej polno zaposlene, vozovi naj tekajo preko meje polni in ne prazni ali napol prazni. Pri isti režiji je lahko veliko več dohodkov, kar je v korist rentabiliteti naših železnic, ali še več naši trgovski bilanci in našemu splošnemu blagostanju. Posebno v kupčijah z Avstrijo prihajajo tarifi v poštev, ker so tu tarifi izdatno nižji. Zato so bile zadnje čase možne le bolj kupčije Iz obmejnih krajev, iz notranjosti pa ne ,več. Da so carine na izvoz naših pridelkov zelo ovirale kupčije z inozemstvom, to so merodajni krogi' uvideli in zato so zadnji Čas te carine deloma odpravili, deloma pa izdatno znižali. To utegne izvoz povečati, ali kolikor razmere poznam, dosedanje znižanje carin še ne bo zadostno za zaželjeni uspeh. Drznem se trditi, da bi v celoti ne bilo prav nikake škode, ako bi carine na naše pridelke popolnoma odpravili Na ta način bi zares izdatno poskočil naš izvoz in naša trgovska bilanca bi postala nakrat kaj zdravo aktivna. Našemu poljedelcu bi ne trebalo znižavati cen, ako bi hotel kaj več prodati. S tem bi poskočila gospodarska moč našega davkoplačevalca. V deželo bi prišlo blagostanje, od katerega bi imela država dobiček v vseh možnih oblikah. Kar bi dobile državne blagajne manj v obli-voznih troškov. Aktivna trgovska bilanca, ki carin, bi dobile po drugi strani v obliki ki bi postala stalna, bi dvignila V inosttan-stvu zaupanje v naše gospodarstvo in naša valuta bi se stabilizovala na neki višji stopnji. Skratka, država bi pridobila na povečani vrednosti valute. S tem pa bi zopet olajšali kupovanje v inostranstvu, uvoz bi se mogel uravnavati po potrebah in pameti, ali manj denarja bj šlo za tuje izdelke preko meje. Letina dobro kaže tudi v Avstriji. Pravijo, da bo vsega obilo. 2e v soboto je 60 kmetov pripeljalo na Naschmarkt zgodnji krompir, ki tudi na našem Štajerskem šele pričenja. Sreča za štajerski krompir pa je to, da so avstrijski kmetje zelo razvajeni in zahtevajo za vse svoje pridelke nesramne cene, ki daleč prekašajo svetovno pariteto, oziroma predvojne cene. Tekma s temi kmeti bo nam in poljedelcem lahka, samo pameti je treba in ne zapasti fiksni ideji, da Avstrijci morajo kupovati naše blago. Skušnje so pokazale, da si lahko tudi drugače pomagajo. Krompirja bo zlasti veliko na jesen. Zato naj naši Štajerci pohitijo in prodajo kolikor bo le mogoče zgodnjega krompirja. Nikar čakati ž njim na jesen, kajti Izključeno je, da bodo cene v jeseni boljše. — Ista bo s sadjem, posebno z ja-bolkami. — Dalje bo mogoča kupčija z zeljem, suhimi gobami, fižolom, posebno onim Bol« Zvan: Suzana* »Mimo (Odlomek iz neobjavljene zbirke mladosti«.) V tistih dneh resignacije in obupa sem jo videl prvič. Morda bi je sploh ne bil opazil, da ni slučaj nanesel tako, da sem morai spregovori« z njo. Visoka in zamišljena je' stala ob oknu. V povešenih rokah je držala pletenje in njene trudne oči so gledale tja preko v skladovnice megle, ki so kakor težke misli oblegale Krim. »Mol poklon, gospodična. Z gospo mamo bi želel govoriti.« Takrat se je zdramila. Opazil sem, kako se ji je najpoprej zguban-■j wla koža na njenem visokem čelu. nato pa se ji je preko celega obraza razlila nekaka prisiljena jasnost, kakor pri živčno bolnem človeku, ki se trudi, da bi bil prijazen. »Prosim, vstopite notri!« me je vljudno povabila. Z njeno materjo sem se dogovoril glede hrane. Mala, okrogla gospa me je obsula s celo kopo ljubeznjivosti Itn mii med drugim predstavila svojo hčer Suzano. In od takrat sem prihajal k njim Tedno vsak dan na hrano ter imel dovolj priložnosti, da se s Suzano pobliže seznanim. Prve dni je delala na mene utis ponosne dame, ki z nedosegljivih višin milostno pogleduje na okoli nje vrteči se moški svet. Kmalu pa sem spoznal pravi vzrok njene rezerviranosti, kajti v njenih očeh je dremala bolečina. Sedela sva pri večerji. Zunaj je bil deževen jesenski večer. Suzana je ves čas molčala in je bila nenavadno potrta. Na njenem obrazu je vibriral lahen nemir in Čutil sem, kako me 1e večkrat ošinila s svojimi melanholičnimi očmi. Spomnil sem $e, da že teden dni hodim k njim na hiano. Ne vem, zakaj sem se spomnil ravno na to. Objela me je neka čudna vročica m srce je jelo utripati, kakor ob silnem razburjenj. Njen molk me je strašno dražil Bila sva sama. Na mizi je mirno gorela, velika svetlika. zastrta z zelenim senčnikom. Na Dunaju, dne 3. julija 1924. pisanim kranjskim, pa tudi z jajci, ki jih res ni treba pošiljati daleč po svetu, ker je bilo s to kupčijo že veliko razočaranj in izgub. Kvarljivo blago prodajajmo raje v soseščini. V Jugoslaviji imate še od lanske in predlanske letine mnogo žita in moke. Zaman so si prizadevali razni veletržci iz Novega Sada. Pančeva, Beograda itd. na tukajšnji borzi, da bi prodali svoje zaloge tudi v veliko svojo izgubo. Žalostni so se vračali domov in zabavljali so na carine in prevozne tarife, ki so jim kupčije onemogočile. •— Kaj bo pa še po letošnji žetvi, kam s tem blagoslovom božjim? Kako neugodna perspektiva se nam kaže, naj podam čisto kratko poročilce o letini na Ogrskem, tem največjim našim tekmecem. — Po ravnokar objavljeni statistiki bo za Izvoz 7—8 milijonov stotov žita,- torej 70—80.000 vagonov blaga. In s tem žitom ^aposlijo svoje mline, da ni upanja, da bi naši mlini kaj prodali. Tudi žito samo uniči naš izvoz, kajti Madžari napnejo vse sile, da si avstrijski trg ohranijo. Tudi so boljši trgovci in vlada jim gre na roko. Narodna banka jim je že zagotovila celih 1800 milijonov kron kredita za nakupovanje, da producenti takoj dobijo plačilo. Na ta način pridejo trgovci ccneje do blaga in lažje počakajo na izkupiček iz prodaje. Iz Ogrske je tudi prevoz cenejši. Kako boste mogli tekmovati z Osri? Vrhu tega bo konkurenca iz Amerike in Italije še intenzivnega nego doslej. To morem zagotoviti iz svoje tukajšnje izkušnje, iz razgovorov z velenakupi in trgovci. Na vse strani bolj mislijo nego na kupovanje iz Jugoslavije. ARo tako dobro trgovsko podjetje, kakoršno je brez dvoma »Srpsko trgovačko društvo u Beogradu« s podružnico na Dunaju in z lastnimi Slepi na Donavi, ne more zmagati konkurence, kdo naj poskusi na večjo srečo? Edini izhod vidim v popolni odpravi carin na vse poljske pridelke, v znižanju železniških tarifov in v posebnem kreditu Narodne banke. Ako država po eni strani opusti take dohodke, omogoči izvoz v velikih množinah in s tem si po drugi strani nadomesti vse ono, kar dobi manj na carinah in vozarinah. Drugega izhoda ni. Ako boste pa nadaljevali dosedanjo kratkovidno ego-istiško politiko, se vam bo godilo kakor pri vinu, ki ga morate sami popiti, a še to po visokih cenah. Za izvoz vina je vlada že znižala vozarine, ali veliko prepozno je prišla na tako pametno miseln ko so vsi trgovci in sploh kupci že ušli in si poiskali drugod nakupnih virov. Enkrat zapravljen trg pa se navadno ne vrne več tako kmalu nazaj. Zal, da sem v štirih letih neštetokrat ponavljal vedno isto pesem brez odmeva, a se naposled vse maščuje nad našim narodnim gospodarstvom. Pamet prihaja vedno prepozno! , Končna števila o našem izvozu so ,si-cer dosti lepa, ali ako jih analizujemo 'po posamnih skupinah, vidimo, kje treba začeti z drdgačnimi metodami — in to so baš naši poljski pridelki. Ako tu Izvoz dvignemo na višino naše kapacitete, bo trgovska bilanca visoko aktivna. A. G. Pced edlolilraisni dogodki. Doslej smo bili vajeni »vročinskih počitnic« tudi v mednarodni diplomaciji, letošnje poletje pa je prineslo tudi v tem oziru veliko spremembo. Baš poleti se bodo reševala važna mednarodna politična vprašanja, predvsem pa nesrečni repara-cijski problem. Dne 16. julija se prične v Londonu msd-zavezniška konferenca, katere se udeleže poleg velesil tudi zastopniki malih držav, ki bodo razdeljene v dve skupini. V prvo skupino spadajo male države, ki so zainteresirane na vojnih reparacijah. V tej skupini je zastopana naša država, Romunija in Portugalska, drugo skupino pa tvorijo vse ostale male zavezniške države. Dolga in trnjeva je bila pot do londonske konference in radi tega se ne smemo čuditi, da so naglašali vsi časopisi velik pomen Herriotovega potovanja v London in Bruselj. Herriot je napel vse svoje sile, da se sporazume z Macdonaldom in Theu-nisom in pripravljen je bil dati koncesije tako Londonu, kakor Bruslju. Kot najvažnejše pride na londonski konferenci v poštev vprašanje izvedbe izvedeniškega po- ročila. Razna druga vprašanja (francoska varnost, zasedba Poruhrja) pridejo na razgovor na kaki bodoči konferenci. Toda že vprašanje izvedbe Dawesovega načrta bo dalo dovolj dela. Pomisliti treba, da zahteva Dawesov načrt, ako hoče postati dejstvo od strani Nemčije, globoko segajoče zakone, ki so v gotovem oziru celo v nasprotju z nemško ustavo. Poročila pravijo, da je organizacijski odsek že pripravil tozadevne načrte, ki jih pošlje v odobritev reparacijski komisiji, nakar jih dobi nemška vlada, da jih predloži parlamentu. Sedaj nastane vprašanje, kako stališče zavzamejo nemški poslanci? Po dosedanjih vesteh se desničarji niso še povsem jasno izjavili. V slučaju pa, da bi sprejetju nasprotovali, bi moralo priti do razpusta državnega zbora. Vendar pa nimajo izgleda, da bi dobili pri bodočih volitvah večjega števila mandatov, vsled česar je verjetno, da ne bodo delali sprejemu zakonov nobenih ovir. To pa tem manj, ker se je za Davvesov načrt izrekla nemška industrija, ki je najbolj prizadeta. Smelo pa lahko rečemo, da ne bo šlo brez globljih pretresljajev. Kot dober znak za uspešno delo londonske konference smemo smatrati dejstvo, da uživajo vodilni državniki v svojih državah veliko zaupanje. Osobito smemo to trditi tudi o Herriotu, ki je spretno izločil iz svojega programa vse točke, ki bi utegnile motiti razpoloženje francoskega naroda, predvsem pa debre odnošaje z Belgijo, Sem spada vprašanje zasedbe nemškega industr. ozemlja, podaljšanje Micum pogodb in vprašanje francoske varnosti. V tem oziru znači tudi velik uspeh vzpostavitev vojaške kontrole v Nemčiji, da se prepreči nadaljno tajno oboroževanje nemškega naroda. V tem vprašanju se je Herriot uklonil svojemu vojaškemu svetovalcu generalu Nolletu in tudi Macdonald je spoznal v vojaški kontroli najboljše preventivno sredstvo proti ogrožanju mira. Z ozirom na Herriotove in Macdonal-dove izjave v londonski in pariški zbornici smemo pričakovati, da bo londonska konferenca rodila one plodove, ki jih izmučeno človeštvo nestrpno pričakuje. Če bi pa nastale ovire z nemške strani, naj se nemški narod zaveda, da bo čutil maščevanje vsega sveta. Ikonska kongres. V dveh ozirih je bil Lyonski kongres Lig za Zvezo narodov posebno uspešen. V prvi vrsti pomeni Lyonski kongres zopet nov velik korak k zbližanju Francije in Nemčije. Na kongresu je bila namreč zastopana tudi Nemčija in sicer je bil vodja nemške delegacije grof Bernstorff. Majhni lističi so sicer poskušali proti udeležbi Nemcev ščuvati, toda njihovo prizadevanje se je ponesrečilo in javno mnenje Lyona je Nemce prijazno sprejelo. Nemci s svoje strani so tak sprejem opravičili. Govor Bernstorffa je bil senzacija kongresa, kajti v tem govoru je Bemstorff odločno in odkrito izjavil, da mora Nemčija svoje obveznosti tečno izpolniti Predsednik francoske delegacije, posl. Hennessy, sijajen govornik in bistra glava, je talko1' nato s svojim govorom dokaza^ d? 3 imel grof Berns-torff prav, ko je P -al svojo važno izjavo. Hennessy je med drugim de.ai: Nacijonalni bloik je razbit, Francija klanja nasilno politiko. Če bo na podlagi Dawisovega poročila dosežen načelen sporazum, potem ne bo Nemčija samo sprejeta v Zvezi narodov, temveč debi tudi mesto stalnega člana (kar pripada samo velesilam). 2e pred letom dni sta govorila Bemstorff in Hennessy na kongresu Lig za Zvezo narodov na Dunaju. Tedaj sta bila njujina govora še glas vpijočega v puščavi. Danes pa odobra- va večina francoskega naroda načela Hennessyja. Napredek ljudstva se vrši počasi, toda sigurno. Drug važen uspeh mora zabeležiti Lyonski kongres manjšinskega vprašanja. Dosedaj so bile nacijonalne manjšine pravzaprav brez vsakih pravic. Manjšine so se smele obrniti na Zvezo narodov le s prošnjami. Te prošnje pa so reševali le stalni člani Zveze, povečini torej oni, proti katerim so se obrnile manjšine za pomoč. Lyonski kongres pa je osvojil zahteve manjšin, da ima vse njihove pritožbe proučiti mednarodno sodšče v Haagu in njegove razsodbe izvesti, zakaj manjšinsko vprašanje je treba rešiti iz nejasnosti diplomatičnih intrig. Za naše Primorce pa je zlasti važen sklep lyonskega kongresa, da se mora ščititi tudi manjšine v onih državah, ki niso v tem pogledu po nobeni mednarodni pogodbi vezani. Italija, kot zmagovalna velesila, ni v nobenem oziru vezana, da spoštuje pravice narodnih manjšin. Po lycnskem kongresu se bo morala tudi Italija ozirati na manjšine. Seveda niso sklepi lyonskega kongresa že zakoni, toda moralen' upliv lyonskega kongresa je tako močan, da se bodo morale vse države njegovim sklepom prej ali slej pokoriti. S tem pa bo znatno utrjen mir v Evropi in mir je izvor ljudskega blagostanja. ČEŠKOSLOVAŠKA. 70 letnica komponista Leoša Ja~ načka. Dne 3. julija je praznoval Leoš Janaček, najvidnejši predstavite!j če-ško-moravske glasbe svojo 70 letnico. Leoš Janaček je bil rojen 1. 1854 v Huk-valdu pri Pršiboru na Moravskem. Svoje glasbene študije je dovršil na konservatoriju v Lipskem in na Dunaju. Po povratku v domovino je bil imenovan najpreje za ravnatelja slavne orgljar-ske šole v Brnu,. pozneje pa za profesorja mojstrske šole. Kot glasbenik je pripadal Janaček konzervativni šoli, toda si je vedno ohranil samolastnost. Vsled svoje nepopustljivosti se Janaček dolgo ni mogel uveljaviti v češkem glasbenem svetu. Celo njegova opera »Jenufa«, ki mu je priborila pot v svet, je morala čakati celih 12 let predno je bila po svoji premieri v Brnu vprizor-lena 1. 1916 v Pragi. Od tega dne pa je Janaček z naravnost neverjetno hitrostjo osvojil večino svetovnih pozor- nic. Zanimivo je, da prva Janačkova opera »Sarka« še do danes ni bila uprizorjen^ ker je uporabil Janaček za tekst svoj glasbe dramo svojega rojaka Zeyra in sicer brez njegovega dovoljenja. Od ostalih njegovih del je treba omeniti »Izlete gospoda Broučka«, dalje kompozicijo fantastične drame Karia Čapke »Stvar Makropolune«. Najbolj priljubljena Janačkova opera je dalje »Katja Kabanova«, napisana na besedilo Ostrovskega. Zadnja opera Janačka je »Liška Bistrouška«, v kateri je skušal izraziti muzikalno živalske glasove. Poleg tega je napisal Janaček celo vrsto kompozicij za zbor, večinoma na besedilo Bezručovih pesmi. — Dne 4. julija je uprizorilo brnsko gledališče v proslavo Janačkove 70 letnice v Pragi »Jenufo«. Uprizoritev je bila sijajna in je Prago presenetila. V kratkem pa uprizori tudi Narodno divadlo Janač-kovo opero in sicer na dan, ko se bo slovesno praznovala 70 letnica zaslužnega glasbenika. »Gospodična!« Ona se je stresla in globoko zavzdihnila. Nagovoril sem jo, moj Bog, in sedaj moram govoriti, povedati, zakaj sem jo ogovoril. kaj želim od nje! A jaz, siromak, v tistem hipu nisem mogel drugega ponoviti, kot: »Suzana!« Ne morem trditi, kaj je mislila v tistem trenutku ona; vidci sem samo, kako so ji privrele solze v oči. V njeni notranjosti se je godilo nekaj velikega. »Suzana!« sem govoril kakor sam s seboj. »Suzana, tvojo mladost Je pretreslo razočaranje. Nekdo je našel tvode srce in vsadil vanj bolečino. Tudi meni je tako; bodi moja prijateljica!« Tedai so se ji vsule debele solze v naročje, grizla je ustnice in jela sunkoma ihteti. Zasmilila se mi je in hotel sem jo tešiti. »Glej, Suzana! Preko trnja to klancev vodi naša pot in vse steze se stekajo iz življenja na Gol ga to. Kdor dospe na vrii, bo poveličan, kdor pa klone med potjo, ni živel. In če je tvoja duša vsa razbičana, misel na cilj mora pregaziti vse ovire, zatajiti vse bolečine. Pojdiva skupaj, Suzana!« »Prosim vas, nehajte ali nadaljujte. Tako mi je, da bi padla na kolena.« Dvignil sem se, obšel mizo in se sklonil nad Suzano, ki je tiščala obraz v dlani. Z obema rokama sem objel njeno s svilnatimi lasmi pokrito glavo, jo nagnil nazaj in najine ustnice so se strnile v dolg, nem poljub. — ! Razkadile so se težke megle okoli Krima, bU je prelep jesenski dan. Suzanina otožnost je prešla neznano kam. Zunaj Je rumenelo In odpadalo listje, v Suzanini duši pa je kraljevala razkošna pomlad. Bila mi je vdana z vsem srcem. Njena bogata, Idealna duša je postala predmet mojega oboževanja. BU sem zaljubljen... O, da ne bi rfkdar prišlo, o čemur sva tolikokrat govorila! A prlSlo je, ker je moralo priti. Sedela sva s Suzano v sobi, se držala za roko in sanjarila. Takrat pa so se odprla vrata in na pragu se je pojavil človek, za katerega sem vedel, da goji za Suzano toplo ljubezen. Bil je to človek majhne, de-1 beluiaste postav«, vedno elegantne Obleten in je imel karakteristično rdeč nos. Pravi tip dobrovoljčka. Suzana mi je pravila, da jo zalezuje že nekaj let, a ona ne moTe občutiti zanj ničesar. Trpela ga je kot navadnega znanca In mu odkrito povedala, naj se ničesar ne nadeja. Spoznala je bila med tem človeka, katerega je vzljubila in ga smatrala za svojega zaročenca. En dan pred zaroko pa ji je sporočil, da se ne bo nikdar oženil. S tem 1e bilo končano vse in od tedaj je Suzano peklo v srcu. »Z dovoljenjem,« je dejal človek In vstopil. »Želiš?«, ga je osuplo vprašala Suzana. »Zel'm povedati temu-le gospodu, da mu nikakor ne morem dovoliti, da po cele ure poseda s teboj.« , Suzana je planila. »To je nesramnost!« »Da, nesramnost je, od tebe je nesramno, da tako Tavnaš, ko pripadaš meni!« »Ha, od kedaj?« Suzana je pobledela od gnjeva. »Hočeš tudi to?«, se je zarežal hudobno oni. • Suzana se je onemoglo zgrudila na divan in zajokala. Razumel sem vse, vendar sem Jo hotel zaščititi pred indiskretnim človekom. »Gospod, prosim vas, da no žalite dame v moji navzočnosti!« »Ha-ha-ha-ha-«. se Je zakrohotal. »Da je ne žalim, pravite? No, ona si tega pač ne bo preveč jemala k srcu, kajti na tem mestu bi jo v tem času lahko »razžalili« še trije drugi prav tako, kakor jaz. Mislim, da vam ni potreba boljšega pojasnila.« In Suzana se ni dvignila, da bi udarila klevetnika v obraz, kljub temu, da sem jaz čakal na to. Globoko je sklonila glavo In skrila obraz v dlani prav tako, kakor je storila tedaj, ko sem Jo prvič poljubil. — Vzel sem klobuk, se priklonil In odšel. Zdelo se ml je, da vse kriči za menoj: »Suzana, Suzana, Suzana.... NaroiaJt. in Sirite ..NAR. DNEVNIK". ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO ST. 2. Izdaja Umetnostno zgod, društvo v Ljubljani. Zbornik objavlja sedaj spomine slikarja F. Vesela, markantne osebnosti iz generacije, ki nam je dala veliko epoho impresijonizma. Rojen v Ljubljani, je dovršil dunajsko ajtademijo in absolvi-ral specielno šolo prof. Soffza v Mo-nakovem, član za našo umetnost velepomembne deteljice Ažba Jakopič, Vesel, je sodeloval pri Stuchovam modernem pokretu, prepotoval malone vso Evropo in si stekel s svojo umetnostjo mnogo odlikovanj in priznanja. »Sedaj živi v Št. Vidu na Dolenjskem, še vedno ploden in razborit umetnik, portretist in krajinar. Viktor Steska je v tej številki obdelal slikarja Janeza Potočnika ® Krope (1752—1834) religioznega slikarja in portretista in navedel obširno slikovno gradivo, ki ga je zbral v dolgoletnem delu, F. Mesesnel objavlja temeljito, konkretno jasno, a znanstveno pisano studijo o Venu Pilonu, ki je nedavno žel prav dobre kritike v Rimu. Dr. J. JVlal končuje v tej številki svoje atrhivalne izpiske umetnostnozgodovinskega značaja, topot o blejskem gradu in kopeli. Slede poročila društva, konservatorija, bibliografija in poročila o izišlih knjigah ter prirejenih razstavah. Številki je priložena ena pola dr. Steletovih topografij kamniške dekanije (Tunicet, Sv. Primož). Zbornik objavlja v prilogah 13 lepo uspelih slik Veselovih, Potočnikovih in Pilonovih del in v tekstu še tri slike. Zopet Je storjenega lep kos prepotrebnega dela. RUSIJA. Predlogi Petkovškega. Pogajanja med Rusijo in Veliko Britanijo zaradi najetja angleškega posojila so se popolnoma razbila in to vsled prekomernih zahtev Rakovskega, voditelja ruske delegacije. Med drugim je zahteval Ra-kovski, da posodi Anglja Rusiji 50 milijonov funtov (preko 18 milijard dinarjev). Rusija pa bi bila pripravljena vrniti samo neznaten dolg predvojnega dolga in to le v tem slučaju, če so ostali lastniki predvojnih posojil isti ko leta; 1914. Priznanje dolgov pa bi veljalo tudi samo tako dolgo, dokler je Velika Britanija kapitalistična država. Kakor hitro bi izbruhnila v Veliki Britaniji revolucija, bi vse ruske obveznosti odpadle. Naravno, da Angleži na take predloge sploh niso dali nobenega odgovora. Sovjetska vlada je pričela štediti. 1 Moskvi se je sestal finančni odbor, da izdela nov proračun. Značilen je bil referat Sokolnikova, ki je naglasil, da je treba zmanjšati izdatke v vseh panogah državnega gospodarstva. Proračun za leto 1923/24 znaša za vse sovjetske republike 1,800 milijonov zlatih rubljev, izdatki v tujini pa še posebej 200 milijonov. Velik del državnih izdatkov so prevzele posamezne republike. Brez dvoma je, da bo zadostno reduciranja državnih izdatkov le težko dosegljivo. Značilno je, kako je Sokolnikov končaj svoje poročilo. »Vemo, da je naša produkcija malenkostna, vemo, da so naše kulturne potrebe beraške, ali prepričani smo, da je treba za izvršitev teh stvari več časa.« POLJSKA. Poljski sejm nadaljuje z vso hitrostjo svoje delovanje. Predvsem delujeta dve komisiji: ustavopravna in pa narodno manjšinska. Pri razpravi manjšinskega zakonskega načrta je izjavil v imenu manjšin poslanec Taraskievič (Belorus), da se ne bodo zastopniki manjšin udeleževali sej, ker so biil zakonski načrti izdelani, ne da bi bile manjšine zaslišane. Nato so vsi manjšinski zastopniki zapustili sejm. Soci-jalr.o demokratični poslanec Czapinski Je predlagal ustanovitev ukrajinske univerze v Lvovu. Njegov predlog Je bil odbil — Po daljši debati Je bilo sklenjeno, da se uvede monopol na špirit. Končno je bilo na predlog sklenjeno, da se ministrstvo za javna dela odpravi. Politične vesti. = Clevelandski konvent. V Clevelandu je bil z uspehom zaključen kongTes Napredne politične akcije. Na kongresu so se zje-dinili radikalni, sodjalistlčni in opozicijo-nalni elementi za skupnega kandidata za predsedniške volitve. Kot kandidat je izvoljen Lafolette. Komunisti niso bili na konvent pripuščeni. S postavitvijo Lafolet-ta za skupnega predsedniškega kandidata stopa v Ameriki na plan tretja stranka. Če pa bo ta stranka uspela, je še drugo vprašanje. zakaj v Ameriki odločuje v politiki denar še vse drugače kakor pa pri nas. — Program praškega sestanka Male antante ie sledeč: Dne 11. julija. Prihod gostov. Njihov spre em v palači zunanjega ministra. Opoldne diner pri dr. Benešu. Popoldne ob 4. prva seja. Zvečer slavnostna predstava v Narodnem Divadlu. Dne 12. Julija: Zjutrai odhod v letno rezidenoo predsednika Masaryka v Lano. Od 11. do 1. druga seja, ob 1. slavnostni diner. Potem izlet v okolico, zvečer slavnostna večerja pri jugoslovanskem poslaniku Nešiču. — Dne 13. Junija. Konec konference. Ob 10. dopoldne zaključna seja, opoldne diner pri rumunskem poslaniku in popoldne podpisa-vanje protokolov. — Macdonald o razorožitvi. V Cym* mera je imel Macdonald govor o razorožitvi. »Danes se države bolj oborožujejo, ko pred letom 1914, tako se splošno govori Mene, kot zunanjega ministra to zelo bodi in storim vse, kar Je v moji moči, da omejim oboroževanje. Toda to ni dosegljivo s papirnatimi resolucijami in depešami. Kratkovidni ljudje so bfli zelo razočarani, ker nisem kratkomalo uničil angleške mornarice. Toda razorožitev ne obstoji v tem, da narod kratkomalo orožje pologi. Najpreje moramo doseči redukcijo oboroževanja in to je dosegljivo le. če ustvarjamo predpogoje za mir. Upam, da se bo to v zvezi z drugimi narodi doseglo in da se bo v treh tednih pričel Dawlsov načrt *e izvajati. — Hitler se spametuje. Viktor Adler Je nekoč označil kot posebno srečo socijaln* demokracije, da so prebili njeni prvi propa-gatorji cela leta v Ječah. »V ječi pridejo namreč ljudje k sebi, v celici prično premišljevati. Tu čitaio knjigo in jo celo prebavijo. Ječa poglobi vsako gibanje.« Da so besede Adlerja resnične, dokazuje sedal Hitler. Iz ječe je poslal Hitler na Nemi« dan pozdravno Izjavo, ki je prosta vsake politične histerije. V tej izjavi pravi Hitler, da je vstajenje nemškega naroda mogoče je potem duševne obnovitve. Skoda, da bo te dni Hitler že izpuščen Iz ječe. Ce M sed« še kako leto, bi morebiti spoznal resnico in Hitler, kateremu osebne poštenosti ni odre* kati, bi postal še misleč politik. = Okrepljeno stališče Herriota. Pojasnil no pismo Macdonalda je zelo okrepilo stališče Herriota. Uvodoma naglaSa namreč Macdonald, da Je povabilom k londonski konferenci predložen sporazum nemo mn«* nje angleške vlade in da vsled tega razburjenja francoskega časopisja ne razume. » tem je torej povedal Macdonald Isto ko Herriot in zunanjepolitičen odsek, ki se le sestal v zelo deprimiranem razpoloženju, se Je po prečitanju Macdonaldovega pisma popolno* ma pomiril. Macdonaldovo pismo Je i*oiio nasprotnikom Herriota orožje lz rok. = Nemčija ln Zveza narodov. Herrloj in Macdonald nameravata prepustiti Zve*1 narodov gotove kontrolne pravice, ki Jih J« imela dosedaj reparacljska komisija. NernsKa vlada ne bo v tem oziru podvzela nobenm iniciativnih korakov, zlasti še, ko Je Herrw» pred kratkim izjavil, da si pridržujejo vezniki pravico določiti, kdaj more “emcu» vstopiti v Zvezo narodov. Slej ko pr« je nemška vlada mnenja, da more Nemo* vstopiti v Zvezo narodov le kot veiew£ to Je, da se ji da mesto v sveta Zve*e rodov, Dnevne vesti. Uradniške organizacije, zganite sel Poročajo nam, da skuša v Sloveniji les vladajoči režim premestiti urad-rp' tudi če so naprednega mišljenja in finega prepričanja, ki pa niso Pnstaži Samostojne demokratske stran-i« Slovenije v južne kraje. In to brez arnih razlogov, zgolj iz strankarskih Nedavno smo čitali v Uradnem % da sta premeščena gg. Ivan Tav-v I .m, . n Verbič od agrarne direkcije V»i t?iiani’ prv* v Vukovar, drugi v J-Bečkerek. Oba pripadata NSS. Go-^ Ivan Tavčar je bil član bivšega sveta ter ga štejejo med voditelje »sled pravočasne intervencije z druge strani se je premestitev prepre- .J®1’ nam daje vedeti Uradni list od Pravi- ,®aj'e se ne^aj enakega prileti' Pr! .p°šti in baje so lastni ko-lred°Zna^^ one sv°ie tovariše, ki naj JVv Prognanstvo — samo zaradi ,er so drugega političnega prepri-ln ker se ne — uklonijo. Zato pra-se. f ur?^n^^e organizacije, zganite jjjL P ^ več politična in strankarska, s^an°vska zadeva. Vse 0 brez razlike strank mora prot®stirati proti takim na-n Pr°ti metodam, ki doslej niso ^8» n ?aVadi v P°^Ta]ina^- Ako ajtVa^ 8t°ri. bo samo krivo, da se r”J“ Ka,r je dovoljeno enemu re-Oištvo ° ~,0vo^eno tudi drugemu. Urad- ^i«d0lžno svoji ^asti in svoji sta‘ l°^jše ^ nastopi najod- Odvetniška zbornica i» »n* „** Slovenijo ledni letni t. m. v sodni palači svoj g*'lo tutjf v°^nl zboT. katerega se je vdeli °tVortfJ. izvenljubljanskih odvetnikov. 'l‘3iaron „ ie zbornični predsednik dr. 6511 Pok. dr. Vladimiru Ser- POsIujait rfuiico, ki so ]o navzoči stoje ^vJn 2a^1'cali »Slavo« spominu vse-*# je h j!eKa pokojnika. Po dnevnem redu 0^rovJ '° razpravljalo o pritožbi proti Vpis ®niu sklepa, s katerim se je odklonil stVjj. HBenik odvetnikov; pritožba se ni Oovfh r®5iia, ker treba še poizvedeb o S^nostih. “ PWrvv a s0 P^tem poročila od'borova o kgj. v®niu zbornice v i. 1923. Statistika 'Ja ie bio koncem leta 1923 vpisanih svetnikov In 62 odvet. kandidatov; v le 191, odvetnikov (v Ljubljani 64, #tvxj r .u 32) in 70 kandidatov. Zastop-feblu ie tudi lani narastlo; tako so **vibwiKI odvetniki zastopali ex-offo v 104 ^S.aVniJI, in ,3S kazenskih slučaiih; ,Vv > Mariboru v 128. odvetniki v * —■ r-i^n odvetniki v Novem mestu v ! lS«mrav,nih si^rih. Pri odboru Je svph, S« ?2 vlog’ pri disciplinarne ro J p j 30 prijav. Odborovo poročilo, 2^ navni-P^j! Zbornik dr. Ivan Lovren-5 So Sp ® ud* važnejše stanovske sklepe, ?°tn s .Povečini priobčili zborničnim čia-aa,^mi okrožnicami. Odbor je že Pfavdfi meseca predložil ministru i *a temS«!?1100, vs'®^ tetere naj se skr-sodnf*i .L ™ Povsem zadostno regu-ŽLV bter«« p'a^ ^er ta zadeva še sedal na p^*ravOTodia urejena, je k tel 5?* občni Podpredsednika dr. Zlrov-??> Zav J°?r sklenil da se odbor po-— p fji 23 ^toiprelšnjo ustrezno hv?® PhHnT e<“ažeiie zbornične račune in *ato«e za leto 1923 Je odobril in Je glede na kaS? todrvJ2 , e ln ^ede na redno me-lto^at k' io dobiva oboleli odvet. žn Si. z^rnični prispevek za L inn' ^ 2a Vsakega odvetnika In ^i drmiiV.? .. za vsakega koncipijenta. j volftvah z listki Je bil za d*?6* dr n p« set3nika izvoljen »glasno k ,e,tiČ 0 Majaron, ki se Je za to, VrJ odbnr 0 zaupanje posebej zahva-lKr^ek L!° l2voi|eni kot član dr. Božidar 2= 21 "amestrjlka dr. Kokalj in dr. »i I« izvfijfk^s^^ka disciplinarnega sve-£?> Pa dr MZ0Imt dr- Fr- Tominšek, kot bn?® Treo L i>Vak’ dr- Ravnihar, dr. Dra-3? ^ il' Karel Trtller. Soglasno sta 5 izvoljena dr. Tekavčič za K^e8a at)a Djavdnika in dr. Pirc 2a n]e-kr^.,,2Wt6 u ,nl.ka. V komisijo za odvetni-za i10 !®vt)ijenlh 10 članov, v wJnk ..sodniške Izpite, ki jo ima za 5e* le okx_ ta imenovati ministrstvo fiov.V VprajV^1 2bw imenoval 6 članov. Knlif? zavaml)Ui ?astran ustanovitve sta-Je ^^'''Jice. katero Je sprožil dr. dr- plrc Pojasnil, da ie Odsek n^v *am in tudi poseben od-leta ln leta> da Pa »O fi a »oPoinSilJ^6 stan°vske naprave 6l u«Wennjasna ~ Na to Je bU ■" h v zborovanja. brežS ^ 0r2anlzacllam. ki nas 11- Vr ** breznia,v, 0r*a“lzac!lam. ki v »SP^amo da ,,° po5slian!e našega .. streči oztr°v nismo naslov »N^tcT na Pismo re-»Narodnega dnevnlka*. ^ na^“ ki Je ni w -- ni P Piano, ki pa >iu h^kv,*lterla,^ 2namke. J?81« W?e/at°v in naiShllwJ !a v PrWobfi-rlil Provteill sprejme proti RefleLS,1120^1 »Narod- zategadelj, da se tako moralno in financi-jelno podpre nadebudni mladina, ki si hoče ogledati lepote svoje širne domovine. — Predsedstvi Mestnega odbora NRS v Ljubljani in Okrožnega odbora NRS za liubliansko oblast nas naprošata, da objavimo, da »slovenski radikali« niso nobene proti Orjuni naperjene pritožbe poslali v Beograd, niti kaki nadrejeni organizaciji, niti poedinim merodajnim osebam. Dotično v »Siovencu« od nedelje 6. t. m. objavljeno poročilo torej ne odgovarja resnici. — Iz muhe — slona. Včeraj proti večeru so se po Ljubljani razširile govorice, da je ob priliki včeraj, razvitja orjunaškega prapora v Lescah prišlo med komunisti in Orjunaši na blejski Dobravi do incidentov. Govorilo se je, da sta bila v Bohinju dva, a na blejski Dobravi eden orjunaš mrtev. Medtem pa smo prejeli poročilo, da se je orjunaška slavnost izvršila v popolnem *edu in miru, le nekemu članu Orjune so strgali neki elementi znak, vsled česar je nastal malenkosten spor, ki pa je bil hitro poravnan. Na naslov železniške uprave. Včerajšnji dan je bila Ljubljana, vsaj popoldne skoro prazna. Že jutranji vlaki so bili natrpani turistov in izletnikov, ki so šli na par ur oddiha. Večerni vlaki pa so bili tako polni, da kaj takega ne pomnimo. Železniško upravo bi prosili, da za kopalce v Zalogu in Lazah uvede posebni kopalni vlak. ki bi vozi! Iz Ljubljane popoidne po drnari url in se vračal nazaj zvečer ob osmih, kajti vlak, ki prihaja v Ljubljano ob polsedmih je prezgoden, večerni ob polenajstih pa prepozen. Upajmo, da bo naš nasvet našel prijazen Odmev. — S severne meje. Iz dravske doline nam pišejo: Pri nas imamo komandirja orož. postaje, ki strastno hrepeni po blaženih časih stare Avstrije in Je zagrizen nem-čur. Vidi se ga le v nemčurskih družbah. Mož sovraži absolutno vse, kar ni njegovega mišljenja. Tako n. pr. zavedne Kranjce in Primorce, ki jih v javnosti nazivlje »Čiče«, istotako tudj zavedne Korošce. Za moža bi bilo boljše, da bi imel krajši jezik in več energije. Drugič kaj več; materijala dovolj. — Nov list. V Trbovljah je pričel izhajati tednik »Slovenski dom«. Previdno napisan programatični uvodnik sta podpisala Valentin Mlakar II.. bivši poslanec ustavotvorne skupščine, strojnik v Zagorju in Miha Koren, bivši poslanec In glavni ter odgovorni urednik »Slovenskega doma«. List je glasilo »Kmetsko-delavske-obrtne zveze«, ki nastopa pri sedanjih trboveljskih volitvah in katere nosilec Je Miha Koren. — »Ruski glas«. Ta mesec izide v Zagrebu prva številka ruskega informativnega lista »Ruski Glas«. Časopis bo pisan v duhu ruske emigracije. — Inšpekcija bolnic. Iz Beograda je odpotoval dr. D. Ger. Popovič, pomočnik ministra narodnega zdravja. Njegovo potovanje je v zvezi z obnovo mnogih bolnic v notranjosti. —. Seniske tobačne delavke pri trgovinskem ministru. Te dni so obiskale delavke senjske tobačne tovarne trgovinskega ministra in zahtevale povišanje plač, kar jim je minister obljubil. — Novosadska občina poplavliencem. Novosadska mestna občina je sklenila dati po poplavi prizadetim v okolici Novega Sada hitro pomoč, in sicer po 500 Din za ka-tastralno jutro. Ker je bilo v okolici Novega Sada poplavljenih blizu 2000 jutrov posejane zemlje, bo občina izdala v ta namen okoli-1 milijon dinarjev. — Razvrstitev uradništva v ministrstvu pravde. Ministrstvo pravde je pripravilo ukaz o razvrstitvi uradništva v ministrstvu pravde. Ukaz bo takoj predložen kralju v podpis. — Železniški promet in društvene prireditve. Ravnateljstvo državnih železnic nam sporoča; Dogajajo se ponovnS slučaji, da naprošajo posamezna društva ali zastopstva povodom svojih prireditev in zabav za preložitev rednega odhoda vlakov, za eno ali tudi več ur Ne glede na to, da se z ugoditvijo takim željam naravnost provocira nered v železniškem prometu, ogroža varnost vlakov sploh in so tangiran' tudi Interesi drugih potnikov, neudeležen-cev, je v mnogih slučajih taka zahteva iz prometno tehničnih razlogov tudi neizvedljiva. Zatorej opozarja železniška uprava društva in zastopstva, da se v bodoče pod nobenim pogojem ne bodo take želje razpravljale, oziroma vpoštevale. Društva naj blagovolijo prilagoditi svoje prireditve rednemu prometu potniških vlakov, če reflekti-rajo udeleženci na nje, ali pa naročiti pravočasno vsaj par dni pTeje primerne posebne vlake, katere bo železniška uprava uvedla po možnosti proti plaKlu tarifaričulh pristojbin. • — Aretirani člani Orjune v Novem Sa- on. Novosadski državni pravdnik je dal dne 5. t. m. aretirati dva sodna pisarja, ki sta Č!ana Orjune. Osumljena sta, da sta 12 sod-nijskega depoa, kjer se nahajajo razna cor-pora delicti, odnesla 17 revolverjev. — Najdena utopljenka. V Vevčah so potegnili Iz Ljubljanice truplo neznane utopljenke. Starost ca 30 let; korpulentna, majhna. Utopljenka je imela na sebi črno kopalno obleko z belimi pikami, na obali pa so našli črno obleko, črn slamnik, srajco z monogramom A. C. in veliko usnjato torbico. — Roplrskl napad. Preteki! teden je bil sredi belega dne v nekem gozdu blizu Pa-kraca napaden neki Grga Stauduhar, kateremu so roparji odnesli 4500 Din gotovine in ga zraven še Izbodli z noži. Orožniki so roparje že prijeli. Ljubljana. umet“e *stvom svojega pro-obisk koncerta tudi — Sokol Ljubljana II priredi v nedeljo, dne 31. avgusta t. 1. svojo vsakoletno veliko Javno tombolo. Priprave so v polnem teku. Tudi letos se nudi občinstvu mnogo prekrasnih in dragocenih dobitkov. Ker Je čisti dobiček tombole namenjen za društveni gradbeni fond, vabi odbor najuljud* neje vse prijatelje sokolstva, da pridno kupujejo tablice, ki so se danes prICele prodajati. 1— Letošnja kopalna sezona ob Savi je zelo živahna. Trumoma so hiteli včeraj ves dan ljudje k Savi, ki je popoldne dosegla 18 stopinj topline. Naravno kopališče ob Savi Je nudilo zelo pestro sliko. Od Ježice pa doli do Šmartnega je bilo nad 1500 kopalcev. Kakor je kopanje v tej vročini prijetno In zdravo, vendar Je obžalovati, da na istih mestih, kjer se kopljejo ljudje, kopljejo tudi konje in pse. Zato naj bi posavski kmetje opustili navado, da priženejo tja, kjer sa kopljejo ljudje, »vol« koale. 1— Sumljiv nakup. Mesarski pomočnik Alojzij S. je ponudil dne 4. t. m. okrog 18. ure na Zmajskem mostu (nekdanji jubilejni most) Josipu Jankoviču, Cegnarjeva ul. 8, psa bele barve z rdečimi lisami za ceno 50 dinarjev v nakup. Jankoviču se je stvar zdela sumljiva, zato je izročil prodajalca bližnjemu orožniku. — S. trdi, da se mu je pes pridružil na cesti iz Domžal v Ljubljano in se ni dal več odpoditi, najbrže pa je pes ukraden. 1— Policijske prijave od včeraj na danes; 2 slučaja tatvine, 2 pijanosti, 2 kaljenja nočnega miru, 2 prestopka cetsnopolic. reda, 1 slučaj telesne poškodbe, 1 slučaj prekoračenja policijske ure, 1 prestopek obrtnega reda, 2 pretepa, 1 poskušen samomor. Narils®r. Avtomobilska nezgoda. V soboto okrog poldne je v Gosposki ulici, ki je za avtomobile sicer prepovedana, vozil avto Štev. 677 z brzino 25 km na uro in ogrožal pa-šante. V Jurčičevi ulici se je avto prevrnil in težko poškodoval 51 letnega viničarja Franca Kavčiča iz Spodnjega Dola. Prepeljan je bil v bolnico. Pozneje se Je ugotovilo, da je avto vodil Jovan Milosavljevič iz Beograda, bivajoč sedaj v Ljubljani. Celo stvar ima v rokah sodišče. Policijske prijave. Tekom sobote je dobila policija 15 prijav, tekom nedelje pa 23. Aretirane so bile 3 osebe radi tatvine, po-tepuštva in telesne poškodbe. Druge prijave se nanašajo na razne tatvine, pretepe, razgrajanja itd. Razvitje zastave pevskega društva »Zarja« v Pobrežju, k! se je vršilo včeraj popoldne na’ vrtu gostilne Balon, Je bilo ena izmed najlepših dosedanjih narodnih prireditev v mariborski okolici. Razvita zastava, ki jo je društvo dobilo iz zasedenega ozemlja, je bila nekdaj zastava rojanske »Zarje«. V cselice so se tudi udeležila po deputaci* jah skoro vsa mariborska narodna društva. Dobrodelna veselica poštnih poduradni-kov, ki se je vršila včeraj popoldne pri Gambrinu, je potekla v najlepšem redu in Imela velik gmoten uspeh. Se3tanek gospodarskih krogov. V soboto zvečer ob 20. url se je vršil v hotelu Kosovo sestanek gospodarskih krogov, katerega je sklicalo »Slovensko obrtno društvo«. Sestanku je predsedoval bivši veliki župan dr. Ploj. Izvolil se je definitivni od-bor za letošnjo industrijsko-obrtno razstavo v Mariboru. Predsednik »Slovenskega obrtnega društva« g. Džamonja pa je poro-čal o znanii obrtni razstavi v Beogradu. Poskušen samomor. V Dravo je hotel včeraj skočiti v samomorilnem namenu neki bivši uradnik. Ljudje so njegovo namero opazili In samomor preprečili. narodno gledališče Je z opereto Mamsell Nitouche zaključilo gledi-ško sezono 1923-24. Celi®. v Honetnl nasprotniki. Članek v vašem včerajšnjem listu pod gorenjim naslovom — je spopolniti v toliko, da je bil za obč. vo- rnc Ziacc!e?to i -'e, dosežen sporazum med JDS, NSS m tudi NRS. — SLS se kliub mnogokratnim ustmenim in pismenim vabilom za sodelovanje, ni odzvala. NSS kot narodna stranka je znala uvaževati vrednost koalicije za ohranitev slovenskega Celja. Klerikalci-širokoustneži, zvezani tudi tukaj z nemškutarji — se pa tega ne zavedajo. Zato je, napad »Jutra« glede izjave v »Novi Pravdi« — tem nesramnejši. ker bi se moralo to edino slovensko državotvorno (in ne vem kaj še vse) »Jutro« — tudi zavedati važnost' storjenega koraka. Zato za-ce*!ski koaiiranci Nejedeesarji od celjskih Jedeesarjev zadoščenja — za neopravičen napad v »Jutru«. Volitve župana za okolico Celje. — Vsled nemško-klertkalne zveze je bil Izvoljen za župana, sicer kot oseba vsega spoštovanja vreden pristaš SLS. g. Glinšek. Za protiuslugo so klerikalci izročili 4 mesta svetovalcev nemškutarjem — in le dva napredni večini, kar bi pomenflo za to, tako važno slovensko občino, naivečjo sramoto In ponižanje. Napredna večina pa je to preprečila s tem, da je oddala prazne glasovnice. — Ker se torej po § 44 volilnega zakona v teku 8 dni ni mogel konstituirati občinski z a sto p — in ker je razvidno, da Pri obstoječem razmerju strank nov ob, člnski zastop ne bo mogel poslovati, mora politična oblast takoj imenovati gerenta, kateri Ima v najkrajšem času Izvesti nove volitve. Poskrbeli' bomo tedaj, da se prebivalstvu primerno pojasni nemško-kleri-kalna zveza ter da ostane po novih volitvah občina v popolnoma slovenskih rokah ter pod upravo delazmožne večine. Pulpanova proslava, prirejena po Izobraževalnem društvu »Bratstvo«, je zelo dobro uspela. Predavatelj, g. Kozinc, nam je očrtal mladega Pulpana kot vzor človeka, prožetega z domorodnim in socijal-nim čutom, delavnega kot mravlja. Brez vsake §ole. iz lastne pridnosti se je povzpel od pastirja do pisatelja, političnega organizatorja In vodjo narodno socialistične češke omladine. Kot tak je prišel v nasprotje z avstrijskimi oblastmi in bil obsojen na večmesečno ječo. Vsled svo-iega slabega zdravja pa ni te prenesel ter je podlegel zavratni Jetiki. Lelos ob 10 letnrci smrti prvega češkega legljonarja se spominja njega ves češki riarod — temu spominu se pridružujemo tudi mi. Novo mesto. V zadnjih dneh smo Imeli Novomeščani dve večji prireditvi. V proslavo Vidovega dne so priredili novomeški abiturijenti prof. Modrijanovo dramo »Gorazd«, ki Je v splošnem dobro uspela. Igranje je bilo srednje. Le štiri vloge so bile igrane res s pravim umevanjem. Naslovno vlogo »Gorazda« je izborno igral abiturljent Delak Ferdo kot smo od njega vajeni. Dobro partnerico je Imel v gdč. Haiderjevi, kot Brunhildi, svečenik Vukašln in knez Borut sta bUa dobra. Po Igri Je bil ples In prosta zabava. — V soboto dne 5. julija so priredili tovariši poslovilni večer Ferdo Delaku. Igrali *o ScbOn-herrjevo dramo v treh dejanjih »Tragedija treh mladih src«. Igra Je težka In zahteva rutiniranih igralcev. StareJSega brata Je j2ral g. Delak z njemu lastno umetnilko sl- 0. Oni, ki so ga videli kot Martina AvdJe-Jiča (Kjer ljubezen, tam Bog), kot slovenskega vojaka (Sokoli na plan), kot Jovančo Mičiča (Navaden člavek), kot Gorazda in slišali njegove dovršene deklamacije na raznih akademijah ga ne bodo tako kmalu pozabili. Mlajšega brata je igral režiser igre £• Rudi Perhlnek dobro In premišljeno. Sestra je našla v gdč. Haiderjevi izborno interpretko. To je bila prva resno naštudirana in res dovršena Igra v tej sezoni. Le žal, da novomeška publika nima smisla za pravo umetnost, kar je pokazala na pol prazna dvorana. C. Gospodarstvo. Popravljamo. V petek in v soboto v rubriki »Gospodarstvo« objavljeno poročilo je bilo poročilo o občnem zboru Zveze slo-, venskih zadrug to ne o občnem zboru Zve-ze obrtnih zadrug. Hale na krompirju. Pri sedanjih trgovskih pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo trdijo laški izvedenci, da je naš krompir okužen na neki bolezni in vsled tega ne dovolijo uvoza in tudi ne prevoza našega krompirja. Ukinitev take prepovedi je za naše kmetijstvo dalekosežne važnosti, ker se pri nas prideljuje in izvaža veliko krompirja. Zato trpi od te prepovedi naša trgovska bilanca. Vsak kmetovalec ve, da po nekaterih krajih, če je preveč megleno in deževno vreme, napade krompirjevo listje glivična bolezen, vsled katere se listje hitro posuši. Ta bolezen je Phytophtora iniestans, ki je v učinkih podobna pero-nespori na trti in katero preprečimo, če škropimo krompir z galico kakor trto v vinogradništvu. Druga bolezen povzroča črno gnitie korenin krompirjevih rastlin, ki vsled tega v rasti zaostanejo, padejo po tleh in se nazadnje posuše. Še ena druga bolezen povzroča zvijanje in kodravost listov. Te tri bolezni opažamo najčešče na krompirjevih rastlinah in jih imajo tudi Italijani. Pri zadnjih dveh boleznih je trebe, odmrle rastline iz njive odstraniti, da se teh glivic ne prenese na gomolje ozir; v zemljo. Na gomolju se pojavlja črna lisavest gomolja, mehka gniloba, krastavost in v najnovejši dobi rak Prvi dve bolezni izločujeta krompir iz kupčije, torej ne prideta ti dve bolezni tukaj v poštev. Neizkušen strokovnjak ali trgovec s krompirjem bi mislil, da je krastav krompir morebiti napaden od raka, kar pa v resnici ni. Tak krastav krompir, ki ima trde, posušene kraste, ali pa rise, je za konsum popolnoma sposoben, ker se ga na površju obreže. Za seme se pa ne sme uporabljati. Rak na krompkju je nova' bolezen, ki jo naši ljudje še dobro ne poznajo, in mislim, da je pri nas še ni. Rak ha krompirju povzroča glivica Chryso-phlyctis endobiotica, ki napada rastlino nad zemljo in prenese svoje sporangije ali vlakenca na korenine, kjer se zajedajo v staničevje, najbolj na mestih, kjer se začno tvoriti gomolji. Posamezne sporangije se zajejo v gomolj, ki se začne v svoji obliki izpreminjati. Na površju gomolja se naredijo karfijolasti glavici podobni izrastki, ki vsebujejo novo zalego ralca. Bolezen povzroča, da začne krompir v vrstah kar izginevati, gomolji se popolnoma posuše in izgube. Če so gomolji navidez zdravi in z izrastki pokvečeni, je tak krompir zelo nevaren za razširjenje bolezni, ki se širi z olupki, krmljenjem živini, v gnoju, sadikami, itd. Bolezen je zelo odporna in se je po desetih letih zopet pokazala na isti njivi. Vse vrste krompirja niso tej bolezni enakomerno podvržene. Na zakuženi zemlji se krompirja ne da saditi in morebitno razkuževanje zemlje je zelo draga in zamudna stvar. Ker se prične zgodnji krompir v kratkem kopati in se bo ž njim vršila živahna kupčija, nasvetujem vsem, ki zapazijo kak nenavadno sumljiv in pekvečen krompir, da ga pošljejo preiskati kmetijsko-bakteriologični postaji v Ljubljani pri kemičnem preskuševališču ali pa kmetijski šoli na Grmu. NaSa dolžnost je, da Italijanom pokažemo, da pri nas rak-bolezni ni. Fran Malasek, Grm. Plenarna seja Trgovske in obrtniške zbornice. Iz poročila predsednika Kneza. (Konec.) Statistika trgovskega tn obrtniškega gibanja. Za pregled trgovskega ln obrtniškega gibanja v zborničnem okolišu v dobi od 1. septembra L L do konca marca letošnjega leta navajam sledeče številke: V obrtnem katastru beležimo v dobi od 1. oktobra do konca lanskega leta 1111 prijav, število odjav pa 1249. torei presegajo odjave prijave za 138 obratov. Občutno nazadovanje se opaža pri mlinarskem obrtu, kjer Je znašalo št vilo prijav 23, število odjav pa 48, dalje pri žagah, kjer je bilo 11 prijav a 31 odjav, kar najbolie dokazuje krizo, ki vlada v našem mlinarstvu in v lesni industriji. Isto opažamo tudi pri trgovini z lesom, kjer znaša število odjav 79 proti 38 novim prijavam. Nazadovanje se nadalje opazuje pri branjariji, sejmarstvu in trgovini z žganjem. V prvem četrtletju I. 1. Je bito prijavljenih 31 obratov na tovarniški način in večjih obrtniških podjetij, odjavljenih pa 21. Največje število odjav Izkazuje izdelovanje cementne opeke. Obrtniških obratov je bilo v prvem četrtletju na novo prijavljenih 479 obratov, odjavljenih pa 495, trgovinskih obratov je bito prijavljenih 532, odjavljenih pa 574. V trgovskem in zadružnem registru Je bflo na novo vp’sanih 38 posameznih tvrdk 11 javnih trgovskih družb, 17 družb X omejeno zavezo in 6 delniških družb, v zadružnem registru pa 12 zadrug. Med Izbrisanimi tvrdkami sta dve posamezni tvrdki, P Javnih trgovskih društev. 2 družbi z omejeno zavezo, 1 delniška družba in 4 zadruge. Razglašeni konkurzi se nanašajo na 1 Javno trgovsko družtJO In na 2 družbi z omejeno zavezo, število poravnav znaša v prvem četrtletju 7 in sicer se tičejo 4 posameznih tvrdk. 3 pa Javnih trgovskih družb. S tem Je statistično ovrženo pisanje nekaterih časopisov o predstoječlh polomih . y slovenski trgovini [ V prvem poiletju je prejela zbornica 6748 dopisov in imela 9127 ekspedicij. Nadalje je izdala zbornica poleg drugih 1050 uvoznih potrdil. 446 svedočb o izvozu In 129 svedocb na udeležbo pri javnih licitacijah. Kakor razvidite iz podanega poročila, si je zbornica mnogo prizadevala, da si olajša breme dajatev, ki so od lanske jeseni izredno narastle ki ki vsled splošne poslovne stagnacije občutno' bremenijo naše gospodarske kroge. Poleg tega je zbornica sodelovala z uspehom pri pogajanjih, da se uredijo gospodarski in trgovski odnošaj! s sosednjim inozemstvom in tako odstranijo ovire, ki otežujejo našo zunanjo trgovino. Ob koncu izražam željo, da najdejo zbor-niČhi predlogi, ki so ostali pri osrednjih uradih dosedaj še nerešeni v interesu naše trgovine, industrije in obrti polno razume-vanje in vpoštevanje. (Odobravanje.) Debata. Po poročilu predsedstva opozarja zb. svetnik Jelačin, da prijave pridobitnih t podjetij stalno padajo, dočim se odjave mno-že. Nahajamo se torej v težki krizi, vsled tega predlaga, da se opozore kompetentni 'finančni in davčni faktorji, da to dejstvo primerno upoštevajo pri odmeri davkov. Zbornični svetnik Rebek _ se peča 2 vprašanjem pouka na obnno-nadal;evalnih šolah. Predlaga, da izposluje zbornica, da se dovoli pouk tudi strokovnjakom, ki nimajo učiteljskega izpita. Nato sledi poročilo računskega pregle* dovalca Ložarja o računskih zaključkih, ki se odobri. Tajnik Mohorič poroča o ustanovitvi gospodarskega sveta, ki ga predvideva Vidovdanska ustava. Zbornica je izdelala tozadevni projekt, ki se sprejme. Nato prečita zbornični član E1 s b a • c h e r neko resolucijo glede revizije prisilnega poravnavnega postopanja izven kon* kurza. Zbornica resolucijo z odobravanjem sprejme. Podpredsednik Ogrin se bavl obširno s slabimi prometnimi zvezami, ki jih Imamo s Sušakom. Zato predlaga: 1. Zbornica naj • izposluje direktno telefonsko zvezo Ljubljana—Sušak, oziroma Reka in zgradbo zveze Kočevje—Delnice. 2. Zbornica naj izposluje ureditev tarifarnega vprašanja za promet iz Slovenije na Sušak. Utemelji potrebo ureditve direktnega tranzitnega prometa Iz Slovenije preko Postojne, Št. Petra in Reke na Sušak, in sicer naj se uredi ta promet po istem principu, kakor je bil urejen promet med nami in Avstrijo. Sušak nima zbornice, dočim jo neznatni Senj ima. Zato gre tretji predlog podpredsednika na to, da se premesti zbornica iz Senja na Sušak. Zbornični član Jelačin stavi dodatni predlog, da se ustanovi na Sušaku ekspozitura za Slovenijo, nakar preide k ureditvi vprašanja jadranskega tarifa ter predlaga, da naj zbornica podvzame korake, da se dovoli za naš promet 30% popust, kakor ga imata Avstrija in Cehoslovaška za promet s Trstom preko našega teritorija. Na ta način se prepreči konkurenca, ki nam je v veliko škodo. v Zbornični član P e t o v a r predlaga, da izposluje zbornica, da se imenuje v upravni svet centrale čekovnega urada zastopnik za ljubljansko zbornico, ki ga dosedaj nimamo; dalje naj se z os.irom na pomanjkanje denarja zveča deiež v'og čekovnega urada pil denarnih zavodih v Sloveniji Nadaljnl predlogi Peiovarja se tičejo štajerskih lokalnih železniških prog. Nemudoma naj se torej na- * pravi obračun In prenese sedež teh železnic iz Avstrije v našo državo. Končno predlaga, da se zvišajo članom davčnih komisll dnevnice In se jim dovoli tudi kilometrina. Zbornični član Franchetti predlaga, da se istotako tudi porotnikom zvišajo pristojbine. X Posetnikom praškega velesejma, ki bo od 21. do 28. septembra, je dovolilo pro* metno ministrstvo 50 odstotni popust na železnicah. Sejmska uprava izdaja legitimacije, na podlagi katerih se morejo doseči omenjene ugodnosti DOBAVE. X Dobava sena. Intendantura Dravske divizliske oblasti v Ljubljani potrebuje večjo kodlčino sena, katero nakupuje direktno od producentov posebna komisija, ki se nahaja pri imenovanem vojaškem oblastvu. X Dobava gumllevlb cevi. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 26. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave gumijevih cevi. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava čopičev. Pri ravnateljstvi državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 26. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznih čopičev. Predmetni oglas t natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v Ljubllam interesentom na vpogled. . X Dobava žice. Pri ravnatejstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 26. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave ra2ne žice. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske is obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. ___________ „ Tihotapec zabode! finančnega stražnika. Včeraj opoldne okoli pol ene ure je bil izvršen na vrhu Golioe krvav zločin. Znani tihotapec,, invalid Matevž Lederer iz Jesenic je zabodel z nožem v srce finančnega stražnika Alojzija Brinšeka. Pred kratkim je dobil Lederer dovoljenje za potovanje v Nemško Avstrijo. Ker pa Je kot znan tihotapec sumljiv, je imel finančni stražnik Alojzij Brinšek nalog, da Ledererja nadzoruje. Tako se Je napotil včeraj Lederer preko Golice v Avstrijo, a do meje ga je spremljal oboroženi finančni stražnik Brinšek Ko sta prispela na vrh Golicc, kakih’ 100 metrov od državne meje, se je Brinšek ustavil, odložil puško In dejal: >Moja naloga je dovršena« in se poslovil od Ledererja. Ta pa je potegnil nož, skočil za Brinšekom in ga nenadoma zabodel naravnost v srce. Brinše-* se je brez glasu zgrudil na tla, a Lederer ie mirno prekoračil mejo. Kakor izjavljajo oblasti, so zločinskemu tihotapcu že na sledu. Od mode. Gospod urednik, saj vem, saj vem, skrčiti se bo treba. Le prav malo bi smela govoriti in prav mnogo naj bj povedala. Gospod urednik, kaj delate? Saj smo vendar ženske in po tradiciji stoletij moramo biti gostobesedne. Vi pa drzno narežete kar v praksi, priznavam, prisiljeni po okoliščinah, delikatno pitanje, ki deli danes takorekoč človeštvo v dva tabora: Ali ostane žena žena, ali postane žena mož? Pravzaprav, če natančno premišljujem, je vse to žensko »garsoniranje« prav tako ljubeznjivo nelogično, kot vse, kar je pristno žensko. Pa ne, emati. — Res je, oče! Posebno, kadar P batine. Hladnokrvnost Lopov: Če se umaknete. s^e 2 r t e v: Če se umaknem, dragi111 to ravno dokaz, da sem živ. Politični izdajalec. .g Sin: Oče, kdo je pravzaprav P01"., izdajalec? , ^j.ialec Oče (star politik): Politični Jz a, je človek, ki preide iz naše stranke sprotno. . ,, na- Sin: A kaj je človek, ki pnue sprotne stranke v našo. . Oče: Hvalevreden spreobrnjen To in ono. 16 umorov je zagrešil mesar iksualf mann iz Hannovera. Bil je homose in vsako svojo žrtev je po spolnem a klal. Njegovim grozovitim zločinom šli le slučajno na sled. Prvotno se Je , da je umoril Haarmann samo pet ® čev. Pri preiskavi stanovanja P® s. v^l ostanke 16 trupel. Haarmannu le . ^ je žrtve nek 231etni trgovec Granz. * kot plačilo prisvojil obleke in stvan ^aJf. Obstoja utemeljen sum. da je Proda j-ici. mann meso svojih žrtev v svoji mes f jc . Več smrtnih, siučaiev, ko rob sjcer bilo v prvih treh mesecih v Franciji je bilo število rojstev za 24.039 m*11' 47 EDGAR MCE BURROUGHSI TARZAN SMI OPICE. »Lahko je ugibati,« se je oglasil profesor žalostno. »Zaboj je izgubljen. Ne bomo ga videli nikdar več.« Le Jane Porter je vedela kaj pomeni ta izguba za r.jenega očeta, toda nihče ni vedel, kaj pomeni 'zanjo. Šest dni pozneje je kapitan Dufraune naznanil, da prihodnje jutro odjadrajo. Jane Porter bi prosila, da še odlože odhod, Če bi sama ne pričela verjeti, da se gozdni mož ne vrne več. '-oti njeni volji so Jo mučili dvomi in strah. Bolj n bolj je verjela razlogom neintereslranih francoskih častnikov. Da je gozdni mož ljudi, tega ni hotela verjeti, pač pa se ji je zdelo verjetno, da je privzeti član kakšnega divjega plemena. Da bi bil ubit, M hotela verjeti. Zdelo se ji je nemogoče, da bi umrlo tako popolno, silnega življenja polno telo. Ko se je Jane Porter udala tem mislim, so se pojavile še druge, še manj dobrodošle. Ce pripada kakšnemu divjemu plemenu ima gotovo divjo ženo ali pa več in še otroke povrhu. Ob tej misli se je stresla in ko je čula, da križarka drugo jutro odjadra je bila zadovoljna. Toda predlagala je, naj puste orožje, municijo In druge stvari v koči in sicer za nevidno osebo, ki se je podpisovala Tarzan in za d’ Amota za slučaj, če bi bil živ, v resnici pa, kakor je upala za svojega gozdnega boga. Končno mu je pustila obvestilo, ki bi mu je naj izročil Tarzan. Jane Porter je poslednja zapustila kočo. Ko so že drugi šli proti obrežju, se je pod neko pretvezo še enkrat vrnila. Pokleknila je 6b postelji, kjer le ležala toliko noči in molila za srečo svojega pračloveka in ko je pritiskala njegov medaljon na ustnice, je mrmrala: »Ljubim te, in ker te ljubim, ti veni jem. Toda čeprav bi ti ne zaupala, bi te vendar ljubila. Bog naj se usmili moie duše! Ce bi prišel k meni, bi šla — če bi nič drugega ne preostajalo, s teboj za zmirom v džunglo.« Predstraža kulture. Takoj po strelu, so vrata odletela, in neki mož je po dolgem padel na tla. Razburjeni d’Arnot je hotel še enkrat ustreliti, toda naenkrat je videl v poltemi, da je mož belo-kožec in v istem hipu je že spoznal, da je obstrelil svojega prijatelja in varuha Tarzana. S prestrašenim krikom je planil d’Amot k opičjemu človeku, pokleknil, vzel njegovo glavo v svoje roke in glasno klical njegovo ime. Ker ni dobil odgovora, je pritisnil uho na njegove prsL V svoje veselje je čul, da srce še utriplje. Skrbno je položil Tarzana na posteljo, zaprl vrata, jih zapahnil, prižgal luč'in preiskal rano. Kroglja je zadela glavo, predrla pa le meso, ne da bi ranila lobanjo. D’ Amot se je oddahnil in umil kri s Tarzanove glave. Hladna voda je Tarzanu vrnila zavest. Odprl je oči in začudeno je pogledal d’Arnota. Ta je s platnom obvezal rano in ko je videl, da se je Tarzan zavedel, je vstal in stopil k mizi. Razložil je Tarzanu pismeno, da se je strašno zmotil in da je srečen, da rana ne lzgleda nevarno. Ko je Tarzan prebral opravičbo, je sedel na rob postelje in se smejal »Saj ni nič,« je dejal francosko, in ker so mu manjkale besede, je napisal: »Če bi videli, kako me je obdelal Bolgani ali Keršak ali Terkop, predno sem jih ubil, bi se smejali tej praski.« D’Arnot je izročil Tarzanu obe pismi. Tarzan je z žalostnimi očmi prebral prvo pismo. Drugo je obračal sem in tja. Sam ni vedel, kako bi ga odprl, ker ni imel še nikdar zapečatenega pisma v roki števila smrtnih slučajev. Napad na senatoria Bern*1 Vedno bolj postaja jasno, da le D“ ^ ffl' na senatorja Bergaminija organizira11 prid šistovske čete. Na neki prireditvi udmženl italijanskih časntkariev J* fj}-gospa, ki je bila v zelo tehtni zV, oe# stovskimi krogi, opozorila senatorja minija, da pripravljajo fašisti nanj * Bergamini se za to ni zmenil. 10 L{|stO’f' dni pozneje je bfl napad Izvršen. i3 11 ski disident poslanik Forni zahteva, . .0y. takoj odstrani Giunta od tajništva t® ske stranke, ker je on naročil napa njemu. ^ Lastnik: .Ua(l Konzorcij »Narodnega Dncvd* Glavni in odgovorni uredu®! Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Dal ga je d’Amotu. Temu se ie zdelo čudno, da odraščen belokožec ne pozna skrivnosti pisemskega ovitka. Odprl ga je in dal pismo »Tarzanu. Sedeč na stolu, je sprostil opičji človek pismo in bral: Tarzanu! Predno se ločim, hočem priložiti mr. Clay-tonovj zahvali še svojo, za dobroto, ki ste nam jo izkazali ker ste nam dovolili uporabo vaše koče. Bilo nam je zelo žal. da niste nikdar prišli in sklenili z nami prijateljstva. Radi bi videli svojega gostitelja in se mu zahvalili. In še nekemu drugemu bi se rada zahvalila, toda on se ni vrnil, dasi ne morem verjeti da ie mrtev. Njegovega imena ne vem. Je velik, bel orjak, ki je nosil na prsih z dijamanti okrašen medaljon. Ce ga poznate in govorite z njim, zahvalite se mu v mojem imenu in recite mu, da sem čakala sedem dni, da se vrne. Povejte mu tudi. da bo v mojem domu v Ameriki, v mestu Baltimore; vedno dobrodošel, če hoče priti tja. Našla sem vaš list v travi pred kočo. Ne vem. kako je prišlo da me ljubite, ker n?«te nikdar govorili z menoj in žal mi je, če je to. kar pravite, res, ker sem svoje srce darovala *e komu drugemu. / Ostanem pa zmirom Vaša prijatelica « Jane Po^er' Tarzan Je sedel skoro celo uro in strmel 7 ^ Bilo je jasno, da deklica ni vedela, da sta n** dr* Tarzan ena in ista oseba. »Svoje srce sem darovala že nekema gemu.« Te besede je ponavljal vedno znova- ■■ Potem torej ni ljubila njega! Kako ie ^jjjce hliniti, da ga ljubi in vzbuditi v njem tako^j nade, da ga pahne .potem v tak prepad n,“' Naznanile! Uliudno javliam d. n. občinstvu, da sem odprl v Ljublianl Krekov trg 7 (poleo Mestnega doma) Pohištvo vseh vrst, oprave za spalne sobe iz trdega in mehkega lesa, kakor za jedilne S"be, kuhinjske oprave, pisarne itd. priporočam po jako ugodnih cenah Josio Andlovič, strolno mizarstvo Karlovška cesta štev. 22. ZALOGA POHIŠTVA. Komenskega ulica itev. 28 FRANC CEbAB’ družba **’*’. v Domžalah prl^° tovarn* slairniifc% in klobuki zaloga v Celja* * Popravila se sPre!*l’J*Jeii'9’* sredo v Ljubljani. ‘ ul. 5. na dvor. Kov®1 II. ter zalogo vsakovrstnega POHIŠTVA. Skozi večletno prakso v tu in inozemstvu sem si pridobil potrebne znanosti, da v mojo ^troko spadajoča dela najbolje izvršim! Postregel bom točno, solidno in po nizkih cenah. Z odličnim spoštovanjem Rudolf Radovan. sobo In kuhinja ali. 2 prasni sobi v okolici mest« s« Išče za 1. ali 15. avgust. Ponudbe na upravo lista pod „Člsto stanovanje". IL, ki je vešč montaže Francisovlh turbin, generatorjev, transformatorjev. daljnovodov visoke napetosti in motorlev išče za centralo v Zireh ing. A Štebl, Ljubljano, Dunajska e. t/IV. > e«# M |ee# »e+i «+»•#♦«<»>#»♦# e«+n Popolnoma varno naloilte denar v Ljubljansko posojilnico, r. s. s o. s. ki posluje v novopreurejenih prostorih v Uubllani, Mesini tra štev. 6. Hranilne vloge in vloge na tek. račun obrestuje po 8% do 10%, ter |lh Izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema ceslje in Inkaso faktur. »•»•••»••••»»••»••••••b** Gradbeno podjetje Arhitekt [fi Jesenic«. Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB. Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. • MERAKL B031, MASTILA, LAKOVE. STUK, EMAJLE, KISTOVE13AMAČNO ČISTI FIRNIS NAJBOLJE KAKVOlE NUDI MEDIČ-ZANKL DRU2SA Z O. Z. LJUBLJANA CENTRALA MARIBOR PODRUŽNICA SKLAOI TVOBNICE: LJUBLJANA-MEDVODE .M NOVI SAD SKLADBIC lil pravi V, Emendolc (Bohinjski) Groyer I.a polnomasten, trapist in čajno maslo. Najceneje v mlekarni Ivan Kos, Ljubljana, Bohoričeva ul. 28. Motorno ki Puch, 5 ks. dobro ohranjeno, se veled odpotovanja proda za 6000 Din. Jamski trg 186, Zelena jama, Ljubljana. J------------- i „Record, schdne Wiener!n, — Perfeki Mode“ — novo došli. Zvezna knjigama, Ljubljana, Marijin trg 8. došli. Cena od ^ Minka Horvat lajna. še dobro ohraniefl®. 1I*V| proda. Naslov pri — zmožen reprezen«^, ,„«)<£ letno prakso v ref**J portal stroki z 4°h'',a .lo^T cami perfektno * (o!r att-kega. srbohrva«st*8* ' fr*®£ nemškega. s^inTogleškeS*^ ,«*** tudi češkega in oBto»U išče name*--/- du. ^ ali denarnem *■ , WjaO* prosi pod Alorna Companf; Klili pik. popolnoma samostojen, išče službe za takoj ali pozneje. Ponudbe pod ,,Pek" na upravo lista. prvovrstn® P dobavi^ Dom. Čebin Ljubil*«*'