MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo In tipravaj Maribor, Aleksandrova cesta St. 13 t Telefon 2440 In 2468 lahaja razan nedelja In praznikov vsak dan ob 16. url , Velja meaaSno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din > Oglasi po oanlku > Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Liubllanl * Poštni Čekovni račun St. 11.409
JUTRA
99
tarememba v francoski notranji politiki
Po izvolitvi novega predsednika in novega parlamenta
Francoska republika je doživela v zadnjih dneh važne notranjepolitične do-Sodke in spremembe, ki ne bodo ostale brez posledic za njen nadaljni notranji in zunanji razvoj. Sredi najostrejše .volilne borbe so padli na razstavi književnikov usodni streli zmedenega atentatorja, ki So usmrtili predsednika Paula D o u-|n e r j a, najmirnejšega francoskega politika, človeka velikega takta in široke uvidevnosti, ki je žrtvoval za domovino Vse svoje štiri sinove. Ves svet je zato pričakoval, da bo ta atentat uplival na lzid ožjih volitev 10. t. m., da bo zmaga
levičarjev preprečena in znova utrjena Pozicija ministrskega predsednika Tar-dieuja. Toda to se ni zgodilo. Francoski narod je ohranil ravnotežje, ni se motiti ne od Hitlerjeve zmage v "e«nčiji ne od zločinskih strelov agenta Soglasne holjševiške »čeke«. Izvolil je 2a svoje poslance nove može, o katerih Je Prepričan, da bodo dorasli nalogam, "i Jih čakajo doma in v mednarodni politiki.
Zmaga levice je torej sledila, neposredno nasilni smrti predsednika republike, in ko se je v torek popoldne sestala v zgodovinski palači gradu Versaillesa velika narodna skupščina, sestavljena iz senatorjev in članov starega parlamenta, so vsi pričakovali, da bodo zastopniki sedanje nove večine odločno zahtevali izvolitev levičarja za Doumerjevega naslednika. Spočetka je tudi res izgleda-lo, da bo'skupni levičarski kandidat P a i n le v č nevaren nasprotnik desničarskega kandidata Lebruna. Neposredno pred volitvijo se je pa Painle-v e sam umaknil, in sicer sporazumno s svojo politično skupino, novo parlamentarno večino, samo da ne bi po nepotrebnem povzročal sporov in zmede. Nova večina je tako na najsijajnejši način dokumentirala svojo veliko politično belost in uvidevnost. Pomagala je de-,0ma celo direktno izvoliti predsednika s®nata Alberta Lebruna za novega Predsednika- Celo socialisti in komunisti so postavili vsak svojega protikandidata samo zato, da preštejejo svoje glasove. Na čelu odslej levičarske Franclje bo torej stal prihodnjih 7 let desničar, katerega izvolitev pozdravljajo vsi listi brez Izjeme strank. V res demokratični Franciji je predsednik republike pač le
reprezentativna osebnost, simbol, ne samovoljni odločevalec.
Popolnoma napačno bi bilo zato pričakovati, da bo sprememba vlade porušila sedanji mirni notranji razvoj velesile Francije. Tardieu je kot resničen demokrat podal ostavko takoj, čim so bili znani volilni rezultati In je ostal v manjšini. Poda! jo je že novemu predsedniku L e brun u, ki ga je poveril s posli vlade do sestanka novega parlamenta. Rok starega parlamenta poteče šele 31. t. m., in ker bo sledilo potem overovljenje mandatov, konstituiranje zbornice in odsekov itd., bo nastopila nova levičarska vlada najbrže šele okoli 16. junija, torej šele ob otvoritvi lozanske reparacijske konference. Kdo jo bo sestavil? Popol noma rešeno to vprašanje še ni, gotovo je samo to, da bo ministrskega predsednika in ministre dal levičarski kartel. Po vsej verjetnosti bo novi mož H e r r i o t, važna osebnost bo pa tudi socia listični voditelj Leon BI um- Naposled pa tudi Painlevčjeva vlada ni izključena.
Naj pa že sestavi vlado katerikoli le vičarski voditelj, gotovo je, da bodo spremembe v notranji politiki večje, kakor v zunanji. V prvi vrsti bo skušala nova vlada preprečiti grozečo gospodarsko krizo in izboljšati socialni položaj delavstva in uradništva. Temu vprašanju bo posvetila najbrže največ pažnje. V zunanji politiki bo pa morala graditi dalje na starih temeljih. Tardieu je ustva ril že neka gotova dejstva, ki se ne bodo dala mnogo spremeniti. Bolj popustljiva pa bo vsekakor glede razorožitve in reparacij, dasl bo tudi ona zahtevala garancij, kakor jih je Tardieujeva. Kar se tiče zavezništva, bo ostala zvesta starim smernicam, ki so podane že v naravnem položaju Francije. Najvažnejša sprememba bo morda prekinitev prizadevanj za sporazum z Italijo, vsaj na tisti bazi, ki se je pripravljala v zadnjem času, saj je H e r r 1 o t znan kot največji idejni nasprotnik fašizma, pa tudi BI u m in P ai n leve mu nista prijazna. Vse ostalo je odvisno od nadaljnega razvoja svetovnopolitičnih dogodkov, ki se še rte dajo točno pregledati in preceniti. Eno pa je vsekakor zelo pomembno: novi režim bo razpolagal s trdno in precej homogeno večino, ki ji ne bo treba kom-promisariti z drugimi skupinami.
Otvoritev konference male antante
Prihod princa Ghike in dr. Beneša — Konferenca tiska male antante — Zanimanje tiska za konferenco — Svečana kosila in večerje
BEOGRAD, 13. maja. Danes do* poldne so se V zunanjem ministrstvu sestali zunanji ministri držav male antante: dr. Marinkovič, dr. B e n e š in princ G h i k a. Istočasno se je v tiskovni dvorani otvo-rila konferenca časnikarjev male an tante. Ob tej priliki so se zbrali v Beogradu tudi časnikarji iz Nemčije, Francije, Italije, Avstrije, Madžarske in Poljske, med katerimi so nekateri obenem dopisniki ameriških listov.
Romunski zunanji minister princ G h i k a je prispel v Beograd že sinoči ob22.20.Poslanik Guranes-c u ga je z osebjem poslaništva pri* čakoval že na državni meji, kjer so se zbrali tudi nekateri beograjski časnikarji, katerim je G h i k a podal kratko izjavo o konferenci. Med drugim je dejal, da so take konference zelo važne, ker se na njih lahko osebno izmenjajo misli o tekočih vprašanjih. O sedanji konferenci je prepričan, da bo ustvarila trdno pod
lago za enoten nastop vseh treh držav pri reševanju sedanjih velikih svetovnopolitičnih vprašanj. Na beograjskem kolodvoru je princa sprejel dr. Marinkovič,
Davi ob 11. uri je pa prispel češko slovaški zunanji minister Dr. Be-n e š. Sprejeli so ga princ Ghika, dr. Marinkovič, zastopniki našega zunanjega ministrstva in romunskega ter češkoslovaškega poslaništva. Obenem so prispeli v Beograd vsi ju* goslovanski, romunski in češkoslovaški poslaniki.v Pragi, Bukarešti in Beogradu. Ob 10.30 se je princ Ghika vpisal v dvorno knjigo.
Ob 11. uri je bila otvorjena konferenca ministrov, ki se še nadaljuje. Ob 13.30 priredi dr. Marinkovič v hotelu »Aval a« slavnostno kosilo, a ob 17. uri se bodo posvetovanja nadaljevala. Zvečer bo svečana večerja v palači kraljeve garde na Top čiderju, Katere se udeleže vsi ministri in diplomati.
O novih volitvah ne more biti govora
Važne izjave dr.Voje Marinkoviča časnikarjem — Občinske volitve bodo, čim bo sprejet nov zakon o občinah — Vprašanje samouprav In tiska
bo volitev. Pač pa se bodo razpisale
Pred japonsko protiofenzivo
Odpošiljanje japonskih Čet Iz Šanghaja v Mandžurijo — Operacije generala Mačangčanga — Konferenca kitajskih generalov in politikov v Kungčfevu
BEOGRAD, 13. maja. Ministrski predsednik in zunanji minister doktor Marinkovič je sprejel včeraj časnikarje in jim podal obširno izjavo o zunanjepolitičnih in notranjepolitičnih vprašanjih. O zunanji politiki je dejal, da so sedaj najvažnejše tri zadeve: razorožitev, reparacije in Po-dunavje. Prav tako so tudi v notranji politiki potrebna najnujnejše rešit/e tri vprašanja: zakon o občinah, zakon o ureditvi ■ banovin in ublažitev gospodarske krize.
O novih skupščinskih volitvah zaenkrat ne more biti nobenega govora. Njegov govor v Nišu ni bil tako mišljen; govoril je le o programu stranke. Volitve bodo samo tedaj, če vlada ne bo več mogla delat! s sedanjo narodno skupščino in jih bo odobril tudi vladar. Tega pa sedaj ni, zato tudi ne
občinske volitve, In sicer takoj, Čim bo sprejet novi zakon o občinah.
Samouprava občin in banovin se bo razširila. O vprašanju, kako se bo to zgodilo, so še težkoče, ker je naš na-rod povsem centralistično usmerjen. Ljudje so za samoupravo v načelu, ko pa preidejo na konkretnosti, se prično nasprotstva. Predvojna Srbija, Črna gora in Bosna so bile centralistično urejene. Zato smo mi navajeni na centralistično ureditev in je težko izvesti samoupravo. Kljub temu je želja vlade dati banovinam čintveč samostojnosti.
Glede cenzure in tiskovnega zakona pa je dejal: »V tem trenutku vam na morem ničesar reči, more pa se zgoditi, ako bi se s tem -posrečilo zatreti alarmantne poulične vesti.«
LONDON, 13. maja. Položaj v Šanghaju se polagoma normalizira. Japonske čete naglo zapuščajo nekdanje bojišče. Po uradu! japonski napovedi bodo ostali tamkaj le še nekateri mornariški odredi. Z evakuacijo zasedenega ozemlja in odhodom čet je onemogočen vsak nov spopad na šanghajskem področju. Odhajajoče čete pošiljajo v Mandžurijo. Štirinajsta divizija, ki je že dospela v D a j r e m, je bila uporabljena za ojačenje japonske v o is,.: v južni Mandžuriji. Deveta divizija, ki je včeraj zapustila Šanghaj, odhaja v K a n a z. Ugleden japonski diplomat je izjavil poročevalcu »D a 11 y N e w-s a«, da bo odhod čet iz Šanghaja orno gočil japonski vladi prlštedlti 4 milijone jenov na leto.
LONDON. 13. maja. Iz Čangčanga poročajo, da, prihajajo v Mandžurijo neprenehoma nove japonske čete. V največji naglici se sestavlja močna ja-
ponsko-mandžurska vojska, ki naj dokončno stre moč upornikov, posebno pa generala Mačangčanga, ki ima okoli 50.000 dobro izvežbanih in moderno opremljenih vojakov.
ŠANGHAJ, 13. maja. Maršal Č a n g K a j š e k je sklical vHungčav konferenco vodilnih vojskovodij in politikov vse Kitajske, na kateri se bo razpravljalo o nadaljni obrambi domovine. General M a č a n g č a n g, ki zaradi bojev ne more zapustiti Mandžurije, je poslal v Hungčav svojega 231etuega sina, ki bo ostal pri nankin-ški vladi kot njegov zastopnik. Oh-enem bo mandžurskl vojskovodja do-bil od vlade 10 milijonov dolarjev za vzdrževanje vojske In nadaljne operacije proti Japoncem. Njegova ofenziva dobro napreduje, zasedel jfc že H a j l u n In razdrl Japoncem za firb-; toro železnico, da se ne morejo v redu umikati.
Lindberghov
otrok mrtev
NF,WYORK, 13. maja. Ogromno senzacijo je po vsej Ameriki vzbudila vest, da so našli Lindberghovega otroka v bližini njegovega posestva mrtvega in je truplo že razkrojeno. Našel ga je neki zamorec, ki je o tem takoj obvestil policijo. Otroka so že agnosclrali. Po vsej Ameriki se razlega en sam klic po maščevanju nad morilci.
*
DR- BRUNING DOBIL ZAUPNICO.
BERLIN, 13. maja. Vse predloge nacionalnih socialistov, nemških, naclonal-cev in komunistov o nezaupnici vladi dr. Briininga je državna zbornica odklonila z 287 proti 257 glasovom. Poizkusi hitlerjevcev in ekstremnih levičarjev, Izzvati nove volitve, so se izjalovili.
UNIVERZA V VALENCIJI POGORELA
MADRID, 13. maja. Staroslavna univerza v Valenciji je preteklo noč pogorela do tal. Uničena je tudi znamenita knjižnica, ki je hranila zlasti dragocene listine iz starorimskih časov. Vzrok požara je neznan. Škoda je neprecenljiva.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne): Pretežno jasno, mirno, topleje.
Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, na-gnenju k bljuvanju učinita 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode, temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic Izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo po-legati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in špecerijski trgovini.
Samo med poštenjaki more obstojati resnično prijateljstvo, vredno tega imena
APULEJ
Maribor se lepša.
Dasi se velika cestna dela, ki so bila projektirana, letos najbrže ne bodo mogla pričeti in dovršiti, se vendar vsaj skromno nadaljuje olepševalno delo v osrednjem mesto med Aleksandrovo cesto in Dravo. V Wildenrainerievi ulici so izginili kupi zemlje, ki so zapirali severno polovico in ob vrtu Ljudske tiskarne je zrastel cementni zid. Ulica je dobila tako dosti čednejše lice. V Marijini ulici pa urejujejo zdaj prostor pred palačo OUZD in sodiščem. Mestni parni valjar je izravnal cestišče, katero bi pa bilo treba še posuti z drobnim peskom. Nanovo se urejujejo tudi nasadi pred sodniško palačo ; to oskrbuje sodišče samo s pomočjo kaznjencev.
Avtobusni promet na mariborski otok.
Na binkoštno nedeljo bo otvorjen redni avtobusni promet na mariborski otok po že objavljenem voznem redu. Dosedanja avtobusna postaja na glavnem trgu pri Marijinem kipu bo prelojena nasproti avtobusne postaje na gornjem Glavnem trgu, kjer bo ob nedeljah in praznikih poseben uslužbenec prodajal vozne listke v predprodaji.
Za letošnjo sezono je predviden od hod zadnjega avtobusa iz Kamnice ob 20. uri.
Listki za vožnjo z avtobusom tja m nazaj s kopanjem (brez omarice ali ku bine) 5 Din od osebe. Listki za vožnjo samo tja in kopanje 3 Din. Ti listki se lahko uporabljajo vsak dan do A 13. ure.
Vozni listki po 1 Din za osebo veljajo samo ob delavnikih do 16. ure od kopališča do Glavnega trga. Na ta popust imajo pravico samo obiskovalci kopa lišča-
Jezikovna idila v parku.
Naš prelepi mestni park se bohoti zdaj v zelenju in cvetju, z vsakim dnem bolj Vse klije, dije in žije, pa je v tem razkošju narave pognalo tudi nekaj cvetk, ki niso parku slovenskega Maribora baš v diko in miko. Namreč nekaj jezikovnih cvetk se prav neumestno šopiri tam pri ribniku, kjer so posadili ob poti vrsto vrtnic. Na vsaki visi rumena deščica z imenom. P? bereš: orangegelb, zart-rosa, Riibezahl-scharlach-rot, purpur itd. Sodimo, da so bile te vrtnice naročene iz Nemčije — ker če bi bile dobavljene od kakega našega domačega vrtnarja ni ,vrag, da ne bi imele slovenskih imen. Ali pa se morda le motimo? Zanima nas vsekakor, odkod so te vrtnice in kdo jih je dal posaditi. Pa bogvaruj, da bi bila zato kje kaka zamera, pa da bi se nemara celo zgodilo, da bi tiste deščice odstranili. Ne, to je popolnoma v redu, da so napisana imena vrtnic, to je samo poučljivo. Ampak slovenska naj bodo; bo čisto čedno, če bo napisano: oranžno rumena, nežnorožnata, Repoštevova škr latastordeča itd. In bo mariborski nemški sprehajalec stare generacije samo hvaležen, če mu bo tudi ob teh vrtnicah dana prilika učiti se malo slovenščine. Pa še enkrat: brez zamere!
Poletne uradne ure na magistratu.
V torek po Binkoštih prično na magistratu poletne uradne ure in sicer od 7% do 13A. Uradne ure za stranke o-stanejo kot doslej: od 8. do 12. ure.
Mejaši!
Na binkoštni ponedeljek je izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Pridite in pomno žite vrste Sokolov in drugih izletnikov! Udeležite se nastopa Sokolov in nadaljujte pred tremi leti začeto delo!
Misterijozna smrt grobarja.
Zadnje dni v mesecu aprilu se je preselil 70-letni grobar Ivan Mihalek iz črešnjevske fare, kjer je dolga leta o-pravljal svoj poklic, v vasico Morje pri Framu. Tu se je naselil kot viničar s svojo drugo ženo in pastorkom Konradom. Kmalu zatem pa je nenadoma umrl. Tiho in skromno so grobarja pokopali na framskem pokopališču. O njegovi smrti pa niso bili obveščeni pokojnikovi otroci in sorodniki. To ie dalo povod ljudski govorici, da Mihalek ni umrl naravne smrti. Za to govorico je izvedelo tudi mariborsko državno pravd ništvo, ki je odredilo ekshumacijo trupla in uvedlo preiskavo.
Dve proslavi
velikih socialnih pridobitev
Otvoritev palače OlIZO in proslava desetletnice zakona
o zavarovanju delavcev
Pod predsedstvom ravnatelja tukaj šnje ekspoziture okrožnega urada za zavarovanje delavcev g. Franca Steno v c a je bil včeraj v novi palači urada v Marijini ulici sestanek zastopnikov raznih korporacij, na katerem se je sklenilo v nedeljo 29. t. m- dopoldne slovesno otvoriti novo palačo OUZD in proslaviti desetletnico zakona o zavarovanju delavcev.
Proslava prične ob 10. uri in bo združena z razstavo, ki naj pokaže vse do-danje delovanje Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Udeležili se je bodo tudi zastopniki ljubljanskega o-krožnega vodstva in ravnateljstva. Po dosedanjem načrtu bodo govorili gg. Ivan Tavčar, komisar OUZD, ki bo palačo in proslavo otvoril; dr. Valter Bohinjec, ravnatelj urada, ki bo obrazložil pomen zakona in dosedanje delovanje; dr. Zajc, šef zdravniške službe, ki bo orisal zdravstveno službo ustanove; dr. Franjo Lip o ld, mestni župan, ki bo pozdravil proslavo v ime-
nu občine; dr. Vekoslav Kukovec, minister v p., ki je zakon o zavarovanju delavcev izdal; Anton Krejči, narodni poslanec, kot zastopnik gospodarskih krogov in delodajalcev ter Alojzij Čeh, tajnik ekspoziture Delavske zbornice, v imenu delojemalcev-
Ureditev nadaljnih podrobnosti je bila poverjena pripravljalnemu odboru proslave, v katerega' so bili izvoljeni gg. ravnatelj Fr. Stenovec za urad. podžupan Rudolf Golouh za občino, poslanec Anton Krejči za delodajalce, tajnik Alojzij Čeh za delojemalce in urednik Radivoj Rehar za tisk.
Proslava bo za naše mesto pomemben praznik, zlasti še, ker se bodo tega dne otvorile vse moderne zdravstvene naprave, ki so nameščene in urejene v novi palači. Maribor je z njimi dobil institucijo, na katero more biti upravičeno ponosen in ki bo znatno omejila dose danjo bedo najbolj trpečih in najtežje prizadetih — bolnih delavcev, nameščen cev in članov njihovi družin.
V soboto rožna veselica v Veliki kavarni.
Godbeno društvo »Lira«, Maribor, priredi na binkoštno nedeljo izlet v gostilno Totnše v Pekrah.
Telefonski promet z Belgijo.
Med Mariborom in vsemi kraji Belgije je otvoTjen telefonski promet. Pristojbina za navaden pogovor znaša 8-90 zl. frankov.
Nezgoda.
V gramozni jami na Koroški cesti se je včeraj popoldne hlapcu Matiji Dolničarju pripetila huda nezgoda. Pri nalaganju peska ga je brcnil konj tako močno, da mu je počila piščal leve noge pod kolenom. Ponesrečenega hlapca so spravili delavci na rešilno postajo, odkoder so ga z avtom prepeljali v bolnišnico.
Popadljivi psi.
Kljub strogemu pasjemu zaporu v mestu in okolici se klatijo po cestah in ulicah psi vseh mogočih pasem brez nagobčnikov. Često se tudi zgodi, da tak pes popade človeka, da mora iskati pomoči 'v bolnišnici. Opozarjamo lastnike psov, naj jih ne puščajo brez nagobčnikov na cesto, kontumac je strog in ko-njač, ki zaloti psa brez nagobčnika, ima nalog ga ubiti. Lastniku psa pa preti o-stra kazen.
Ukraden denar.
Posestnik Luka Kekec iz Košakov je te dni opazil, da mu je zmanjkalo iz zaklenjene omare nekaj nad 10.000 Din. Prijavil je to orožnikom, ki so uvedli preiskavo in doslej ugotovili, da je pokradel denar neki uslužbenec, katerega je bil prejšnji mesec Kekec odpustil iz službe- Tatu pa še nimajo v rokah.
Na trgu kradejo.
Zadnje čase se kupičijo pri sodišču prijave raznih tatvin, ki se dogajajo na našem trgu. Z veščo in spretno roko izmikajo tatice in tatovi kmeticam in branjevkam različno blago iz košev in z miz. Varnostni organi so prijeli že en takšen tatinski parček, a jih je nemara precejšnje število. Ljudje na trgu naj bodo previdni in naj bolje pazijo na svoje stvari.
Iz policijske shrambe.
V mesecu aprilu so bili pri policiji oddani, odnosno prijavljeni ti-le predmeti: črna usnjata denarnica, 2 ženska klobuka, žepna ura, zlata zapestnica, ročna torbica s šestimi ključi, 7 ključev, zapestna ura, ročna torbica, ženska obleka, 2 poročna prstana, velik reklamni ključ, en ženski čevelj, površnik zelenkaste barve in škatljica z risalnim orodjem. Najden je bil tudi mali čhni psiček in 3 race.
Ribji trg.
Današnji ribji trg je bil srednje založen. Prodajali so sardele po 14, mole po 26, morske rake po 24, skombre po 28, sipe po 20 in dentale po 32 Din kg. Prinesli so na trg tudi 4 škafe žabjih krakov; venec oo 2.50 Din.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Do srede, 18. maja: Zaprto.
Sreda, 18. maja ob 20. uri: »ManTzelle Nitouche«. Predstava v korist Udru-ženja gledaliških igralcev.
»Mam’zelle Nitouche«, priljubljena o-pereta, ki se radi svojega originalnega dejanja, zabavne vsebine in melodijozne muzike, čeprav je starejšega izvora, še danes drži prav tako sveža na vseh odrih, se uprizori prihodnjo sredo, 18. t- m. na mariborskem odru. Predstava bo benefica v korist društva gledaliških igralcev. Rezervirajte vstopnice!
Gledališke abonente posebno pa še lastnike blokov prosi uprava ponovno, da poravnajo svoje zaostanke na abon-tnanu.
*
»Ljudska univerza« v Mariboru.
Drevi ob 20.15 uri predava univerzitetni profesor dr. Al. Bilimovič iz Ljubljane, ki uživa širom sveta velik sloves odličnega narodnega ekonoma, o vplivu svetovne krize na narodno-gospodarski in finančni položaj Jugoslavije.
ŽIVIO KRALJ OTON.
Kakor poročajo iz Budimpešte, je v tamošnjem operetnem gledališču v pon-deljek zvečer prišlo do razburljivega prizora. Na galeriji je neki gledalec naenkrat zaklical: »Živio kralj Oton! Živelo madžarsko kraljestvo! Živio duh Karlov!« Ker se na revijah večkrat igra tudi iz publike, so ljudje spočetka mislili, da spadajo ti medklici k predstavi. Ko so pa zapazili, da so na moža planili stražniki in se z njim borili, je nastalo splošno razburjenje, ki se je polastilo tudi igralcev na odru. Nevarno situacijo je rešila igralka Suzi Somogy, ki je zaklicala soigralcem: Ena prismoda je dovolj! Ni treba, da postanete še vi prismojeni! Vse se je smejalo in tako 'e je gledališče pomirilo. Klicatelj z galerije, neki agent po imenu Artur Schwarz, je bil dan po* prej izpuščen iz norišnice.
GLAD NA TIROLSKEM.
Iz Inomosta poročajo:
V Landecku je bil te dni občni zbor tirolske kmečke zveze, ki je bil mestoma zelo viharen, zlasti ko so mnogi zastopniki kmetov v gorah ostro napadali voditelje stranke in vlado. Govorniki so v živih besedah slikali strašne razmere, ki vladajo v vzhodni Tirolski. Kmetje v teh krajih porabljajo poši'jatve pšeničnih otrobov najcenejše vrste iz Madžarske, katere jim je preskrbela vlada za krmo živine, kot edino prehrano za-se in z® svoje družine. Soli ljudje sploh več m* majo, kvečjemu živinsko sol, ker si bel® živijo ljudje in živina od enake hrane-soli ne morejo kupiti. V gorskih vaseh Pred kratkim je neki kmet, ki ima osem otrok, iz obupa izvršil samomor, če se razmere ne zboljšajo, preti tirolskim planinskim kmetom v najbližjem času sa mo še smrt od lakote.
AMERIŠKI ČRNI VOLK.
Stari indijanci so mnogo pripovedovali o črnih volkovih, nekih neznanih zvereh, ki jih pa nihče ni mogel najti. Lovci in naravoslovci so se večkrat odpravili v gozdove, da bi kako tako zver ustrelili ali ulovili, a vedno brez uspeha. Nedavno pa se je pojavil prvi črni volk v bližini mesta Savanna pri Fortu Wil-liamu v ameriški državi Ontario. Lovci so se takoj dvignili na noge in zver res izsledili in ustrelili. Ta prvi doslej znani črni volk, ki je velika zoološka znamenitost, bo krasil muzej Združenih držav v Washingtonu.
Vozne olajšave
Jadranska obala, zdravilna kopališča in objezerska mesta, po desetdnevnem bivanju v mesecih marec, april in maj 75% popusta na železnici pri povratku. Za Binkošti zadostuje nepretrgano bivanje 5 dni, ako pade povratek v dobi od 15. do 19. maja zaključno z jadranske obale ali objezerskega mesta.
Osijek, sejem, do 17. maja, polovična vožnja, legitimacija Din 2.-.
Sušak, vinska razstava, od 14—-22. maja, polovična vožnja, legitimacija Din 20.—.
Ljubljana, VIII. kongres Jug- pevskega saveza, od 13. do 17. maja, četrtinska vožnja za člane pevskih društev.
Slovanski Brod, esperantski kongres,
14., 15. in 16. maja, polovična vožnja za udeležence kongresa.
Beograd, skupščina Jug. čeh- lige, 15. maja in skupščina Kola srbskih sester,
15., 16. in 17. maja, polovična vožnja za člane teh društev.
Ljubljana, skupščina 'Jug. sablaškega saveza, 14., 15. in 16. maja, polovična vožnja za člane.
Pariš, sejem do 18. maja, 40% znižana vožnja, legitimacija gratis pri fr. konzulatih.
Budapest, sejem, do 16. maja, polovična vožnja, znižan vizum na pengo 3.-, legitimacija Dm 40—
Italijanska kopališča do 31. oktobra, polovična vožnja po šestdnevnem bivanju na italijanskih železnicah.
Vse informacije daje »Putnlk« (Tourist Office), Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 2122.
ALI BI SE OŽENIL?
Mogočni in modri kalif Abdul-Melik ie sedel v senci pred svojo hišo in zrl na nebo. To je bilo znamenje, da lahko vsakdo stopi predeni s svojo željo.
To-pot je bil Madir, mlad čevljar. »Oj prestol milosti! Oj nebesa usmiljenia-O čaša modrosti! Jaz sem v veliki raztrganosti srca. Rad bi se oženil in vendar bi se nerad oženil. Ko semsnoči v neodločnosti blodil okoli svoje hiše. —-v morju luninih : plamenov so plavale zvezde kakor labudi! — tedaj mi je svetoval neki glas, naj povprašam tsbe, najdobrotljivejši vseh kalifov. Kdo Je torej na slabšem: samec ali zakonec?«
Med tem je bil prišel po cesti neki branjevec iz rodu Ibad, ki je gnal pred seboj dva osla. »Stoj!« mu zakliče kalif. »Preden nadaljuješ pot, mi povej, kateri tvojih oslov je slabši?«
Mož je samo malo premišljeval. Po-kazavši najprej na enega, potem na drugega osla, je odgovoril: »Ta in ta«.
»In to je tudi moj odgovor na tvoje vprašanje,« je dejal kalif čevljarju Madir ju.
»Dobro, pa podpišite!«
»Ne znam.«
»No, pa pristavite: Ne znam podpisati.«
Mariborski »VE ČER NIK« Jutra
■ll—lllll IIIIII I
Sokolstvo
Tajen majniški izlet
Kdo ne bi želel v majniku, v mesecu cvetja, ven v naravo? Pri neki seji smo sklenili, prirediti tajen pešizlet. Vse članstvo in na. raščaj je zanimal razglas o izletu na dan prvega majnika. Izlet mora biti krasen, saj je ta dan praznik narave. In vodja brat Vito jamči za uspeh. Le kam pojdemo?
Poslopje kadetnice in topoli pred njo so blesteli v prvomajniškem jutranjem solncu. Tudi nas, ki smo se zbirali pred telovadnico, so toplo obsijali. Do šeste ure smo se točno vsi zbrali, vseh stopet prijavljenih sester in bratov. Razdelili smo se v štiri skupine.
Točno ob šestih je odšla prva skupina, ostale za njo v piesledkih po četrt ure. Precej slikovita družba pod vodstvom brata Pfosvetarja. Drugi so šli pod vddstvom brata Roberta, mnoge najinlajše sestre in bratje so bili vmes. Najbrž so vsi vstali z levo no-žo, zakaj imeli so največ neprilik in tudi zadnji prišli na cilj. Nekje v dolini Pesnice so iskali tistih sedem jelk, kakor je bilo zapisano v navodilu. Narava pa je posadila tja le sedem smrek, in zato smo priporočali bradi organizatorju v bodoče študij botanike.
Tretja skupina pod vodstvom sestre Ičke 5e bila zelo velika. Prevladovale so sestre, le nekaj smelih bratov se jim je pridružilo.
Ob tri četrt na sedmo so odšli zadnji. Vodstvo, upoštevajoč dejansko stanje, je skupini blagajnika dodelilo najlažjo pot, večinoma po cesti.
Odločil sem se, da pojdem s skupino, kjer So dominirale sestre. Ne samo radi sester, tudi radi žoge, gramofona in fotokamere sem se pridružil tej skupini. Pot nas je vodila do kodbenega paviljona v parku. Tam smo od-Prli drugi listek: pot vodi mimo treh ribnikov na desno v hribe. Sčasoma je zazvenel Prešeren smeh, postajali smo razigrani, vsa trideseterica.
Da bo lep dan, ni nihče dvomil. Sestri vodnici, ki je bila za izlet zelo navdušena, pa se Je zgodila nesreča. Hipoma je opazila, ko smo hodili navkreber, da ni nikjer listkov — kažipotov. K sreči so nekateri izletniki, ki so nekoliko zaostali, našli izgubljene »karte«. (Sicer pa nam je ob tej priliki sestra vodnica zaupala, da ve za cilj, dočim poti tudi ona ne pozna. Za končni cilj je zvedela za primer, če bi zašli, - Hodili smo po hribih in iskali tisti v prav čudni slovenščini sestavljeni napis, ki je opozarjal na hudega psa.
Pa smo prišli na visok hrib poleg Urbana. Zopet ugibanja. Na vrhu nam je ukaz veleval v dolino, v Gornjo Kungoto. Brat Žozef se je ponudil in nas zavedel v Spodnjo Kungoto.
Zvedeli smo za cilj izleta: bližali smo se Sv Juriju ob Pesnici. Kakor stezosledci smo Si za listki z označbo M I in prišli v gozd «ad Jurijem, kjer je bilo naše zbirališče. Naša gruča je predzadnja dospela na cilj.
Utaborili smo se pred vasjo na travniku. Tukaj smo se solnčill, se kopali in rajali. Kako ne, ko smo imeli tri godbe, gramofon, harmoniko in tamburaše.
Ob petih smo se vračali po poti, kjer je dopoldne sopihal brat blagajnik. Spotoma se le četa nekoliko zrahljala, nekateri so hodili hitreje, drugi počasneje. V Kamnici smo se pa spet vsi zbrali in skupaj korakali v mesto mi, čvrsti in veseli Sokoli, mimo nas Pa so se majale vinjene postave, vračajoče se z okoliških vinotočev ,..
Izlet je bil lep in je zapustil marslkak prijeten spomin in tudi vznemiril marsikatero mlado srce. Celo brat Zozef je priznal, da se je mogoče zaljubil, če ne v kako sestro, Pa vsaj v take majniške izlete med zelene gozdove, mimo cvetočih travnikov in sadovnjakov.	i	k.
Iz koroškega sokolskega okrožja.
Načelstvo koroškega okrožja sokolske župe Maribor javlja vsem bratskim edi-nicam, da bo okrožni zlet v Guštanju in ne v Mežici, kakor je bilo prvotno določeno. Ta okrožni zlet bo 19. junija. Ob tej priliki bo tudi otvoritev letnega telovadišča Sokolskega društva Guštanj. Vsa bratska društva ilaj se marljivo Pripravljajo na ta zlet, ker bo to obenem pregled vaj za Prago. Vodstvo o-krožja bo ob tej priliki pregledalo tudi Še posebej vse one brate in sestre, ki nameravajo na zlet v Prago-Spored okrožnega zleta je ta-le: Po Prihodu jutranjih vlakov skušnje za popoldanski nastop; ob 11. uri štafeta vseh društev na 1500 m; ob 11.45 povorka;
ob 15.30 nastop. Vsa društva morajo nastopiti z eno vrsto na orodju. Vse prijavnice je poslati okrožju do 10. junija.
Društveni izpiti.
Izpraševalna komisija za dfuštvene prednjaške izpite javlja, da bodo društveni prednjaški izpiti 28. in 29. t. m. v Slovenjgradcu. V soboto 28- t. m. bodo pismeni izpiti, v nedeljo 29. t. m. pa ustmeni izpiti. Prijave je poslati na Koroško Sokolsko okrožje v Slovenjgradec. Seja izpraševalne komisije bo v soboto 28. t. m. v Sokolskem domu v Slovenjgradcu. Čas bo pravočasno določen. K izpitu se morajo prijaviti vsi bratje načelniki in sestre načelnice, ki tega izpita doslej še niso položili. — Zdravo! — Načelstvo okrožja.
Sokolsko društvo Selnica ob Dravi
priredi na binkoštni ponedeljek skupni izlet z bratskim društvom Ruše na našo obmejno točko Sv. Duh na Ostrem vrhu. Izlet bo združen s skupnimi nastopi. Vabimo brate in sestre in vse prijatelje Sokola. Naj bo tudi ta izlet manifestacija naše- sokolske in narodne misli na severni meji naše lepe domovine. — Zdravo!
Šport
Tombola Sokola Pobrežje
bo v nedeljo, 15. maja na vrtu br. Ren-člja in ne na letnem telovadišču. Segajte pridno po kartah, ker dobitki so bogati.
KRIZA IN BAT’A.
Mali Pavel je po očetovem naročilu nesel k Bat’i popravit, čevelj: jezik se je bil odtrgal, pa ga je bilo treba prišiti. Čez čas se dečko vrne in poroča: »Gospod Bat’a ni nič računal, to je malen-cost. je dejal. Ampak jaz sem mu dal eno crono, da ne pride v krizo.«
(»Lid. Novimy«.)
Največji dosedanji teniški turnir v Mariboru.
O binkoštnih praznikih bo v Mariboru teniška prireditev, kakor je pri nas še ni bilo. Odigran bo teniški turnir najbližjih teniških centrov: Ljubljane, Zagreba, Gradca, Celovca in Maribora. Vsako mesto pošlje na turnir štiri gospode in dve dami in bo odigranih skupno 27 iger. Odigrali bodo zastopniki posameznih mest po štiri igre:	gospodje
posamezno, dve igri: dame posamezno, tri igre pa bodo odigrali v dvoje. Začetek turnirja bo na binkoštno nedeljo ob 9 uri dopoldne na teniških igriščih ISSK Maribora in SK Rapida.
Občni zbor Aljaževega kluba.
Pretekli ponedeljek je imel Aljažev klub pri Orlu svoj letošnji občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število Aljaževcev. Navzoči so bili tudi zastopniki mariborske podružnice SPD, zim skosportnega odseka SPD, mariborske zimsko športne podzveze, SSK Marato na in drugi prijatelji naših planin. Občni zbor je vodil predsednik kluba g. dr- Jehart. Iz poročil posameznih funkcijonar jev se odraža velika delavnost in neu-mornost v lanski poslovni dobi. Klub šteje 12 aktivnih članov-duhovnikov, ki so vsako nedeljo pohiteli maševat na planine in tako omogočili planincem u-deležbo pri sv. opravilu. Skupno so p pravi'i 64 planinskih maš. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor z zasluž nim predsednikom dr. Jehartom na čelu. V imenu podružnice SPD sta pozdravila zbor tudi dr. Senjor in dr- Tominšek.
Izlet na Sljeme.
Dodatno k naši včerajšnji beleški o tem izletu javljamo še, da je izlet pri zadostnem številu ude’ežencev nameravan z avtobusom do Zagreba in nazaj. Ta vožnja ne bo dražja, kakor z osebnim vlakom. Priglasite se v trgovini I. Kravds na Aleksandrovi cesti 13!
Umori predsednikov
NEKAJ ZGODOVINSKIH REMINISCENC.
Ko je ameriški predsednik Roosevelt svojčas pri nastopu svojega visokega dostojanstva hotel skleniti življensko zavarovanje na 85.000 dolarjev, je prejel od zavarovalnice vljudno pismo, v katerem mu je sporočila, da je z ozirom na posebne nevarnosti, katerim so izpostavljeni državni poglavarji, primorana zahtevati od njega dvojno premijo. S tem je bilo takorekoč oficijelno ugotovljeno, da niso samo kronane glave, ne samo člani vladarskih dinastij, izpostavljeni tem »nevarnostim poklica«, ampak tudi preprosti državljan, katerega je volja njegovih sodržavljanov povzdignila za vrhovnega poglavarja. In je dolga vrsta predsednikov, ki so na ta način izgubili življenje, počenši od Lincolna pa do najnovejšega primera zločinske zablodnje, atentata na francoskega predsednika Doumetja.
Umor Abrahama Lincolna, predsednika Zedinjenih držav Amerike, 14. aprila leta 1865. je vzbudil zgražanje vsega sveta, ker je ta od svojega naroda ljubljeni »oče očetnjave« na vrhuncu svoje slave padel pod roko morilčevo. Lincoln je sedel v svoji loži v gledališču, ko se je med predstavo, v trenutku ko so oči vseh gledalcev napeto bile uprte na oder, pojavil zadaj v loži neki moški in oddal na predsednika revolverski strel. Zavpil je »Živela svoboda!«, in ko ga je predsednikov adjutant major Harthburn hotel zgrabiti, je z bodalom ranil tudi njega v ramo, se z enim skokom pognal iz lože dol na oder in pobegnil skozi neka zasilna vrata za odrom. Ko so dvignili predsednika, ki je bil omahnil s stola, je bil že mrtev. Morilca —-bil je neki gledališki igralec po imenu Booth — so pozneje izsledili v neki farmi, kjer se je bil skril. Tam se je zabarikadiral in je streljal na preganjalce, dokler ga ni podrla krogla. Še-le nedavno so zgodovinarji postavili trditev, da ni bil Booth, ki je takrat padel, ampak nekdo drugi, in da je Lincolnov moriiec nespoznan živel še več let.
Se dva druga ameriška predsednika sta postala žrtev atentata. Leta 1881. je zadela ta usoda slavnega generala Gar-fielda, ki je bil 20. predsednik Zedinjenih
držav. Dne 2. julija tistega leta je na kolodvoru v Baltimoru oddal nanj neki Guiteau dva revolverska strela. Kljub težkim ranam je predsednik živel še tri mesece, dokler ga ni smrt rešila trpljenja. Morilec, rodom iz Fresporta v Illinoisu, je bil bivši dijak pravnik, ki se je brezposeln klatil okoli in bil očividno umobolen. Trdil je, da je z usmrtitvijo Garfielda hotel »rešiti republikansko stranko«.
Pred Doumerjem je bil tudi že nekoč na francoskega predsednika izvršen a-tentat- Bil je to Sadi Carnot, ki ga je 24. junija 1894 zabodel anarhist Caserio. Pravi vzrok tega umora je iskati v nekem drugem atentatu, ki se je bil dogo-dii 9. decembra 1893 v francoski zbornici. Takrat je vrgel anarhist Vaillant bombo proti ministrskemu predsedniku Casimir Perierju, kar je povzročilo silno paniko. Predsednik zbornice Dupuy pa Je PsJnl mirno na svojem mestu in je rešil situacijo z izrekom, ki je postal klasičen: »Seja .se nadaljuje«. Caserio, Italijan, ki ni imel s Francijo ničesar o-praviti, je hotel maščevati anarhiste na predsedniku Carnotu, ker ni pomilostil Vaillanta. Z največjo hladnokrvnostjo je v Lyonu skočil na stopnico kočije, v kateri je sedel predsednik, in mu je z vso silo zada! smrtni sunek. Pozneje je izjavil: »Sem se odločil za nož, krogla je slepa.«
Umor ameriškega predsednika Mac-Kinleya dne 14. septembra 1901 je isto-tako izvršil anarhist po imenu Czolgoš. Čeprav se je imenoval anarhista, je bil tudi ta 29-letni morilec očividno blaz-nik, kajti njegov atentat je bil enako nesmiseln, kakor zdaj Gorgiulovov atentat na starega Doumerja.
številni so tudi atentati, izvršeni na predsednike srednje- in južnoameriških republik. Med drugimi so postali žrtve takih zločinov predsednik republike Sal-vador, general Barrios, venezuelski predsednik Blanco, ecuadorski predsednik Moreno, paraguayski predsednik pili, salvadorski predsednik Menendez in predsednik dominikanske republike Heureux.
Primorske novice
Občine lezejo v dolgove- Sedanje občinske uprave s številnim uradništvom so drage in fašistične organizacije zahtevajo vedno več denarja iz občinskih -blagajn. Pokrajinske uprave dovoljujejo občinam posojilo na posojilo, vsled česar občinske davščine strahovito naraščajo. V zadnji seji goriške pokrajinske uprave je bilo dovoljeno Kanalu posojilo 68 tisoč lir, Idriji pa 770 tisoč. V Idriji je vzdrževal pod prejšnjim režimom osnovne šole rudniški erar, Italijani pa so vrgli vse šolsko breme na rame občine. Št. Vid na Vipavskem najame posojila 150 tisoč lir.
V Ajdovščini se je poročil brivec g. Fran Črnigoj z domačinko gdč. Pavlo Žgurjevo.
Kmet Leopold Čehovin je šel domov po cesti iz Ajdovščine. Dohitela sta ga dva Italijana, ki se pišeta oba Jacomin. Brez vzroka sta ga napadla in ranila na obrazu in enem očesu. Drzna napadalca sta ovadena sodišču.
Pri Mirnu je -našel deček Josip Saksida star vojaški naboj- Veselo je razbijal po njem. Patrona se je razpočila, in deček leži danes v goriški bolnici težko ranjen na nogah in rokah.
V Desklah pri Anhovem je obiskovalo večerni tečaj za italijanščino 45 oseb, v Srednjem pri Ročinju 21 in v Avčah pri Kanalu 24. Fašistično poročilo trdi, da so uspehi teh večernih tečajev sijajni in da se Slovenci zelo lahko in hitro na-uče italijanščine.
Trdo glavo ima italijanski podjetnik Antonio Tullio, lastnik opekarne v bližini Gorice. Delavec Ermenegildo Pivi-dori je bil jezen na Tullija, ker ni ravnal ž njim baš lepo in ker ga je kmalu odpustil. Pividori je bil nato zaposlen pri popravi nekega poslopja. Ko je šel mimo Tullio, je vrgel Pividori nanj 15 kg težak kamen, ki ga je zadel na glavo. Poškodba se je zdela nevarna ali podjetnik Tullio se je nenavadno hitro pozdra-vi.. Pred sodiščem v Gorici je bil obsojen Pividori radi težke telesne poškodbe na tri leta ječe.
V Gorici je bila zanimiva razprava proti odvetniku dr. K. Sturaniju, ki se je iz Bolonje priselil v Gorico iti postal hitro zelo znana osebnost. Obtožen je bil poneverbe zaupanega mu denarja o-koli 30 tisoč lir. Med drugimi trpita škodo nad 6 tisoč lir osnovna šola v Kanalu in župnišče na Banjšicah. Dr. Sturanl je obsojen na eno leto ječe, na 500 lit globe in na povrnitev škode prizadetim strankam. St-urani ni bil navzoč.
Številčna moč fašistične stranke
Tajništvo italijanske fašistične stranke je objavilo uradno statistiko svojega članstva po stanju letošnjega 1- maja, Po teh podatkih so štele moške organizacije omenjenega dne 675.854 vpisanih članov, 82.983 več ko leto prej. Ženske organizacije so štele 123.036 članic. 28.818 več. Mladih članic je bilo 34.308 ali 10-147 več; mladih članov je bilo 324.312 ali 134.413 več; akademikov pa je bilo 55.056 ali 30.341 več. Skupno število vseh v stranki in njenih organizacijah (brez sindikalnih) vpisanih članov in članic znaša tedaj 1,212.566, torej 286.703 več ko 1. maja 1. 1931., dočim ima Italija sedaj preko 42 milijonov prebivalcev.
Kitajski general Mačangfang
mmm
• v’ ,
mm
ali, kakor ga- na kratko imenujejo: Ma se zdaj s svojo vojsko prostovoljcev zmagovito bori proti Japoncem v Mund-I žuriji.
Currer Bell:
100
Lovvoodska sirota
»Ko bi utegnil, bi ti povedal, kakšno sliko so mi te besede pričarale v dušo, a težko bi to izrazil. Fern-dean je skrit v gosti dobravi, kjer glasovi zamirajo brez odmeva. »Kje si«, je nekdo izgovoril med bregovi, ker sem čul, kako se je klic ponavljal. Zdelo se mi je hkrati, kako bi mi bilo hladneje, kakor bi se bil v divjem, pustem kraju sestal s teboj. V duhu sva se na vsak način srečala. Tedaj si gotovo trdno spala, mor. da je tvoja duša odpotovala iz svoje ječe, da me uteši, ker tako gotovo kot živim, bil je tvoj glas, ki sem ga bil Čul!«
Zavedala sem se, da sem v ponedeljek ponoči slišala čudežni klic in nanj tako odgovorila, kakor mi je Edward to pripovedal. Svojega dožitka pa mu nisem hotela razkriti, ker me je grozni in nedoumljivi sklad preveč prevzel, da bi se o njem razgovarjala. Njegovi duši, ki je bila po svojem trpljenju otožna, ni bilo treba globlje tenje, ki bi jo lahko zarisala vanjo nadna-ravnost. Utajila sem mu torej stvar in jo potopila v svojem srcu.
»Ne boš se čudila,« je nadaljeval Mr. Rochester, »da nisem mogel prav verjeti, ko si se tako nenadno včeraj pojavila, da si kaj drugega kot zvok in prikazen, nekaj, kar se bo v prihodnjem hipu razblinilo v molk in mrak, kakor sta se zadnjič porazgubila polnočni šelest in odmev bregov. Hvala Bogu, zdaj vem, da je to drugač! Da, hvala Bogu!«
Vstal je, se spoštljivo odkril, sklonil glavo in obstal v nemi pobožnosti. Le zadnje besede njegove molitve sem čula:
»Zahvaljujem se ti, Stvarnik moj, da si se sredi sodbe spomnil milosti. Ponižno Te prosim, nakloni mi moč, da bom odslej krepostneje živel kot doslej!«
Nato je iztegnil roko, da ga odvedem domov. Prijela sem drago roko, jo pritisnila za nekaj hipov k ustnam in jo ovila okoli svojih ramen. Ker sem bila nižja od njega, sem ga podpirala in vodila hkrati. Stopila sva v dobravo in krenila proti domu-
XVIII. poglavje.
Konec.
Vzela sva se. Najina poroka se je vršila brez trušča: le on in jaz, župnik in cerkovnik smo bili v cerkvi. Ko sva se vrnila v gradič, sem stopila v kuhinjo, kjer je Marija pripravljala kosilo in Ivan čistil nože, in rekla:
»Marija, davi sva se z Mr. Rochestrom poročila.«
Oskrbnica in nje mož sta bila tiste spodobne in hladnokrvne vrste ljudi, ki jim smeš povedati karkoli,
kakršnokoli novost, ne da bi ti ranili ušesa s svojim vreščanjem in te obsuli s ploho besed začudenja in občudovanja. Marija me je pogledala in ostrmela; zajemalka, s katero je lila mast na pišče v ponvi, ji je obtičala v zraku, kakor je tudi Ivanpva roka nekaj časa mirovala. Potem se je oskrbnica spet nagnila nad pečenko in dejala:
»Omožili ste se, miss? Ali res'!*«
Potem je povzela:
»Videla sem Vas* kako ste odhajali z gospodarjem, a nisem vedela, da gresta k poroki.«
Ivan se je široko zarežal, ko sem ga pogledala »Saj sem rekel Mariji, kakšen bo konec, je menil, »Vedel sem, kaj bo Mr. Edward ukrenil, in prepričan sem bil, da ne bo predolgo odlašal in čakat. Kolikor vem, je prav storil. Da bi le -bilo srečno, gospa!« in si je pogladil lase s čela.
»Hvala, Ivan! Mr. Rochester mi je dejal, naj Vam izročim tole,« sem mu položila na dlan bankovec za pet funtov. Ne da bi čakala zahvale, sem šla iz kuhinje. Prišedši pozneje mimo vrat tega svetišča, sem ulovila tele besede:
»Bolj sodi zanj kot vse tiste plemkinje. — Das*i ni najgorša, grda tudi ni in dobra kot kruh. Za lijegove oči je dovolj lepa, to je vsakemu jasno.« -
Neutegoma sem pisala v Moor-House in v Cambridge, ter naznanila, da sem se omožila; hkrati sem navela vzroke, čemu sem tako ukrenila. Diana in Marija sta mi čestitali in moj ukrep brez pridržka odobrili. Diana mi je sporočila, da mi prizanese le mesec dni. potem pa pride v vas.
»Naj rajši ne čaka tako dolgo,« mi je vdel Mr. Rochester, ko sem mu bila prečitala pismo; »če bo oklevala, dokler najin medeni mesec ne mine, bo za-kesnila; medu bo dovolj za vse življenje."Tisti mesec bo minil šele tedaj, ko naju položijo v zemljico.«
Kako je St. John sprejel novico, mi ni znano. Nikoli mi ni odgovoril na pismo, v katerem sem mu sporočila svojo poroko. Toda šest mesecev pozneje mi je pisal, ne da bi omenil Mr. Rochestra in se spomnil moje možitve. Pismo je bilo mirno in prijazno, četudi resno. Ne prečesto, a redno si dopisujeva od tistih dob; upa, da sem srečna, in je uverjen, da nisem med tistimi, ki žive brez Boga na svetu in Jim je le do posvetnih stvari.
Adelke še niste povsem pozabili, kaj? Jaz je nisem. Kmalu po poroki sem si od Mr. Rochestra izprosila dovoljenje, da jo smem obiskati v zavodu, v katerem so jo vzgajali. Njeno jaro veselje ob mojem prihodu me je zelo genilo. Bleda je bila in suhotna. tožila je, da ni zadovoljna. Spoznala sem, da so bile uredbe v zavodu preostre, njega učna osnova prestroga za otroka njene starosti. Odpeljala sem jo domov. Mislila sem, da jo bom še enkrat poučevala, a kmalu sem se uverila, da tega nisem utegnila storiti. Svoj čas in svojo skrb sem morala poklanjati drugemu
— svojemu soprogu, ki je zahteval oboje. Izbrala sem torej zavod z milejšo stego, ki je bil dovolj blizu, da sem utegnila dekle češče posetiti in včasih pripeljati domov. Poskrbela sem, da ni nikdar pogrešala ničesar, kar ji je bilo v blaginjo. Kmalu se je preselila v , novo šolo, kjer je bila vsa srečna iii je krasno napredovala in uspevala. Zdrava angleška vzgoja je ublažila njene francoske nedostatke. Ko je zapustila šolo, sem našla v njej ugodno in vljudno družico, dovzetno, veselo in značajno. S hvaležno vdanostjo meni in mojim je že davno poplačala dobrote, ki sem jih dobri dušici kdaj utegnila nakloniti.
Povest mi sili h koncu. Le še besedico o mojih izkustvih v zakonu in kratek pregled usode tistih, ki sem jih najčešče omenjala v tej zgodbi, potem pa končam.
Deset let sem že poročena. Vem, kaj pomeni život za osebo in z osebo, ki jo ljubim najbolj na svetu. Uverjena sem, da sem srečna, srečneješa nego more to jezik izreči; nikoli ni bila žena svojemu drugu bližja od mene, nikdar bolj nerazdružna kost njegove kosti, meso njegovega mesa. On je meni vse na svetu,, jaz njemu. Družba mojega Edwarda mi nikoli ne preseda, moj soprog ne pozna utrujenosti v moji bližini, kakor se ne zavedava utripa najinih src. Zato sva večno skupaj. Biti drug kraj drugega nama pomeni hkrati biti svoboden kot v samini in vesel kot v družbi. Zdi se mi, da se pomenkujeva ves božji dan, ker najin pomenek je le živahnejše in glasnejše mišljenje. Vsa sem zaverjena v njega, vse svoje zaupanje je poklonil meni; najina značaja se do pičiče skladata, popolno soglasje je nujna posledica.
Mr. Rochester je bil prvi dve leti najine zveze povsem slep. Nemara naju je bila baš ta okolnost tako zbližala in trdfto zvezala, ker bila sem mu tedaj oko, kakor sem mu še vedno sroka vodnica. Gledal je naravo in kujige skozi mojo zenico; nikoli ini ni bilo sitno, gledati zanj, nikoli mi ni presedalo, da mu opišem polje, drevje, mesta, reke, obleke, solnčni soj. krajino in vreme in mu vtisnem duševnemu očesu z zvokom to, česar mu luč ne more več odkrivati. Nikoli nisem bila pretrudna, da bi mu kaj čitala, da bi ga povedla tja, kamor je hrepenel, storila zanj to, kar si je zaželel. Toliko ugodja sem našla v teh uslugah, toliko izrednega, dasi turobnega užitka! Sprejemal je moje usluge brez mučne potrtosti, brez oklevanja se je zatekal k meni po pomoč, ker me je ljubil z nema jno zvestobo in je čutil, da ga ljubim tako močno, da mi je bila tista pomoč le v najslajšo uteho.
Nekega jutra pišem pismo, ki mi ga narekuje. Zdajci pristopi in se skloni nad mano:
»Jana, ali si obesila okoli vratu blesteč okrasek?«
Nadela sem si bila zlato verižico.
»Da.«
»In nosiš li svetlomodro obleko?«
Imela sem jo.
KRAVATE
iz »Bemberg-svile« po Din 12-., 14.-, 16.-;
PULOVER!
brez rokavov različnih barv po Din 65.-;
OVRATNIKI
»Record« Din 7.-, vse oblike na zalogi;
SRAJCE
modne iz popelina od Din 62.- naprej.
I. BABIČ
MARIBOR, Gosposka 24
BOTRCE IN BOTRČKI!
Novo otvorjena trgovina
M. Bačnik
Gosposka ulica št. 33, vis-žt-vis nove palače
Vam nudi lepe in najfinije bonboniere, kakor sploh vse čokoladne izdelke izključno samo domačih tovarn. Pomagajte brezposelnim s tem, da kupujete le domače proizvode, ki prav nič laso ne zaostajajo za inozemskimi
so pet SO°|0 cenejši!
Otvoritev vinotoča
Dne 24. maja popoldne otvorim v vinogradu OROSIL, Brestarnica St. 22 vinotoč
Točil- bom najboljša vina in sicer samo ob nedelifth in praznikih in nedeljo in praznikom,
vsako popoldne pred 1579
Bla sahteoo
hiromant in grafolog TIMOFEJEV sprejema na svojem stanovanju Magdalcnska ulica 37 od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Avtobus št. L Ostane samo do 22. maja. — Honorar Din 20•—	-
		
mm	g	p
Iv« Kram
•Mkjandrava c. 13
SAm«.
najpreglednejša kartoteka
Soklič, Maribor Tel.2510
IpO
SOKLIČ
lactopmlri m sprejme!«
$oomn»te **• C rtu
Birmanska darila I
po zelo znižanih cenah. Ure zlatnino in srebrnino dobite samo pri J. Mulavcu, Kralja Petra trg, pri mostu. — __________Prepričajte sel	1565
Za binkošti volovsko meso dobite po najnižji ceni pri bratih Jelen, mesarija na Teznu; zadnja avtobusna postaja. Cena Din 4.- do 6.- Tudi teletina in svinjsko meso po najnižji ceni. 1580
Za binkošti
dobro vino lastnega pridelka od 10 1 k Din 4.— liter. Garibotdl, Maistrova Ul. 11 I.	1543
Zastopnika za mariborski okraj išče pletilna industrija. Naslov pri upravi lista. 1562	Vino lastnega pridelka, haložanec pri odjemu od 10 litrov naprej po Din 4,—- in 5.— liter. Zrinjskega trg 6. 1523
Več mladih kanarčkov dobrih pevcev na prodaj. Naslov pove uprava lista. 1578	
	Dobro vino po 5 Din liter dobite od 10 1 naprej pri M. Lorbek, Einspielerjeva 40, ali isto vino po 4 Din od 5 1 naprej ob popoldnevih v vinogradu Sv. Peter-Maleč-nik 34 (nad Gorco)- 1587
Koles* izposojuje tvrdka Justin Gustinčič, Tattenbacho* va ulica 14. . 1571	
Sedlarji pozor! Skoraj nov sedlarski stroj za vsa sedlarska dela na prodaj. Vprašati J. Gustinčič, Tattenbadhova ul. 14. 1572	Vino od 5 litrov naprej samo Din 4,- liter, hruševec Din 2,50. Puhalj, Rošpoh, Vinski dol. 1566
Poštene delavce sprejmem na stanovanje in hrano. Splavarska ul. 6. 1559	Kupujte svoje po-trebičlne pri naših Inserentlh l
Lepo, solnčno, balkonsko sobo,
strogo separiran izhod na stopnjišče oddam 1. junija t. 1. Razlagova ul. 25 I, levo.____________ ,_________________1558
Dvosobna, solnčna, parketirana,
zasebna stanovanja v novi hiši oddam. Vprašati v gostilni Dravograd, Smetanova ul, 54.	1525
Štiri- in trisobna stanovanja
s kopalnicami in pritiklinami v novi zgradbi se s 1. junijem oddajo. Poizvedbe v upravi lista.	1503
——■	M	t	—3	...	,	...
Dva velika lokala
z velikimi kletnimi prostori na prometnem kraju se s 1. junijem oddasta. Poizve se v upravi lista.,	1502
Izdaja Konzorcij »Jutra« y, Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLlC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik
STANKO DETELA v Maribora.