PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	/n <•
Abb. postale I gruppo	1(6113 OU lir
Leto XXIV. St. 147 (7040)
DANES BODO PODTAJNIKI PRISEGLI
Na prvi seji Leonejeve vlade so včeraj imenovali podtajnike
5. julija bo nova vlada predložila parlamentu svoj program Od 23. do 27. oktobra bo kongres združene socialistične stranke
RIM, 26. — Danes se je prvikrat sestala nova Leonejeva vlada, ki je razpravljala tudi o nekaterih socialnih in kmetijskih vprašanjih, vendar pa se je predvsem ukvarjala z imenovanjem novih podtajnikov, število podtajnikov je ostalo nespremenjeno in jih je tudi sedaj 46, čeprav se je prvotno napovedovalo, da jih bo znatno manj, kot jih je bilo v zadnji mo-rovi vladi. Verjetno so hoteli na ta način olajšati sestavo no-
ve vlade levega centra ko bi se demokristjanskim podtajnikom enostavno pridružili socialistični. Zelo verjetno pa so prevladali razlogi notranjega ravnotežja v vrstah KD, ki žele priti na podtajniško mesto.
Novi podtajniki bodo prisegli predsedniku vlade jutri ob 18. uri, danes je prisegel samo podtajnik za kmetijstvo, ki je moral odpotovati v Bruselj.
Za podtajnike so bili na seji vlade imenovani: predsedstvo vlade: Galli, znanstvene raziskave: Pedini, reforma državne uprave: Vale-schi,
blagajna za jug in pomoč zaostalim področjem: Castellucci, zunanje zadeve: Oliva in Mal-fatti,
notranje zaaeve: Salizzoni in Gaspari,
sodstvo: Vedovato, finance:	Gioia, Santero in Pi-
cardi,
obramba: Donati, Cossiga in Pe-lizzo,
šolstvo: Badaloni, Elkan in Bel-Hsario,
javna dela: De Cocci, Giglia in Stefano Riccio,
kmetijstvo in gozdarstvo: Anto-niozzi, Colleselli in Indelli promet in civilno letalstvo: Flo-rena in Genco,
pošta in telekomunikacije: Bia-
gioni in D'Arezzo, industrija in trgovina: Barbi, Sa-vio in Vincelli,
delo in socialno skrbstvo: Turna-turi, Canesrari in Lattanzio, zunanja trgovina: Vetrone in Gra-ziosi,
trgovinska mornarica: Pintus, državna udeležba: Radi zdravstvo: Volpe in Cocco, turizem in predstave: Sarti in Rampa.
število podtajnikov torej ni spremenjeno, drugačna pa je njih porazdelitev. Predvsem se je zmanjšalo število podtajnikov predsedstva vlade, oziroma so potaj-niki dejansko prevzeli nekatera ministrstva brez listnice.
Danes so tudi uradno sporočili, da bo novo izvoljena poslanska zbornica imela prvo sejo v petek, 5. julija ob 17. uri, novo izvoljeni senat pa istega dne ob 18.30, ko bo predsednik vlade Leone prečital programsko izjavo. Predhodno se bo še enkrat sestala vlada, ki bo preučila osnovne smernice te izjave, od katere je v znatni meri tudi odvisno zadržanje socialistov pri glasovanju o zaupnici.
Danes se je sestalo vodstvo PSU, ki je razpravljalo predvsem o nekaterih zapletenih vprašanjih sklicanja kongresa stranke. Ustanovila se je namreč nova struja, ki jo vodi bivši minister za javna dela Mancini, in ki je zahtevala, naj se skliče izreden kongres stranke že avgusta. Proti temu pa sta nastopila sotajnika De Martino in Tanassi, tako da je obve-
ŠE ENA BREZPLODNA SEJA V PARIZU
V Sajgonu priznavajo nezaupanje ljudstva v vlado
Vedno bolj se širi korupcija med visokimi osebnostmi
PARIZ, 26. — Po petdesetih urah pogajanj med ameriško in sever-novietnamsko delegacijo v Parizu se stvari niso še premaknile iz slepe ulice. Današnji sestanek je trajal štiri ure. Navzoča nista bila niti voditelj ameriške delegacije Harriman, katerega je nadomeščal Cyrus Vanče, niti posebni svetovalec sevemovdetnamske delegacije Le Duc To. Prihodnja seja bo v sredo ob 10.30.
Voditelj hanojske delegacije je v svojem današnjem govoru poudaril tri točke: 1. ZDA so potvorile osnovno vsebino ženevskih sporazumov o Vietnamu v svoje napadalne spletke. 2. Sajgonska slamnata uprava je samo orodje, ki ga uporabljajo ZDA, da podredijo južnovietnamsko ljudstvo, da služi njihovi napadalni vojni in sabotira ženevske sporazume. 3. V Južnem Vietnamu je pravi predstavnik ljudstva narodnoosvobodil na fronta.
Zatem je Xuan Tui zavrnil predlog Humphreya za takojšnjo usta-vitev ognja v Viotnamu. Dejal j®» da je namen tega predloga lažno prikazati svetovni in ameriški javnosti, da ZDA kažejo dobro voljo, medtem ko dejansko odklanjajo takojšnjo ustavitev bombardiranja in drugih vojnih dejanj proti Severnemu Vietnamu.	,,	,
Cyrus Vanče pa je izjavil, da so ZDA pripravljene ustaviti bombardiranje Severnega Vietnama «ob primernem tTeou-tku in v primer nih okološčinahi). Dejal je, da so ZDA na stališču, da Severni Vietnam ne sme izboljšati svojega vojaškega položaja zaradi ustavitve bombardiranja.
V Južnem Vietnamu je bilo danes več spopadov med ameriškimi in osvobodilnimi silami v raznih krajih dežele. Največji spopad je bili vzhodno od Hue. Boji so se začeli že včeraj. Ameriški bombniki so nadaljevali bombardiranje Severnega Vietnama.
Severnovietnamska tiskovna agencija javlja, da je bilo do danes sestreljenih nad Severnim Vietna mom 2995 letal, helikopterjev in izvidnih letal brez pilota. Ze ve-časa ie v vsem Severnem Vietnamu tekmovanje, da čim prej se-strelijo tritdsočo ameriško letalo. Predsednik Hošiminh je sporočil, da bo odlikoval tisto protiletalsko enoto, ki bo sestrelila tmtisočo le
tajužnovietnamski ministrski predsednik Tran Van Kuong je izjavil, da ie Saj gon «na dobri poti«, kar se tiče izboljšanja splošnega stanja. Dodal pa je, da «preden bomo lahko govorili s Hanojem, moramo še dalje izboljšati naš politični in gospodarski položaj«, ro njegovem mnenju ne bo južnoviet-namska vlada dovolj močna, da bi lahko začela razgovore s severnimi Vietnamci pred enim letom ali dvema.
Zatem je Kuong izjavil, da vojaško stanje ni tako slabo, poudaril pa je, da še traja «kriza nezaupanja« prebivalstva do vlade. ((Ljudstvo, je dodal, je bilo preveč varano in ne zaupa v nobeno stvar in še posebno ne v vlado«. Izjavil je nato, da je den glavnih vzrokov tega nezaupanja korupcija. «Ta korupcija, je dodal, se naglo širi, Je iglo nalezljivo. Vsaik dan dobivamo
poročila, ki obtožujejo korupcije važne osebnosti.«
V ZDA so predstavniki raznih ameriških skupin, ki nasprotujejo vojni v Vietnamu, sklicali v soboto v Chicagu izredno zborovanje, na katerem bodo pripravili ' enotno strategijo, da se avgusta zagotovi določitev predsedniškega kandidata, ki naj napravi konec vojne v Vietnamu.
Mednarodna zveza za človeške pravice je objavila v New Yorku izjavo s podpisom osebnosti iz dvajsetih držav. V izjavi se vse strani v vietnamski vojni obtožujejo kršitve človeških pravic.
Delegacija KP SZ na obisku v Italiji
RIM, 26. — Danes je prispela v Italijo desetčlanska delegacija sovjetske komunistične stranke, ki jo vodi tajnik centralnega komiteja, član političnega urada in poslanec Andrej Pavlovič Kirilenko. Na letališču je sovjetsko delegacijo spre jel član CK KPI Berlinguer. Kirilenko je izjavil, da bodo dva tedna gostje italijanske komunistične stranke v okviru izmenjave obiskov, ki so postali stalni. Dejal je, da se bodo sestali z aktivtisti in krajevnimi funkcionarji komunistične stranke in z delavci.
ljal prvotni predlog, ki ga je že obravnaval centralni komite stranke,tako da bo kongkres v Rimu od 23. do 27. oktobra.
Istočasno so sklenili, da bodo pokrajinski kongresi od 6. do 20. oktobra, sekcije pa bodo sklicali 7. septembra. Za kongres bodo lahko volili delegate samo člani stranke, ki so bili vpisani v stranko že lansko leto in ki so letos obnovili člansko izkaznico. Tudi to vprašanje je bilo sporno, vendar je prevladalo mnenje, da se ne smejo povzročati v predkongresnem ozračju zmešnjave v posameznih federacijah. Vodstvo stranke se bo ponovno sestalo 5. julija in bo obravnavalo programsko izjavo nove vlade in določilo datum zasedanja centralnega komiteja.
Na današnjem zasedanju PSU je Giolitti predlagal predhodno sklicanje kongresa, kar je predlagala tudi nova struja «autonomija socialista«, ki je vztrajala na trditvi, da politične okoliščine zahtevajo takojšnje sklicanje, čeprav s'o priznali, da je to tehnično zelo težko izvesti.
Lombardi je govoril predvsem o političnem stanju in je predlagal, naj stranka zavzame odklonilno stališče do Leonejeve vlade. Namestnik tajnika Brodolini pa je napovedal svoj odstop in dejal, da ga je začasno umaknil samo na pritisk vseh ostalih članov tajništva. Odločno je zavrnil predlog Giolittija, češ da gre predvsem za politično vprašanje, saj bi se tako zdelo, da so skušali čim prej skrpati dosedanje zavezništvo levega centra.
Predsednik stranke Nenni je u-gotovi, da je prišlo v stranki do delitve mnenj med večino glede politike levega centra in glede socialistične združitve. Zato je napovedal, da bo predložil članstvu pred kongresom resolucijo o osnovnih perečih vprašanjih socializma v Italiji in po svetu na osnovi zaključkov zadnjih socialističnih kongresov in sklepov, ki so bili slovesno sprejeti na združitvenem kongresu.
Danes se je sestala skupina neodvisnih senatorjev, ki jim predseduje Parri in ki je poudarila svojo načelno opozicijo proti vladi, ki je v nasprotju s težnjami, ki so jih izrazili volivci.
Centralni komite se bo sestal 3. in 4. julija in bo razpravljal d razvoju političnega stanja in o političnih pobudah stranke. Politični urad KPI pa je pozval komunistične parlamentarne skupine, naj stopijo v stik z levimi skupinami parlamenta, da določijo skupno stališče, da se sprožijo najbolj pereča vprašanja in da se s tem prepreči počitniško vzdušje v parlamentu.
Absolutna večina za liberalce v Kanadi
OTTAWA, 26. — Liberalna stranka je dobila absolutno večino v kanadski poslanski zbornici. Od 264 poslanskih mest so jih liberalci dobili 162 (prej so jih imeli 129), konservativci 72 (prej 99), novi demokrati 23 (21), stranka kredita 15 (9), socialni kredit 1 (5), neodvisni 1 (2).
Miniistrskd predsednik Pierre EI-liot Trudeau je izjavil, da je to »zmaga vseh tistih, ki verjamejo v Kanado in ne samo v liberalno stranko. Zgradili bomo enotno Kanado in pravično družbo«.
Zatem je Trudeau izjavil, da bo sklical novo zbornico v drugem ted. nu septembra in da bo ta lahko izvedla vse reforme, ki so jih predvidevali. Sporočil je tudi, da bo kmalu preosnoval svojo vlado.
Liberalna stranka je močno zmagala povsod, celo v Montrealu, kjer so bili dan pred volitvami hudi incidenti, ki so jih izzvali separatisti.
Predsednik deželne vlade Sardinije Del Rio je odločno protestiral, ker v novi vladi ni nobenega ministra s tega otoka. S tem, pravi, se ponovno dokazuje politično neobčutljivost za potrebe Sardinije.
Danes so na skupščini združenja svobodnih brodarjev ponovno izvolili za predsednika genovskega brodarja dr. Angela Costo. Costa je v svojem govoru omenil nujnost zaščite italijanskih brodarjev proti drugim mornaricam, ki uživajo pomoč svojih držav. Pritožil se je zaradi predpisov, ki določajo kupovanje ladje v Italiji, kjer so proizvodni stroški višji od svetovnih cen, in zaradi visokih socialnih bremen, ki jih menda imajo za vkrcane nameščence.
Generalni ravnateljstvi LOTTO in ENALOTTO sta sporočili, da bodo ta teden žrebanja že v petek, 28. junija, ker je v soboto praznik.
LJUBLJANA, 26. — Na vabilo predsednika deželne vlade Štajerske Josefa Krainerja je odpotovala danes na dvodnevni uraden obisk v Gradec delegacija izvršnega sveta Slovenije pod vodstvom predsednika sveta Staneta Kavčiča. Delegacija vrača štajerski deželni via-di nedavni obisk.
_____________________________TRST, četrtek, 27. junija 1968
ŠESTI KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
Tito je ostro nastopil proti vsem ki ovirajo izvajanje gospodarske reforme
Osnovna vprašanja nadaljnjega razvoja so samoupravljanje in odprava negativnih pojavov, ki so se nakopičili - Izvajanje reforme ne ovirajo le posamezniki - Primer uvoza mesa iz Italije . Ni potrebna «pomoč» od zunaj za reševanje problemov Poročilo predsednika Zveze sindikatov
BEOGRAD, 26. — V veliki dvorani doma sindikatov v Beogradu se je danes zjutraj v navzočnosti predsednika republike in drugih visokih državnih in partijskih voditeljev, nad tisoč delegatov in delegacij# 56 nacionalnih sindikalnih organizacij in gibanj iz 49 držav, pričel 6. kongres Zveze sindikatov
Jugoslavije, ki je posvečen borbi delavskega razreda Jugoslavije za samoupravno družbo ter hitrejše izvajanje gospodarske in družbene reforme.
Na kongresu, ki bo trajal štiri dni, bodo preverili vsebino dela in način delovanja sindikata v samoupravni družbi. Neposredno po o-tvoritvi kongresa in izvolitvi delovnega predsedstva je toplo pozdravljen povzel besedo predsednik republike maršal Tito.
Predsedn’k republike je v svojem govoru izjavil, da niso le posamezniki temveč, da jih je več, ki o-virajo izvajanje gospodarske reforme. Izjavil je nadalje, da upravičene zahteve študentov skušajo
DE CAULLE BO GOVORIL V SOBOTO PO TELEVIZIJI
Kontingentiranje uvoza v Franciji in upravno nadzorstvo nad njim
Prodaja zlata osrednjim bankam Švice, Italije in Zahodne Nemčije Govorice o razvrednotenju franka ■ Primanjkljaj v plačilni bilanci
PARIZ, 26. — General de Gaulle bo v soboto, dan pred drugim krogom volitev, govoril po radiu in televiziji. Govor bodo oddajali ob 13. in ob 20. uri.
Danes so se vrnili iz Španije v Francijo še drugi trije voditelji OAS, ki so bili svoj čas obsojeni. Ti so: bivši polkovnik Broizat, Gerard Sice in Gerard Moritel. Prijavili so se policiji in so jih zaprli v pričakovanju, da vrhovno sodišče v prouči njihove zahteve za začasno svobodo. to se bo verjetno zgodilo v petek.
Od treh je najvažnejši Broizat, ki je bil julija 1961 obsojen na smrt v odsotnosti.
Na današnji seji francoske vlade so sklenili, da bodo v celoti uveljavili podpisane sporazume v okviru evropske gospodarske skupnosti.
Zadevno sporočilo pravi, da bodo uvedli tri vrste ukrepov za olajšanje izvoza. Glede uvoza pa bodo v bližnji prihodnosti sprejeli nujne ukrepe. Sklenili so, da bodo za nekaj
.mesecev ali do konca leta uvedli sistem kontingentov za avtomobile, gospodinjske stroje in nekatere tekstilne proizvode. Enaki ukrepi se proučujejo glede jeklarskega sektorja. Celotni uvoz bo vlada stalno nadzorovala.
Poročilo vlade opozarja industrij-ce na nevarnost, kateri »bi Mia izpostavljena proizvodnja in celotno gospodarstvo«, če bi se cene pretirano zvišale. Izjava dodaja, da bi vlada v takem primeru sprejela potrebne ukrepe. Vlada se namerava upreti vsakemu zvišanju cen, ki bi sprožilo neskončno tekmo med cenami in mezdami.
Sporočilo pravi zatem, da je vlada predložila evropski komisiji in petim drugim državam članicam vrsto ukrepov, ki jih misli sprejeti v obrambo svojega gospodarstva. Poleg tega predlaga, naj se konec Prihodnjega meseca sestane v Brus-
aiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiKiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DO SEDAJ PRVO URADNO VABILO ZDRUŽENIH NARODOV
U Tani je povabil LR Kitajsko na konferenco nejedrskih držav
Konferenca bo od 29. avgusta do 29. oktobra v Ženevi - Povabljene so bile tudi jedrske države
NEW YORK. 26. — Glavni tajnik OZN U Tant je povabil LR Kitajsko, naj se skupno z drugimi jedrskimi državami udeleži konference nejedrskih držav, ki bo od 29. avgusta do 29. oktobra v Ženevi.
V «noti» časnikarjem, ki ga je prebral na tiskovni konferenci predstavnik Združenih narodov, razlaga U Tant postopek, na podlagi katerega vabi prvikrat vlado LR Kitajske, naj se udeleži mednarodne konference v okrilju Združenih narodov.
Zatem omenja vabilo na udeležbo, ki je bilo poslano drugim ne-
jedrskim državam članicam OZN in članicam specializiranih agencij OZN, in dodaja, da je bilo vabilo poslano «tudi tistim državam, ki imajo jedrsko orožje, in torej tudi LR Kitajski«.
Nota pravi, da je to v skladu s smotri konference oh upošteva' nju dejstva, da je pripravljalni odbor te konference ((začrtal pri svo-
jih priporočilih jasno razlikovanje med tistimi, ki imajo jedrsko o-rožje, in tistimi, ki ga nimajo, in tudi ob upoštevanju dejstva, da LR Kitajska ima jedrsko orožje«.
Nota zaključuje s poudarkom, da sporočilo državam, ki so povabljene na konferenco, «ni v ničemer povezano z vprašanjem kitajskega predstavništva v OZN«.
Vabilo se sklicuje na resolucijo glavne skupščine z dne 19. decembra 1967, ki vsebuje predlog, naj se skliče v Ženevi konferenca nejedrskih držav, ter sprejema priporočila pripravljalnega odbora, naj se tudi jedrske države povabijo na konferenco «z vsemi pravicami z izjemo pravice glasovanja«.
Novi predsednik vlade Leone med prisego pred predsednikom republike Sangatom v Kvirinalu
Polemike o lordski zbornici
LONDON, 26. — Angleška zbornica je danes z 233 glasovi proti 132 odbila prošnjo laburističnega poslanca Williama Hamiltona, da bi smel predstaviti zakonski osnutek za odpravo lordske zbornice. Pred glasovanjem je Hamilton dejal, da je lordska zbornica nesmiselni anahronizem. Kot je znano, je dodal, šteje lordska zbornica teoretično okrog tisoč članov m je edina ustanova na svetu, ki lahko deluje samo, če je večina njenih predstavnikov odsotna. Poudaril je tudi, da ima preko deset njenih članov več kot devetdeset let, preko šestdeset pa več kot osemdeset tet.
V zvezi z odbitjem vladnega predloga glede Rodezije je Hamilton dejal, da je 141 od 193 lordov, ki so glasovali proti predlogu, dednih lordov. Od teh se 80 ni še nikoli oglasilo pred sedanjo zakonodajno dobo, 41 pa niti v pretekli zakonodajni dobi. Eden od teh, Westmln-strski vojvoda, ki je član zbornice od leta 1967, se ni pred glasovanjem o Rodeziji še nikoli prikazal v zbornici. Nekdo drug, vojvoda 1z Atholla, je nadaljeval Hamilton, pa Je bil med leti 1955 in 1968 zelo aktiven, saj je pripomogel k rešitvi važnih vprašanj, kot so lososi, ptičja jajca. atv< veverice in pikniki.
lju izredno zasedanje sveta skupnosti.
Minister za informacije Guena je v zvezi s tem izjavil časnikarjem, da so bile o vseh teh ukrepih obveščene ne samo vlade petih držav, temveč tudi glavne članice G-ATT. Iz Berna poročajo, da je Francija prodala prejšnji teden švicarski osrednji banki za 30 milijonov dolarjev zlata po 35 dolarjev za unčo. Tudi iz Frankfurta javljajo. da je Francija v zadnjih dneh prodala zahodnonemški zvezni banki za 650 milijonov mark zlata.
V Londonu so se razširile govorice, da bo francoski frank konec tedna razvrednoten za petnajst odstotkov. Zaradi tega se je danes popoldne zvišala prodaja francoskih deviz na londonskem trgu, zlasti na račun japonskih operaterjev. Zaradi tega je tečaj franka nekoliko padel. Po sporočilu francoske vlade o Izrednih ukrepih je tečaj še nekoliko padel.
Frnacoski finančni minister Cou-ve de Murville je na tiskovni konferenci podrobno obrazložil omejitve in je potrdil, da je Franclja prodala zlato osrednjim bankam švlce, Italije in Zahodne Nemčije, izjavil je tudi, da izkazuje plačilna bilanca Francije v tekočem letu primanjkljaj.
Turško-gršKi razgovori o Cipru
LONDON, 26. — Ta teden se bodo v Londonu sestali predstavniki turške in grške vlade, ki bodo razpravljali o položaju na Cipru.
izkoristiti razni elementi za politično delovanje mimo Zveze komunistov Jugoslavije. Sc nekateri, je dejal Tito, ki se hočejo vsiliti kot vodje, ki bi hoteli, da se Zveza komunistov tako reorganizira, da bi postala kaotična masa. Hoteli bi anarhijo namesto trdne enotnosti komunistov v vseh akcijah.
Predsednik republike je v svojem govoru poudarU velik pomen 6. kongresa za nadaljnji razvoj socialistične družbe, kajti potrebno je opraviti pomembne temeljito a-nalizo dosedanjih rezultatov in negativnih pojavov. Osnovna vprašanja nadaljnjega razvoja so po mnenju predsednika republike vprašanja samoupravljanja in negativni pojavi, ki so se nakopičili. Tito je omenil pozitivne rezultate prvih dveh let reforme, med katerimi so stabilizacija dinarja, povečanje zunanjetrgovinske izmenjave, zmanjšanje investicij, zvišanje življenjskega standarda, čemur je lani sledila stagnacija proizvodnje. Vzroki za to so subjektivni in objektivni. Med subjektivnimi vzroki so predvsem prepočasna sprejemanje u-krepov vodilnih organov gospodarstva, prepočasnost v izpopolnjevanju bančnega in deviznega sistema, nepravilna uvozna politika (posledica take politike je bil zastoj v proizvodnji, odpust delavcev, padec kupne moči, kopičenje zalogi.
Tito je omenil tudi težave z izvozom mesa v Italijo in ugotovil, da se z jugoslovanske strani ni nič ukrenilo, da se zmanjša uvoz iz Italije. V zvezi s tem je Tito opozoril na primer Francije, ki je samo v nekaj dneh po stavkah in nemirih, ki so povzročili milijardno škodo, sprejela omejitvene u-krepe v uvozni politiki, da bi zaščitila svojo industrijo in kmetijstvo.
Tito je priznal, da niso le posamezniki, ki ovirajo izvajanje re forme, temveč da jih je več. De-
Josip Broz Tito
liiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiit
Izredni kongres KPt bo 9. septembra
Parlament je odpravil cenzuro nad tiskom
PRAGA, 26. — Češkoslovaška tiskovna agencija »Ceteka« poroča, da bo izredni kongres KPC 9. septembra letos. Kongresu bodo prisostvovale tudi delegacije drugih komunističnih partij. Baje bo sovjetsko delegacijo vodil sam generalni sekretar KP SZ Leonid Brežnjev.
V sikiopu procesa liberalizacije, ki je v teku v državi, je češkoslovaški parlament z 251 glasovom proti 30 odpravil cenzuro nad tiskom. S tem ukrepom bo časnikarjem zagotovljena znatno večja svoboda poročanja, še vedno pa bo prepovedano pisati o vojaških in političnih zadevah, ki so v zvezi z državno varnostjo.
Glasnik notranjega ministrstva CSSR je danes izjavil, da je bilo 173 funkcionarjev ministrstva odstavljenih zaradi svoje stalinistične preteklosti. Nekateri od teh bodo verjetno prijavljeni sodnim oblastem zaradi napak, ki so Jih zakrivili v stalistični doM. O nadaljnjih 200 funkcionarjev pa je še v teku preiskava.
Dean Rusk v Bonnu
BONN, 26. — Ameriški državni tajnik Rusk je prišel davi Iz Rey-kjavika skupno z bonskim zunanjim ministrom Brandtom v Bonn, kjer .ie ostal samo štiri ure in je nato odpotoval z letalom v Washington. V Bonnu se je sestal s kanclerjem Kiesingerjem in z aahodnoberldnskim županom Schuetzem.
Pred odhodom je Rusk izjavil da tri zahodne države vidijo v vzhodnonemških ukrepih glede Berlina kršitev sporazumov in obstoječih običajev. Dodal je, da so ti ukrepi neupravičeni in anahronistični. Nato je izjavil, da so ZDA odločene jamčiti dostop do Berlina, ter da se odgovornost treh zahodnih držav in Sovjetske zveze glede tega ne more menjati z enostranskimi dejanji. Tri zahodne države bodo še dalje v stiku z bonsko vlado, dokler ne bodo našli sprejemljivih rešitev. Dodal je, da morajo poskrbeti, da «ne bodo Berlinčani imeli vtisa, da so jih vzhodnonemški ukrepi izolirali«. NATO in tri zahodne države se popolnoma strinjajo glede tega.
Organizacija »za kampanjo za demokracijo in razzorožitev« je objavila odprto pismo, s katerim protestira zaradi Ruskovega obiska v Berlinu. V letaku, ki so ga raztrosili, in ki je naslovljen na Ruska, je rečeno: «Skupno predsednikom Johnsonom ste vi med naj odločnejšimi predstavniki ameriškega napada v Vietnamu, ki ga večina Nemcev obsoja. Vaš obisk v Nemčiji je torej nezaželen. Kar se nas tiče, bomo po večali pritisk na zvezno vlado, naj neha podpirati ZDA v Vietnamu.«
Glasilo vzhodnonemške komuni stične stranke «Neues Deutscland« očita Brandtu, da v svojem govoru na zasedanju NATO sploh ni omenil vzhodnonemških predlogov o podpisu sporazumov med Bonnom in vzhodnim Berlinom. List dodaja, da je Brandt izgovoril «sa-mo prazne besede« o odpovedi uporabe ali«
jal je namreč, da pogostoma prejema pisma, v katerih se zahteva, da pove, kdo ovira hitro napredovanje. Izjavil je, da njihovo število ni majhno. Gre za več vodilnih ljudi od spodaj do samega vrha. Nemogoče j vse našteti. Če bi ene omenil bi izpustil druge, je dejal Tito.
Tito je omenil nezadovoljstvo, ki je po njegovih besedah vedno večje. To nezadovoljstvo so študentje pokazali z demonstracijami, delavci pa s kratkimi stavkami, da bi prisilili birokrate, da se izboljša njihov položaj. Nezadovoljstvo povzroča po besedah Tita, med drugim velike razlike v plačah, zaposlenih v pedjetj'h in v upravi, zatem obogatitev posameznikov na račun delavskega razreda. Velik del svojega govora je Tito posvetil tudi vprašanju zaposlitve. V zvezi s tem je dejal, da je potrebno ugotoviti, kd i ja dejansko nezaposlen, in pri zaposlitvi dati prednost najpotrebnejšim hranilcem veččlanskih družin.
Predsednik republike je ponovno izrekel polno priznanje upravičenim zahtevam študentov in zadovoljstvo, da je delavski razred soglasno podprl zahteve študentov Istočasno pa je ugotovil, da skušajo nezadovoljstvo študentov izkoristiti nekateri elementi, ki skušajo začeti svoje politično gibanje mimo Zveze komunistov Jugoslavije. Gre za avanturistične poizkuse dobro znanih ljudi, je poudaril Tito in pripomnil: «Mi moramo te ljudi onemogočiti, če bo potrebno tudi z upravnimi ukrepi.« Tito je izrazil prepričanj«, da se vse težave lahko rešijo, če se bodo dosledno izvajale naloge, postavljene v nedavno sprejetih napotilih CK ZKJ.
Na koncu svojega govora se je Tito ozrl na kritike posameznikov Iz prijateljskih socialističnih držav, ki po vrnitvi iž Jugoslavije, kjer so videli polne trgovine ter nova mesta, vasi in nove komunikacije, izjavljajo, da v Jugoslaviji ni socializma. Tito je izjavil, da so te njihove ugotovitve, čeprav verjetno služijo samo za notranjo uporabo, nepoštene. Tito ni povedal za državljane katerih držav gre. Dejal je, da gre za nekatere ((tovariše« na vzhodu, za ((tovariše« v nekaterih partijah, ki 50 zaskrbljeni »za Jugoslavijo«. »Ml imamo težave, je dejal Tito, sami smo jih ugotovili In videli prej kot eni. Ni potrebno, da oni skrbijo za nas. Nam ni potrebna pomoč nikogar od zunaj, da bi rešili naše probleme. Dovolj smo močni, da jih sami rešimo,« je izjavil Tito in pripomnil, da je tem kritikom dejansko na pobi nekaj drugega, in sicer samoupravni sistem. Kar zastopajo stare pozicije, pripovedujejo da ta sistem vodi v kapitalizem, čeprav samoupravni sistem vodi dejansko v socializem in to tako, da je družba čim manj izpostavljena pritisku.
Predsednik osrednjega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Petrovič je v svojem uvodnem poročilu «Borba delavskega razreda ln delovnih ljudi za samoupravno družbo in nadaljnjo družbeno-poli-tično gradnjo sindikata« ugotovil, da je počasnost v razvoju samoupravnih družbenih odnosov, nezadostna učinkovitost pri reševanju nekaterih važnih vprašanj m nedo-voljna upornost v boju proti negativnim pojavom zaostrila objektivne težave izvajanja reforme. V prvem od treh poglavij svojega dvournega poročila je Petrovič kot glavne naloge sindikata postavil potrebo po nenehni krepitvi materialne osnove samoupravljanja, uresničenje večjega dohodka in doslednje graditve samoupravnega sistema načrtovanja, potrebo hitrejšega razvoja nezadostno razvitih področij Jugoslavije. Vodilno mesto v prvem delu poročila zavzema tudi vprašanje nezaposlenosti, ki naj se reši z intenziviranjem industrijske in kmetijske proizvodnje, s povečanjem stanovanjske gradnje ln z izboljšanjem izobrazbe delavcev.
V	drugem delu poročila ugotavlja Petrovič, da se sindikati prepočasi prilagajajo novim gibanjem, in je v zvezi s tem izrazil nezadovoljstvo z dosedanjimi rezultati boja sindikata za krepitev položaja delovnega človeka v samoupravni strukturi. Petrovič se je kritično ozrl na mišljenje nekaterih, da je sindikat v samoupravni družbi preživela ustanova, in je ugotovil, da se sindikat ne more izenačiti z organi uprave niti biti varuh nad samoupravljanjem, temveč mora delovati kot samostojen, vedno angažiran družbeni dejavnik kot sestavni del samoupravnega sistema. Sindikati morajo nastopati s samostojnimi predlogi in ocenitvami nekaterih pojavov družbe. «Moramo biti odločni v boju proti pojavom, da se v imenu samoupravljanja ohranita zastarela neracionalna proizvodnja ln tehnologija, nizka kvalifikacijska struktura, nesposobnost strokovnih in vodilnih kadrov. Sindikati morajo nastopati proti ozkim egoističnim interesom, sebičnosti in partikularlzmu In krepiti razredno solidarnost, ki temelji na delovnih rezultatih ln na samoupravljanju. Sindikati morajo odločno stopiti v boj proti visokim dohodkom, ki rušo rezultat dela, proti vsem vrstam privilegijev, preveliki obogatitvi posameznikov in proti špekulacijam, korupciji in podkupovanju.«
V	tretjem delu poročila, ki se nanaša na mednarodno dejavnost sindikata, je predsednik Zveze sindikata Jugoslavije izrazil mnenje, da so sindikati Jugoslavije v polni meri izpolnili svoje intemaciona-listitne obveznosti, stalno so dajali ln dajejo velik prispevek k izboljšanju sodelovanja in solidarnosti sindikalnim gibanj ne glede na razlike, id Jih trenutno ločijo.
Zahodni Berlin v očeh prizadetih
ZAHODNI BERLIN, Junija. — Najbolj neprijetno je, da Berlin vsakdo vidi drugače in vsfkdo ,si ga saimiSlja po svoje, pisane in nepisane mednarodne sporazume ter dogovore pa si ljudje razlagajo talko, kot jim trenutno najbolj ustreza. Nekateri v Berlinu in' Bonnu menijo, da veljajo danes v zahodnem Berlinu najmanj štiri politične in pravne definicije.
Za uradne zahodnonemške politike je zahodni Berlin del Zvezne republike, zahodnonemška pokrajina, ki je pod zaščito zahodnih zaveznikov.
Za nekatere ameriške, britanske In franooske diplomate je zahodni Berlin vrsta okupacijske cone, kjer so namestili zahodne okupacijske
čete.
Za liste, ki pojasnjujejo sovjetska stališča. Je zahodni Berlin področje s «posebnim statusom«, za katero Je odgovoren tudi veleposlanik ZSSR ln NDR.
Nekateri v vzhodnem Berlinu pa menijo, da je zahodni Berlin del ozemlja DR Nemčije, ki so ga »začasno zasedle« zahodne sile.
Analogijo z zahodnonemško kritiko bi lahko našli na račun »pasivnih zaveznikov« in ((protokolarnega sožalja«, s katerim je predsednik Johnson te dni podprl za-hodnonemško stališče v Berlinu, tudi na drugi strani, kar bi se zdelo nekaterim logična posledica nekoliko različnih nazorov. Vzhodnonemška časopisna agencija ADN Je prejšnji teden sporočila, da se *Wllly Brandt, še vedno nezakonito zadržuje v zahodnem Berlinu«; tako so sporočili prav tedaj, ko se Je šef zahodnonemških socialdemokratov mudil na večerji pri sovjetskem veleposlaniku v njegovi vili v vzhodnem Berlinu. Veleposlanik Abraslmov je njegov znanec še iz časov županstva.
V navidez nejasni situaciji z zahodnim Berlinom so novi ukrepi vlade NDR le politično in časovno logičen korak pri stopnjevanju pritiska na mesto ter na deželo, ki je za mesto »odgovorna«, kot pravi Brandt. Radio Moskva je opozoril zahodnoberllnske politike; «Kdor živi na otoku, se mora spri-Jateljltl z morjem « Na Zahodu pa so se dolgo časa oklepali gusar-stva, se vojskovali z morjem, pa tudi na njem. Zahodni Berlin so dolga leta utrjevali kot neke vrste vojaško pomorsko oporišče, kot «utrdbo zahoda«, kot «bleščečo Izložbo« za revne sosede, pa tudi kot »nož v telesu« NDR, kot je to že dejal prvi župan Reuter.
Za »trdnjavo* je skrbela tudi protikomunistična propaganda ki je po radijskih valovih poprej, ko še ni bilo zidu. pa no kopnem, prodirala v DR Nemčijo. Noč je spremljala tisoče agentov tega nekdaj največjega vohunskega središča Evrope. Ko je dosegla »hladna vojna* vrhunec, je bilo v zahodnem Berlinu, kot pripovedujejo, razpredenih približno sto obveščevalnih mrež in skupin, še pred nekaj leti pa jih je bilo okrog petdeset. To »izložbe* so polnili z nebotičniki, steklom, marmorjem, avtomobili, neonom in subvencija-
mi, ki znašajo danes 8 milijonov mark dnevno Berlin pa kaže tudi drugačno podobo, pslabljen je zaradi izplačil vojne škode in postal je reven in skrušen, le težko je kljuboval neenakemu tekmovanju s tem »zrcalom blaginje* pred svojim pragom.
Zahodni Berlin je gradu svojo srečo na tuji nesreči; v času, ko sta mesto in ZR Nemčija najbolj potrebovala kvalificirane delavce, so jih »brezplačno« pošiljali iz DR Nemčije. Tisti, ki se niso ozirali predaleč v prihodnost, so menili, da se zahodnemu Berlinu »ne splača* povezovati se z zaledjem. Brandt si je sicer prizadeval, da bi s politiko «malih korakov* vtisnil vsaj nekatere elemente nove naloge — »mostu miki Vzhodom in Zahodom*, vendar bonska vlada ni hotela dajati denarja za akcije, ki naj bi omehčale zahodni Berlin. Z denarjem in z avreolo »glavnega mesta* so umetno vzdrževali ozračje preteklosti še tudi potem, ko je «hladna vojna* v Evropi že začela pojemati.
Tudi »človeški material* je tu drugačen. Močan propagandni stroj se uspešno poigrava s spomini ljudi na blokado leta 1948-49 in namenoma ignorira razlike med socializmom in vsem tistim, kar se je včasih počelo v imenu socializma; ta stroj tudi duši objektivno kritiko s protikomunističnimi predsodki, »dokazuje*, da se na Vzhodu »od Stalina do danes ni nič bistvenega spremenilo*. Nekaterim se zdi to »tretji napad* na zahodni Berlin — po blokadi in po postavitvi zidu.
Tedaj, ko so zgradili zid, je pravzaprav zahodni Berlin izgubil največ; dvojno nalogo posredovalca cenene delovne sile in borbenega protikomunističnega središča. Ker so ga zaprli od zunaj je začel odmirati znotraj. V mestu je začela usihati industrija in delavci so se preseljevali drugam:	leta
1967 je bilo manj prebivalcev kot leta 1960, subvencije pa so večinoma večale dobički nekaterih industrialcev, manj pa so pomagale dvigniti zmogljivost gospodarstva. Produktivnost dela je vedno bolj zaostajala za uspehi v ZR Nemčiji, obenem pa je usihal.-, tudi kupna moč prebivalcev, zlusti upokojencev (za 48 odst.). Potnik lahko opazi v avtobusu ali na ulicah le stare ljudi, kot da bi bilo to mesto simbol preteklosti.
Nekateri pravijo, da bi si zahodni Berlin še vedno lahko opomogel, kljub zidu, potrebna pa bi bila popolnoma nova pot v politiki in gospodarstvu. V politiki bi se morali predvsem popolnoma o-tresti vseh ostankov hladne vojne in agresivnega protikomunizma, kar pomeni anahronizem, še zlasti v času ko si tudi Zahodna Nemčija — tako vsaj zatrjujejo — prizadeva izboljšati odnose s socialističnimi državami. V gospodarstvu bi moralo anesto izbrisati «neokolonialistično obeležje*, ki si ga že pridobiva zaradi dobičkov; teh pa ne uporabljajo tam, kjer so jih ustvarili, ampak se vra-
čajo v ZR Nemčijo. Nekateri na »celini* menijo, da je ta otok le »generator zaslužkov*, zaradi tega tudi ne žele, da bi se kaj spremenilo.
Nekateri menijo, da bi se lahko zahodni Berlin rešil sedanje krize le tako, da bi se mesto odprlo proti vzhodu. Nekdaj ga je reševal «zračni most* z Zahodom, danes pa bi ga lahko rešil le gospodarski, trgovski ali politični most z Zahodom in Vzhodom. Na Vzhod odteka danes le 1 odst. vse trgovine iz zahodnega Berlina, predsednik zahodnonemških industrialcev Berg pa je dejal zahod-noberlinskemu senatorju za gospodarstvo Koenigu: «Ne poigravajte se s svojo vzhodno trgovino, ker bi se vam lahko zgodilo, da bi kaj kmalu izgubili našo pomoč, to pa bi pomenilo ves propad.*
Na eni strani vztrajajo, da je zahodni* Berlin del Zahodne Nemčije, na drugi strani, po teoriji »klin se izbija s klinom*, pa trdijo, da je zahodni Berlin «ne bodi ga treba* na tleli NDR.
Vzhodni Berlin zahteva od Bonna «vse ali nič*. Bonn ponuja več kot kdaj prej, celo pogovore s šefi vlad, vendar zahtevajo v vzhodnem Berlinu — tako kot vedno — najprej priznanje samostojnosti, šele pozneje pa vse o-stalo. Cc do tega priznanja ne bo prišlo, se bodo rodila nova nezaupanja. Vzhodni Berlin pa noče priznati novi «vzhodni politiki* Nemčije, v kateri je Bonn dosegel vrhunec z dopisovanjem kanclerja Kiesingerja s premierom Stophom (ta je še dolžan odgovor od septembra lani), ničesar novega. Zaradi tega se zdi, da je treba prav na tem področju poiskati enega od vzrokov za nenadno »malo krizo*, ki je nastala na poteh, ki vodijo v zahodni Berlin.
Ž. B.
Sedem oseb ranjenih pri železniški nesreči
BEOGRAD, 26. - Pet potnikov in dva železničarja so bili poškodovani pri trčenju brzovlaka Muenehen-Istambul na železniški postaji Kr-njevo Trnmce blizu Svederevske Palanke s tovornim vlakom, ki je čakai na postaji. Poleg ponesrečenih je bilo pri trčenju uničenih deset vagonov tovornega vlaka, lo komo ti va in službeni vagon brzovlaka. Materialna škoda je zelo velika. Poškodovano je tudi več potniških vagonov. Pri trčenju se je iz lokomotive zlila nafta ki se je vnela. Požar so gasili gasilci iz Beograda. 0 vzrokih trčenja se vodi šele preiskava.

' • ,v'

' ~ , "• - "



S1”	*

j




i
■. -m
ugodno
Sedaj ko začenjajo vroči poletni dnevi, že samo pogled na otok Lopud pri Dubrovniku vpliva. Srečni pa ljudje, ki se v njegovih vodah lahko kopajo in prijetno hladijo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
JOHNSON POTRDIL OSTAVKO PREDSEDNIKA VRHOVNEGA SODIŠČA
VVarren odstopil iz bojazni pred zmago republikanskega kandidata Nixona?
Nixon bi v primeru izvolitve verjetno imenoval za predsednika kakega konservativnega sodnika
VVASHINGTON, 26. — Predsednik j no še, ker bodo morali vsi državni
Močan potresni sunek v Toskani
FIRENCE, 26. — Danes ob 5.14 33” so tu zabeležili potresni sunek pete stopnje Mercallijeve lestvice. Ugotovili so, da je bil epicenter potresa na področju Siene, kjer so malo prej že zabeležili dva potresna sunka lažje stopnje.
V istem času so potresni sunek zabeležili tudi v Sieni, kjer so ga čutili najbolj v gornjem delu mesta. čeprav potres ni povzročil nobene škode, so vendar ljudje v gornjem delu mesta po tfetjem sunku zapustili stanovanja in zbežali na cesto. Po dveh urah pod milim nebom so se ponovno vrnili v stanovanja.
Johnson je danes no. izredni tiskovni konferenci potrdil ostavko predsednika vrhovnega sodišča ZDA E-aglea VVarrena. Hkrati je sporočil, da je bil za novega predsednika imenovan Abe Fortas, ki je tudi Johnsonov svetovalec Od leta 1965 je bil Fortas sodnik vrhovnega sodišča.
VVarren je izjavil, da je poslal Johnsonu pismo 13. junija in mu sporočil svojo ostavko. V pismu sporoča, da odstopa izključno zaradi visoke starosti in da «pusti mesto komu drugemu, ki ima več let pred seboj za reševanje vprašanj, ki bodo predložena sodišču* v prihodnjih letih
Sodnik VVarren, ki ima 77 let, je predsednik vrhovnega sodišča petnajst let. Njegovo ostavko in imenovanje novega predsednika mora odobriti kongres
V ameriških političnih krogih menijo, da je VVarren odstopil, ker se boji zmage republikanskega kandidata Nixona na predsedniških volitvah. Med njim in Nixonom niso bili nikoli dobri odnesi tudi zaradi tega, ker Nixon ni ob raznih priložnostih prikrival svojega nasprotovanja nekaterim VVarrenovim ((liberalnim* odločitvam V političnih krogih menijo, da bi Nixon v primeru zmage izkoristil priložnost in bi imenoval za predsednika kakega konservativnega sodnika. Johnson je sicer imenoval novega predsednika, toda Nixon bi ga v primeru zmage lahko vedno menjal, poseb-
funkcionarji predložiti januarja stavko novemu predsedniku.
Abe Fortas ima 58 let in je veljal za enega najboljših advokatov za civilne zadeve v ZDA. Leta 1956 je bil imenovan za sodnika pri vrhovnem sodišču.
Philip Blaibcrg se počuti dobro
CAPETOVVN, 26.,— V bolnišnici »Groote Schuur« v Capetownu so objavili zdravniško poročilo, v katerem je rečeno, da je zdravstveno stanje Philipa Blaiberga, ki so mu svoj čas zamenjali' srce, sedaj ponovno zadovoljivo, potem ko je zbolel za infekcijo jeter. V poročilu je tudi rečeno, da ima bolnik ponovno dober tek in tla se je Začel zanimati za vsakdanje stvari. Zdravniki so objavili omenjeno pn. ročilo, da so zanikali razne vesti, ki so jih objavili krajevni časopisi, češ da je Philip Blaiberg v hudem stanju.
«Hippy» zasedli televizijsko postajo
NEW YORK, 26. — Skupina G-krog 40 «hippyjev» je včeraj zvečer vdrla v prostore televizijske postaje «Educational Channel 13« v New Yorku, v trenutku, ko sc oddajali program o ilegalnem ti-
sku in o «hippyjevih» skupinah v mestu. Potem ko so se polastili mikrofonov in snemalnih kamer, so za dvajset minut uprizorili svojo predstavo, med katero so uporabljali slikovito govorico ter oddaja.) čudne zvoke, ki so jih imeli posnete na magnetnem traku, k' so ga prinesli s seboj.
Dogodek je povzročil med gledalci veliko razburjenje, od katerih so mnogi po telefonu protestirali na ravnateljstvu televizijske oddaje, drugi, bolj prisebni, pa so telefonirali na policijsko postajo, ki je nato posredovala in aretirala šest moških in eno žensko, ostalim pa je uspelo zbežati.
Itnjir/v ^ c/lotlnllbče
qIubira, ^ blifanbbtvo
BKANKO ČOPIČ
Ognjeno leto
Požar na železniški postaji v Parizu
PARIZ, 26. — Včeraj okrog 21.30 Je na železniški postaji «Gare de l’Est» v Parizu nastal v podzemeljskih prostorih velik požar. Gasilci sc požar pogasili z velikim naporom po treh in pol ure dela. Doslej niso šp ugotovili vzroka požara. Med gašenjem so morali nekaj gasilcev odpel jati v bolnišnico zaradi znakov zadušitve z dimom. Požar je napravi! veliko škodo, uničil del podzemeljskih uradov ter del skladišča prtljage.
Med zadnjimi knjigami izbranega dela bosanskega pisatelja Branka čopiča, ki ga je v slovenščini pripravila Državna založba Slovenije, je izšel partizanski roman OGNJENO LETO. Ta tekst smo v prevodu Frana Albrehta dobili ns slovenski knjižni trg že pred vec kot desetimi leti. V okviru izbranega dela je zdaj ta roman ponovno izšel. Ne gre torej za noviteto na našem knjižnem trgu. Toda ta obširni roman sodi ne samo med najboljše čopčičeve pripovedne tekste, temveč tudi med najboljše partizanske romane, kar jih je bilo napisanih pri nas. Slovenci smo napram prevodom iz jugoslovanske književnosti močno previdni, celo skeptični. Tovrstna dela, posebno če gre za romane z vojno tematiko, si težko utrejo pot med širok krog slovenskih bralcev. Tudi čopičevo izbrano delo na slovenskem knjižnem trgu ni bilo deležno take pozornosti, kot jo čopičeva del? uživajo med Srbi, Hrvati, zlasti pa njegovimi Bosanci. Deloma je to tudi razumljivo, ker nam je tematika včasih le nekoliko tuja, ker so nam dela tudi časovno odmaknjena, saj smo jih dobili s precejšnjo zamudo, deloma tudi zato, ker so napisana z neko stoično mirnostjo, brez tiste dinamičnosti, ki jo naši bralci pogrešajo. Toda spričo vsestranskih kvalitet romana Ognjeno leto bi bilo krivično do pisatelja in do partizanske literature, če bi ta prepričljiva in umetniško dognana stvaritev šla mimo slovenskih bralcev.
Pisatelj Branko čopič je doma iz Bosanske krajine in ljudem njegove ožje domovine je posvečena tudi večina čopičevih del. Tudi Ognjeno leto govori o ljudeh Bosanske krajine, kjer že stoletja bolj ali manj složno žive siromašni kmetje, muslimani, Hrvati in pravoslavni Srbi. Propad stare Jugoslavije je v ta košček jugoslovanske zemlje prinesel usodne spremembe. Bosanska krajina je prešla v sestavo «r ezavisne države Hrvatske*, ustaši, naslanjajoč se na zaostalo muslimansko prebivalstvo, pa so z vsr brezobzirno surovostjo danili na prebivalstvo srbskih vasi. Prišlo je do preganjanj, zioslavljanj in množičnih pobijanj srbskega prebivalstva-, te pa je rodilo samozaščito, ljudski odpor in osvobodilni boj. In o vsem tem, o usodnih dogajanjih v poletnih mesecih leta 1941, govori čopičev roman. Take se nam roman Ognjeno leto kaže kot mogočna, umetniško dovršena in poglobljena freska dogajanj v usodnem času; freska, ki ni niti reportažno zasnovam niti površna podoba, temveč vsestransko do-
.............m,......................m...........im......	mn............................................1
PRETEKLO NOČ PRI CASALE MONFERRATU
Verižno trčenje štirih avtomobilov: ena oseba mrtva in sedem ranjenih
Na avtocesti sonca se je smrtno ponesrečil nemški turist
V Havani jo Imenujejo «morska Venera*. Ime ji je Fhara Diba in J* zelo podobna Loli Falani, ki smo jo videli na. naših ekranih. gnKunri pa trdijo, da. je Fhara nekaj «boljšega» od Lole
CASALE MONFERRATO, 26. — Na državni cesti, ki pelje iz Casale Valenza Po, Je prišlo v pretekli noči do silovitega verižnega trčenja avtomobilov, pri katerem je bila ena oseba mrtva In sedem ranjenih.
Po prvih ugotovitvah preiskovalnih organov izhaja, da se je 23-letni Lulgi Borsoi ustavil s svojim avtomobilom fiat 1100 na robu ceste, kjer ga je mlado dekle zaprosilo, če Jo popelje proti domu. Imena dekleta niso ugotovili, ker je pi nesreči nenadoma izginilo. Takoj ko je Borsoi ustavil avtomobil, je za njim privozil Giovanni Aceto, star 26 let, ki mu je uspelo zavreti avtomobil in preprečiti trčenje. V istem trenutku pa je prišel za Ace-tom tretji avtomobil s štirimi potniki, ki pa je silovito trčil v avto 1500 In ga pognal proti avtomobilu Borsoia. V kup treh avtomobilov pa se je nenadoma zaletel še četrti avtomobil, fiat 850 coupe, ki -ra je vozil 29-letnl Roberto Ravaioli iz Ravenne. Z njim sta potovali Nives Benini, stara 46 let in Maria Tereza Zanni, stara 33 let.
Iz razbitin štirih avtomobilov so potegnili Beninljevo, ki je bila zelo hudo ranjena. Umrla je med prevozom v bolnišnico v Casale, kamor so odpeljali vse ostale potnike razen Bersoia, ki se mu ni ničesar zgodilo. Sedem ranjenih potnikov bo okrevalo v nekaj tednih.
PARMA, 26. — Na avtocesti sonca pa je izgubil življenje nemški turist, ki je potoval z ženo po Italiji. Za volanom avtomobila Je sedela Johanna Hildegard, stara 59 let iz Essena, zraven nje pa njen mož Wilhelm Kupper star 63 let. Ko je ženska prevozila mimo parkirnega mesta pri kraju Foritonel lato je nenadoma zgubila oblast nad vozilom, ker je počila zračntoa prednjega kolesa. Avtomobil se Je zaletel v kovinsko ograjo pod nad vozom. Močan sunek je odpri d.-sna
vrata in Kupper Je zletel na cesto. Ko se je avtomobil zavrtel nekaj krat okrog svoje osi, je nesrečnega turista zmečkal proti kovinski o-graji. Vsaka pomoč ponesrečencu je bila zaman, ker je bil na mestu mrtev, ženo so odpeljali v bolnišnico v Firence, kjer se bo morala zdraviti 30 dni.
Brodolom nemške samotne jadralke na Atlantiku
Meditem ko brodolomko še vedno iščejo, menijo, da je sedaj približno 290 milj severno od Azorskih otokov.
Brodolomec francoske samotne jadrnice Dekat, ki se je potopila na Atlantskem oceanu v preteklih dneh, in so ga našli ter rešili, je prišel danes popoldne na pariško letališče Orly iz Kopenhagna. Dekat je oh prihodu v Pariz izjavil, da bo ponovno poskusil prepluti Atlantski ocean z jadrnico, ki pa bo morala biti težja od prejšnje.
iiiiiniiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||l||i||||||||||||||||||||||iiiiiiiiiiiiii||||M||||||||,,,ll,,||„„l,U|„l,l|ll,|,,„|,,|llllllllllim,l|,|l|,l,,IMimilllMII||mi||m||||||||||||||
Sovjetski minister za industrijo Kortunov (prvi levo) med obiskom standa italijanskega podjetja Triplex na razstavi «Interbytmash», ki se je nedavno zaključila v Moskvi. Med obiskom so se nagovarjali o možnosti kooperacije med italijansko in sovjetsko industrijo gospodinjskih strojev
gnana slika dogajanj in prizadevanj ljudi Bosanske krajine. Ko danes ponovno prebiramo ta obširni tekst, ki ima v slovenskem prevodu skoraj 700 strani, se nam pokaže neverjetno svež, zanimiv in privlačen. Še več. Roman ustreza kriterijem, ki jih še danes postavljamo za partizanske tekste, saj ni to roman o zunanjem dogajanju, temveč poglobljeno, človeško toplo in pretresljivo pripovedovanje o trpljenju preprostega ljudstva in zorenju vstaje, ki preraste v vseljudski upor. Zato zaradi svoje dognanosti in umetniške zrelosti daleč presega vse podobne romane nastale v prvem povojnem času in se še danes uvršča med največje partizanske i omane oziroma romane z revolucionarno tematiki.
Odlike tega romana so številne. Predvsem Je delo kompozicijsko odlično. Sestavljajo ga trije deli. V prvem delu, ki je gotovo najboljši, napisan tako rekoč na du-šek in še posebno enovito, spoznamo strahote, ki jih počenja nova ustaška oblast nad preprostim ljudstvom Bosanske krajine. V drugem delu smo priča, kako se samoobramba razvije v vseljudsko vstajo in kako bore za svobodo dosežejo prve uspehe in si ustvarijo osvobojeno ozemlje. V tretjem delu pride do težkih spopadov med ustaši, četniki in Italijani ter partizani, ti pa dosežejo prve pomembne uspehe v obrambi svobodnega ozemlja. Pisatelj pripoveduje mirno, vendar izredno plastično in ves zavzet za svoje ljudstvo, do katerega iz.raža ne samo sočustvovanje, temveč vso ljubezen. Zlasti ljubezen do malih preprostih kmetov izpod Grmeča, ki so v svoji preproščini in siroma-ščini pripravljeni žrtvovati vse za svoje partizanske barce in v boju proti fašizmu tud! svoja življenja. V slikanju likov teh malih ljudi je čopič še poseben mojster. Sploh pa so njegovi liki, zlasti liki malih ljudi, izredno dobro, plastično prikazani. Ti liki niso nikaki tipični predstavniki idej, temveč živi ljudje, z dobrimi in slabimi lastnostmi in kot taki nosilci dogajanj. V romanu jih nastopa cela vrsta. Med njimi izstopajo preprosti kmečki fantje, ki so ušli ustaškemu pokolu kot Todor Bokan, Stojan Kekič, Gojko Čupurdžija. V ospredju pripovedi sta voditelj vstaje Uroš Pavlovič, kasnejši komisar odreda in komandant, nekdanji oficir Miloš Radekič. Na drugi strani so usta-ški veljaki, poveljnik taborišča, križar škuro, ki mu stoji ob strani duhovnik fra Božo, ob njem pa vrsta trgovcev, advokat, pa razni karieristi, brezdelneži, ki kradejo, ropajo in uoijajo. Spet posebej so prikazani tisti srbski ljudje, ki pod vplivom četniške komande iz Srbije ne priznavajo partizanov in se bore na svojo pest. Tak je med njimi nekdanji žandar Trvun Drakulič, ki pa slednjič pobije celo partizanskega kurirja in s svojimi četniki zabrede na pot izdajstva in odkritega sodelovanja s fašisti ter ustaši Pretrese nas usoda partizanske bolničarke Katice, ki ji ustaši prej pobijejo prestrašenega moža Hi jo kot nas pretresejo stranote trpljenja nedolžnega ljudstva.
Morda so nekateri liki vodilnih predstavnikov res manj plastični od podob malih ljudi, morda je pripoved tretjega dela res tudi nekoliko razvlečena Toda kot celota je roman odlična upodobitev razmer v letu 1941 v Bosanski krajini, revolucionarnega vretja in vsesplošnega ljudskega upora, ki doseže svoj smoter z ustvaritvijo svobodnega ozemlja in njega obvarovanjem. Ker jc ta pripoved ne samo človeško topla, prepričljiva in stvarna, temveč tudi umetniško zrela, lahko govorimo o velikem tekstu, ki je eden najboljših tekstov s partizansko in revolucionarno tematiko v jugoslovanski literaturi.	Sl. Ru.
PARIZ, 26. — Tetama samotnih atlantskih jadralcev se bliža h koncu. Angleška jadrnica »Sir Thomas Lipton« se približuje ameriškim o-balam in je že sedaj okrog sto milj pred neposrednim tekmecem južnoafriškim «Voortrekkerom«.
Včeraj pa je edina ženska, ki je vozila na tej zanimivi in tvegani pomorski tekmi iz Plimountha v Newport, Nemkinja Edith Bau-mann, preko radia poklicala na pomoč, ker se nahaja v velikih težavah. Njen SOS so sprejele nekatere ladje na Atlantiku, med katerimi tudi italijanska potniška ladja ((Michelangelo«. Pogumna Nemka je sporočila, da se nahaja na področju severno od Azorskih otokov.
Takoj ko je francoska vojna mornarica sprejela SOS Baumannove, Je poveljstvo odredilo takojšnje iskanje brodolomke. Nemško samotno jadrnico iščejo sedaj štiri francoske vojne ladje ter številna letala, ki imajo svoja oporišča na Azorskih otokih.
Ameriški center za pomoč v Ram-steinu (Zahodna Nemčija) pa spo roča, da se je jadrnica Baumannove potopila in da je ženski uspelo pravočasno vreči v morje gumijasti rešilni čoln, na katerem se sedaj nahaja na odprtem morju.
PRIMORSKA IX GORIŠKA
V	Portorožu imajo prostor v zasebnih sobah, za hotele pa priporočajo rezervacije. V Novi Gorici je povsod dovolj prostora. V Bovcu sta zasedena hotela Kanin ln Alp, vendar imata nekaj prostora v svojih depandansah. Dovolj prostora je v Trenti, Soči, Kobaridu, Tolminu in na Lokvah.
GORENJSKA
V	Bohinju je dovolj prostora v zasebnih turističnih sobah in v hotelih. Od hotelov Stane žagar in Zlatorog nismo dobili poročil, šport hotel na Pokljuki je zaprt, žičnica na Vogel redno obratuje. Cesta med Bledom in Bohinjem je zaradi rekonstrukcije še vedno zaprta. Obvoz je možen čez Pokljuko in čez Jelovico. Na Bledu je dovolj prostora v vseh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Bar na Blejskem gradu je odprt. Sedežnica na Stražo obratuje vsak dan od 9. do 12. In od 14. do 19. ure. V Kranjski gori, Podkorenu in Gozd Martuljku je dovolj prostora v vseh hotelih in v zasebnih sobah. Obe sedežnici v Kranjski gori obratujeta vsak dan od 9. do 17. ure. Na plazu pod Prisankom obratuje tudi prenosna smučarska vlečnica. Na Vršiču so odprte Koče na gozdu, Erjavčeva koča, Tičarjev dom in Poštarska koča. Mihov dom je odprt vsako
INFORMACIJE TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE
soboto in nedeljo, Koča v Krnici pa je na voljo samo skupinam, ki poprej sporočijo svoj prihod Planinskemu društvu v Kranjski gori. V Ratečah je dovolj prostora v zasebnih sobah in zasebnih gostilnah. Prostor je tudi v Domu v Planici. Na Jesenicah in v okolici je povsod še prostor. Prostor je tudi v Domu pod Golico in v smučarskem domu na Črnem vrhu. V Kranju je dovolj prostora v zasebnih sobah in v obeh hotelih. Prostor je tudi v hotelu na šmarjetni gori, v Preddvoru in na Jezerskem, češka koča na Jezerskem je odprta vsako soboto in nedeljo. Ob sobotah in nedeljah Je odprt tudi dom Kokrškega odreda na Kališču. V Partizanskem domu na Vodiški planini na Jelovici je še dovolj prostora. V Kranju bodo v soboto 22. junija odprli letno kopališče in mini golf. V Škofji Loki je dovolj prostora v hotelu Krona in v zasebnih sobah. Dovolj prostora je v planinskem domu na Lubniku in v Loški koči na Starem vrhu. V Poljanski n Selški dolini je povsod še prostor. Pro-
stor Je tudi v Lltostrojskem domu na Soriški planini.
LJUBLJANA Z OKOLICO
V	Ljubljani je zaseden hotel LJubljana-transport. Hotel Turist bo zaseden 26. in 28. junija, hotel Union pa 28 junija. Nekaj prostora je še v hotelih Lev, Slon ln Bellevue. Hotel Ilirija je skoraj povsem zaseden. V Cerkvenici in okolici je povsod še dovolj prostora. Prostor je tudi še v Rakovem Škocjanu in v planinskem domu na Slivnici. Križna jama pri Ložu je odprta vsako nedeljo od 9. do 16. ure. Cerkniško jezero je zalito.
Prireditve: V Križankah bo 27. in 28. junija nastopil črni teater iz Prage. V Narodni galeriji v Ljubljani je odprta spominska razstava arh. Jožeta Plečnika. V prirodoslovnem muzeju v Ljubljani je odprta razstava plazilcev. V Mali galeriji je odprta razstava plastike Dragice-čadež Lapajne.
DOLENJSKA
V	Novem mestu je prostor v obeh hotelih. Prostor Je v Metliki, Črnomlju, Trebnjem, na Otočcu, na
gradu Mokrice ln v Krškem. V Dolenjskih Toplicah je dovolj prostora, čateške Toplice pa so zasedene. V šmarjeških toplicah je nekaj prostora samo v letoviških hišicah, zdravilišče pa je zaprto zaradi rekonstrukcije. Dovolj prostora je v planinskih domovih na Lisci, Bohorju, Frati, Mirni gori, Miklavžu in Gospodični; za skupine priporočajo rezervacije.
ŠTAJERSKA
V	vseh hotelih v Mariboru je dovolj prostora. Za oba hotela v Celju in za hotel Paka v Velenju pa priporočajo rezervacije. Na Mariborskem Pohorju je še prostor. Dovolj prostora je tudi v vseh drugih turističnih krajih na štajerskem. Odprti so kopalni bazeni v Rimskih toplicah in v Celju.
Prireditve. V Likovnem salonu V Celju bodo 29. junija odprli razstavo slikarskih del Franceta Per-šina.
KOROŠKA
V	Slovenjem Gradcu Je dovolj prostora v obeh hotelih. V hotelu Rimski vrelec ln v smučarski koči pri Ravnah na Koroškem je še prostor. Prostor je v čmi na Koroškem, Mežici, Dravogradu, Radljah ob Dravi, Ribnici na Pohorju, Vuzenici in Muti,
IZ PROCESA RAZREDNE DIFERENCIACIJE ČRNCEV V ZDA
Odkrita povezava z mednarodnim revolucionarnim gibanjem
Radikalizacija mlade vodilne generacije - Razlika med Elijo Mohamedom in Martinom Kingom - Globlji svetovno - nazorski razlogi črnskih nemirov Mladi voditelji so že davno zavrgli Kingovo taktiko nenasilja - Nepomirljiva borba proti Ameriki kot nosilki imperializma po svetu
Ena od bistvenih značilnosti sodobne ameriške situacije je hitrost In pa odločnost, s katero črnsko gibanje zapušča liberalne okvire, še pred desetimi leti je bilo domala popolnoma liberalno. To, kar je znano kot sedanje gibanje za državljanske pravice (Civil Right Movement), je logično nadaljevanje prejšnje borbe, računa pa se, da je začelo 1. 1955. Tega leta se je neka črnka v mestnem avtobusu uprla, da bi vstala in odstopila svoje mesto belcu. Nemudoma so jo zaprli, črnci pa so odgovorili z bojkotom mestnega prometa. Na čelu gibanja se je znašel duhovnik Martin Luther King, ki se je odločil za Gandijevo taktiko nenasilja in jo skušal prilagoditi ameriškim razmeram.
Po ocenah dobrih poznavalcev ameriških razmer, predsta/vl j a glavni rezultat tega obdobja ustvarjanje mlade vodilne generacije, ki se kali in radikalizira v južnih rasističnih zaporih. Po vrnitvi na se-ver, pa tu nadaljujejo svojo dejavnost po vseh črnskih mestnih četrtih. V primerjavi s prejšnjim! črnskimi voditelji, se novi zdaj v toliko spremene, da pretrgajo vse stike z liberalci ter njihovimi idejami. Odločijo se za to zaradi tega, ker žele črnsko gibanje osvoboditi od belega liberalnega vpliva. Da bi to dosegli, svoje borbe ne usmerjajo le proti belcem in njihovemu sistemu, marveč prav tako, :n to zelo ostro, proti staremu črnskemu vodstvu. Mladi so zlasti kritični do višjih črnskih slojev, ki pripadajo srednjemu razredu in služijo sistemu za pacifikacijo črnskih množic, ki žive v največji bedi.
Vsekakor je upravičena predpostavka, da je brutalnost ameriške policije, ki je močno povezana s tradicionalnim prepričanjem, da je vse moč rešiti v stilu divjega zahoda, v precejšnji meri prispevala k radikalizaciji gibanja. V Ameriki, ki je nedvomno zelo močna in organizirana država, obstaja prepričanje, da je učinkovita uporaba nasilja najuspešnejše sredstvo za reševanje zaostrenih družbenih vprašanj. Ne gre se, potemtakem, čuditi, če so tudi črnci pristali na to pravilo, brž ko so ugotovili, da lahko tudi oni zadajo udarce.
Radikalno gibanje je ideološko oporo našlo v skupini «črmih muslimanov«, ki jo je bil ustanovil duhovnik Elija Mohamed. Ta je napovedoval, da se bliža čas, ko bo črnemu človeku pripadlo vodstvo na našem planetu. Nasprotno Kingu, ki se je boril proti segregaciji, je ta zahteval ločitev črncev od belcev. Postavil je celo zahtevo po posebni, ločeni črnski državi.
Upravičeno je tudi vprašanje, v kolikem obsegu so menili po ameriških mestih rezujtat dejavnosti teh mladih revolucionarjev. Prevladuje mnenje, da so ti nemiri spontana reakcija brezposelne in zatirane mladine, katere položaj postane še prav posebno težak v vročih poletnih mesecih.
Nekateri, kot npr. teoretik množičnih komunikacijskih sredstev, McLuhan, smatrajo, da v tem pogledu nosi največjo odgovornost televizija z neposrednimi prenosi borb v Vietnamu. Obstoji mnenje, da. ti boji bistveno prispevajo k temu, da'se ameriški črnci identificirajo z obarvanimi narodi v
Aziji, ki se bore proti belcem. Televizija, potemtakem, opravlja funkcijo nekakšnega ('kolektivnega organizatorja« nemirov, v kolikor brezposelna mladina pod njenim vplivom prenaša gverilsko borbo v ameriška mesta.
V	radikalnih levih krogih prevladuje prepričanje, da teh nemirov nikakor ne gre tolmačiti kot zgolj običajen protest spričo slabih življenjskih pogojev. Le ti poudarjajo, da je to sicer važen dejavnik, da pa gibanje vsebuje globlje in daljnosežnejše svetovno-zgodovin-ske vzroke. Predvsem pomeni to konec liberalnih iluzij, da se črnsko vprašanje lahko reši postopno, na reformističen način ter v okviru obstoječih družbenih odnosov.
V	črnskih krogih, zlasti med mlado Inteligenco, se čedalje bolj krepi prepričanje, da so Združene države center imperialističnega sistema, ki duši svetovno revolucijo obarvanih narodov. Ti menijo, da so ameriški črnci del ali odred tega svetovnega revolucionarnega gibanja.
To prepričanje ni nastalo slučajno, pač pa je odraz sprememb, do katerih je prišlo v svetovnem merilu. Nasprotje med vzhodom in zahodom, med socialističnimi in kapitalističnimi deželami, se ne krepi, temveč popušča. Sovjetska zveza in ostale socialistične dežele pa v težnji za stabilizacijo in tehničnim napredkom skušajo najti skupen jezik z razvitimi kapitalističnimi deželami. Istočasno raste nasprotje med severom in jugom, med razvitimi in nerazvitimi deželami. To nasprotje v svoji osnovi predstavlja razredno linijo, ker gre za spopad med bogatimi in revnimi, ta pa je v glavnem istovetna z rasno linijo, kar položaj še bolj zapleta in zaostruje. Tako obstoji znotraj Združenih držav v malem razmerje, podobno onemu v svetovnem mednarodnem merilu.
Težko je izreči določene ocene o preteklih nemirih. Izbruhnili so nenadoma in zelo malo je zanesljivih podatkov o njihovih glavnih gibalnih silah. V prvih vrstah stoje povsem mladi, nepoznani ljudje, ki so bili izven območja neposrednega policijskega nadzorstva. U-radno vse to vodi SNCC (Študent
onvjolent .Coordinating .Copjjinit-:ee), ki — sodeč po nazivu — sprejema taktiko nenasilja. V resnici so ljudje, ki nadzorujejo to organizacijo, že davno zavrgli taktiko nenasilja. Med temi so najbolj vidni Stokley, Carmichael in Rap Brown. Ti se identificirajo z gibanjem glede na svoja radikalna stališča, izjave in delovanje, m pa nobenih dokazov za njihovo neposredno organiziranje neredov. Carmichael je nedavno napravil odločilen korak, ko se je odkrito povezal z revolucionarnimi protilm-perialističnimi silami v inozemstvu. S tem je gibanje ameriških črncev preko mladega, temperamentnega voditelja odkrito izpovedalo svoje stališče, da se v boju za svobodo vsega ljudstva ne bo pomišljalo povezati se tudi z največjimi sovražniki uradne Amerike.
Na koncu se samo po- sebi postavlja vprašanje, ali ima to gibanje v današnji Ameriki možnosti, da se ohrani, zlasti glede ria to, da gre za revno in skoraj brezpravno etnično skupino, ki živi v centrih mnogo številnejšega in močnejšega naroda. Na to je moč
Fe
takoj odgovoriti, da jih je sam položaj privedel do tega, saj nimajo drugega izhoda, pri čimer nimajo kaj izgubiti, razen svojih okov.
Toda tudi njim je jasno, da na ta način ne bodo mogli niti zrušiti niti ogroziti vlade. Zaradi tega ima njihova taktika nek smisel samo, če se opre in poveže s sploš-nosvetovnimi tokovi in gibanji. To pa oni tudi delajo. Pravijo, da so samo del splošnega gibanja in da Amerika — kot dežela, ki povsod duši revolucije — postaja prean-gažirana. Spričo takega stanja, pa sleherni vojak, ki mora ostati doma za vzdrževanje reda v getih, ne more biti poslan ven, kjer bi ogražal druge obarvane narode. In v kolikor se bo ta pritisk nanjo še povečal, bo ona morala bodisi .sprejeti stvarnost revolucije doma ter v inozemstvu ali pa se spremeniti v fašistično, garnizonsko državo in tako vsaj pokazati svojo pravo barvo. Jasno je, da to ni kaka
sektaško-rasna doktrina, marveč globalna antiimpcrialistična koncepcija.
Kar zadeva predpostavko, da bi Amerika utegnila sprejeti revolucijo, je ta malo verjetna. Amerika ne kaže pripravljenosti na to niti v inozemstvu, kaj šele doma.
Ko je Ronald Reagan, guverner Kalifornije, imenoval detroitske gverilce «besne pse«, je — kot pravi Sol Štern — reagiral pošteno, ,'ražajoč čustva in občutja povprečnega Amerikanca. Gotovo, da bodo uporabljena vsa sredstva, da se ta nevarnost odpravi. Kakšen bo bodoči tok dogodkov in kako dolgo bodo sile reda še v stanju ohraniti status quo, je težko predvideti. Da pa je revolucionarno gibanje črnskega prebivalstva v ZDA znanilec nekega globljega in obsežnejšega gibanja, ki bo izpolnilo konec našega in začetek prihodnjega stoletja, v to nikakor ne gre dvomiti.
IX UMETNOSTJSIH GA LEKIJ
V. A. Cocever
v «Občinski»
V Občinski galeriji je spet razstavil znan istrski slikar, ki pa že dolgo ustvarja v Padovi. Je to V. A. Cacevčr, čigar predniki so v Kopru več stoletij m vse do pred nedavnim živeli kot cerkveni rezbarji. Umetnost mu je torej že v krvi, kar je izpričal na mnogih razstavah v Pragi, Budimpešti, Sofiji in na Dunaju, a tudi doma, kjer smo občudovali njegovo grafično popolnost in slikarsko bogato predmetnost. Tej se Cocever nikoli ni izneveril, čeprav je pozorno sledil utripom sodobnega u-stvarjanja, ki se je kazalo posebno v njegovih pestrobarvnih ke-ramikah.
Teh to pol ne razstavlja. Prikazuje nam le najnovejše oljnate podobe istrskih obalnih pokrajin. Niso pa to več tiste barvite v oblikah prekipevajoče slike izpred vojne. Izčišcevjmje in izločevanje sicer slikovitih a obremenjujočih podrobnosti, smo opažali postopoma vedno krepiceje na vrsti razstav, predzadnja razstava v Občinski galeriji pa je v lem že nakazovala videz sedanje razstave. Odkriva se nam to pot v polnosti tenkočutne prepesnitve pokrajin do one skrajnosti oblikovnih meja, ko postane umetniško doživetje čisto slikarski občutek njenega bistvenega utripa in je slikarju dovolj za
dokončnost slike ponazoriti oblak, ki zakriva sonce ali razgrniti pod hladno goli/.< nebom le od burje nakodrano morsko gladino in to vedno s skoro akvarelno na belih platnih razdvajočo se barvo. S tem se Cocever vključuje med «chiariste», kar pa je le posledica izločevanja vse nebistvenosti. Z nekolikimi dokimi topoli na obzorju Cocever prepričljivo pričara Val Stagnon, z obrisi prevrnjenih čolnov na produ nastrojene istrske obale. So to pokrajine, ki po predhodnih študijah morejo nastati le v delavnici, čeravno je tam na enak način naslikal obe tihožitji z vrči in cvetlicami ter golo dekle, ki pa kljub skoposti obrisne črte izžareva omamljujoč ženski čar.
MILKO BAMBIČ
Podvig slepega alpinista
Marius Caruzzo je slep in živi v švicarski vasi Chamonson. Pred kratkim se je povzpel na 3000 metrov visoki vrh Haut-de-cry. In to z najtežje, južne strani. Vzpon je traja; 12 ur, pri čimer si je Caruzzo pomagal predvsem s tipom. Po opravljenem podvigu je izjavil, da ima šele zdaj občutek o lastnih sposobnostih.
Portret Ivana Cankarja, ki ga je I. 1933 izdelal naš kriški rojak, pokojni slikar Albert Sirk. Sliko je zdaj njegova žena Dora darovala kriški šoli, ki se bo imenovala po njem. Prošnja za to je že bila vložen« in bo, upamo, v kratkem ugodno rešena
1,111,11.....»ion Mini..............milil..................................................
DROBCI IZ ŽIVLJENJA NAŠIH STARIH
liaKo so nekoč pri nas naše matere pekle kruh
Peka kruha do prve svetovne vojne - Odnos našega kmečkega človeka do pšenice - Kakšna je bila krušna peč - Ostali pripomočki in orodje Kako so gospodinje z njimi ravnale in kakšen kruh so pekle
«S trebuhom za kruhom«, so govorili nekdaj in na žalost velja ta pregovor še danes za mnoge naše rojake. Toda ne bomo govorili o delu na tujem, o zaslužkih itd.; povedal bi vam nekaj o našem domačem preprostem kruhu. Niso mu primešavali ne dišav ne masla (tudi ne kitove masti), a je vendar bil boljši od mnogih vrst, ki jih daneš prodajajo v pekarnah. Le vprašajte stare ljudi in tudi sami boste to priznali, če le vas doleti sreča, da boste kdaj pokusili pravi domači kruh.
Peka kruha je bilo tedensko opravilo v vsaki hiši na podeželju vse do prve svetovne vojne. Marsikatera gospodinja je napekla kruha za družinske potrebe in za prodajo. Domači kruh so v jer-basih nosili v Trst ir. Gorico, kjer ga je gospoda rada kupovala. Tudi po vojni so še vedno pekli kruh v nekaterih hišah, vendar so danes to opravilo že popolnoma opustili.
Kruh so pekli največ iz ječmenove, ržene, koruzne in ajdove moke. Pšenični kruh je bil vse do konca preteklega stoletja praznična -jed. Nasploh je naš kmet menil, da je pšenica zanj predobra. Njegovo stališče do žita je bilo tako, da bi mogli celo govoriti o nekem posebnem rastlinskem totemizmu. Še pred nekaj desetletji je moral otrok, ki mu je padel kos kruha na tla, kruh pobrati in poljubiti. Proti koncu preteklega
I H
I Idi
Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila
-	7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih pesmi
-	12.00 Ivan Tavčar: Visoška kronika - 12.45 Za vsakogar nekaj -
13.30	Glasba po željah - 17.00 Igra skupina «Le Tigri« iz Gorice 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva - 17.30 Zaploskajmo Andreju Kostelanetzu, Al Banu ter Carlu Stevensu - 18,00 Zbor «Aqui-lee.v iz Basiiiana - 18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 I-talijanski skladatelji - 18.55 Orkester Raca Conniffa in «The Sin-gers» - 19.15 Pisani balončki -19.40 Zabavni ansambli - 20.00 Šport - 20 35 «Vožnja ponoči«, drama - 21.55 Motivi dveh Amerik -21,55 Skladbe davnih dob - 22.10 Zabavna glasba.
Koper
7.30, 8.30, 12.30, 15.00, 18.00, 20.15 Poročila - 8.10 Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 10.00 Pod senčnikom - 1100 Plošče - 1130 Današnji pevci - 12.00, 12.50 in 15.10 Glasba po željah - 14.00 Beležnica - 14.10 Orkestri - 16.30 Lahka glasba - 17.30 Andersen: «11 sogno deila vecchia quercia»
-	18.00 Današnji gostje - 18.40 Jug. narodni plesi - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Ansambel in zbor Gordona Jenkisa - 23.10 Plesna glasba.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pessmi - 9.06
Zvočni trak - 10.05 Ura glasbe -
11.30	Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 La corrida -14.45 Ital. popevke - 16.00 Oddaja
ČETRTEK, 27. JUNIJA 1968
za otroke - 18.05 Veliki variete - 8.25 Informativna oddaja - 9.08 19.15 V. Talarico: «Lo scialle di Operna matineja - 10.00 Počitniško Lady Hamilton« - 19.30 Luna park popotovanje od strani do strani
- 20.15 Ancona: Mednarodni sejem ribolova in vodnih športov - 20.15 VVagner- «Tristan ir. Izolda«
//. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album 10.00 Roman - 10.15 Panorama jazza - 10.40 Girasket-ches - 11.41 Plošča za poletje -
13.00	Senso vietato - 13.35 Milva
-	14.05 Juke box - 14.45 Plošče -Mezzosopranistka Shirley Verrett
-	16.00 Libija danes - 16.35 Popoldanski spored - 18.20 Mala ljudska enciklopedija - 19.00 Danes in jutri — glasbeni program - 20.01 «Caccia alla volpe« - 21.10 Nove angleške plošč-' - 22.00 Plesna glasba.
IH. program
10.00	Mendelssohn in Bartholdy
-	11.05 Luigi Dallapieeola - 12.20 Beethoven 13.0u Antologija interpretov - 14.30 Čajkovski 16.10 R. Strauss — variacije - 18.31) Lahka glasba - 19.15 Koncert - 20.30 Protest Marcuse 21.0) Od romantike do danes - 22.45 Revija revij.
FHodifuzija
8.00	Schumann i. Smetana - 8.45 Madrigali angleške šole - 9.15 Liszt, Cherubini, Soler, Beethoven • 11.30 Simf, koncert: solist D. Ciani - 12.30 Operni koncert -
13.30	Viotti, serenada št. 3 - 7.00 Lahka glasba - 10.00 Sodobna glasba.
Slovenija
7.00, 8.00, 14.00, 20.30 Poročila -
10.15 Uspehi glasbenih šol v preteklem šolskem letu - 10.30 Od vasi do vasi - 11.15 Pri vas doma
-	12.00 Turistični napotki - 13.10 Dva odlomka iz Rozinove opere «Ekvinokcij» - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Pihalni orkestri -
14.30	Priporočajo vam... 15.05 Izbrali smo vam 16.40 Majhen recital violinista Dejana Bravni čarja - 17.00 Vsak dan za vas -18.05 Simfonični koncert - 19.15 Glasba in turizem - 20.00 Lahko noč. otroci! - 20.15 Stane Mancini
-	21.00 Domače pesmi - 22.00 Sto let slovenske lirike — XVIII. -22.40 Glasbeni nokturno - 23.10 Komorno-glasbeni večeri - 24.05 Marki de Sade: Novcleta.
Ital. televizija
12.30	Zemlja, naše prebivališče
-	13.00 V avtu - 13.30 Dnevnik -
17.00	Program za najmlajše -17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino 19.15 Znanost in kultura -
19.45	Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik 21.00 R. Pavone: Senza rete - 23.10 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik 21.15 Planetario
-	22.15 Nedeljski intermezzo.
Jug. televizija
18.10, 2U0. 23 2-' Poročila •
16.30	Meči kopni.n in morjem -
16.45	Festival otroka - 18.15 Policijska pravljica - 18.30 Oddaja za otroke - 19.00 Po Sloveniji -19.20 Narodna glasba - 19.45 Titograd - 20.05 Glasbena oddaja -21.35 Gledahški kviz - 22.50 Salon za smeh
stoletja pa so naši kmetje začeli opuščati pridelovanje drugih vrst žita ter so zemljišča namenili skoraj izključno pšenici.
Ker ima vsaka vas svoj glas, ne bi bilo napak, ko bi prisluhnili, kako so se v Mirnu in bližnji okolici pripravljali za peko.
Predvsem moramo omeniti krušno peč, ki je bila zlasti ■ v starejših hišah vzidana pod ognjiščem. V novejšem času so začeli peči postavljati izven hiše (kuhinje), najraje na suhem, pokritem prostoru. Peč je bila znotraj obložena s kamnom. Odprtini oziroma vratcem so pravili žekno. Kadar so peč zakurili so govorili, da peč belijo. Ko je bila peč dovolj vroča je postala bela. Kamen je namreč postal vroč in dobil belkasto barvo Da so peč dobro razbelili, so si ljudje: pomagali z grebljico ali burklami. Te so bile navadno lesene. Poznali pa so tudi take iz železa, z močnim kavljem na koncu. Z grebljico je gospodinja razmeščala žerjavico po vsej peci. Važno je bilo. da so se dobro segreli predvsem tla v peči. Pri novejši'i pečeh je bil spodaj še poseben prostor za pepel in razno šaro — podpečnik.
Testo — kruh so zamešali v posebnih lesenih nečkah. Za to pa je služilo tudi leseno korito vintula. Ker je bila vintula precej prostorna, so vanjo kruh tudi shranjevali. Testo je vstalo, nato so iz njega oblikovali hlebe. Lete pa so pustili še nekaj časa na toplem prostoru.
Kaj pa s pečjo? Ko je postala bela ali razbeljena, je bilo treba iz nje počistili žerjavico in pepel. Za to je služila železna strgulja. Pepel so počistili z omelom. Omelo je bil k navadno iz labodičja aii pa iz ruščevih me-telc. Preprosto omelo se izdela tudi iz starih, v vodi namočenih cunj. Ko je bila peč dovolj čista (še zmeraj je ostalo nekaj drobnega pepela, ki je dajal poseben okus kruhuj so vanjo zložili hlebe. Za to je služil lopar, izdelan
po navadi iz javorovega lesa. Z loparjem so tudi jemali hlebe iz peči.
Če je bila peč pretopla je gospodinja kaj kmalu ugotovila, da se je kruh opiščil, če pa je bila peč premalo — topla «kruh se ni
primu« in ostal je blede barve.
Ko so vzeli kruh iz peči, so ga navadno položili v vintulo in dobro pogrnili. Moral se je ohladiti, postati olen. Po vsej hiši pa je prijetno zadišalo.
V. K.
MiiiiiMiiiiiiiiliiiiiliaiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiitjiiaiiiiiiiaiiiiniiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiimiiiingi
Z dneva slov. kulture v Doberdobu
OVEN (od 21.3. do 20.4.) V poslovnem boju, ki ga vodite, boste imeli precejšnje zadoščenje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Dosegli boste uspeh, ki pa bo drago plačan.
DVOJČKA (od 21.5 do 20.6.) Obrnite se za pomoč k nekomu, ki vam je gotovo ne bc odrekel.
RAK (od 21.6. do 22.7.) Upoštevajte izkušnje svojih predstojnikov in bodite previdni.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Skrbno preglejte vse svoje finančno poslovanje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dan ni primeren za nakupe in trgovinske sporazume.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ugodna nriložnost v zvezi z neko dejavnostjo,
ŠKOtu »jON (od 23.10. do 22.11.) Utrdili si boste položaj, vendar ne bo šlo tako nalahko
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Obstaja nevarnost, da pride do bolj napetih odnosov med vami in sodelavci.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne vzbujajte nepotrebnih nasprot-stev.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Zanesite se bolj na lastne sposobnosti kot na tujo pomoč.
RIBI (od 20.2. do 29.3.) Ne izgubite potrpežljivosti v zvezi z nekim vprašanjem.
Združeni meša li pevski zbor
Godba na pihala iz Nabrežini
iz Doberdoba
in iz Trebč
IVAN REGENT:
SPOMINI
58.
Priznati moram, da so mi člani TIGR res napravili marsikatero uslugo. Z njihovo pomočjo rem posial v Italijo veliko ilegalnih časopisov in letakov. Pokazalo se je, da ja med tigrovci in komunisti res mogoče najtesnejše sodelovanje, zato sem pisal CK KPI, da bi bilo dobro, ako bi se s tigrovci dogovorili za sodelovanje, toda na to svoje pismo nisem dobil nobenega odgovora.
Ko so me leta 1929. izgnali iz Ljubljane, sem v Parizu posredoval pri tovarišu Togliattiju, naj se vendarle odloči za sodelovanje s tigrovskim narodnim revolucionarnim gibanjem. Ko sem isto leto odpotoval iz Pariza v Celovec po Malko in Maro, bi bil moral iti z menoj tudi Togliatti, ki mi je obljubil, da se bo v Celovcu sestal z Rejcem. Toda Togliatti si je premislil, Rejec pa je prišel. Razume se. da mu ni moglo biti všeč, ko je videl, da Togliatti ni držal obljube. Do dogovora glede sodelovanja med KP Italije in organizacijo TIGR je prišlo, če se ne motim, šele leta 1932.
Sodelovanje s slovenskimi narodnjaki, liberalci in klerikalci ni prišlo v poštev, ker so te stranke vedno odklanjale vsako sodelovanje s komunisti. Še danes mislim, da je dolžnost komunistov sodelovati z narodnimi revolucionarnimi gibanji in da komunisti, ki se takega sodelovanja bojijo in ga odklanjajo, nimajo nič skupnega z marksizmom in ne razumejo, da ima narodno revolucionarno gibanje veliko skupnega s komunističnim gibanjem in da more temu gibanju le koristiti. Komunist, ki se boji sodelovanja z narodnim revolucionarnim gibanjem, ni revolucionar.
Spomladi leta 1929 sta prišla k meni tovariš Dozza in tovariš Giovanni Bianchi. O tem obisku pišem predvsem zato, ker osvetljuje obnašanje goriških komunistov cio organu a-cije TIGR. Nekaj dni pred njunim prihodom mi je tovariš Saksida pokazal letak v slovenskem in menda tudi v italijanskem jeziku in mi povedal, da ima takih letakov ceie kupe. Prosil me je, naj mu povem, ali te letake potrebujemo ali ne. Letak, ki so ga v Gorici zastopniki KPI m TIGR po skupnem dogovoru pripravili, je bil odličen. Komunisti so letak napisali — menda ga je Stane Vilhar — tigrovci pa bi morali pomagati letak razdeliti. Ko je bil letak v Ljubljani natisnjen, so se komunisti v Gorici zbali in niso hoteli izročiti letakov tigrovcem, da bi ga tudi ti delili. Ban so se, da bi si tigrovci s tem, da delijo letake, pridobili vpliv in ugled med ljudstvom. In zato, da tigrovci ne bi prišli do takt ga vpliva, so se goriški komunisti raje odpovedali odličnemu letaku. Ko sem letak pokazal tovarišu Furiniju (Dozzi) ob njegovem obisku v Ljubljani, se je takoj strinjal s tem, da naj se letak razdeli med ljudi v Gorici in da naj ga razdeljujejo eni in drugi, to je komunisti in tigrovci, kajti letak j« tudi njemu zelo ugajal.
Ko sta tovariš Dozza in Bianchi čez nekaj dni zaključila obisk pri meni, sta odpotovala, ob odhodu pa mi je Bianchi povedal, da se bo kmalu vrnil. Res se je vrnil približno čez mesec dni, ker pa se njegov potni list jugoslovanskemu komisarju na Jesenicah ni zdel v redu, se je Bianchi s komisarjem malo sporekel, ni pa uspel prepričati komisarja, da je njegov potni list pravi. V Ljubljani so Bianchija naslednji dan aretirali. Prišel je pred zelo uvidevnega preiskovalnega sodnika, ki je znal tudi dobro italijanski", kljub temu je Bianchi zahteval tolmača. Za tolmača sem mu določil tovariša Iva Grahorja, ki je bil tedaj še študent, za branilca pa odvetnika Lemeža. S tem se preiskovalni sodnik ni strinjal. Bianchiju je rekel, da zna dobro italijaski in da se lahko pogovorita sama brez tolmača. Ker je bil Bianchi menda zaradi uporabe ponarejenega potnega lista obsojen na meseo dni zapora, ki pa ga je že presedel med preiskavo, je bil že na dan obsodbe izpuščen iz zapora in izgnan iz Jugoslavije.
Obnašanje preiskovalnega sodnika in sodnikov do tovariša Bianchija je bilo res hvale vredno. Ker je tovariš Bianchi takoj po prihodu v Ljubljano prišel k meni v hotel Tratnik, čeprav je imel na Jesenicah težave s potnim listom, sem imel drugi dan preiskavo. Naslednji dan sem moral na policijo, kjer so me vprašali, kako se Bianchi pravzaprav piše: ali Bianchi ali Colonello — na ime Colonello se je namreč glasil njegov potni list. Odgovoril sem, da ne poznam ne enega ne drugega, ne Bianchija ne Colonella. Policijski komisar se je mojemu odgovoru malo posmejal In me poslal domov.
Leta 1928 je po nalogu CK KP Italije prvič prišel k meni tovariš Luigi Frausin in mi povedal, da mi je na uslugo, ker bo hodil v Julijsko krajino zaradi stikov s komunisti in zaradi strankine organizacije. Bil sem ga vesel. Vsakokrat, ko je moral v Julijsko krajino, je bil nekoliko nervozen, kar je treba razumeti in mu oprostiti, kajti iti na delo v Julijsko krajino je tedaj pomenilo, podati se neoborožen v levjo kletko. Njegova potovanja na Goriško, v Trst in na Reko so rodila dobre sadove. Na žalost pa je poleg mnogih zelo dobrih lastnosti imel tudi svoje slabe strani. Tako ni obvladal ne slovenščine ne hrvaščine, zaradi česar ni mogel neposredno občevati s slovenskimi in hrvaškimi sodrugi v Julijski krajini To je bila nedvomno velika pomanjkljivost, ki jo je bilo treba na kakšen način premostiti. Druga Frausinova napaka je bila njegovo gledanje na pravico do samoodločbe narodov. Ne samo Frausin, marveč tudi premnogi italijanski komunisti so imeli parolo o samoodločbi narodov samo aa agitacijsko vabo ali manever.
(Nadaljevanje sledi)
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27,3, najnižja 18,3, ob 19. uri 26,6 stopinje, vlaga 60 odst,, zračni tlak 1019,9 pada, veter 6 km severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo raz. gibano, temperatura morja 22 stopinj
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 27. junija
Ema
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58. Dolžina dneva 15.41. Luna vzide ob 6,06 lin zatone ob 22.41.
Jutri, PETEK, 2S. junija
Zorana
«DAN ČEŠKOSLOVAŠKE* NA TRŽAŠKEM VELESEJMU
Poudarjen pomen sporazuma o tranzitu blaga ČSSR skozi tržaško pristanišče
Tiskovni konferenci je prisostvoval ambasador CSSR v Rimu Ludvik: ki je napovedal pobratimstvo med Trstom in Prago - Včeraj tudi «Dan Doline Aoste»
zato izločila iz sklopa socialističnih dežel. Predvsem pa se namerava odpreti proti Italiji in proti Trstu.
Zatem je spregovoril ambasador V. Ludvik, ki je naglasil pomen znanega sporazuma o tranzitu češkoslovaškega blaga skozi tržaško pristanišče. Kaže, da bosta Trst in Praga v r.a'bližji bodočnosti sklenila pobratimstvo: v Pragi bi zelo radi videli, da bi prišlo do tega, ker smatrajo nase mesto za važno odskočno desko na iatlijansko tržišče.
Sledila je živahna razprava, v katero so posegli številni gospodarstveniki in časnikarji. V zvezi s posameznimi problemi, ki so jih načeli med razpravo, je ambasador dejal, da bo v najkrajšem času dopotovalo v Italijo sovjetsko gospodarsko odposlanstvo, ki bo v Rimu načelo vprašanje dobav sovjetskega naravnega plina na italijansko tržišče. Glede avtocestnih zvez v tem delu Evrope, zlasti pa glede avtocest E-7 in E-14, je govornik naglasil, da se tudi na češkoslovaškem že delj časa ukvarjajo z vprašanjem, kako bi se še sami najbolje povezali s temi novimi prometnimi arterijami.
Kaikor omenjeno, je bil včerajšnji dan posvečen tudi Dolini Aosta. Na posebnem srečanju s časnikarji je zastopnik deželnega odborništva za industrijo in trgovino C. Janš orisal gospodarsko in socialno strukturo najmanjše dežele s posebnim statutom v Italiji. Dolina Aosta se namreč razprostira 'le na 3262 kv. km pretežno gorate površine in šteje vsega skupaj le nekaj nad 100.000 prebivalcev. Narodni dohodek iz leta 1966 je bil razdeljen takole: 8 odst. od kmetijstva, 60 odst. od Industrijskih dejavnosti, 24 odst. od tako imenovanih terciarnih dejavnosti in preostalih 8 odst. od javnih uprav. V zadnjem desetletju se je kmečko prebivalstvo skrčilo za 33 odst., največ ljudi pa se je s tega področja odločilo za zaposlitev v industriji: danes se 44 odst. vsega aktivnega prebivalstva v deželi ukvarja prav z industrijskimi dejavnostmi. V kmetijstvu prevladuje izbrana živinoreja, med tipičnimi proizvodi pa se tudi v turizmu uveljavlja posebno lokalni sir »fantina«.
Med vidnejšimi industrijskimi obrati, ki delujejo v deželi je govornik omenil zlasti obrat Cogne in kemično tovarno Chatillon. Močno razvito je zadnje čase.tudi gradbeništvo. Poleg industrijskih dejavnosti so zelo razvite še razne obrtniške veje, ki jih deželno odbor-ništvo za industrijo in trgovino še I posebej podpira glede na to, da nudijo mnogo koristnega materiala tudi za naraščajoči turizem, ki mu je dala v zadnjem času odločilno ! spodbudo speljava sodobno urejenih , cestnih zvez. Za razvoj obrtniških dejavnosti skrbi posebna ustanova (Ente Valdostano per 1’Artigianato Tipico), medtem ko nudi dežela obrtnikom, ki bi si radi nabavljali nove stroje, brezobrestna posojila do največ 3 milijone lir.
Nastop failuonic skupine iz Doli
ttHiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiumniiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiininiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NAGRADITEV NAJBOLJŠIH DIJAKOV
Včerajšnji dan na velesejmu je bil posvečen Češkoslovaški in hkrati tudi deželi s posebnim statutom Dolini Aoste.
V okviru češkoslovaškega uradnega sodelovanja na velesejmu je bila v dopoldanskih urah v kongresni dvorani tiskovna konferenca predstavnikov češkoslovaškega zbora v Italiji, ki jih je vodil ambasador v Rimu Vladič Vladimir Ludvik. Za tržaške poslovne kroge so se konfererce udeležili predsednik trgovinske zbornice dr. Cai-dassi, generalni tajnik ustanove dr. Steinbach, predsednik Ustanove za tržaško pristanišče dr. Franzil, glavni ravnatelj dr. Claj, ravnatelj Centra za gospodarski razvoj g. Co-goj in drugi. Češkoslovaško delegacijo pa so poleg ambasadorja Ludvika sestavljali trgovski ataše pri rimski ambasadi dr. Jindrich Gay-decka, zastopnik češkoslovaške trgovinske zbornice v Italiji dr. B. Valta, tržaški zastopnik Češkoslovaških poslovnih krogov Adameč, načelnik češkoslovaškega paviljona na sejmu in zastopnik mednarodnega velesejma v Brnu.
Po krajšem pozdravnem nagovoru predsednika velesejemske uprave dr. Slocuvicha, je spregovoril ataše dr. Jindrich, ki je orisal glavne značilnosti nove socialistične ureditve na Češkoslovaškem in nove poglede na gospodarsko načrtovanje v deželi. Načrtovanje bo poslej bolj elastično kakor v preteklosti, je naglasi! govornik, pri tem pa bomo v večji meri kakor doslej upoštevali zunanji svet. Predvsem se bo proizvodnja po novem ravnala po zahtevah in povpraševanju na notranjem tržišču, v nastprotju s tem, kar se je dogajalo doslej. V tem smislu se je novo ministrstvo za načrtovanje lotilo svojega dela, v dolgoročne načrte pa se bodo poslej stvarno vključevale tudi banke, ki bodo finansirale nove gospodarske pobude. Dosedanja centralicazija se bo po vsej verjetnosti spremenila v zvezno ureditev, tako da bo češkoslovaška postala zvezna republika, sestavljena iz republike Češke in druge republike Slovaške. Tudi področje zunarje trgovine bo primerno decentralizirano, v notranjost domačega tržišča pa je predviden prodor tuje gospodarske propagande. V tem okviru bo Italija lahko zavzela posebno vidno mesto, sami češkoslovaški poslovni krogi pa so prav v tem času pripravili večjo reklamno publikacijo, posvečeno italijanski industrijski proizvodnji. Za izdajo te publikacije so se na Češkoslovaškem odločili prav zaradi tega ker kaže trgovinska menjava med obema deželama v zadnjih letih posebno razvesesljiv razmah. V bodoče namerava Češkoslovaška široko odpreti svoje tržišče proti Zahodu, je zaključil svoja izvajanja govornik, ne da bi se
Od leve proti desni Franc Mahnič, Neva Lukež, Alenka Rebula in Aleksander Zupančič
Pred nekaj dnevi so na klasičnem znanstvenem liceju podelili letošnje nagrade najboljšim dijakom. Za najboljši uspeh na znanstvenem liceju je prejel nagrado Aleksander Zupančič, ki je dokončal peti razred znanstvenega liceja in bo te dni začel polagati zrelostne izpite. Za najboljši uspeh na klasičnem liceju je prejel nagrado Franc Mahnič, ki je dokončal prvi razred klasičnega liceja. Kot najboljši dijakinji za slovenščino sta prejeli nagrado Neva Lukeš (4. razred znanstvenega liceja-' in Alenka Rebula (4. razred višje gimnazije).
Kot najboljši dijaki v posameznih razredih so bili nagrajeni: na znanstvenem liceju Milena Padovan (1. razred). Aleksander Brecelj (2. razred), Katja Kralj (3. razred), A-lenka Bufon (4. razred) in Sergej Tavčar (5. razred). Na klasičnem liceju Majda Artač in Ivo Jevnikar (4. razred višje gimnazije), Marko Jevnikar, Renato Štokelj ter Ivana Suhadolc (3. razred), Ravel Kodrič (1. razred klasičnega liceja), Peter Suhadolc (2. razred klasičnega liceja) in Pavla Košuta (3. razred klasičnega liceja). Nagrajenim dijakom čestitamo in jim želimo še nadaljnje uspehe pri učenju.
DANES V GRLJANU
Otvoritev razstave vin
Danes ob 19. uri bo v Grljan-skem portiču svečana otvoritev razstave izbranih vin iz naše dežele, ki bo odprta skozi vso turistično sezono. Razstavo prireja ustanova za kmetijski preporod
ob sodelovanju Konzorcija za enologijo in vinogradništvo Furlanije, Konzorcija za zaščito tipičnih briških vin, kmetijskih nadzomdštev ter večjih in manjših vinogradnikov. Ta razstava ima namen zbli žati proizvajalce in potrošnike ter popularizirati najboljša domača vina. Ta razstava vin spada okvir prireditev Miramarske cvetlične razstave. Razstavljenih bo 72 vzorcev najboljših vin.
V ponedeljek seja deželnega sveta
Deželni svet se bo sestal v ponedeljek ob 10.30 pod predsedstvom prof. Ribezzija. Na dnevnem redu so številna vprašanja. Pred sejo se bo sestal volilni odbor pod predsedstvom svetovalca Metusa. Na dnevnem redu seje bo proučitev prizivov, potrditev izvolitve deželnih svetovalcev in nadomestitev enega svetovalca. Zatem bo svet ločeno glasoval za predsednika deželnega odbora, za devet odbornikov in za tri njihove namestnike. Deželni statut določa, da se izvoli predsednik deželnega odbora s tajnim glasovanjem in z absolutno večino glasov. Po drugem glasovanju pa se lahko izvoli z relativno večino. Isti postopek velja tudi za izvolitev odbornikov in njihovih namestnikov.
Seja odbora PSU
ne Aosta, ki je bil napovedan za sinoči, je iz tehničnih razlogov odpadel, ipač pa so si obiskovalci sejma lahko ogledali vrsto zanimivih dokumentarnih filmov.
Današnji dan na velesejmu bo tudi živahen: popoldne ob 17. uri si bo ogledalo razstavo skupina strokovnjakov, ki se udeležujejo Mednarodnega kongresa o sodobni fiziki.
Vodstvo velesejma jim bo ob 18. url priredilo sprejem na terasi Palače narodov. Ob 17. uri pa bo v avstrijskem paviljonu običajna tiskovna konferenca dunajske Tabak-regie, na kateri bo predsednik ing.
Julius Schramm prikazal delovanje ustanove in avstrijsko proizvodnjo ter izvoz tobačnih izdelkov. Ob 20.30 bodo v kongresni dvorani zavrteli film: «Teievizjia v barvah«, pred tem pa bo o tem vprašanju spregovoril zastopnik Philips Italiana dr. G. Bertinato. Končno bo ob 21. uri na za to določenem prostoru nastopil s svojim ansamblom sloviti pevec G. Pettenati.
TISKOVNA KONFERENCA KPI 0 GOSPODARSKEM POLOŽAJU
Drevi ob 19. uri se sestane na sedežu v Ul. Mazzini 32 pokrajinski vodstveni odbor združenih PSI-PSDI, ki bo proučil sporazum o sestavi odbora deželnega sveta leve sredine.
Deželno odbomištvo za industrijo in trgovino sporoča, da bodo v tržaški pokrajini v nasprotju s kratkim tednom v ponedeljek, 1. julija zjutraj odprte manufaktur-ne trgovine in trgovine z raznim blagom.
V DRUŠTVENI GOSTILNI V GABROVCU
Razdelitev lepih nagrad zgoniškim vinogradnikom
Govorila sla zgoniški župan Guštin in ravnatelj kmetijskega nadzorništva dr. Bncco
Včeraj pozno popoldne je bilo v dvorani društvene gostilne v Gabrovcu razdeljevanje nagrad vino-gradinikom iz zgoniške občine, ki so s svojim vinskim pridelkom sodelovali na letošnji 4. občinski razstavi domačih vin v Zgoniku. Prvo nagrado (pozlačena kupa deželnega sveta) za črno vino je prejel Karlo Stubelj, drugo nagrado (zlata kolajna repentaborske občine) Miroslav Žigon, tretjo nagrado (zlata kolajna zgoniške občine) Marija Doljak. Prvo nagrado (srebrna kupa zgoniške občine) za belo vino je prejel Ivan Milič, drugo nagrado (zlata kolajna zgoniške občine) Karlo Štolfa, tretjo nagrado (zlata kolajna zgoniške občine) pa Ivan Grilanc.
Razen nagrajencev in zgoniškega župana ter predstavnikov zgoniškega občinskega sveta, so se svečanosti med drugim udeležili re-pentaborski župan Miha Guštin, odbornik Dušan Hreščak kot zastopnik tržaškega župana, poslanec Albin Skerk, senator Paolo Šema, deželni svetovalec Drago Stoka, ravnatelj kmetijskega nadzorništva dr. Bucco ter strokovnjaka dr. Ba-
Trst se mora ohraniti kot veliko industrijsko in trgovinsko središče
Komunistični parlamentarci bodo zahtevali, da posveti parlament celodnevno razpravo tržaškim vprašanjem
Včeraj je bila na sedežu tržaške federacije KPI tiskovna konferenca o gospodarskem položaju v Trstu. Uvodne besede je spregovoril senator Šema, nakar se je oglasil poslanec Busetto iz Padove, ki je prišel v Trst skupno z delegacijo komunističnih parlamentarcev, v kateri so bili tudi poslanci Rossino-vich iz Milana, Milani iz Bergama in Giachini iz Livorna, medtem ko sta predstavljala tržaške komuniste poslanec Skerk in senator Šema iz Trsta. Delegacija je prišla v Trst 25. in 26. junija v zvezi z dramatičnim gospodarskim in socialnim položajem, v katerem živi tržaško prebivalstvo.
Poslanec Busetto je povedal, da se je delegacija sestala s tržaškimi delavci, zlasti pa z delavci ladjedelnice Sv. Marka, z voditelji sindU kalnih organizacij CISL, UIL in CGIL na sedežu Nove delavske zbornice CGIL, s podpredsednikom deželnega sveta Pitlonljem, s predsednikom tržaške pokrajine dr. Sa-vono in s kvestorjem dr. Guido, pri katerem je zahtevala tudi, naj izpustijo prijete demonstrante.
Delegacija je predvsem izrekla tudi v imenu parlamentarnih skupin KPI odločen protest proti ravnanju policijskih sil zaradi nasilja nasproti delavcem ter je napovedala, da bo zahtevala v parlamentu strogo preiskavo o ravnanju policije.
Delegacija komunističnih parlamentarcev meni, da so zahteve, ki so jih postavile sindikalne organizacije med veliko splošno stavko, popolnoma upravičene. S temi zahtevami hočejo zaščititi zaposlitveno raven delavstva, življenjske delavske razmere tržaškim delavcem in doseči izredne ukrepe na podlagi organskega načrta v javnem gospodarstvu, začenši od IRI, da se reši Trst pred stalnim gospodarskim propadanjem in nazadovanjem. Trst se mora ohraniti kot veliko industrijsko in trgovinsko središče. To je moč doseči le s spremembo gospodarske politike, ki jo je vodila doslej leva sredina, s popolno preobrazbo in predelavo načrta CIPE, ki je pobugen za Trst, kar vse je tudi v splošnem deželnem in vsedržavnem interesu.
Ta nova gospodarska zasnova se mora uresničiti v skladu z miroljubno zunanjo politiko, ki terja koristne gospodarske odnose z vsemi državami sveta. Trst potrebuje gospodarski in obnovitveni razvojni načrt, ki bo zagotovil okrepitev gospodarskega potenciala in ustvarjanje novih pobud z novimi delovnimi mesti, tako da se bodo koristno zaposlile vse delovne sile Vštevši delavsko in študentovsko mladino. Vsa stara in nova tržaška vprašanja bosta komunistični parlamentarni skupini predočili kakor vsedržavno vprašanje. To vprašanje je treba rešiti prav ob 50-letnici priključitve Trsta k Italiji; rešiti ga je treba v celoti, upoštevajoč predloge tržaških komunistov.
Poslanec je zatem navedel 14 točk z zahtevami tržaških komunistov, o katerih smo že včeraj na
tiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimimiiiimiiiiiiiiiimiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiinMHiiimiiii
NA SESTANKU POKRAJINSKE KOMISIJE
Sprejeta zamisel o zgraditvi nove cestne zveze z Dolino
Nova cesta bi stekla ob Glinščici in se na koncu razcepila proti Dolini in proti Bolj uncu
Pri pokrajinski upravi se je sestala komisija za preučevanje novih cestnih zvez med Trstom ln dolinsko občino, s posebnim poudarkom na zvezah z Boljuncem zaradi gradnje tovarne «Grandi Motori Trleste«.
Komisija se je lotila preučevanja študije, ko jo je pripravil tehnični urad s sodelovanjem tehnikov zainteresiranih uprav. Ta študija predvideva zgraditev novega cestnega odseka, ki bd se odcepil od sedanje ceste v Glinščico in sledil istoimenski rečici ter se nato v končnem delu razdelil v dve smeri, eno proti Boljunou in drugo proti Dolini.
Širina ceste bi bila 14 m do o-menjenega razcepa, nato pa 7 metrov na obeh odcepih, kar bo omo-
gočilo tudi boljšo vključitev krajevnih cest.
Na sestanku so dosegli sporazumno enotno stališče o predlagani rešitvi in poverili tehnikom izdelavo dokončnega načrta, čim bo dolinska občinska uprava pustila pridržek lokalnega značaja, ki se nanaša na zemljišča, ki prihajajo v poštev.
Sestanka so se udeležili predsednik pokrajine dr. Savona, odbornik Visintini, direktor oddelka za javna dela arh. Petrossi, za dolinsko občino župan Dušan Lovri-ha in Gerli, za tehnični urad direktor inž. Pellegrineschi in za EPIT predsednik odv. Sacerdoti, direktor Verzegnassi in inž. Pin-zami.
In udeležil tudi prof. Amodeo.
staniški ustanovi se morajo dati sredstva, ki bodo zagotovila večjo možnost delovanja, pri čemer je -treba odstraniti birokratske ovire, ki jo hromijo. Sprejeti je treba nove pobude IRI, ENI in ENEL v Trstu za pospeševanje dejavnosti že obstoječih obratov in za ustvarjanje novih, tako da se odstrani brezposelnost in se omogoči zaposlitev mladim delavcem, tehnikom in abi-turientom univerze. Uresničiti je treba prosto cono ter takoj uvesti oprostitev carine za potrebne kontingente blaga. Na delu je treba uresničiti širšo svobodo in demokracijo, tako da se bodo delavci lahko izrekali o raznih izbirah. Znatno je treoa zvišati plače in mezde, da se omogoči delavcem višja življenjska raven. Končno je treba zagotoviti avtonomni deželi večjo pristojnost pri neposrednih posegih za razvoj krajevnega gospodarstva.
Poslanec Busetto je zatem odgovoril na nekaj vprašanj nekega novinarja in je med drugim dejal, da bodo komunistični parlamentarci zahtevali, da posvetijo v parlamentu en cel dan razprav tržaškim vprašanjem. Pri tem je ponovno poudaril, da je treba zagotoviti Trstu ob 50-letnici priključitve več dejstev in manj govorov. iiiuimiiiiiiiitiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiimimiiiiiii
VPRAŠANJE SENATORJEV SEME IN ALBARELLE
Gospodarski položaj v Trstu in ostri nastopi policije
Potrebna je takojšnja spremenitev načrta CIPE
kratko poročali. Tržaški komunisti zahtevajo predvsem, da se popolnoma preuredi načrt CIPE, pri čemer se je treba posvetovati s sindikalnimi organizacijami in krajevnimi ustanovami. Zagotoviti je treba s pravilno pomorsko in ladjedelsko politiko ladjedelnici Sv. Marka možnost graditve sodobnih ladij, ustrezno z zahtevami po obnovitvi italijanskega in tujega ladjevja. Zgraditi je treba suhi dok na kraju, ki ne bo v škodo Sv. Marka. Ohraniti je treba Tovarni strojev njene proizvodne dejavnosti, s katerimi se je uveljavila. Tovarna Grandi Motori se mora zgraditi z I vsemi oddelki, ki jih je predvideval prvotni načrt. Pri tem se je treba sporazumeti z lastniki zemljišč s pogajanji. Razširiti in dopolniti je 'treba Italslder v Skednju, tako da bo lahko železarna izdelovala celo vrsto izdelkov, zlasti takšnih, ki so potrebni za ladjedelstvo. Uresničiti se morajo razne infrastrukture, da se odstranijo prometne težave, zaradi katerih je Trst odrezan od velikih mednarodnih prometnih zvez. Pospeševati se morajo industrijske in obrtne dejavnosti, povezane z ladjedelsko industrijo in pristaniškim prometom, ter demokratizirati organe, ki vodijo industrijsko pristanišče. Avtonomni pri-
ša in dr. Vremec.
Nagrajene kmete in goste je pozdravil župan Jože Guštin, ki je med drugim dejal: »Mislim, da smem upravičeno trditi, da je letošnja vinska razstava dosegla znaten uspeh kljub vremenu, ki nam ni bilo naklonjeno. Zaradi tega smemo biti zadovoljni, da je naš trud rodil dobre sadove. Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem, ki so nam pomagali in nas v naših naporih podprli, zlasti predsedstvu deželnega sveta za krasno darilo, ki smo ga namenili enemu izmed prvonagrajencev, ter repen-taborski občini, ki je tudi velikodušno prispevala po svojih močeh. Posebno hvaležnost pa izražamo vsemu osebju za veliko požrtvovalnost ter našim kmetom-razstav-Ijavcem, katerim želimo še veliko uspehov in priznanj.« Spregovoril je nato ravnatelj kmetijskega nadzorništva dr. Bucco, ki je z vzpodbudnimi besedami izrazil pohvalo in priznanje vinogradnikom, poudaril važnost vinskih razstav in pripomnil, da bi bilo zelo koristno in potrebno prirediti razstavo tudi v pokrajinskem merilu. Med drugim je dr. Bucco tudi izrazil željo, da bi naši kmetje bolj pogosto prihajali na kmetijsko nad-zorništvo in da bi z njimi imel tesnejše stike. O pripombah ln predlogih ravnatelja kmetijskega nadzorništva bomo še podrobneje pisali, ker se nam zdijo zelo važne in pomembne za naše kmete. Dr. Baša, ki je presedoval ocenjevalni komisiji, je pred razdeljevanjem nagrad pripomnil, da je ' imela komisija precej zahtevno nalogo, da je med tolikimi dobrimi vini lahko izbrala najboljša. Rekel je, da je razlika v kakovosti vin predvsem zaradi boljšega ali slabšega kletarjenja. Nekatere napake, ki so jih zapazili pri pokušnji vin, je treba predvsem pripisati nepravilnemu ravnanju pri vrenju.
DOBITKI NA VELESEJMU
1. Astrid Caucich, Ul. Baiamonti 21, majhen grelec za vodo, 2. Ezia Scelsi, Ul. Settefantane 69, 2 škatli Dixan in 20 zavojev Persil; 3. Anna Cibeu, Ul. Rossetti 25, publikacije Touring Cluua; 4. Gianni Gregor!, Ul. S. Michele 24, 2 škatli Dixan
Senatorja Šema in Albarello sta naslovila na predsednika ministrskega sveta ter na ministra za notranje zadeve in za državne udeležbe vprašanje, s katerim bi rada zvedela, ali vedo za globoko ogorčenje v Trstu v zvezi z zelo hudimi izjavami ministra za državne udeležbe in voditelja IRI glede uveljavljanja načrta CIPE za Trst na sestanku 13. junija s sindikalnimi predstavniki iz Rima in Trsta. Prav tako vprašujeta te ministre, ali vedo za ostre nastope tržaških vladnih oblasti in policije nasproti stavkajočim delavcem in mladini, ki so izrazili svoj protest zaradi nevzdržnega stanja v tržaškem gospodarstvu in zaradi perspektiv za poslabšanje tega stanja.
Senatorja se obračata na predsednika vlade oziroma na ministra. da bi zvedela kakšne ukrepe nameravajo sprejeti, da pokažejo razumevanje za resni položaj v Trstu, ki je posledica dosedanje vladne politike v ladjedelstvu s posebnim poudarkom na tržaška vprašanja. Nadalje vprašujeta, ali ne nameravajo poskrbeti za takojšnjo spremembo načrta CIPE, da se omogoči izboljšanje gospodarskega položaja in zaposlitev delavcev. Končno vprašujeta, ali ne nameravajo takoj intervenirati pri vladnem komisarju za Furlanijo-Julijsko krajino in pri krajevnih policijskih oblasteh, da bi nehal nasilni poseg celere in karabinjerjev proti meščanom, ki protestirajo proti sedanjemu položaju, ter za to, da bi se začela resna preiskava o nasilnih metodah, ki jih uporablja policija na mestnih trgih in mestnih ulicah kakor tudi v uradih kvesture, kjer so pretepli na stotine mladih delavcev in študentov, ki so jih najprej prijeli in zatem izpustili, toda jih prijavili na prostosti. V zadnjih urah pa so prijeli večje število ljudi kar na domu.
Nadzorstvo nad lahko pokvarljivimi živili
Nadzorna služba občinskega oddelka za zdravstvo in higieno je tudi v preteklem mesecu strogo nadzorovala proizvajalne obrate, skla-_	dišča in prodajalne živil in pijač.
Kot strokovnjak se je sestan- Še posebno pozornost je posvetila
nadzorstvu lahko pokvarljivih živil.'
Mnogo dela je imelo tudi tehnično osebje oddelka, ki je v maju pregledalo 102 stanovanji v slabem stanju ter izdalo ustrezno število potrdil.
Nadzorno osebje oddelka za zdravstvo in higieno je v teku preteklega meseca opravilo skupno 4371 ogledov v proizvajalnih obratih, skladiščih in prodajalnah živil in pijač ter je vzelo 107 vzorcev, ki so bili poslani v analizo kemičnemu oddelku pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso, 131 vzorcev pa je bilo poslanih v analizo zdravstveno-mikrografskemu oddelku laboratorija. Pri izvrševanju svoje službene dolžnosti je omenjeno osebje naložilo 35 glob zaradi kršitve občinskega higienskega pravilnika. Poleg tega pa je prijavilo sodnim oblastem sedem oseb zaradi kršitve zadevnih zakonov in zakonskih odlokov.
in 20 zavojev Persil.
Zborovanja KPI
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO!
Tržaška federacija KPI bo imela danes ob 18.30 zborovanja v Pod-lonjerju nasproti gostilne «Pertot» na Lonjerski cesti, kjer bo o temi «Trst in vlada« govoril deželni taj nik KPI Silvano Baclcchi, jutri v petek oh 20. uri v Ul. Campanelle-vogal z Ul. Patrizio, kjer bo o go spodanskem položaju v Trstu govoril tajnik federacije Inž. Antonino Cuffaro ter oto 20.30 v Boljuncu, kjer bosta o sedanjem gospodarskem položaju govorila deželna svetovalca Anturo Calatoria ln Dušan Lovrdha.
• * *
Danes, 27. t. m. ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Camporah spominska svečanost za partizanko Almo Vivoda, ki je padla pred 25 leti. Na komemoraciji, ki jo prireja miljska sekcija KPI v sodelovanju s sekcijsko ANPI in ki je posvečena tudi vsem ostalim pa' dlim za svobodo, bosta govorila Gino Fontanot in Pierina Posto-gna.
Fotografski natečaj p. d. «Škedenj»
Prosvetno društvo v Skednju razpisuje v okviru stoletnice slovenske čitalnice fotografski natečaj s tematiko «ŠKEDENJ V SLIKI«.
Pravila so naslednja:
—	slike naj vsebujejo katero koli karakteristiko vasi (panoramo, tipične stavbe, detajle, motive Iz življenja, noše...) z območja Skednja in Kolonkovca;
—	format naj bo od 24x30 cm dalje v čmobell tehniki;
—	udeleženci lahko sodelujejo na natečaju z več slikami;
—	komisija, katero bo Imenovalo društvo, bo nagradila 3 najboljša dela;
—	prireditelj si pridržuje pravico, da katero koli predloženo sliko uporabi za reprodukcijo v razglednicah, po dogovoru;
—	vse alke morajo nositi na hrbtni strani vsebinski naslov In geslo. Dela Istega avtorja morajo Imeti isto geslo. Udeleženci naj vsem svojim delom priložijo zaprto ovojnico označeno z geslom, v kateri naj navedejo priimek, ime in naslov;
—	dela je treba predložiti na sedežu p. d. v Skednju, Trst Ulica dl Servoia 124 poštni kodeks 34146 ali v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, nepreklicno do 15. oktobra 1968,
«Ex — tempore» v Bazovici
Guido Antoni
prejel prvo nagrado
Slikarskega tekmovanja «ex tem-pore» v Bazovici se je v nedeljo u-deležilo 06 slikarjev naše dežele. Nagrajenih je bilo 20 del, ki so razstavljena v dvorani Slomškovega doma v Bazovici. Prvo nagrado 100.000 lir je prejel Antoni Guido iz Trsta. Nagrado je podarila uprava Slomškovega doma. Drugo nagrado 70.000 lir, tudi dar Slomškovega doma, je prejel Demetrij Cej. Tretjo nagrado 50.000 lir dežele Furlanija-Julijska Benečija je prejel Giovanni Babuder iz Trsta. Četrto nagrado, 30.000 lir Tržaške hranilnice za slikarje izpod 21 leta starosti, je prejel Marjan Kravos. Zlato kolajno pokrajine je prejel Tržačan Fulvio Monai, kot peto nagrado. šesto nagrado, zlato kolajno, ki jo je podarila Turistična in letoviščarska ustanova, je prejel Avgust Černigoj, pokal ENDAS-a, kot sedmo nagrado je prejel Gual-tiero Cornatin Osmo nagrado 20.000 lir, ki jo je podarila tvrdka Godina je dobil Bruno Ponte. Deveto nagrado nalivno pero, je prejela Eva Ro-nai, deseto nagrado, knjigo Slovenska likovna umetnost pa je dobil slikar Andrej Košič.
V žiriji so bili: predsednik, Romeo Daneo ter Milko Bambič, Franco Orlando, Francesco Tenze in Maks Šah
Nagrajevanje je bilo v nedeljo zvečer v dvorani Slomškovega doma, kjer so, kot smo že omenili razstavljena vsa slikarska dela.
Sestanek deželnega volilnega odbora
Pod predsedstvom svetovalca Metusa se je v ponedeljek zjutraj sestal v Trstu pri deželnem svetu volilni odbor, ki ima nalogo, da v začetku nove deželne zakonodajne dobe prouči volilne rezultate ln predlaga deželnemu svetu potrditev tistih svetovalcev, glede katerih ni nobenih ugovorov. Na sestanku je odbor začel proučevanje zapisnikov osrednjih okrožnih uradov, ki so bili ustanovljeni pri tržaškem, videmskem, gorlškem, tolmeškem in pordenonskem sodišču. Odbor je proučil položaj vseh izvoljenih svetovalcev. Ponovno se bo sestal prihodnji ponedeljek, 1. julija in bo obravnaval dva priziva.
Šolske vesti
TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE
V DIJAŠKEM DOMU
Kakor vsako leto bo tudi letos tečaj za popravne izpite v Slovenskem dijaškem domu v Trstu. Trajal bo od 1. do 31. avgusta. Vpisovanje v tečaj se začenja takoj ln se zaključi s 5. julijem. Vpisuje se vsak dan, razen nedelj in praznikov'od'M."dO'13, ure in od 16. do 18. ure v upravi v Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Lui-gi n.
Učiteljstvo Id učenci osnovnih šol nabrežtnskega didaktičnega ravnateljstva vljudno vabijo starše in ljubite. Ije mladine na ogled razstav šolskih izdelkov, ki bo:
28. junija v Gabrovcu, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure.
Osnovna šola pri Sv. Jakobu: šol. ska maša danes ob 10. uri.
Osnovna šola v Ul. sv. Frančiška: šolska maša danes ob 8. uri.
Osnovna šola v Skednju: šolska maša danes ob 17.30.
Osnovna šola In otroški vrtec v Borštu bosta imela danes, 27. t. m. ob 19.30 v dvorani šolskih sester zaključno prireditev na katero prisrčno vabita starše in ljubitelje otrok.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 25. in 26. Junija se Je v Trstu rodilo 9 otroq, umrlo je 15 oseb.
83-letna Maria Tomasinut, 824etni Emillo GiosefM, 58-letnii Guglielmo Guglielmi, 93-letna Anna Rlgutti vd. Glacompol, 65jletna Giovanna Giur. gevteh vd. Grassi, 79-letni Raffaele Cadorna, 65-letni Giuseppe Coppola,
64-	letna Maria Bevilacqua, 76-letni Guerrino Favretto. 62-letmi Ollviero Tramontin, 63-letna Roma Colle, 83. letna Maria Stanovich vd. Stanovich,
65-	letna Maria De Colle por. Trani, 10 ur stari Carlo Omari, 71-letna Li-dia Iurissevich roj. Rončel.
DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Vielmetti, Trg della Borsa 12. Can-tauro, Ul. Rossetti 33. Alla Madonna del Mare. Largo Piave 2. SanFAnna, Erta di S. Anna 10.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.3« do 1.3«)
Biasoletto. Ul. Roma 16. Davanzo Ul. Bernini 4. Benussi, Ul. Cavana 11, Sponza. Ul. Montorsino 9 (Rojan).
■žajS.cyjte,
TRŽAŠKE OBČINE
KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN	........
vas vabi 28., 29. in 30. junija v KRIŽ na
PRAZNIK VINA IN RIB
Ribe - domače klobase in pršut - čevapčiči
Do 30. junija obiščite v prosvetnem domu «A. SIRK* fotografsko razstavo o kriških ribičih ter slikarsko razstavo R. Hlavatyja.
Spored:
petek, 28. junija ob 18. uri otvoritev
2. RAZSTAVE DOMAČIH VIN ob 21. url poje kriški moški pevski zbor
sobota, 29. junija ob 9. uri otvoritev Tazstave
ob 16. uri koncert domače godbe na pihala
ob 10. uri nastop folklorne skupine turističnega društva Portorož-Piran
nedelja, 30. junija oto 9. uri otvoritev razstave
ob 17. uri nastop ansambla »Veseli rudarji« iz Trbovelj od 20.30 dalje PLES
Gledališča
Verdi
S koncertom, ki ga bo dirigiral Giorgio Caimbissa, se bo v petek zaključil v gledališču Verdi ciklus koncertov del tržaških avtorjev. Kot solista bosta nastopila tudi čelist Adriano VendramelM in pianist Sergio Cafaro. Program koncerta bo naslednji: Smareglia — Uvertura Iz Oceana; Norclio — Nočna fantazija; Cambissa — Kratek koncert za čelo in orkester (novo za Trst): Buga-melli — Koncert št. 3 za klavir in orkester (skladba je bila napisana nalašč v ta namen in na povabilo gledališča Verdi ter odbora 68); Me-dicus — Variacije na ljudski napev iz beneškega ’700.
Koncert se bo začel ob 21. uri. Pri-blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
Razstave
V galeriji Torbandena je do 12.
julija odprta razstava slikarjev Cas-settija in Traversa. Casetti predstavlja 15 temper pod skupnim naslovom «J’a' desire Pariš«. Bruno Traverso razstavlja 20 grafik v modernem slogu. Razstava je odprta ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17. do 20. ure. ob praznikih pa od 11. do 13. ure.
* * *
Slomškov dom v Bazovici. Do 8.
julija je odprta razstava del s tekmovanja «ex-tempore». Razstava je odprta vsak dan od 18. do 22. ure in ob nedeljah od 12. do 22. ure.
MIRAMARSKI PARK
PREDSTAVE
»LUČI IN ZVOKI*
(Tedenski program In urniki)
Ponedeljek: 21.30 «Maxlmilian of Mexico» v angleščini — 22.45 «Massimiliano e Carlotta« v italijanščini.
Torek: zaprto.
Sreda: 21.30 «Der Kaisertraum von Miramare« v nemščini — 22.45 «Massimiliano e Carlotta« v italijanščini.
Četrtek:	21.30 «Maximillan of
Mexico» v angleščini — 22.45 «Massimlliano e Carlotta« v italijanščini.
Petek: 21.30 »Der Kaisertraum von Miramare« v nemščini — 22.45 «Massimiliano e Carlotta« v italijanščini.
Sobota: 21.30 in 22.45 «Massiml-llano e Carlotta« v italijanščini.
Nedelja: 21.30 »Der Kaisertraum von Miramare« v nemščini — 22.45 »Massimiliano e Carlot-*»,« v italijanščini.
Avtobus «M» od zaključnega postajališča tramvaja «6» (Barkov-Ije) proti mlramarskemu parku ob 21. m ob 22.15. Od parka proti tramvaju «6» v Barkovljah po obeh predstavah.
PARK MIRAMARSKEGA GRADU: predstave »Luči in zvoki«. Ob 21.30 «Maxlmi'lian of Mexico» v angleščini; ob 22.45 »Massimiliano e Carlotta« v 'italijanščini. Avtobus «M» iz Barkovelj, postajališče tramvaja «6» prot' parku ob 21. ln 22.15 ter od parka proti Barkovljam po predstavah.
Nazionale 16.00 «Vtnoltori e vlnti«. Spenser Tracy, Burt Lancaster, M-Dietrich. Techicolor.
Excelslor 16.00 »La mano che uccide«. H. Andrevvs, Gordon Jakson. Techicolor.
Fenice 16.00 «Congiura di spiei. Luis Jamdon, Senta Berger. East-macolor.
Eden 15.00 «Helga». R. Gassman, E.
Mondry Techntcolor Grattacielo 16.30 »Les amants«. Je-ai. •> Moreau. V integralni projekciji. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 16.00 »VVermacht, ora zero». Začetek II, svetovne vojne.
Alabarda 16.30 «Oggi a me. doma-nl a te«. M. Ford, B. Spencer. Technicolor.
Filodrammatico 16,30 »Escalation«. C. Auger. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «11 pirata del Re». Doug Machongh, BiH Sth. John. Technicolor, zadnje predstave. Aurora 16.00 «Bambl» in «11 cavallo Indiano«. W Dlsney.
Crlstallo 16.30 «L’ultimo Apache«. Burt Lancaster, B. Petars. Technicolor.
Capitol 16.30 »Ossessione nuda«. C.
Daneuve, H. Kruger. Technicolor. Impero 16.30 «Un magglordomo nel Far West» Technicolor. W. Disney. Vittorio Venelo 16.45 «Masquerade». R. Harrlson, Capucine, Susan Hay-ward.
Garibaldi 16.00 »VVago, una pištola infallibile«. H. Keel, J. Russel. Technicolor.
Astra 16.00 «L’ora scarlatta«. Detektivski film.
Ideale 16.00 «La regina del Vichln. gh'i». Carita, Dan Murray. Technicolor.
Abazia 16.30 »I gladiator!«. V. Mature, Sussan Hayvord. Technicolor.
Prosvetno društvo Tabor na Opčlnan
priredi Izlet v soboto, 29. tm. v Istro v Buzet, Hrastovlje, Sv. Stefan, Mo-tovun, Grožnjan, Buje, Koper ln domov. Vpisovanje od torka dalje od 20.30 do 22. ure v prosvetnem domu na Opčinah.
* * *
Izlet SPDT v Logarsko dolino. Prosimo vse prijavljene, ki še niso poravnali vpisnine, naj to opravijo danes.
* * •
Odhod v soboto 29. t. m. ob 6.30 zjutraj iz začetka Ul. F. Severo.
SPDT priredi v nedeljo 14. 7., iz-let v Zapadne Julijce in sicer v skupino Kanina in dolino Belega Potoka. Izhodiščne točke bodo na Nevej-skem sedlu z izleti na Kanin :n Montaž iz hoče Brunner v skupini Visoke bele šk>ice. Vpisovanje v ul. Geppa.
* • •
SPDT vabi mladino, ki bi rada preživela nekaj dni v gorah v tednu Velikega šmarna, naj se javi v Tr. žaški knjigarni do 15. julija.
Mali oglasi
Foto aparat Je bil izgubljen 16. t. m. v Lipici. Najditelj naj telefo-nira na 34-641,
V OKVIRU LETOŠNJEGA VELESEJMA
Osemnajst držav je zastopanih na 17. mednarodni razstavi lesa
Zastopana so evropsko, afriško, ameriško in azijsko geografsko področje - Izredno Jep jugoslovanski paviljon
Na letošnji, 17. mednarodni razstavi lesa v okviru tržaškega velesejma, so prisotne številne tuje države, katerih je skupaj z delegati za razne «dneve» 18, geografsko takale razporejenih:
EVROPA: Avstrija, ki izvaža v Italijo nad 70 odst. vsega svojega izvoza rezanega lesa; Češkoslovaška, ki je zlasti zainteresirana na tranzitu rezanih iglavcev skozi Trst proti lavantinskim in. severnoafriškim. področjem; Jugoslavija. " čan proizvajalec hrasta, no rem je veliko povpraševanje na potrošnik tržiščih; l-oij.. voz je usmerjen proti bolj oddaljenim tržiščem kakor je angleško, ki je nekak barometer za cene • v Evropi; Romunija, ki se s svojimi močnimi kombinati predstavlja kpt najmočnejša država v kampanj prodaje listovcev in izdelkov; med državami uvozniki šo prisotne Italija, katere lesna bilanca ima primanjkljaj več stotin milijonov lir; Francija, ki uvaža iz vseh proizvodnih središč; Velika Britanija, ki je zaradi svojih značilnosti prva evropska nakupovalka; Švica, ki ima sicer skromno tržišče, ki pa precej dela z dragocenimi lesi, in končno Madžarska, ki kljub svojim pogodbam s Sovjetsko zvezo, nekaj časa sem precej nakupuje, razen v Avstrij tudi v drugih državah.
AFRIKA: Evropska pohištvena industrija je dosegla zelo izpopolnjeno tehnično stilističnost zaradi česar je povpraševanje po tropskem
'.esu vedno bolj pomembno. Dežele Zahodne Afrike so glavni dobavitelji tega lesa in zato vsako leto prirejajo odlične razstave na našem lesnem sejmu. Prisotne so Gabon, katere glavni les je «Okoume», zelo dragocen les znatnih značilnosti ra industrijo, vezanih plošč In pohištva na splošno; Gana, ki je močan izvoznik lesa vrste «Wawa»; Kamerun, ki se vedno bolj razvija v zunanji trgovini z lesom ter izvaja obsežen program okrepitve infrastruktur, zlasti železniških za orodiranje v gozdove v notranjosti dežele; Nigerija kot močan prodajalec na severnih tržiščih in Slonokoščena obala, tradicionalni izvoznik v Francijo.
AMERIKE: Vedno na področju dragocenega lesa se Brazilija predstavlja kot dežela, ki plasira v Evropi močne količine palisandra. Za iglavce je zastopano na velesejmu obsežno področje velikih ameriško-kanadskd jezer, zlasti seveda Kanada, s kakimi 15 tvrdkami, ki so povezane v Združenje izvoznikov lesa na Pacifiku.
AZIJA: Prisotnost azijskega lesa se odraža zlasti v udeležbi Malezije. Na velesejmu je lesna razstava nameščena v pritličju paviljona E. Takoj ob vhodu razstavlja Gabon umetniško obrtništvo in les. Goz-dovje pokriva 90 odst. te dežele in je njeno največje bogastvo. Leta 1966 je 35 odst. vsega gabonske-ga izvoza predstavljal les. Na področju pomorskih prevozov prikazuje statistika plovne družbe, kate-
PRECEJ HUDA PROMETNA NESREČA
Pri vhoda v žaveljski predor avto v drog iilobusae mreže
V popolnoma uničenem avtomobilu dva ranjena - Z vespo v avto na nadvozu med Opčinami in Prosekom
Dva mladeniča sta se ranila pri orometni nesreči, do katere je prišlo včeraj okrog poldne v Zavljah pri vhodu v novi predor. Fiat 1100, ki ga je vozil 20-letni Ennio Mi-locco iz Ul. delFAgro 6/1 in v katerem se je peljal tudi 22-letni Boris Emili z Opčin, Narodna ulica 83, je iz še nepojasnjenih razlogov zavozil s ceste in trčil v drog filobusne mreže. Pri trčenju je bil avtomobil skoraj popolnoma razbit, potnika pa sta bila ranjena, da so ju morali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa odpeljati v splošno bolnišnico. Tu so Emilija pridržali na ortopedskem oddelku zaradi podplutbe nad levim očesom, krvavenja iz nosu, izvina in verjetnega zloma desnega zapestja, udarca po desnem kolenu in rane na levem komolcu.
ril po prsnem košu ter si zlomil zob, so pridržali na oddelku za pljučno kirurgijo. Oba ponesrečenca se bosta morala zdraviti dva tedna.
Približno ob isti uri se je pripetila prometna nesreča na cesti med Opčinami in Prosekom. Zakonca Livio in Elisabetta Malalan, stara 25 in 22 let, ki stanujeta v Ul. dell’Essenzio 13, sta se peljala na vespi proti Proseku; ko sta dospela do mostu nad državno cesto št. 202. sta trčila v nasproti prihajajoč fiat 124, za volanom katerega je sedel 35-letni Antonio Flo-ramo iz Ul. Pisoni 4. Zakonca sta se zaradi trčenja prevrnila na asfalt ter se laže poškodovala po nogah, da so jima morali v bolnišnici, kamor so ju pripeljali z rešilnim vozom Rdečega križa, nuditi prvo pomoč. Okrevala bosta v nekaj dneh.
Po stopnicah je padel
Ko je stopal po stopnicah v stavbi na Re'ki cesti 127, kjer stanuje, se je 15-letni študent Walter
Ulivi spotaknil in padel. Pri padcu se je fant ranil po čelu ter se udaril po levi roki in komolcu. Njegova mati Mirella ga je pospremila v bolnišnico, kjer so ga pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v dveh tednih.
Trčenje treh avtov
rih ladje se ustavljajo v gabonskih pristaniščih. Tri države vzdržujejo skupno deset stalnih prog (zvezna republika Nemčija, Italija in Francija) med katerima tudi Tržašk1 Uoyd.
Nekoliko naprej je paviljon Gane, kjer so razstavljena debla Sa pele, Makore in Mansonia, kakor tudi pohištvo. Drugi izdelki so igrače, umetniški predmeti in oprema za hišo. Avstrijska razstava prikazuje možnosti uporabe lesa v modernem življenju. Opremljena je tudi retrospektivna razstava dokumentarnega značaja. Poljska razstavlja v svojem paviljonu parkete in razne izdelke.
Med državnimi razstavljalci je močno zastopana tvrdka Papa. Romunija je opremila razstavo polizdelkov in tradicionalnega pohištva v romunskem slogu. Jugoslavija razstavlja rustično pohištvo in pohištvo za kampinge. Zastopajo jo podjetja ((Slovenijales« iz Ljubljane, «Jugodrvo» iz Beograda in «Exportdrvo» iz Zagreba Posebno privlačnost predstavlja rustični bar
Goriško-beneški dnevnik
ZGODBA, KI KAZE ZELJE PO PRETIRANIH SPEKULACIJAH
Zakaj že 6 mesecev čakamo na razdeljevanje kontingenta sladkorja proste cone v Gorici
Ministrstvo za industrijo: «Hude nepravilnosti v prisojanju izključnega uvoza enemu podjetju» - Nihanje odbora trgovinske zbornice med ministrstvom in grosisti ■ Prefekt obljubil posredovanje v korist potrošnikov
pri Ankaranu
Na odcepu ceste, ki pelje k pomolu v Ankaian, je prišlo predvčerajšnjim popoldne de trčenja med tremi avtomobili, pri katerem so bili trije Tržačani ranjčni. 27-letni Antonio Pirinp iz Trsta se je peljal v * kafei%m je' Sedela
fenu 4* rane na levem komolcu. W Cvetka Jakomin, od križišča Milocca, ki se je ranil p«.-«	Vrcib«rnememu,Prebbd^pn
ustnicah, rami in kolenu, se uda- lazaretu. Na desnem nepreglednem
------ +-» =i »ir.mii ovinku ga ]e zanesle nekoliko na
sredo cestišča, prav tedaj pa je pripeljal nasproti avtomobil s tržaško registracijo, ki ga je prav tako po sredi ceste peljal Fabio Božie-glav. Ker sta oba vozila precej hitro, je bilo trčenje neizbežno. Takoj po trčenju je pripeljal mimo še avtomobil s koprsko registracijo, ki ga je šofiral 22-letni Franc Lier s Škofij. Temu ni uspelo, da bi pravočasno ustavil vozilo, tako da je še on trčil v Božieglavov avtomobil. Pri nesreči sta bila ranjena oba Tržačana ter Pirinova sopotnica. Vse tri so idpeljali v izolsko bolnišnico, kjer so jih pridržali. na zdravljenju.
* * *
Slab spomin z izleta v naše mesto bo imel 28-letni študent iz Sarajeva Sead Alihodzič. Neznanci so mu namreč ukradli iz avtomobila, ki ga je bil čez noč parkiral v Ul. S. Nicolo, brivni aparat znamke «Braun», nekaj oblačila in rezervno kolo. študent je tatvino prijavil agentom javne varnosti.
Po 1. juliju obvezen poštni kodeks za tiskovine
Poštna uprava sporoča, da 30. t.m. nepreklicno zapade zadnji rok, po katerem bodo poštni uradi sprejemali tiskovine v abonmajih le, če bodo naslovi opremljeni s številko odgovarjajočega poštnega kodeksa. Od 1. julija dalje bodo namreč poštni uradi sprejemali samo tiste pošiljke, ki bodo opremljene s kodeksom po ulicah oz. conah tako kot so navedeni v priročniku v brošuri-ci, katero je poštna uprava pred časom razdelila vsem uporabnikom v pokrajini.
Navajanje številk poštnega kodeksa je bilo obvezno sicer že doslej, vendar je poštna uprava pomanjkanje kodeksa doslej tolerirala, po 1. juliju pa ne bo več.
Tri interpelacije v Krininu
Občinski svetovalci KPI v Krmi-nu so poslali tamkajšnjemu župa nu tri interpelacije.
V	prvi hočejo videti, zakaj ni občinski odbor podelil prispevka krajevni sekciji ANPI za proslavo državnega praznika 25. aprila. Prejšnja leta je občinska uprava dala svoj prispevek za proslavo tega praznika odporniškega giba nja.
V	drugi ugotavljajo^ da je nastal zastoj. . P.” JzdaJi’,, gradbenih . dovo, Ijenj, kar mofpo,,,.ovira gradbeno dejavnost zlasttrorržkodo obrtniških podjetij in njihovih uslužbencev. Zato predlagajo primerne ukrepe za rešitev tega problema.
Končno hočejo interpelanti ve deti, kaj misli župan in odbor glede spremembe statuta krajevne bolnišnice In glede sestave njenega upravnega odbora.
prrdvria danes, 27. t. m. ob 18. uri barvni film:
Spremembe na Ribijcvih avtobusnih progah
S. L julijem bodo na Rabljevih avtobusnih progah vnešene s poletnim urnikom tudi nekatere spre membe, in sicer:
GORICA — GRADIŠKA — SES-LJAN MORJE:	Odhod	iz Gorice
ob delavnikih: 8 in 13.30; iz Seslja-na ob 12. in ob 19. uri.
Odhod iz Gorice ob praznikih: 8, 13.30 in 17.15:
iz Sesljana: 12.30, 18.40 in 19.30 GORICA — DOBERDOB — SES-LJAN MORJE:	Odhod	iz Gorice
ob praznikih: 13,30 in 18.45; lz Sesljana: 14.30 In 19.30. GORIŠKA — GRADIŠKA — TRŽIČ:	naslednje vožnje bodo po-
daljšali do kopališča Marina Julja: Ob delavnikih odhod iz Gorice; 7.45, 12.15 in 17.15;
odhod iz Marina Julia:	10.45,
13.45 in 18.45.
Ob nedeljah iz Gorice: 8, 12.30 in 17.15;
Za goriške potrošnike sladkorja ; ker uvozniki nočejo povedati, ko - i
proste cone, ki zavoljo Interesov grosistov - uvoznikov sladkorja že šest mesecev ne prejemajo tega blaga na jestvinske izkaznice in po ugodnih cenah, se odpirajo možnosti rešitve vprašanja po včerajšnjem sestanku med predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL (Bergomas, Padovan, Lo-dolo) s prefektom dr. Pietrostefa-nijem, ki je med pogovorom obljubil svoje posredovanje na pristojnem ministrstvu v prid potrošnikov. Sindikalisti so vladnemu predstavniku povedali, da obstajajo nezdružljivosti med kakšnim članom odbora trgovinske zbornice in grosistom v isti osebi. Sindikati so nadalje poslali ministru za industrijo telegram, v katerem ga seznanjajo nezadovoljstvom, ki vlada med potrošniki.
Zgodba s sladkorjem proste cone traja že šest mesecev ter ni samo vedno pogosteje na ustih gospodinj, ampak tudi javnih delavcev, ki se ne strinjajo z dosedanjim postopkom glede dodeljevanja uvoza sladkorja, kriteriji, ki se pri tem uveljavljajo, pa tudi ne s ceno sladkorja v nadrobni prodaji. V prosti oond kot je naša — v Dolini Aosta nimajo težkoč kot pri nas, in tudi cena je pri njih nižja. V Aosti prodajajo sladkor po 100 lir, pri nas pa je bil vedno dražji. Zakaj? Najbrž zato, ker je kakšen uvoznik pošteno zaslužil.
Da je pri uvozu sladkorja nekaj napak, nas na to opozori pismo generalnega ravnateljstva za trgovino pri ministrstvu za industrijo, trgovino in obrtništvo, ki ga je konec prejšnjega leta pisal predsedniku trgovinske zbornice in kj se začenja takole: Ker so pri proučevanju postopka za izbiro podjetja, kateremu prisoditi izključno pia-vico za uvoz kontingenta sladkorja namenjenega potrošnji prebivalstva prišle na dan hude nepravilnosti...*. Ministrstvo opozarja, da je potrebno upoštevati državne zakone pri določanju cene. To pomeni
likšno ceno plačujejo za sladkor na inozemskem tržišču, na osnovi katere potem pokrajinski odbor za cene določi ceno nadrobne prodaje. Uvozniki imajo pravico do pravičnega zaslužka, nikakor pa ni mogoče dovoljevati v takšnih trgovskih manipulacijah špekulacij, ki dovoljujejo pretirane zaslužke. Prosta cona je bila namreč priznana našim krajem in našim ljudem zato, da bi jim olajšala gospodarske težkoče, ne pa nekaterim uvoznikom, da bi na račun uvoza opravljali špekulativne posle prevelikega obsega.
šest mesecev torej čakamo na sladkor samo zato, ker trgovinska zbornica, odnosno njeni odborniki nihajo med točnimi ministrskimi navodili ter interesi uvoznikov. Edini, ki so s tem ožOdovani, pa so potrošniki, ki sedaj upravičeno terjajo, da se sedanjemu stanju napravi konec z odličnimi posegi pristojnih organov oblasti,
Urnik trgovin za praznike sv. Petra in Pavla
Za sobotni praznik sv. Petra in Pavla velja za trgovine na Goriškem naslednji urnik;
V	petek, 28. t. m.: vse trgovine so lahko odprte zvečer do 20. ure. Pekarne bodo napekle kruh tudi za naslednji dan; mesnice bodo odprte tudi popoldne.
V	soboto. 29. t. m.: Vse trgovine bodo ves dan zaprte, z izjemo cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure.
V	nedeljo, 30. t. m.: Vse trgovine bodo zaprte. Obratovale bodo samo mesnice od 7. do 11. ure; pekarne in mlekarne dopoldne samo za razdeljevanje kruha in mleka ter dežurne Cvetličarne (Ban delli).
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
v	v
Športniki iz Spetra so gostovali v Vevčah
Z njimi jc bil tudi župan Gorel lig - Odprt mejni prehod - Župnik presenetil tatu
Kar cel avtobus športnikov in | društva v Vevčah. Pri proslavi je prijateljev nogometne ekipe «Val-' sodelovala cela vrsta drugih gasil-
natisone» iz Špetra je spremljal preteklo nedeljo igralce te ekipe v Vevče pri Ljubljani, kjer so se pomerili v prijateljski tekmi z tamkajšnjo domačo ekipo «Slavijo». Zmagali so Benečani z rezultatom 2:0, ki je v glavnem odgovarjal poteku igre.
Čeprav v nedeljo vreme ni bilo posebno ugodno ter je večkrat tudi deževalo, so lahko odigrali tekmo. Izletnike so na tej poti spremljali poleg predsednika društva «Valnatisone» Danila Tallottija še župan Gino Coredig s soprogo ter Marjan Kont, ki je organiziral srečanje in izlet.
Ob tej priliki so si nekateri udeleženci ogledali zanimivosti muzeja NOB v Ljubljani, vsi skupaj pa so si ogledali tudi lepote Postojnske jame. V Vevčah so jih domačini lepo sprejeli in ob tej priliki so prisostvovali tudi proslavi 90-letnice obstoja gasilskega
■iiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMHHMiHiiiimiiiimii
S SEJE OBČINSKEGA SVETA
Odobrili so načrt za javno razsvetljavo in na nadzidavo županstva v Števerjanu
Zu 151 javnih luči bodo porabili 10 milijonov lir, za nadzidavo županske hiše pa 5 milijonov - Javna dela v vidu turističnega razvoja - Pripombe predstavnikov občinske skupnosti
Za zadnjo sejo občinskega sveta v Števerjanu, ki je bila v petek zvečer, je ožji odbor pripravi! dnevni red, ki je obsegal 10 točk. Najprej sta župan Klanjšček in tajnik Bukovec, v zvezi s spremembami v občinskem proračunu, govorila o občinskem gradbenem načrtu, ka-
da je potrebno vprašati za c°no ne ^ereSa izdelavo so poverili arh.
(DREVO ŽIVLJENJA)
KI MO «1HIS»> PROSEK
predvaja danes, 27. t. m. ob 19.30 barvni - dramatični film:
Sherlock Holmes: N0TTE Dl TERRORE
(Scherloch Holmes-. Noč terorja*
Igrajo; JOHN NEVILLE, DONALD HOUSTONY in QUAYLE ANTONY
PREPOVEDANO MLADINI POD 18. LETOM!
le domače trgovce, ampak tudi uvoznike iz Milana. Genove in Trsta, da se izve za resnično ceno sladkorja na .inozemskem ttžišau..
Gle^e,,uvoza $^<jkorj#. se je odbor trgovinske zbornice’ sestal ter spre-jel stališče ministrstva, vendar pa zanj niso glasovali vsi člani odbora, ampak samo večina. S tem sklepom se je trgovinska zbornica obvezala, da bo pri izbiri uvoznika upoštevala ponudbe specializiranih uvoznikov iz drugih mest, da bi izvedela za ceno sladkorja pri dobavitelju.
Ker je ministrstvo za industrijo zahtevalo od trgovinske zbornice, da ne pošlje svojega sklepa samo v vednost, ampak v odobritev ministrstva, je trgovinska zbornica poslala prvi sklep v Rim ter ga je ministrstvo tudi odobrilo. Medtem pa so se zgodile dokaj čudne stvari; proti sklepu trgovinske zbornice so se pritožili grosisti Bigot, Orlando. Alimentaria, Milocco in Bi-essnn, katero pritožbo je odbor trgovinske zbornice sprejel ter s tem odpovedal svoj prvi sklep, ki ga je medtem že tudi odobrilo ministrstvo. Z novim stališčem trgovinska zbornica ohranja stari sistem uvoza, ki daje prav grosistom ter nudi zelo slabe možnosti, da se izve, kakšna je resnična cena sladkorja pri dobavitelju.
V zadevo so se tedaj vpletle sindikalne organizacije, zahtevale razveljavljenje drugega sklaoa trgovinske zbornice ter izvajanje prvega, ki 'zraža stališče ministrstva Sindikati so o zadevi obvestili prefekta o njej pa je pričela razpravljati tudi posvetovalna komisija proste cone, pri kateri so se sindikati prav tako pritožili.
Ves postopek pri dodeljevanju sladkorja je tako dolg in zapleten,
iz Marina Julia: 8.50, 13.20 in 18.45.
IIIIUIIIIIIliuillHllllllllllllinilllllllllllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiidiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiillllllllllllllllllllllllllllMIlilHHI
OB 20.LETNICI NOVE GORICE
Zanimiva publikacija o razvoju novega mesta
Brošura jc lično opremljena in ilustrirana
Delavska enotnost iz Ljubljane in občinski sindikalni svet v Novi Gorici sta te dni izdala posebno reprezentativno publikacijo o dvajsetletnem razvoju novogoriške občine. Publikacija je pravzaprav posvečena dvajseti obletnici začetka gradnje mesca Je vsebinsko dokaj bogata ter prinaša vrsto podatkov in pokazateljev, ki bodo nepogrešljivi vsakemu, ki se bo kakorkoli ukvarjal z družbenimi in gospodarskimi problemi razvoja ožjega goriške ga področja.
V uvodu prinaša publikacija govor predsednika slovenske vlade Staneta Kavčiča. k< ga je imel pred novogoriško občinsko skupščino lansko jesen ob priliki dvajsete obletnice priključitve Primorske k Jugoslaviji. Sledi splošen pregled gospodarskega razvoja občine izpod peresa predsednika novogoriške skupščine Milana Vižintina, dalje objavlja Milo Vižintin svoje spomine in doživetja iz narodno-osvo-
bodilne vojne, Cvet.-co Vidmar, tajnik občinske uprave piše obširno o razvoju ljudske oblasti do današnje teritorialne razdelitve občinske skupnosti, medtem ko Anton Slapernik nakazuje perspektive nadaljnjega gospodarskega razvoja občine. Temu >jedi vrsta sestavkov, ki obravnavajo posamezne gospodarske panoge in kulturno-prosvet-nu ter zdravstveno-vzgojno dejavnost na Goriškem. Posebej velja o-pozoriti na obsežen prikaz pomembnejših mož, ki so st v preteklosti udejstvovali na različnih področjih dejavnosti ter preminili v povojnem obdobju na Goriškem ali pa bili odtod doma Kot informativno gradivo so zanimivi tudi prikazi posameznih gospodarskih organizacij v občim.
Publikacija je lično opremljena in ilustrirana, popestrujejo jo u-metniške reprodukcije del primorskih slikarjev.
Amatu in Codeglia. Čeprav v manjšem obsegu kot za druge večje občine, je potreben tak načrt tudi za števerjansko občino zaradi bodočih zasebnih in javnih gradenj tudi v vidu bodočega turističnega razvoja, za katerega ima ta predel po ureditvi cest mnogo dobrih iz-gledov, Z omenjenima strokovnjakoma so imeli občinski predstavniki več sestankov in posrečilo se jim je znižati zahtevano vsoto za izdelavo načrta na 1,4 milijona; od tega morajo izplačati letos 400 tisoč lir. Za ta izdatek bo dala deželna uprava prispevek do 60 od sto. Svetovalci so predlog odobrili in prav tako so dvignili sklad za kritje stroškov v bolnišnicah od enega na dva milijona lir. Na vprašanje svetovalca občinske skupnosti Slavka Štekarja, kako je z 800 tisoč lirami, ki jih je občina prejela za ureditev otroškega vrtca, sta župan in tajnik odgovorila da so v teku še zadnje formalnosti za odobritev in potem bodo takoj začeli s predvidenimi deli.
Soglasno so odobrili tudi tretjo točko dnevnega reda, ki govori o kolavdaciji tretjega dela občinskega vodovoda. Podjetju Bozzini iz Gorice so poverili zakupno pobiranje občinske trošarine do vključno leta 1972 s provizijo v višini 18 odstotkov in s predpisano garancijo.
Precej zanimanja so pokazali svetovalci za načrt za okrepitev javne razsvetljave na področju ob čine ter so si ga podrobno ogledali in zahtevali več pojasnil. Predvidena je postavitev 151 javnih luči različne jakosti ter bodo v ta namen potrošili 10 milijonov lir; letna vzdrževalnina pa bo predvidoma znašala 700 do 800 tisoč. Predstavnika manjšine Štekar in Klanjšček sta ob svojem pristanku izrazila pridržek, da bo treba omejiti po trošnjo elektrike za javno razsvetljavo, če bi se izkazalo, da bo preveliko breme za občinske finance. Podžupan Terpin pa je poudaril, da je potrebno okrepiti javno razsvetljavo tudi zaradi bodočega razvoja turizma ter da se bo ta strošek prav gotovo izplačal. Ker morajo načrt do 30. t.m. predložiti deželni upravi za dosego prispevka v višini 60 od sto, so ga soglasno odobrili.
Prav tako so soglasno odobrili načrt za popravilo županstvu v obsegu pet milijonov lir, kolikor so prejeli v ta namen državnega prispevka. Glasom načrta bodo za sedaj dvignili stavbo za eno nadstropje ter napravili novo streho Pozneje, ko bodo dosegli še kak drug prispevek, pa bodo poskrbeli za notranjo ureditev novih prostorov in za njihovo opremo
Pred zaključkom so podaljšali začasno namestitev občinskega radnika Marjana Terpina, ter po zakonu predvidene poviške občinskim uslužbencem. Določili so tudi mesečno nagrado županu za njegovo delo. Pri zadnji točki so se pomenili še o nekaterih drugih za devah. ki niso bile na dnevnem redu, pa se tičejo občinske uprave ter sejo zaključili okrog polnoči.
na Rojcah, ko je padel z zidarskega odra z višine okrog 3 metrov 43-letni Jožei Devetak z Vrha št. 37. Takoj so ga odpeljali v gori-ško splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom levega zapestja in številne udarce ter poškodbo na stegnu. Pridržali so ga za 30 dni na zdravljenju.
so tudi o pristopiivi nekaterih tržaških ustanov h konzorciju in o finansiranju od strani deželne finančne družbe «Friulia», zlasti v korist malih in srednjih industrijskih podjetij.
skih društev in med njimi tudi ženska ekipa, ki je s svojimi vajami vzbudila splošno zanimanje.
Povratno nogometno srečanje bo v nedeljo 30. junija v Špetru v okviru praznika domače šagre. Za to priliko bo prišla v Speter tudi godba na pihala iz Vevč, ki bo po nogometni tekmi priredila na trgu v Spetru promenadni koncert.
O-lm-t mejni prehod Kal. Do ponedeljka 1. julija bo ostal odprt mejni prehod za dvolastnike Kal na področju občine Sovodnje. S tem hočejo dvolastnikom omogočiti košnjo in druga kmečka opravila na drugi strani meje.
Župnik je presenetil tatu. Mari] Lavrenčič, župnik pri sv. Volben-ku je v zadnjih tednih ugotovil, da ga je že večkrat neznan tat obiskal in vsakikrat kaj odnesel, ne da bi ga kdo zasačil. Zato je postal previden ter se postavil na prežo. V resnici mu ni bilo treba dolgo čakati ter je pred nekaj dnevi opazil nekega mladeniča, ki je razbil šipo pri oknu in splezal skozi odprtino v župnišče. Dušni pastir ga je takoj zgrabil in poklical karabinjerje iz Klodiča, ki so ga sprejeli v varstvo ter ugotovili, da gre za 27-letnega Maria Gusa iz Debenja pri Dreki. Mladenič je priznal še tri druge tatvine v župnišču, kjer je skupaj odnesel za 7500 lir denarja in drugega blaga.
Občni zbor tržiškega industrijskega konzorcija
Na občnem zboru industrijskega konzorcija za Tržič in področje, katerega so se udeležili tudi novi člani — občine tega področja, je podal poročilo novi predsednik župan Romani, ki je govoril o nekaterih začetnih težavah, ki so jih srečno premagali in o načrtu za bližnja dela. Konzorcij namerava potrošiti nekaj nad 380 milijonov lir za infrastrukture, med katerimi so ceste, železniški priključek ter ureditev prostora na Moščenicah za carinske r.aprave, dalje za ureditev kanala Brancolo itd. Govorili ] nekaj dneh.
•■■MtiMBiiaBitiiiaiiiiiaiiitaaaaiiiiaiiMiiiiiMiiiaiBaiiitiiiimaaBMatitiiMaaMiataaMiaMiiiiiiiitiiiMiiaiitiataainiiaiiiiiii*
POJASNILO MESTNE POSOJILNICE
Zidar z Vrha se ]c ponesrečil na delu
Pri svojem delu se je včera, popoldne okrog 15. ure ponesrečil
Avto podrl vespista iz Doberdoba
Včeraj zjutraj okrog 8. ure je 65 letni Eugenio Visintin iz Tržiča. Ul. Cecellino 3fi. podrl s. svoji® avtom (lat 2500 v Selcah na križišču ulice Gosk: 2W'letnega Vojka Mokoleta iz Doberdoba, Ul. Giardi-ni 15, ki se je peljal z vespo. Pri padcu je dooil Mokole poškodbe za katere so ga pridržali v tržiški bolnišnici za 7 dni na zdravljenju. Na zadnjem sedežu vespe je imel Mokole tudi 2 in pol letnega Štefana Beatta iz Ronk, ki je tudi dobil manjše poškodbe ter so mu v bolnišnici nudili prvo pomoč.
Pri padcu se je ranila na bradi tudi 2-letna Helena Faccaro iz Ja-melj, ki so ji v tržiški bolnišnici nudili prvo pomoč. Okrevala bo v
Državni prispevek za ljudske gradnje
Prošnje za posojilo do 75 odst. je treba vložiti do 30. junija
Z zakonom št. 422 od 28. marca letos, za katerega so postale izvršne norme šele v teh dneh, je določeno, da oodo zopet podeljevali posojila za ljudske gradnje zasebnikov in stanovanjskih zadrug po določilih zakona št. 1179 od 1. 11.
1965.
Goriška mestna posojilnica bo dodeljevala v ta namen posojila z državnim prispevkom za obresti do 75 od sto gradbenih ali nakupnih stroškov. Prizadeti prosilci morajo vložiti svoje prošnje najkasneje do 30. junija, in sicer na oddelku za zemljiška posojila mestne posojilnice. Tam bodo dobili
tudi vsa podrobnejša pojasnila. Včeraj so pripeljali v splošno bol-Prošnje lahko vložijo tako zaseb- nišnico v Gorici 63 letnega kmeta niki kot stavbne zadruge ter se Giulia Teresina iz Verse pri Ro tičejo novih gradenj. Gradbene mansu. Zdravniki so mu ugotovili družbe nimajo pravice do olajšav, močan udarec na trebuhu z verjet-Prošnje za nakup stanovanj se nimi poškodbam ter so ga pridržali sprejemajo s pridržkom, če jih bo, za 15 dni na zdravljenju. Poškod odobrilo pristojno ministrstvo. Pro- be mu je povzročila krava, ki ga silci morajo imeti na dan 30. ju-‘je brcnila v trebuh.
nija stalno bivališče na področju občine kjer je stanovanje ali hiša in ne smejo .imeti v -tej- občini kakšnega drugega svojega stanovanja. Prav tako s' izključeni od navedenih ugodnosti tisti, ki imajo nad 1,2 milijona čistega letnega dohodka ne vštevši dohodka od dela.
Kot rečeno bodo prosilci prejeli posojilo za dobo do 25 let v višini 75 od sto potrebne vsote za nakup zemljišča in gradnjo stavbe. Poleg posojila bodo morali odplačeva ti obresti a' višini 5,5 od sto letno od dolžne vsote.
PROSVETNO
priredi dne 29.,
DRUŠTVO
30. junija, in
SOVODNJE
1. julija
Olvoriiev prenovljene Šuligojeve urarne
Včeraj so v Carduccijevi ulici (nekdanji Gosposki ulici) v Gorici odprli prenovljeno trgovino z zlatnino in urami, katere lastnik je Darko Šuligoj. Lokal je zelo funkcionalno urejen; na cesto sta večja in manjša izložba, v trgovini pa dve prodajalni mizi z omaricami In policami na stenah. Lokal Je na polovici pregrajen ter Ima za prodajalno urejen prostor za popravila, še nekoliko dalje pa manjšo delavnico in topilnico.
Zidarska dela je opravilo podjetje Ernest Mttkus, marmor je dobavil Vilko Cotič, mizarsko opremo pa podjetje Cumini iz Krmina. Zadnje štiri mesece, ko so loka) urejali, je bila trgovina v bližnjem dvoriščnem prostoru. Včerajšnji dan je bil za gospodarja Darka praznični dan, saj je kronal z uspehom njegovo dolgotrajno delo in pa življenje. ki ni bilo vedno posuto z rožicami. Nič manj pa ni obvoritev novega lokala pomembna za njegove otroke, sina in hčerki, ki mu pri delu pomagajo. Darko, ki Je včeraj povabil v lokal svoje prijatelje na majhno zakusko, je od vseh prejemal čestitke.
Gorica
VERDI. 17—22: «PreparatI la bara*, Terence Hili; ameriški kinema-skopski barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO. 17—22: «La religiosa«, An-na Karina in Liselotte Pulver, italijansko-francoski barvni kine-maskopski film, prepovedan mladini pod 18. letom.
MODERNISSIMO. 17—22: «11 sipa-rio strappato«, Paul Newman in Julie Andrews, ameriški barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA. 17—21.30: «1 died co-mandamenti«, Yul Brynner in Ann Beter; barvni film.
CENTRALE. 17.30—21.30:	»Ladri
sprint«, Dick Van Dike in Barbara Felden. Barvni film.
7 ržič
AZZiiRRO. 21.00: Lirični koncert.
EXCELSI()R. 17.30—22.30: «La ven-detta di lady Morgan,), G. Mit-chell.
I R1NCIPE. 18.30—22.15: »Ouaranta fucili al Passo Apache«, barvni film. A. Murphy.
S. MICHKLE:	«Le sette pišto-
le di Mc Gregor«, A. Wood in F Sancho. Barvni film. Sledi slikanica.
IIon ko
ENCELSIOR. 20—22: «Maya», barvni film
RIO. 20—22: »Pagati per morire«, F Stafford Kinemaskope v barvah.
VESELICO S PLESOM
na športnem igrišču v SOVODNJA1!
Program:
Vse tri dni ples od 21. do 1. ure po polnoči V nedeljo: ob 16. uri tekma v briškoli; prva nagrada dva domača pršuta; druga nagrada 1 pršut; 3. nagrada 50 litrov vina itd.
V ponedeljek: zvečer tekma v valčku v narodnih nošah.
Deloval bo dobro založen bifč s čevapčiči, domačimi basami, dobrim domačim vinom itd.
klo-
Parkirai prostor je zagotovljen. — V primeru slabega vremena se prireditev preloži za teden dni.
K številni udeležbi vabi odbor!
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna »Soranzo«, Korzo Verdi 57 - tel 28-79.
TRŽIČ
Danes je v Tržiču odprta lekarna «Centrale», dr. Fitz in Enneri, Trg republike 26. tel. 72341. RONKE
Danes Je odprta lekarna «Alla Stazione«, dr Matitti, Vermeljan, Ul. Garibaldi 3, tel. 77446.
Pogled vsega kolesarskega sveta od danes uprt v Tour de France
Na 4.700 km dolgi progi se bo na 22 etapah 110 kolesarjev potegovalo za 72 milijonov lir nagrad Drevi na sporedu predetapa - Pot bo vodila skozi 5 držav - Merckx in Gimondi ne startata
Drevi bodo v Vittelu opravili prvo dejanje letošnje največje mednarodne etapne kolesarske dirke Tour de France. Iz seznama udeležencev dirke pa je razvidno, da bo letošnji Tour dokaj poprečen. Skoraj vsa slavna evropska kolesarska imena bodo namreč odsotna: Merckx, Gimondi, Motta Adorni, Anquetil, Balmamion in še nekateri drugi. Tako se tej prireditvi obeta ne preveč obetajoča bodočnost, že Gi-ro dTtalia je pokazal, da trenutno evropski kolesarski šport ne premore tolikšnega števila kakovostnih dirkačev, da bi lahko vzbudili večje zanimanje za tekmovanje In bi postala dirka privlačna.
En sam boljši vozač, ki je nastopil na največji italijanski dirki Giro dTtalia — Merokx — je z lahkoto ugnal v kozji rog vse ostale vozače, ki bi ga morali vsaj leore-tično ogrožat pri njegovem podvigu. Na Touru pa zdaj ne bo niti Merckxa, poleg njega pa bo odsotna še večina drugih boljših vozačev iz Francije ter Italije in glavno vlogo bodo morali zato odigrati razni kolesarji, kot so Zilioli, Bi-tossi, Poulidor, Jimenez, Pingeon, Aimar, Janssen, Letrot, Letort in drugi. Ta imena pa nikakor ne zagotavljajo letošnjemu 55. Touru večjega uspeha.
Kot smo že omenili bodo pred-etapo prevozili že nocoj, izida te vožnje pa ne bodo upoštevali za skupno lestvico, ampak bo služila le za določitev prvega nosilca rumene majice. Brez te predetape bo vseh ostalih «uradnih» etap 22, od katerih bodo tri — tretja, peta in zadnja — razdeljene na dve pol-etapi.
Tekmovalci bodo imeli tudi dva dnevna počitka: 6. julija v Royanu ln 13. julija v Font Romeu Zaključila pa se bo dirka 21. julija v Parizu s poletaipo na kronometer.
Na dirki bo nastopilo 110 kolesarjev, ki bodo razdeljeni v 11 moštev. Vsako bo torej štelo po 10 vozačev. Prvotno je bilo sicer določeno, da bo nastopilo 13 ekip, vendar se je to število znižalo. Francozi in Belgijci bodo imeli rajvečje število ekip na progi: vsaka država po tri.
Po eno pa so prispevale Italija, Španija, Nizozemska, Zahodna Nemčija ter Velika Britanija, Švica in Luksemburg pa sta sestavila mešano skupno ekipo.
Vozači bodo moral' prevoziti v 22 etapah približno 4.700 km dolgo pot, ki jih bo vodila od vzhoda proti zahodu preko Ardenov, Normandije, Bretanije, Akvitanije, čez Pireneje, kjer bo zavile proti Alpam in preko njih v smeri Pariza. Pri tem bodo kolesarji krenili tudi preko državne meje v Belgijo, Luksem burg, Španijo in Andoro.
Prva polovica proge ne bo izrazito težka. To pa seveda ne pomeni, da na letošnjem Touru ne bo manjkalo napornih mest. Proga je namreč speljana kar preko 41 gorskih prelazov ,ki jih kar naštejemo nekaj:
Aubisque 1710 m, Tourmalet 2114 terega bodo lahko dobili primerno
m, Fort 1249 m, Envalira 2407 m, Tosas 1805 m, Ars 1437 m, Cuoheron 1140 m, Porte 1325 m, Granier 1134 m, Aravis 1438 m, Colombieres 1618 m, Faucigne 1293 m. itd.
Na kronometer bodo tekmovalci prevozili tri etape: danes v Vittelu za posameznike, zadnjega junija v Forestu za ekipe in poslednja pol-etapa, ki bo tudi za posameznike.
Kot vsako leto, so prireditelji tudi na tem Touru razpisali bogate nagrade. Njih skupna vrednost bo znašala nad 72 milijonov lir.
Tekmovalce bodo redno pregledovali zdravniki, da bi ugotovili, če Jemljejo sredstva za doping. Da bi preprečili nehoteno dopingiranje (podtaknjeno), bo dirkače ves čas spremljal tovomjak-hladilnik iz ka-
pijačo, ki seveda zajamčeno ne bo vsebovala snovi za dopingiranje.
Uspeh Tržačanov v Gorici
Preteklo nedeljo je bil v Gorici za šahovski brzoturnir, na katerem je sodelovalo 6 italijanskih in 7 jugoslovanskih moštev.
Kot lani, si je Tržaško šahovsko društvo tudi letos zagotovilo prvo mesto, medtem, ko je druga ekipa istega društva zasedla četrto mesto. V A ekipi so nastopali Ierco, Kovačič in obetajoča mlada igralca Battisti in Stan tič.
ITALIJANSKI NOGOMETNI POKAL
Odločilo bo zadnje kolo: Milan in Torino zmagala
V	predzadnjem kolu tekmovanja za italijanski nogometni pokal so dosegli naslednja izida:
Torino - Bologna	4:0 (3:0)
Milan - Inter	4:2 (1:1)
Po teh srečanjih je lestvica naslednja:
TORINO	5	2	3	0	7:	2	7
MILAN	5	2	3	0	7:	4	7
INTER	5	1	2	2	4:	8	4
BOLOGNA	5	0	2	3	5:12	2
Začetniško prvenstvo
V	nadaljevanju začetniškega nogometnega prvenstva je sinoči v Trstu Ponzdana premagala enajsterico Brega s 3:0 (1:0).
ODBOJKA
Moška promocijska liga
Nepričakovan poraz Breja
GRDA — BREG	3:1
(15:6, 15:4, 10:15, 17:15) BREG: Škrinjar, Vitez, Lavriha
.............................llllllllllllll..............................................................................................
TEDEN EX TEMPORE V BAZOVICI	mm_________________mim ■■	____ _______
Na odbojkarskem turnirju Bor in Libertas v finalu
Poleg športnih tekmovanj na sporedu tudi kulturne in zabavne prireditve
Slomškov dom v Bazovici je or-1 seboj pomerili šesterki Bora A in
ganiziral slikarsko tekmovanje «ex tempore* v nedeljo, 23. t.m., katerega se je udeležilo 66 slikarjev iz naše dežele. Nagrajenih je bilo 20 del, ki so skupno z drugimi izpostavljena na ogled v dvorani Slomškovega doma do 8. julija.
V	torek sta bili v okviru te razstave odigrani dve tekmi za prvi pokal bazoviškega «ex tempore» med prvo in drugo ekipo Bora ter med Krasom in tržaškim Liberta-som. Prvotno so bili najavljeni tudi tržaški gasilci, a so žal v zadnjem trenutku odpovedali tekmovanje zaradi izjemnega stanja splošne stavke.
V	prvem srečanju sta se med
	PROGA LETOŠNJEGA TOURA		
	JUNIJ		
27.	- Predetapa na kronometer za posameznike	km	6.590
28.	- 1. etapa: Vittel - Esch sur Alzette		188
29.	- 2. etapa: Ar Ion - Forest		205.
30.	- 3. etapa: Forest-Forest (na kron. za moštva)		15.700
	Forest - Roubaix		111.500
	JULIJ		
1.	- 4 etapa: Roubaix - Rouen		237.500
2.	- 5. etapa: Rouen Bagnoles de 1'Orne	»	162.500
	Bagnoles - Dinard		152
3.	- 6.'etapa: Dinard • Lorient		186.500
4.	- 7. etapa: Lorient - Nantes		188.500
5.	- 8. etapa: Nantes -Royan		227.500
6.	- Počitek v Royanu		
7.	- 9. etapa: Royan - Bordeaux	»	137.500
8.	- 10. etapa: Bordeaux - Bayonne		201
9.	- 11. etapa: Bayonne - Pau	>	181.500
10.	- 12. etapa: Pau - St. Gaudens	»	227
11.	- 13. etapa: St. Gaudens - Seo de Urgel	»	208
12.	- 14. etapa: Seo de Urgel - Car.et Plage - Per-		231
	pignano	»	
13.	- Počitek v Font Romeu		
14.	-15. etapa: Font Romeu - Albi	»	233
15.	- 16. etapa:	Albi - Aurillac	>	195
16.	- 17. etapa: Aurillac - St. Etienne	»	236
17.	- 18. etapa: St. Etienne - Grenoble	•»	235.500
18.	- 19. etapa: Grenoble - Sallanches	»	199.500
19.	- 20. etapa: Sallanches - Besancon	»	242.500
20.	- 21. etapa: Besancon - Auxerre	»	241.500
21.	- 22. etapa: Auxerre - Melun		136.500
	Melun - Pariz (na kron. za posamez )	1	25
zgoniškega Krasa. Zmagali so borovci s 3-1 (15-8, 15-9, 5-15, 15-7). Igra je bila lagodna, Boru se pozna, da je že izven tekmovalnega obdobja, Kras pa je pokazal izredno požrtvovalnost in vnemo, s čimer se je prikupil številnemu občinstvu.
Postavi:
BOR A: Jurkič, Plesničar, Vršič, Vodopivec, Orel, Fučka.
KRAS: Kobal, Budin M., živec S., Budin V., Wilhelm, Milič B„ Milič L., Simoneta, Škrk
V drugi tekmi sta bili na vrsti šesterki Bora «B» in Libertasa. Zmagal je po predvidevanjih slednji s 3-0 (15-8, 15-5, 15-11) Mlada ekipa Bora se je trdovratno upirala bolj izkušenemu nasprotniku in ima v svojih vrstah res nekaj dobrih odbojkarjev. štirje mladi igralci, xi trenirajo le nekaj mesecev, so se hitro vživeli v igro, ki sta jo režirala Mijot in Veljak
Postavi:
BOR B: Mijot, Persinger, Marc, Starec, Veljak K., Grgič B.
LIBERTAS:	Frisun, Giacomelli,
Bearzi, Neubauer, Cedolini, Fogato, Hervatin, Scolaro, Cerna.
Prvo tekmo je sodil Caputo, drugo pa Pipan. Zapisnikar je bil Pap-pacoda.
Danes se bosta za tretje mesto pomerili ekipi Bora B in Krasa, za pokal pa st bosta potegovala Bor A in Libertas.
Začetek tekmovanj bo ob 21. uri na igrišču Slomškovega doma v Bazovici.
Poleg slikarstva in športa bo na praznik sv. Petra in Pavla od 20. do 24. ure na športnem igrišču tudi kulturno-zabavno srečanje Kras-Furlanija- Nastopajo: godba na pihala iz Trebe, domača pevska zbora Lipa in Slomšek, furlanska folklorna plesna skupina iz Kaprive (ki je pred kratkim z velikim uspehom nastopila v Amsterdamu) ter mešani pevski zbor iz Gradiške «A. R. Torriana», ki ima na svojem sporedu tudi slovenske, ruske, japonske, irske in druge pesmi.
Ljubitelji športa, petja in glasbe pridite v Bazovico in ne bo vam žal!	A. M.
tmtm
Indijanci Tarahumara olimpijski zmagovalci?
Izredne tekaške sposobnosti Indijancev pleme• na Tarahumara z visokih mehiških planot ■
Kmalu po podelitvi organizacije l bi ti Indijanci z rednim in moder-olimpijskih iger Mehiki se je zašli- I ni-m treningom dosegli neverjetne
šalo ime ((Tarahumara«. Kaj je to ime predstavljalo?
Tarahumara je Indijansko pleme, ki živi v mehiški zvezni državi Chihuahua, na visoki planoti, že v času španskih osvajalcev so bili Indijanci Tarahumara znani po svojih tekaških vrlinah. Nemški potopisec Arthur E. Grix, ki je 1. 1932 obiskal te Indijance je napisal, da tečejo izredno lepo ln da jim je tek prirojen kot pticam let. Vsako leto imajo ob priliki najvažnejšega verskega praznika tudi tekmovanje v teku. Pravijo ji «Carrera». Grix je videl to edinstveno tekmovanje In pravi v svojem poročilu, da je najhitrejši tekač... pretekel 265 km (!) v 27 urah! To pa še ni vse. Planota ima 2300 m nadmorske višine, tekači pa morajo pred seboj brcati leseno žogo, težko 200 g in s premerom približno 8 cm. Tekači ne tečejo bosi, temveč v preprostih usnjenih sandalih, ki so narejeni iz podplata in jermenov. Carrera se je po pisanju Grixa začela ponoči ln je nastopila zopet noč, ko so tekači še tekli. Grix se je seveda močno čudil vrlinam teh ubogih Indijancev, dobil, pa je odgovor, da ni težak toliko tek sam (?!), kot brcanje lesene žoge s skoraj bosimi nogami po kamnitih tleh in v temi. Grix, ki je imel tudi atletsko žilico'je organiziral tek na pravi maratonski razdalji, da bi videl česa so Indijanci zmožni. Izkazalo se je, da Tarahumari končno le niso nadljudje, saj je zmagovalec progo pretekel v 2. urah in 50 minutah, le nekaj hitreje kot 4 leta prej Indijanca Tarahumara Terra-zas In Torres na olimpijskih Igrah v Amsterdamu. Pripomniti Je seveda treba, da se je Grixov tek odvijal na nadmorski višini približno 2300 metrov.
Pri skoraj prirojenih tekaških vrlinah Tarahumarov so menili, da
rezultate. Mehikanci so v svoje atletske centre v zadnjih treh letih privedli že marsikaterega Tarahu-maro, ki pa se nikakor ni mogel privaditi tujemu okolju in so ga morali zaradi domotožja pustiti nazaj v domačo vas, kjer je pa še naprej tekal.
Zadnji poskus — ki Je še v teku — je izvedel poljski trener Tadeusz Kempka, ki dela za mehiški olimpijski odbor. V neki vasi ni izbral tri najboljše tekače, temveč najbolj inteligentne. Znali so poleg domačega jezika tudi španščino in so znali tudi brati in pisati. Trije Indijanci trenirajo sedaj z mehiškimi tovariši, težav z njimi pa ne manjka.
Na tekališče se še niso povsem privadili in raje tečejo bosi ali v preprostih domačih sandalih. Tudi moderni trening jih ne privlačuje In srečni so le če se lahko podijo za žogo kot med «Carrero», ki je njihov naj večji praznik. Kaj bo s tremi Indijanci iz Chihuahue je težko reči. Najbrž bodo morali tudi nje poslati domov v domačo vas, kjer se bodo še naprej ure in ure podili za leseno kroglo, brez skrbi za minute, sekunde in razdaljo. Zelo težko je v kratkem času iz primitivnega človeka ustvariti olimpijskega tekača z občutkom za taktiko. čas in podobno.
Tudi zadeva sama ni preveč v skladu z olimpijskim duhom. Na revne Indijance so se spomnili le z namenom, da bi ustvarili folklorno zanimivost in da bi se z njimi hitro okoristili. Niso pa poskrbeli, da bi se Indijanci družbeno razvili in po običajni poti spoznali tudi'šport in vrednost olimpijskega duha. Morebitni uspeh Indijanca Tarahuma-re na olimpijskih igrah bi pomenil legendarni dogodek, po vsej verjetnosti pa do tega žal ne bo prišlo.
-lln-
B., F,, Vojteh, in Vojko, Pangerc, Žerjali.
SODNIK:	Cattonar; zapisnikar:
Palombari.
V četrtem kolu moškega odbojkarskega promocijskega prvenstva je prišlo do skoraj nerazumljivega presenečenja: favorit tega turnirja Breg je moral položiti orožje pred precej bolj skromno ekipo CRDA.
Bregu se je zataknilo predvsem v napadu, kjer ba moral biti po računih boljši od nasprotnikov. Bre. Žanom ni uspelo spraviti preko mreže praktično niti ene ostro tolčene žoge in če k temu prištejemo še precejšnjo statičnost ekipe v polju in nezanesljivost bloka na mreži, potem je slika o dogodkih na igrišču precej jasna. Breg bi z vsaj nekoliko boljšo igro lahko vsekakor ugnal sinočnje nasprotnike, saj ti nikakor niso pokazali nezadržne igre.
Ce se želi Breg uvrstiti v finale tega prvenstva ima pred seboj le še eno pot: v nedeljo mora za vsako ceno premagati tržaške gasilce.
* * *
Tudi v drugem sinočnjem srečanju moške promocijske lige je prišlo do presenečenja: Gaja je premagala ACLI s 3:1 (15:13, 10:15, 15:11, 15:8).
BOKS
NEAPELJ, 26. — Italijan Atzori je ohranil naslov evropskega prvaka mušje teže. Premagal je Škota McCluskeyas k.o. v četrtem krogu.
MOTOCIKLIZEM
Uspeh Italijanov v Kamniku
Na mednarodnih hitrostnih motociklističnih dirkah v Kamniku so preteklo nedeljo pobrali največ izkupička Italijani: v šestih kategorijah so osvojili po zaslugi Parlot-tija (250 com in 350 com) in Ber-gamontija (500com) tri zmage, po ena pa je pripadla Angliji, Nizozemski in Avstriji.
Bergamooti je postavil tudi rekord kroga s poprečno hitrostjo 113,208 kim na uro.
Med domačini se je najbolje odrezal Kamničan Janko Stefe, ki je zasedel v kategoriji 125 com drugo mesto.
V	soboto tekmovanje najmlajših borovcev
V	soboto zjutraj bodo nastopili v Vidmu borovi najmlajši atleti (kategorije dečkov) in sicer: Marega Diego, Bertok Pavel. Rolič Pavel, Prašelj Valter, Guštin Boris, Sosič Adrian, Gregorič Sergij, Ruz-zier Fabio, Sancin Igor, Milkovič Mario, Milkovič Renato.
Vsi atleti naj se zbero ob 7. uri zjutraj na glavni železniški postaji v Trstu
Na mitingu katerega bo športno združenje Bor priredilo v soboto popoldne na šolskem stadionu v Kolonji bodo nastopile naslednje atletinje Bora: Rebula Tanja, Valič Helena, Kralj Loredana, Cunja Živa, Hrovatin Dragica, Sosič Irena, Milkovič Lida, Malalan Tanja, Krevatin Patricija, Marc Nada, Grgič Vera, Križmančiv, Tamara, Vrše Lilijana, Jeza Evelina, Metlika Saška, Pernarčič Sonja, Švagelj Anamarija, Kalan Ingrid, Čok Iris, Kuferzin Anica in Lukač Sonja. Vse atletinje naj se zbero najkasneje ob 16. uri na šolskem stadionu v Koloniji. Prisotnost je za vse obvezna.
Danes govorimo o...
• V juniju so tekmovanja v nogometu zamrla, medtem ko so še v polnem razmahu odbojkarska prvenstva. Važnejši rezultati v tem mesecu:
—	mladinska ženska odbojkarska ekipa š Z Bor zasede drugo mesto na državnem prvenstvu;
—	ženska odbojkarska ekipa Zarja napreduje v B ligo.
Pregled nastopov:
NOGOMET
POKAL MENON: ZAC. PRVENSTVO:
PRI J. TEKME
ZENSKA B LIGA MOŠKA D LIGA
ŽENSKA C LIGA
MOŠKO MLAD. PRV.:
1. junija naraščajniki 7. junija
1.	junija
2.	junija 15. junija
23. junija
2. junija
13. junija
2.	junija	CRDA - Breg	7-1
2.	junija	Don Bosco - Breg	3-0
9.	junija	Fortifudo - Breg	4-0
		S. Giovanni - Union	1-0
13.	junija	Ponziana - Breg	1-4
16.	junija	Breg • Union	2-1
23.	junija	Don Bosco - Breg	1-1
2.	junija	Muggesana - Breg	3-2
13.	junija	Union - Manzano	4-4
		Breg - Cremcaffe’	2-2
	ODBOJKA		
2.	junija	Marzotto - Breg	3-1
		Porzio - Sokol	3-2
1.	junija	Bor - AGI	3-0
2.	junija	Turriaco - Olimpija	3-0
9.	junija	Olimpija - Torriana	3-1
13.	junija	Bor - Torriana	3-1
16.	junija	CSI - Olimpija	3-0
		Turriaco - Bor	3-0
		Gasilci GO - Kras	3-2
23.	junija	Bor - Olimpija	3-1
		Kras - Torriana	3-1
3(1.	maja	ZARJA-Bor B	3-2
2.	junija	Breg B-AGI B	0-3
9.	junija	AGI B-Bor B	3-0
		Zarja - Corridond	3-0
2.	junija	Bor zasede drugo mesto v	
		državi	
1.	junija	Gasilci TS - Olimpija	2-0
2.	junija	FARI C-Bor C	. 3-0
		Gaja - Sokol B	3-0
9.	junija	Gaja-Bor C	3-0
		FARI B - Sokol B	3-2
13.	junija	GAJA-FARI B	3-0
19.	junija	Sokol B - FARI C	3-2
21.	junija	OMA-Gaja	3-2
13.	junija	Audax B - Olimpija B	3-0
16.	junija	Audax B - Olimpija B	3-0
		ACLI - Gaja	3-0
		Breg-Gasilci TS	3-0
17.	Junija	Sokol - Gaja	3-0
20.	junija	Breg - Crda	3-0
		Sokol - Acll	3-0
		Acegat - Polet	3-0
23.	junija	SOKOL - Gaja	3-0
		Libertas - Polet	0-3
8.	junija	Moški turnir za Kraški	pokal
11.	junija	Breg - Acegat	3-1
	KOŠARKA		
	Bor - Servolana		38-14
	Servolana B - Bor B		23-12
	Servolana A - Bor A		39-36
	Bor - Patizan Sežana		59-49
ATLETIKA
Pokrajinsko prvenstvo za deklice z udeležbo Bora Pokrajinsko prvenstvo za dečke z udeležbo Bora Tekmovanje za POKAL ITALIJA v Vidmu z udeležbo Bora Tekmovanje v Tržiču za dečke z udeležbo Bora
Tekmovanje v Pordenonu za ženske z udeležbo Bora
BALINANJE
Gaja nastopi na turnirju v Pordenonu.
BLIŽANJE
Tekmovanje v organizaciji Sk Kras
SD BREG
priredi 7.7.1968 » sodelovanjem Pd V. Vodnik iz Doline, Pd F. Prešeren Iz Boljunca, Pd Slovenec iz Boršta in Pd Slavec iz Ricmanj
ENODNEVNI IZLET V KOČEVJE
Program: Odhod ob 5 zjutraj, takoj po prihodu nogometna tekma, tekma v ženski odbojki, nato kosilo. Po kosilu ogled mesta In okolice (za interesente bo na razpolago av-
tobus za ogled partizanske «BAZE 26»), Ob 16.30 nastop vseh štirih pevskih zborov iz Brega ter folklorne skupine is Boršta. Nato povratek.
Gena s kosilom 3.000 lir, nastopajoči: 2.500.
Vpisovanje pri vaških zastopnikih. pevci ter folklorna skupina naj se vpišejo pri predsednikih prosvetnih društev.
Vpisovanje za Tržačane je v Tržaški knjigarni, lil. sv. Frančiška št. 20.
Udeležite se polnoštevilno tega edinstvenega izleta.
(isn
STEFAN OLIVIER
NO VI ŠEF
«Le zato, ker me je prosila, naj ji pomagam. Samo zato, cer me je prosila.« Warzin je nato spregovoril drugače: «In-ipektor,« je rekel tiho, skoraj s solzami v očeh, «saj veste, tako je. Ko pride dekle k vam kot ginekologu in ne ve, caj naj počne, joka in grozi, da se bo ubila...«
«Ali je šef zdravnik za to vedel? Ali je bil navzoč?«
Warzinovi možgani so delali bliskovito. «Ali je ona rekla?«
«Vas vprašujem, vas hočem slišati.«
Ona je rekla, da je vedel, je pomislil Warzin, prav nič ji ti mar! In nenadoma mu je prišlo na misel: če bo zapleten feldhusen, se bom morda izmazal. «Za to je vedel,« je odgovoril Warzin, «obvestil sem ga, ni pa bil navzoč.«
Hennings je vse zapisal v svojo beležnico. Lepa druščina, je pomislil. Medtem ko je pisal, je mislil na Anke, na svojo sedemnajstletno hčerko; fanta ima, spodobnega mladeniča, t kaj več se ni zanimal; moral bom paziti nanju, se mu je podilo po glavi; tako hitro se lahko kaj pripeti; potem pa takšna podobna zadeva ali morda še slabše; moral bom paziti, je sklenil sam pri sebi.
Potem je vstal. ((Prosili vas bomo, da boste v prihodnjih dneh prišli k nam, doktor. Na svidenje.«
Odšel je. Warzin je obsedel za mizo.
Inšpektor je vedel tudi za Feldhusnovo pisarno. Bil je ias kosila. Izza vrat se je slišalo ropotanje krožnikov in pribora. Duh po pečenkini omaki Hennigsu ni ugajal, zato je
stopil hitreje.
V tajništvu ni bilo nikogar, tudi tajnica je bila gotovo pri kosilu. Trenutek se je inšpektor obotavljal, potem pa je počasi odprl zunanja vrata pisarne šefa zdravnika. Druga, notranja vrata so bila tapecirana z usnjem — nanje je močno potrkal.
((Naprej, gospodična Rieck,« se je oglasil Peldhusen.
Ko je inšpektor obzirno odprl vrata, ga je Feldhusen začudeno, a prijazno pogledal. «Halo, koga iščete?«
Ko je inšpektor zapri vrata, ga je Feldhusen spoznal. «Ah, inšpektor, mislil sem, da je moja tajnica. Vstopite. V vsakem primeru bi se vam rad opravičil.« Feldhusen je vstal in mu vljudno ponudil roko. ((Zlasti vi ste pripomogli, da se je nedavna neprijetna zadeva končala tako stvarno, brez hrupa. Seveda ne mislim na razne nevšečnosti, toda... lahko bi bilo še več neprijetnosti. Sedite. Imam š nekaj minut do kosila. Cigaro?«
Hennings je prijazno odklonil. Ko sta se srečala prvič, ga je prevzela moževa privlačnost, nanj je vplival njegov čar. To je vedel in to ni bilo dobro — danes mora bolj paziti.
«Da, še več neprijetnosti.« Feldhusnov obraz še je pomračil. «še sedaj ne morem pozabiti. Ne mislim toliko na obtožbo, bolj mislim na ubogo žensko. In razen tega sem zaradi bedaste zadeve izgubil najboljšega moža. Žal je dr. Neugebauer moral iti. Zdravstveni oddelek se je postavil na zelo strogo stališče.« žalostno je zmajal z glavo. «Da, tako je bilo. Ali se je pojavilo kaj novega?« Zakaj me inšpektor tako gleda, je pomislil. «Mislim, da morda mož, gospod Roth ni zadovoljen. To bi bilo popolnoma razumljivo. No, ne bi rad, da bi me imeli za radovedneža.«
Hennings je še malo počakal, nato pa je spregovoril. «Vendar je med tisto zadevo in to, s katero se zdaj ukvarjamo, neka zelo rahla1, povezanost, doktor.«
Feldhusen se je zravnal, bil je izredno presenečen. «0,
ali je še kaj? Zdaj sem pa res radoveden. In neka povezanost, pravite?«
«Dr. Warzin, vaš stažist, je bil udeležen pri prvi zadevi»
«Vem, vem. Bil je dežurni. No?«
«Ali veste, da je mesec kasneje v vašem privatnem krilu opravil splav?«
Feldhusna so te besede zadele kot strela. Toda tega ni pokazal. Ipšpektor je le opazil, kako se je Feldhusnovo skrajno začudenje nenadoma spremenilo v odkrito jezo. Ali ni na pravi poti, ali se moti?
«Splav?» je ogorčeno vprašal Feldhusen. «V mojem privatnem krilu? Povejte, ali je to šala? Slišal sem že boljše, ali naj vam katero povem?«
«Takih sumljivih šal ne bi pripovedoval, doktor. Ali poznate ime Leonhard — Brigitte Leonhard?«
Za tisto dekle torej gre! Warzin — prekleti pubertetni norec! ((Leonhard? Ime morda poznam, to je celo mogoče, toda kaj je z njo?«
((Gospodična Brigitte Leonhard je vložila obtožbo proti dr. Warzinu.»
Feldhusen je z obema rokama udaril po usnjenem naslonjaču. «To je zares...«
«Ali poznate dekle?« Je brez ovinkov vprašal inšpektor.
«Da, seveda se je spominjam. Warzin je prišel in mi povedal, da je njegova prijateljica in da ima neredno čiščo. Prosil je, da bi ji omogočili nekajdnevni pregled. Prosil me je, če bi jo sprejeli v privatno krilo. Privolil sem. Ce vas pomočnik prosi za nekaj takega, zakaj mu ne bi ustregel? Vsakomur se to tu in tam pripeti.«
«Ali ste vedeli za operacijo?«
((Seveda sem. Med svojimi vizitami sem dekle enkrat videl. Govorila sva o primeru in se odločila za izpraskanje maternice — nič izrednega, opravimo jih na stotine. Da bi ugotovili,^ kaj je narobe. Warzin je to opravil, potem pa je dekle odšlo. Nič resnega ni našel, kakor se spominjam. To
je vse.«
«Ali ste bili pri izpraskanju tudi vi?«
«To pa ne. Kaj pa mislite? Mnogo preveč dela imar da bi bil osebno pri vsakem izpraskanju. Pač pa sei navzoč ob posebnih primerih.«
«Kaj pa pri privatnih pacientkah?«
«Ona ni bila privatna pacientka. V privatnem krilu bila preprosto na željo dr. Warzina.» Feldhusen se je trpli nasmehnil. «Ali vidite, kaj se zgodi, če si dober?«
«Da,» je pripomnil Hennings, «to se zgodi, če si dober
Feldhusen se je nagnil proti inšpektorju. Bil je resen, i skoraj proseče je govoril: ((Inšpektor, upam, da mi ve jamete, ko vam pravim, da ne bi nikoli sodeloval pri tak ostudni stvari. Nikoli! In končno: ali je res, kar trdi dekli Ce bi imeli moje izkušnje! Zenske počno najbolj čudne stvai Ce je vede prekršila 218. člen kazenskega zakonika, jo t doletela ista kazen kot dr. Warzina.»
«Zenske počno najbolj čudne stvari,« je ponovil inšpel tor in vstal.
Feldhusen je bil čedalje bolj nervozen. «Splav! V gineki loškem oddelku! V mojem oddelku! Ali bi mi hoteli pov dati, ali ste že videli tistega nesrečneža, Warzina?»
«Videl sem ga.»
“No, kaj, za božjo voljo, je rekel o tem?«
Inšpektor ga je pogledal naravnost v oči. ((Njegove bi sede se nekoliko razlikujejo od vaših.«
((Razlikujejo od mojih? V čem?«
“To boste ugotovili, doktor. Prosili vas bomo, da bosi pričali, ko bo prišel čas. In zdaj vam želim dober tek.«
Odšel je. Zaprl je dvojna vrata. V tajništvu še vedno i bilo nikogar. Ko je stopil na hodnik, je bil duh po peče: kini omaki še močnejši. Feldhusen ne bo imel teka, je pi mislil.
<Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II.. TELEFON 93-808 to )4-638 - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA- mesečno H06 Mr vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu to nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 dto (10.000 starih dinarjev) - Poštol tekoči račun- Zalototttvn	tLT
Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT DŽS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22-207 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 _ OGLASI: Gena og.asov: za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, fmančno-upramT 25? osmrttoTe' 150 Ur - MaU ^.asf M U beseda - Oglasi za tržaško to go riško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije prt .(Societš Pubblicitš TtaMana« - Odgovorni urednik: SIAMSI.AV KENK«) - izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	*	“