Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/IJI Telefon šl. 3487, interurban 34S7 :Rokopisi se ne vračajo Ustoličeni e Izhaja vsak ponedeljek zjulraj Posamezna šl. 1 Din, mesečno, če se sprejema list v upravi, naroč-nlna 4 Din, na tlom In po pošli dostavljen list 5 Din. Celoletna naročnina 5O Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Inserati po dogovoru Belgrad, 13. apr. k. Danes je bil na svečan način ustoličen novi patrijarh srbske pravoslavne cerkve Varnava. Ustoličenje se je vršilo v saborni cerkvi, kjer so se zbrali pri tej priliki skoraj vsi pravoslavni škofje, arhiman-driti, visoko svečeništvo, vsi ministri s predsednikom vlade na čelu, zastopniki vseh višjih uradov in narodnih društev ter diplomatski zbor. Ko se je ob 9 končala svečana služba božja, je prispel v saborno cerkev Nj. V. kralj s kraljico Marijo. Nj. V. kralj je nosil generalsko uniformo z lento sv. Save, kraljica Marija pa je imela svetloplav klobuk in islotak površnik. Ž njimi sla prispela tudi Nj. Vis. knez Pavle in kneginja Olga v družbi dvornih dam ge. Hadžičeve in ge. Srski-čeve. Ko je svečeništvo odpelo priložnostne pesmi, je črnogorski metropolit Gavrilo Do-žič kot najstarejši arhierej pristopil h kralju ter mu izročil simbolično žezlo sv. Save, ki ga je nato kralj izročil novemu patrijarhu ter ga ie s leni označil za naslednika sv. Savo. Metropolit Letič je potem izročil kralju žezlo vladike sv. Maksima, katero je izročil tudi kralj ijovemu patrijarhu, ki je gologlav sprejel iudicije svojega dostojanstva. Okrašen ž njimi je stopil patriarh na prestol, dočim so metropoliti zapeli svečano pesem >Dostojnk. Nato se je patrijarh obrnil proti kraljevi rodbini ter v daljšem nagovoru s krepkimi besedami podal zgodovinski razvoj srbske pravoslavne cerkve od njenega začetka do danes ter se posebej končno zahvalil Nj. V. kralju za njegovo zaupanje, ki mu ga je izkazal s tem, da ga je imenoval za patriarha. Ko je končal svoj govor, so v cerkvi vsi prisotni dolgo klicali Nj. V. kralju in kraljevskemu domu, nakar je kralj pristopil k patriarhu in mu čestital. To so storili tudi vsi ostali. Ko se je tako končalo ustoličenje, je patrijarh izročil visoka odlikovanja zastopnikom tujih pravoslavnih cerkva, s katerimi jih je odlikoval Nj. V. kralj. Najprej je izročil bolgarskemu metropolitu Pavlu red sv. Save I. reda. Patrijarh se je zahvalil bratski pravoslavni cerkvi, ker je poslala svojega zastop- nika na pogreb patrijarha Dimitrija in na ustoličenje novega srbskega cerkvenega prvaka. V odlikovanju z redom sv. Save, s katerim je vladar odlikoval preko metropolita Pavla vso bratsko bolgarsko cerkev, vidi on najlepši znak boljše bodočnosti in bratstva obeh narodov. Sv. Sava je umrl v Trnovem na Bolgarskem in veže torej ta srbski svetnik oba naroda. Odlikovanje je ponoven korak za skorajšnje slovansko edinstvo. Nato je izročil patrijarh red Belega orla ruskemu metropolitu Antoniju, izražajoč pri tem svojo žalost nad trpljenjem ruskega pravoslavnega naroda in svečeništva. Izročil je tudi češkemu pravoslavnemu škofu Gorazdu red Belega orla III. reda in bolgarskemu ar-himandritu Sofroniju red Sv. Save II. reda. Bolgarski metropolit Pavle je nato v kratkem govoru izjavil, da bo z veliko hvaležnostjo nosil to odlikovanje, globoko verujoč v svetlo bodočnost, v kateri bosta naaš naroda združena v bratski ljubezni, ker sta brata po krvi in veri. Na koncu svojega govora je nazdravil Nj. V. kralju. Istotako so se zahvalili tudi ostali odlikovanci. Svečan obed na dvora Belgrad, 13. apr. AA. Nj. Vel. kralj je priredil danes ob 1 dopoldne gala kosilo na čast novega patrijarha Varnave, ki so mu prisostvovali vsi člani volivnega saborja in ministri. Med prisotnimi so bili tudi bolgarski nietropolit Pavle, arhimandril Sofronije, češkoslovaški episkop Gorazd iu ruski melro-polit Antonije. Pozdrav kralja Nj. Vel. kralj je pozdravil novega patrijarha Varnavo s temi besedami: Vaša Svetost! Z milostjo in z božjo voljo je Vaša Svetost stopila na slavni prestol patrijarhov srbske pravoslavne cerkve, ki je bil po tolikih letili nacijonalne boli in trpljenja obnovljen v močni, veliki domovini isto-krvnih bratov. Razjedinjen in poteptan v prošlosti naš narod ne gleda na versko pripadnost, ni klonil duha in jc oprt na svoje moralne sile bil prešinjen z vero v boljšo na- pmtri§arha cijonalno bodočnost. Stopajoč na prestol slavnih srb.-ikih patrijarhov čakajo Vašo Svetost velike naloge, tako samo pravoslavne cerkve, kakor vsega našega naroda. Naj bi Bog izlil na Vašo Svetost milost iu Vas navdihnil z modrostjo, da bi mogel v bratski ljubezni in s sodelovanjem ostalih veroizpovedi v kraljevini Jugoslaviji voditi srbsko pravoslavno cerkev z največjo vnemo tako v njeni bogovda-ni službi in pri njenem moralnem prosvetlje-vanju našega naroda. Pozdravljam Vašo Svetost s temi svojimi najtoplejšimi željami in prosim Boga, da bi Vam podelil moč, da boste na tej poti vztrajali. Na mnogaja ljeta! Odgovor patrijarha Nj. Svetost patrijarh Varnava je odgovoril s temile besedami: Vaše Veličanstvo! Dovoljujem si. da se najiskreneje zahvalim Vašemu Veličanstvu za milostno pozornost ter za izražene tople želje za napredek srbske pravoslavne cerkve v zvezi z mojih prihodom na starodavni prestol srbskih patrijarhov. Zavedam se odgovornosti in težav, na katere bom zadei pri svojem delu, toda svoboden sem zagotoviti Vaše Veličanstvo, da boni skušal opravičiti Vaše visoko zaupanje. Verujem, da mi bo moj težki posel olajšal vsemogočni Bog in da lahko računam na tople želje Vašega Veličanstva in na sodelovanje vseh, ki so se posvetili srbski pravoslavni cerkvi. Srbska pravoslavna cerkev se jc skozi veke zavedala svoje misije in je pripravljena, da v bratski ljubezni in v sodelovanju z ostalimi veroizpovedmi kraljevine Jugoslavije iskreno služi Bogu, svojemu miljenemu kralju in domovini. Zavedajoč se pomena vere bo srbska pravoslavna cerkev poglabljala vero, moralo in medsebojno ljubezen vseh vernih podanikov Vašega Veličanstva, ki vam hočemo ostati zvesti, zavedajoč se nadčloveških naporov Vašega Veličanstva za ves naš narod in Boga vam dane kraljevine. Z vero v napredek in srečo kraljevine Jugoslavije in z vero v učvrstitev srbske pravoslavne cerkve in vseh ostalih veroizpovedi pozivam vse prisotne, da pozdravijo našega velikega kralja Aleksandra 1. s »Živijo!«. Papež bo odpotoval v Padovo? Rim, 13. aprila, r. Kakor sc doznava iz vatikanskih krogov, bo papež odpotoval koncem tega leta v Padovo, da bo prisostvoval veliki svečanosti 700 letnice sv. Antona Padovanskega. Razpis reparacijshega London, 13. aprila, n. Čujc sc, dn bo mednarodna reparaciiska banka v Baslu takoj po velikonočnih praznikih začela pogajanja z vodilnimi londonskimi in newvorškimi bankami zaradi razpisa prve transe nemškega reparacijskcga posojila. Kupone posojila nameravajo razgrniti v Ncw Yorku in Londonu sredi meseca maja. Razpisalo sc bo 40 mili. funtov v inozemstvu, 20 milj- pa v Nemčiji. Izmed inozemskih kuponov bo največji del odpadel na London in Nc\v Vork v približno enakih delih, dočim ie bil do sedaj Pariz pripravljen emitirali samo prav majhno vsoto. Kot obrestna mera sc predvideva^ pri dosedanji Iržni ccni približno v znesku 5'A%. Otvoritev milanskega Tardieuieva &!ada se mme Pariz, 13. aprila, n. V poslanski zbornici ic prišlo danes do napelega položaja, ki zelo obremenjuje in otežuje položaj Tardieujeve vlade v komplicirani proračunski debati. Poslanska zbornico je danes razpravljala o proračunu, ki ga jc senat vrnil s številnimi spremembami. Med temi spremembami se nahaja člen, ki določa avtomatično zvišanje starostne pokojnine enako, kakor sc zviša plača aktivnim uradnikom. Ta člen jc bil svoječasno sprejet v proračun proli odločnemu odporu vlade, senat ga jc črtal, in ko je bil proračun zopet vrnjen poslanski zbornici, ic pred- O » lagal radikalni poslanec Bouillon, da sc člen proti volji senata in vlade zopet sprejme v proračun. Nastala ic huda borba in Tardieu sc jc branil z vsemi štirimi proli temu, da bi bil člen sprejet v proračun. Kljub temu ic danes poslanska zbornica z impozanlno večino 36/ proli 205 glasovom člen zopet sprejela v proračun. To jc eden najtežjih porazov, ki jih jc doživel Tardieu. Pričakovati jc, da bo senat jutri ta člen zopcl črtal, potem pa bo Tardieu prisiljen, zahtevati zaupnico proti Ircljcmu sprejemu člena v proračun. Današnje glasovanje Tardicuju nc more dati mnogo upanja na zmago. Reor&amzaciša romunske volshe velesejma Milan, 13. aprila. AA. Danes je bil na svečan način otvoricn milanski velesejem. Otvorilvi jc prisostvoval minister za korporacijc Bottai. Sedanjemu 11. milanskemu velesejmu ic priključena razstava živine. Otvoritvi so prisostvovali delegati jugoslovanske vlade Stcinmctz - Sorodolski, načelnik ministra za trgovino in industrijo dr. VI. Stojkovič, načelnik ministrstva poljedelstva in dr. Svctislav Prcdič, jugoslovanski generalni konzul v Milanu ter odposlanci zagrebške zbornicc za TOI, in sicer njen podpredsednik Vladimir Prcmru ter njen generalni tajnik dr. Adolf Cuvai. )ngo-slovanski delegati so bili predstavljeni ministru Botlaiu, ki jih jc ljubeznivo pozdravil. Bukarešt, 13. aprila. AA. »Rado« poroča, da je predsednik romunske vlade Juliu Maniu imel v senatu velik govor po zaključni razpravi o zakonskem načrtu, ki predvideva reorganizacijo vojske. Maniu je pohvalil delo bivšega vojnega ministra generala Cihovske ga, ki je sestavil zakonski načrt o reorganizaciji vojske. Nato je govornik poudarjal, da je sedanja vlada najprvo reševala upravna in gospodarska vprašanja reorganizacije vojske. Maniu je analiziral posamezne določbe nove-. ga zakona, ki v celoli odrejajo ministru voj-| ske, kako naj vodi upravo vojske in v koliko je odgovoren. V vojaškem in tehničnem pogledu pa bo vodil vojsko generalni štab po , sistemu vseh drugih držav. Vojska bo osvobojena vsakega kolebanja in političnih vplivov. Kadi pomanjkanja zadostnih sredstev in malega števila podoficirjev ni mogla vlada ures-: niči t i želje, da se zmanjša rok službe v voj- ski, vendar je govornik pristavil, da bo moči to doseči v kratkem času. Vlada je storila vse, kar je bilo mogoče, da bo vojska tehnično dobro opremljena po nemarnosti in brezbrižnosti, ki je bila izkazana vojski v prošlosti, o čemer sedaj ne kaže govoriti. Vlada želi, da vojsko oddvoji od vsake politike in da prepreči uporabo vojske v politične in osebne namene ali za mahinacije, ki ne odgovarjajo njenemu poslanstvu. Govornik je bil pogostokrat prekinjen z burnim odobravanjem. Na koncu so mu bile prirejene navdušene ovacije. Desničarski senator general Presan, ki je bil načelnik generalnega štaba romunske vojske med svetovno vojno, se je zahvalil predsedniku vlade, da je vstavil v zakon določbe, s katerim se vojska oprašča vtisov, ki niso v njenem interesu. Krvav spopad med invalidi m vojaštvom Pariz, 13. aprila. AA. -Havasc javlja iz Alen, da tamkaj demantirajo vesti o tem, da bi med oficirji ganiizije v Drami izbruhnili nemiri in nezadovoljstva. Bukarešt, 13. aprila. Včcrai sc jc lu vršil kongres invalidov i/, cclc Romunije. Po kongresu so poskušali invalidi manifestirali, toda voiošlvo in orožništvo jim jc preprečilo, da bi prišli do središča mesta. Pri tej priliki je prišlo do spopada med invalidi in vojaštvom. Nn vojaštvo so i metali kamenje, tako da jc bilo nekaj vojakov in oficirjcv ranjenih. Vojaki so odgovorili s salvo. Ranjenih jc bilo 20 rlcmonslrnnlov, med njimi Štirje; ležko. Policija ic aretirala 5 oseb, 3 invalide in 2 dijaka. V teku noči so bili aretirani vsi vodje demonstracij. Na seji parlamenta je minister financ Madžaru izjavil, da vlada ne more dovoliti takih dcmonstrocii, ukrenila p;i bo vse potrebno, dn sc zboljio stanje invalidov. l/prava: Kopitarjeva ulica šl. 6/11 Poštni čeli. račun, Ljubljana 13.179 Telejon štev. 2349 Proslava desetletnice Lige narodov Zagreb, 13. aprila, r. Danes dopoldne ob 11 se jo vršila v dvorani Glasbenega zavoda svečana akademija v proslavo desetletnico Lige narodov, ki jo je priredilo zagrebško društvo za pospeševanje ciljev Drušiva narodov. Na tej proslavi je zastopal vlado minister dr. Male Drivkovif. Generalnega tajnika Društva narodov sira Ereca Druni-moiida jo zastopal član tajništva onesrečil. Udeležil se je tek me za Grand prix du Maroco pod psevdonimom Biuni. Na cesti med Casablanco in Mazaganom vozil avtomobil s hitrostjo 110 km na uro, pri gr-mer jo avtomobil spodrsnil in se prevrnil. Grof Harcourl si je pri tem zlomil tilnik in so ga v brezupnem stanju prepeljali v bolnišnico. Tramvaj zavozil v trgovino London, 13. aprila, n. V Glasgowu so jo pripetila huda nesreča na ccstni železnici, pri kateri je bilo ranjenih (K) oseb. I/, neznanega vzroka je skočil s tira tramvajski voz. zavil čez cesto, se prevrnil in razbil izložbo neke trgovine. Vagon je bil natlačen ljudi, radi česar je razumljivo visoko število ranjencev. Nekateri so bili zelo hudo ranjeni in je en ranjenec na poti v bolnišnico umrl. Cvetna nedelja v Ljubljani Veličastno slovo od f Martina Cotariča jjubljana, 13. aprila. Nn deželi je cvetna nedelja praznik velikega, Iskrenega veselega mladine, praznik pomladi. — Vsaj lam je lako, kjer sc slare navade še niso umaknile novim. V mestu pa ie cvetna nedelja žo m nego izgubila na svojih čarih, vendar je nekaj še oslaio. Cerkve so bile danes nabito polne mladine. ki je prinesla blagoslovit svoje butarice in oljke. Pogled na tako slovesno razpoloženo mladino je bil zelo lep. Nekatera dobrodelna društva so prodala mnogo oljčnih vejic v dobre namene. Popoldne so butarice izginile s trga, skoro vse so pokupili Ljubljančani in okoličani. Avtobusi so v okolico zvozili mnogo butaric. Lepa slovesnost se je vršila ob It dopoldne v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici. N« pobudo mes.nega socialno-poliličnega urada je priredila godba Zarja pod vodstvom g. Dolinar-ja koncert za starčke in starice na vrtu zavetišča. To je starčke zelo razveselilo. Ob tej priliki je županja gospa Pucova razdelila med starčke velikonočna darila: cigarete, pomaranče, slaščice in druge dobrote. Policija je imela včeraj res precej dela. V unionov i kleti je bil aretiran že II krat predkaz-novani berač K. K. — F. je v kleli beračil in nadlegoval goste. Kdor mu ni hotel dali, ga je nasilni berač neusmiljeno nahrulil. Konec beračevih sitnosti je bil, ko ga je vzel stražnik. Neznani /Jikovci so ponoči razmetali cestno pregrajo v Kolodvorski ulici, ki jo sedaj v spodnjem delu prekopujejo. Nekdo je bil zaradi tega aretiran, pa najbrž ne bo pravi. Neki lesni trgovec z Bleda je prijavil policiji drzno tatvino, ki se mu je pripetila v soboto zve-iV,- v Vegovi ulici. Pred gostilno pri Panju je pustil avtomobil, v tem času pa mu je nekdo od-n< sol z avtomobila kovčeg, v katerem je bilo več pn rov čevljev in nekaj obleke, skupaj vredno 1135 dinarjev. Pleskarski vajenec Ladislav Juntes je prijavil manjši vlom. V delavnico njegovega mojstra Majheniča je nekdo vlomil in odnese! Juntesov plašč in dežnik. skupaj vredno 1060 Din. Železniški čuvaj Jernej Biščak z dolenjske proge je ovadil neznanega šoferja, ki je ponoči za-vo7.il v zaprto železniško prečnico na Dolenjski ce-sli in jo razbil. Biščak šoferja ni poznal, zapomnil pa si it. številko njegovega avtomobila. Težja nesreča se je pripetila dopoldne na igrišču SK Primorja pri tekmi med Natakarjem in SK Krakovo. Neki mlad igralec si je zlomil nogo. I'il io prepeljati z reševalnim avtom v bolnišnico. Belprajshe vesSi Krsl aviona. Na svečan način se je včeraj vršil v Zcmunu krst prvega aviona, ki ga je poklonil društvu rezervnih letalcev znani veleindu-strijalec Gjungjerski. Po starem običaju so pri tem razbili ob zrakoplovu steklenico šampanjca. Svečanosti so prisostvovali zastopniki vojnega ministrstva. Narodne odbrane in narodnih društev, nakar jc zrakoplov izvršit zelo uspeli poskusni polet. Umrl je včeraj v Belgradu divizij.,ki general Diagulin Kušakovič, Ui je bil profesor na visoki Soli vojne akademije in se je zelo odlikoval za časa vojne. Belgrajski Pen-klub je včeraj proslavil v gledališču na svečan način stoletnico romantizma. Najodličnejši belgrajski književniki so imeli ob lej priliki prod mnogoštevilnim občinstvom predavanja. S čolnom rlo ^nega morja Strašna nesreča mladih pustolovcev. V bližini Bratislave se je predvčerajšnim odigrala strašna nesreč:'. Mizarski vajenec Frana Fegvveres iu 14 letni dijak Jožef Kotter sta še 7. dvema drugima tovarišema sklenila, da se peljeta po Donavi do Črnega morja in odi a m v Arabijo. Stopili so v čoln opremljeni ■/. dvema nahrbtnikoma živil iu oboroženi z dvema revolverjema in se odpeljali. V bližini krajo Gulor jim je prišel nasproti neki parniik. čigar signalne luči dečki najbrže niso opazili. Čoln se je v temi zadel v ladjo in sc- prevrnil. Dva dečka sta plavaje dosegla rešili čoln. ki ga je spustil parnik, medtem ko sia Fegyveres in liottor utonila. Rešena dečka sta pozneje povedala, da so se prvič peljali s čolnom. Varčno gospodinjstvo jc najvažnejša poslov-ka v gospodarstvu. - Varčujele nmbolj, oko pri gospodinjstvu uporabljale stvari, ki so dobre kakovosti in nizke cenc. Taka stvar jc milo — seveda mora to biti pravo terpcnlinovo milo Gazela. Med tednom Včasih so ljudje rekli: Povej, .s kom občuješ, pa ti povem, kdo si. Tako so govorili ljudje takrat, ko še niso nič znali, ali pn takrat, ko so bili še tako preprosti, da je vsak lahko z vsakim govoril, s kontur je hotel, ker so se vsi poznali. Dandanes pa te besede nič več ne drže in to vem iz lastne izkušnje. Ce bi n. pr. presojali vrednost tistih ljudi, ki ■/. menoj občujejo, po gornjih besedah, bi bilo slabo za ta svet. Ravno tako slabo drži tista nemška mo-drovina, ki pravi: »Povej mi, kaj ješ, pa ti povem, kdo iu kaj si.< Če bi besedo postavili vsaj tako, naj človek pokaže,-kako je, bi to še šlo, vrsta jedi pa pove le to, koliko ima človek v žepu, oziroma koliko je pripravljen žrtvovati za nadlego svojega drobovja. Kakor je nova stvarnost prevrnila vse naše pohištvo in vso našo kuhinjsko posodo, tudi tisto, kjer nam kuhajo vsakdanjo hrano za naše možgane, tako se mi zdi, da je treba v imenu nove stvarnosti prevrniti ludi stare pregovore, tudi tiste, ki nas uče, po čem človeka spoznaš. Jaz sicer še nisem nikoli nobenega pregovora naredil, ker me čaka še cela vrsta drugih grehov, ki jih moram še naložiti na svoje stare rame, to bi pa le rad povedal, da spoznaš človeka najbolj po tem, kaj in kako bere. Brati znajo namreč dandanes vsi ljudje, v Ljubljani in v Mariboru (du ne bo zamere), za jesti pu nimajo vsi dosti in zato mislim, da moje merilo za presojo ljudi ne ho tako napak. Današnji svet že tako pelja, da mora člo- Ljubhana, 13. aprila. Slovo vseh, ki so v življenju ljubili in spoštovali sedaj pokojnega majorja Martina Cola-riča, jc bilo veličastno. Ot> 11 dopoldne sc je vršila v magistralni posvetovalnici žalna seja Zveze slovenskih vojakov in invalidske organizacije. Predsedniški stol je bil pregrnjen s črnimi tančicami, nad njim pa je visela diploma častnega predsedništva Zveze slovenskih vojakov. Žalno sejo je olvoril prvi podpredsednik Zvezo slovenskih v ojakov g. O r c h <: k , ki je očrtal pokojnika kot moža, za katerim žalujejo vsi slovenski možje, bivši vojaki, za katerim žalujejo žrtve svetovne vojne: invalidi, pohabljenci, vdove in siroto. Ob koncu govora jc pozval vse prisotne, da vstanejo s sedežev in zakličejo pokojniku trikrat »Slava*.. Vsi prisotni so se temu odzvali. — V imenu invalidske organizacije jc slavil pokojnikove zaslugo za invalide, vojne vdove in sirote g. T o m c. Nato jc g. podpredsednik prebral došli so-žalni brzojavki generala Maistra in podružnice Zveze v Rogaški Slatini. K besedi se jc priglasil nadsvetnik g. Jože Pire, ki je izvajal: V počastitev spomina blagopokojnega našega častnega predsednika tov. g. majorja v pok. Martino Colariča, katerega življenski cilj jc bil, pomagati nejbednejšim izmed bednih, predlagam: Glav ni odbor skleni: Osnuje st: C o I a r i č c v fond, v katerega vloži glavni odbor začetno glavnico jOUO Din. Fond jo namenjen pomoči slepcem, invalidom, vdovam in sirotam tovarišev iz svetovne vojne in osvobodilnih bojev na Koroškem. Članstvo sc vabi, da po svojih močeh zbira nadaljnje dobrovoljne prispevke. Predlog jo bil socilasno sprejel, na kar jc bila žalna seja zaključena. Člani Zveze slovenskih vojakov so imeli včeraj ves dan ob pokojnikovem mrtvaškem odru častno stražo. Žalni sprevod. Že mnogo pred napovedano uro, to jc prod 4 popoldne, sc jo pričelo na Dunajski ccsti zbirati mnogoštevilno občinstvo in sc razvrščati v nepretrgan špalir po poli, po kateri jc malo ko-sneje šel sprevod. Pred hišo žalosti je iniola častno stražo posebna vojaška četa. Po blagoslovitvi krste jc dravska godba zaigrala žalos'uiko, nakar so zapeti številni ljub'janski pevci pod vodstvom pe-vovodje g. Prelovca žalostinko »Človek glej... V imenu pokojnikovih prijateljev pa sc jc ■. toplimi, v srcc segajočimi besedami poslovil od plomenileia pokojnika dr. A v r a m o v i č. Nato sc jo razvil ogromen, vcli^sien sprevod po Dunajski ccsii, Dalmatinovi iu Komcn- skega ulici, Vidovdanski in Martinovi cesli na pokopališče pri Sv. Križu. Na čelu sprevoda jc šla dravska godba, ki jo izmenoma z železničarsko godbo »Slogo« igrala žalne koračnico. Za dravsko godbo jc stopala četa vojakov pod poveljstvom kapetana Renka, za njo pa ogromna skupina bivših slovenskih vojakov in invalidov, z odboroma obeh organizaci) na čelu in z dvema krasnima vencema. Zastopana je bila tudi uniformirana ptujska meščanska garda, prav tako s krasnim vencem. Major Colarič je bil častni član tc gardo. Sledili so šc pevci, tik pred luslo pa so stopali peš trije duhovniki v cerkvenih oblačilih, bivši vojni kuratjo gg. Kogoj, Jalen in p. Janez. Ti trijo gospodje so izvršili vsa ccrkvena pogrebna opra-v ila, s ioni, da so šli peš ves čas do pokopališča, pa so počastili pokojnika kot vojaka. Voz s krsto sla vlekla dva para konj. Ob krsti pa je stopala častna straža vojaštva in bivših vojakov, izjemo gospe soprogo in sina. Oba je zadel udarcc prehudo in sla odšla na la dan iskat tolažbe k Materi božji na tirezje, tja, kot je pozneje omenja! v nagrobnem govoru g. kurat ftonač — kamor je pokojnik klical tolikokrat slovensko može in fante. Krsti jc sledit zelo številen častniški zbor ljubljenec garnizije z divi-zljskim generalom Savo Tripkovičem na čelu, nato pa v izrednem številu zastopniki mnogih oblasti, rezervni častniki in častniki v pokoju, prijatelji, znanci pokojnika, bivši tovariši in mnogi nekdanji vojaki. Med žalujočimi pogrebci jo bilo posebno mnogo mož z dežele. Mestno občino so zastopali župan dr. Puc, podžupan prot. |arc in številni občinski svetovalci. Zastopano jo bilo tudi društvo Rdeči križ. Vrsta pogrcbccv jc bila nedogledna. V sprevodu je bilo, poleg že prej omenjenih, šo mnogo drugih krasnih vencev. Spatir občinstva, sko/.i katerega sc jo pomikal žalni sprevod, jc bil po vseh ulicah zelo gost. Prod pokopališčem samim pa jc že čakala sprevod velika množica. Po molitvah in blagoslovitvi krste so zapeli pcvci v cerkvi »llsliši nas Gospod«. Osctn bivših vojakov jo dvignilo krsto in jo odneslo v severni del pokopo'išča l< grobnici pokojnikove rodbine. Zadnji žalni govor jc imel tu bivši kurat g. f r. b o n a č , ki sc jc spominjal pokojnika kol vo-jaka / doberdobske planote, kot zaščitnika slovenskih vojakov in vrlega moža. Pevci po so ganljivo zapeli »Oj Doberdob ...« Za nepozabnim majorjem Colaričem so sc nato vrata groba zaprla. Solznih oči. presunjeni | nad veliko izgubo, sc jc vračala ogromna mno-j žira pogrcbcev domov. — Major Colarič pa bo i ostal vsem, ki so ga poznali, v trajnem spominu. meuumounei KoiizrencTt v Hagu je zak!ači!a svojo delo 'ttva Mariborska nedelja Maribor, 13. aprila. Cvefna nedelja. Ob cerkvah: množica prodajalcev tradicionalnih butar, ki so kombinacija vrbjih mladic, drena, cvetoče rese in nežno poganja jočili lesk, ter oljčnih vejic; v cerkvah: veličastno lepi blagcslovitveni obredi oljčnih vejic — uvod v dostojanstvo velikotedenske liturgije. V pravoslavni kapelici: svečan parastos za pokojnim patrijarhom Dimitrijem. Cerkvene obrede, ki so se pričeli ob pol 10. je opravil prota Tr-bojevič v navzočnosti predstavnikov državnih ter samoupravnih oblastev in članov pravosl. občine. Malo pred 9 je šel skozi mesto in preko drž. mosta sprevod; na čelu kolesarji, nato vojaška godba, mariborski lovci in strelci ter četa domačega pehotnega polka. Ob straneh mladina. Sprevod je krenil s Trga Svobode k tradicionalni otvoritvi letošnje strelske sezone na radvaujsko strelišče, kjer je ob toj priliki imel požrtvovalni predsednik to-kajšnje strelske družino polk. Putnikovii otvoritveno besedo. Prvokral v letošnji sezoni so raztegnili cb radvanjskeni strelišču streli... V sesano so šli danes mariborski strelci in lovci. V sezono so šli pa tudi mariborski kolesarji in motociklisli. Edelweisovci< proti Bistrici, Pe-runovci v svojo smer, motociklisti pa proti Gro-lani. — Zaživelo je v sezoni: frekvenca na pohorskih in kobanskih postojankah je posvedečevala to v dovoljni meri iu frekvenca po — vinotočih, ki postajajo neizogibljivi cilj nedeljskh izprehodov in oddihov. 1' sezono je krenila mariborska gmajna v najsplošnejšem smislu besedo. •h Miru so bili deležni danes na policiji, kjer so je razpravljala samo zadeva Jurčka B., ki se je v predpolnočnih uricah podil iz lokala v lokal, oborožen kar s štirimi samokresi in strahuj-č z njimi občinstvo. Zasluženi počitek so uživali tudi požrtvovalni mariborski saiuaritani. • Današnja tombola na trgu Svobode, ki jo jo priredilo tukajšnjo Slovensko žensko društvo, je poteklo z lepim uspehom. Prvi dobitek: kompletno spalno sobo za dve osebi je dobila gna. Ana Čebela, laborantinja v Zdravniškem domu. Drugo: namizno garnituro s prtiči je dobila Hilda Gre-gorc, frizerka. Tretje: moško kolo Veronika Ma-koper, služkinja. Četrto: kompletno luristovsko opremo vpokojeni šolski upravitelj Ivan Knaflič. Pelo: gramofon s šestimi ploščami Fran Bakli, dijak. Haag, 13. apr. A A. Konferenca za kodi- i fikacijo mednarodnega prava je suoči zaključila svoje delo >> svečano plenarno sejo, na kateri je bil podpisan mednarodni dogovor o državljanstvu in končni akt s pojasnilom o proučavanju vprašanja o teritorijalnili vodah in o odgovornosti držav, česar konferenca ni mogla proučiti do dna in rešiti ■/. mednarodnimi konvencijami, radi pomanjkanja časa, ka'or tudi radi kompliciranosti pravne materije. Snočno svečano sejo je otvoril predsednik konference za ratifikacijo mednarodnega prava Hemskerka, ki je najprvo poročal o verifikaciji polnomočij, nato pa pozval zastopnike posameznih delegacij, naj podpišejo mednarodno konvencijo o državljanstvu. Neke države niso podpisale konvencije, ker tra;a rok za podpis do 31. decembra t. L Med temi državami je tudi kraljevina Jugoslaviji!. V imenu Jugoslavije je podpisal finalni nki šef naše delegacije Boško Hristič, naš poslanik v Haagu. Po končnnem podpisovanju je govoril šef japonske delegacije Nagaoki, ki je v imenu vseh delegacij obrazložil potek konference ter ugotovil, da je konferenca bilaprešinjna rdg ugotovil, da je konferenca bila prešinjena z duhom mednarodnega sporazumevanja, kar ho omogočilo vsem zastopanim vladam, da bodo nadaljevale delo za postopno kodifikaci-jo mednarodnega prava. Govornik se je nato zahvalil predsedniku konference za njegov trud, nakar je predlagal, naj konferenca izreče s posebno brzojavko nizozemski kraljici Vilhelmini spoštovanje in zahvalo vseh delegatov •/, željami za srečo in napredek Nizozemske. Čitauje predložene brzojavke je bilo sprejeto z burnim odobravanjem. Nato je imel predsednik konference Hemskerk govor o pomenu konference, ki je prva svoje vrste v zgodovini človeštva. Naj-pomen bnejše deto konference je konvencija o državljanstvu, ki pomeni prvi mednarodni zakon. Navedel je nadalje relativne uspehe v vprašanju teritorijalnili vod in odgovornosti Samega sebe pognal v zrak lz Beljaka poročajo: Michael Baior, delavec v kamenolomu, je le dni v kainenoloinu med vasema VVariubad iu Foderaun prižgal vžigaIno vrvico in jo zvezal z dinnuiitno patrono, na katero se je potem vlegel. Učinek je bil strašen. Tovariši so zaslišali pok eksplozije iu prihiteli nr. lice mesta, toda o naših deželah, v Švici, zla>ti pa v Porenju in predvsem v trierski okolici. Dejstvo je, dn sta bili , tedaj samo dvo kovačnici takega denarja: v Trieru iu Lyonu. Zato ne gre pri ostalih najdbah za kovačuico denarja, temveč za ponarejevalniee denarja. V dveh ploščicah .so denar še našli. Preiskava je ugotovila, da so iz brona, torej iz manj vredno zlitine, čeprav predstavljajo denarje., to jc srebrn denar. To je nov dokaz, du gre tu za ostanke rimljnnske ponarojeva!niče denarja. HŠŽA3TOVE DE$K£ pel let stare, raznih debelin, ima \ zalogi Družba Ilirija, Dunuiska cesta 46. Tel. 2830. Žalostna družinska drama Bivšega posestnika Gustava Lindea so pred nekaj dnevi našli v Grunevvaldu pri Berlinu ustreljenega. Preden je usmrtil sebe, je ustrelil ludi svoji ga sedemletnega sinčka. Poizvedovanje za njegovo ženo, od katere je bil že dalj časa ločen, jo sedaj prineslo novo senzacijo. Neki prijatelj, ki je Lindea pred dnevi obiskal, je vide! pri njeni premočeno kožuhovinasto ovratnico in zelo umazane čevlje njegove žene. Linde jo tedaj rekel, da sla imela z ženo pri avtomobilski vožnji nesrečo in da je žena ostala v neki mali vasi. Opi zorjena po pismu neke Linde,jeve prijateljico je policijska komisija kopala po otoku jezera Trtplia in našla truplo Liodejeve žene. Linde je biez dvoma svojo ženo nn avtomobilski vožnji ustrelil in nalo truplo zakopal. Svoj dolg je plačal Pred kakimi tridesetimi leti je sedela v neki pariški kavarni, kjer so se takrat zbirali južni Američani, gruča dijakov. Neki mlad mož, očividno zelo razburjen, je stopil k dijakom iu prosil, da mu kdo posodi 25 frankov, ki jih takoj zelo nujno rabi. Pa 25 frankov je bilo v tistih časih že veliko denarja iu nobeden mu ni mogel pomagali. Mlad. lepo oblečen Francoz, ki ie sedel pri sosednji mizi, jc slišal pogovor. : Tu imate 50 frankov, vrnite jih, kadar boste inogli.. Ves vesel je mladi dijak vzel denar. Povedala sta si svoji imeni in stvar ie bila urejena — za 30 let. Francoz — medtem je poslal ugleden pariški časnikar — je vso stvar že davno pozabil. Te dni pa dobi zaboj s Kube. Začuden ga je odprl in našel notri 3tX)0 najfinejših havanskih cigar. Priloženo je bilo pismo od Machata. predsednika kubanske republike. Zakaj nihče drugi kakor on je bil mladi dijak, kateremu je pred tridesetimi leti pomagal Francoz. Šele pred kratkim je mogel zvedeli za naslov svojega takratnega dobrotnika. Čuden življenski začetek Te dni je sklepala švedsika vlada pod predsedstvom prestolonaslednika in regenta o važnem vprašanju. Sklenila je namreč, da se prekrsti mala Gurll lngegilrd Petterssoii v Gunnarja Eugena Pelterssoma. To se pravi, da malemu gospodu Petterssonu ni vreje izgubil deklico izpred oči, toda ji je potem sledil in je prišel v njeno bližino baš, ko se je na ovinku prikazal vlak. »Princ« je ročno pograbil deklico za obleko in jo odnesel z nevarnega mesta. Gledalci so iz velike daljave videli ta odlični čin in so polem prenesli deklico pod vodstvom psa v domačo hišo. Hajduk: Ilirija 1:0 (1:0) Včerajšnja tekma Ilirije z državnim prvakom nam bo ostala še dolgo v spominu. Bila je ena izmed najlepših iger, kar smo jih zadnja leta videli v Ljubljani. Nudila je vsakemu poznavalcu nogometa kopico lepih iu naglih momentov ter ni nikoli prestopila meje dovoljenega, kar je znatno olajšalo sedniku poslovanje. Vreme je bilo ugodno, le v prvi polovici je imel llniduk znaten plus in pomočnika v vetru, ici se je i*> odmoru povsem polegel. Tako velikega števila gledalcev že dolgo nismo videli v Ljubljani. Občinstva je bilo kakih 1500 ter je pokazalo veliko disciplino, upajmo, dn bo to tudi v nadalje. Rezultat sam odgovarja poteku igre. vendar bi meglo bili tudi obratno. Oba nasprotniku sta si bila docela enakovredna, le Hajduk je bil v tehničnem pogledu boljši. Ilirija je imela na momente več od igre ter je v 11. polovici kakih 2(1 minut naravnost blokirala Hajdukovo svetišče. Edini gol zu gosle je dosegel famozni Bonačič iz očitne ofsi-de opozicije, kur pa je sodnik g. Schneller, ki je bil sicer na mestu, spregledal. Državni prvak, ki je nastopil v soboto z nekaterimi rezervami, je bil to |>o! razen Hodina kompleten. Igra Hajduka sicer ni dosegla sobotne višine, vendar gre ti> na rnvaš večjega odpora osel>no je . tem pogledu imponiral levi back Lado. Urbančič je držal vse, nihče mu ne bi zameril ako bi spustil še kal: gol. Njegove parade so bile krasne. Krilsku vrsla je imela v Zupančiču najboljšega moža, toda tudi ostala dva sta zadovoljila. Napad je igral požrtvovalno in je pekazal nekaj krasnih akcij, ko je zaigral dosedaj svojo naboljšo tekmo. Svojega krilca je z lahkoto preigral ter je tvoril vedno največjo nevarnost za nasprotnika. Ilirija je. bila to pol skoro brez. slabe točke, celokupno moštvo je. zadovoljilo. Omeniti moramo še, dn ni bilo tekom cele igre niti ene povsem zrele situacije, najsi bo na strani gostov ali Ilirije. Obe obrambi sta bili vse preveč pazljivi. Razmerje kotov 0:4 :a Ilirijo. * Osijek, 13. aprila, r V Osijcku se je odigrala tekma Gradjanski-Hajduk z rezultatom 3 : 0 za Gračljanskega. Zagreb, 13. aprila, r. Pred mnogoštevilno publiko se je danes odigrala tekma Sašk— Gradjanski, ki je doprinesla Sašku zmago s 3 : 2. Inozemski sporf Dunaj, 13. aprila, n. Na igrišču llohc Wartc je bila dnnes nogometna tekma Dunaj—Južna Nemčija. Dunaj je zmagal s 3:0 11:01. Gledalcev je bilo 43.000. Prisoten je bil tudi iicinšla poslanik. Pred to igro jc bila tekma med moštvom dunajske in berlinske policije, katera je končala neodločeno z. 2:2 (1:1). Budimpešta: Ferenczvaros—WAC 1:0 (0:01. Vasas—Žalam Kanizsa 7:0 14:0). Dobrecin, ftocskay-PomogY, igro za madžarski pokal 4:2 (3 : 01. Szoni!>athelY, Saboria : Tercziiino mesto 3:1 (3:11. Dunaj, Vorvvarts 06 - Gersthof 6:1 12:1). — Donau—Libcrtas 2:2 11:11. - Nicholson-Slovan 4:2 (2:0). - FAC-RAC 1:1 (1:1). -Wcisse lilf—S. K. 2:2 (1:11. - Admira-Old-hem 7:0 (4 : 0). Radio Progami Kadio-fJubtfntia i Ponedeljek, 14. aprila: 12.30 Reproducirana glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov -- 17.30 Propagandni koncert tvrdke »Riba« -— 18.30 Dr. Stanko Leben: Francoščina — 10-00 Dr. Josip Pogačnik: O radiu — 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina 20 Koncert 22 Časovna napoved in poročila. Torek, 15. aprila: 12.30 Reproducirana glasba — 13.00 Časovna napoved, berza, reproducirana glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 17.30 Koncert Rsdio-orkestra — 18.30 Dr. Riko Fuclis: Vsesokolski zlet v Beogradu — 19.00 Dr. Stanko Leben: Italijanščina — 19.30 Dr. Preobražcnsky: Ruščina — 20.00 Cerkvene arije poje ga. C. Škcrlj-Medvedova; Radio-ork. izvajn religiozno glasbo — 22.00 Časovna napoved in poročila. Drugi programi t Ponedeljek, 14. aprila: Belgrad: 12.30 Koncert radio-kvart. — 18.00 ^opoldanski koncert — 20.00 Storoslov. katoliška naša od Kolba. — '21.00 Klavirski koncert — 22.15 lO omogočeni vsakomur! V drugič stopamo s tem geslom pred ceni. občinstvo z namenom, da omogočimo vsakomur brez izjeme poslušati radio ter biti s tem deležen vseli ugodnosti, ki jih nudi poslušalcei> ta iznajdba. V želji, da postane vsakdo naS naročnik, oddamo v času od 7 aprila do 7. maja 1930, po sledečih senzacionalnih cenah in plačilnih pogojih naslednje aparate: 1000 komadov finih detektorskih aparatov, kom plctnih s kristalom, eno slušalko ter materi-julom za zunanjo anteno za 60 Din ter štirikratno mesečno plačilo po 45 Din. 200 komadov cnoclektronskib aparatov kompletnih z dvomrežno elektronko, z baterijami, eno slušalko ter inalerijalom za zunanjo anteno za 90 Din ter osemkratno mesečno plačilo po 72 Din. 100 komadov troclekUonskih aparatov 7 avdijo-nom ter dvema nizkofr. stopnjeiuu, kompletnih. z akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, angl. zvočnikom Amplion ACI1 tc materijalom za zunanjo anteno za 200 Din in desetkratno mesečno plačilu po 185 Din. 59 komadov Stiriclektronskih aparatov z visoko frekvenčno elektronko, avdijonom ter dvema nizkofr. stopnjama, kompletnih z akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 \ uit ter finim angleškim zvočnikom Amplion AC. 27 za 380 Din in desetkratno mesečno plač: o po 320 Din. ^aefi® Llubliana Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 Maribor, Gosposka ulica 37. I maša Koncert radio kvarteta. — Budapest: 17.30 Ciganska glasba — 19.10 Plošče — 20.35 Klavirski koncert, nalo vokalni koncert. — Dunaj: 21.40 Sonafni večer. — Milan: 12.00 Koncert radio-orkestra — 16.35 Otroci pojo -- 19.15 Koncert — 20.30 Predavanje: F: Latuada in njegova dela, — Praga: 20.00 Koncert s pevskimi vložki. — Langenberg: 20.00 Vokalni koncert, nalo plesna glasba. — Rim: 17.30 Duhovna glasba .— 21.02 Narodna glasba. - Berlin: 20 00 Vokalni koncerl. — Katovice: 20.30 Prenos iz Varšave. — Toiilousc: 19.30 Simfonični orkester in vokalni koncert. — Stuttgart: 19.30 Beethovnov večer 21.40 Klavirski koncert — M. Ostrava: 12.35 Opoldanski koncert — 10.00 Ura za žene, nato prenos iz Prage. Družba „IIIRU»" Pre"? Duna.ska cesta št. 46 'sa Telefon: 2820 Kokfi Dcobrtp vesti Sofija, 13 aprila. AA. Zadnje dni so pripeljali na Bolgarsko 50 vagonov jugoslovanskega žila. Pariz, 18. aprila. A A. Po poročilu i/. Alen jo grški parlament odložil svoje seje do po velikonočnih praznikih. Atene, 18. aprila. AA. Predsednik grške vla. de Venizelos jo odpotoval v Misolongo, kjer jo prisostvoval svečanostim v proslavo 100letnice grške neodvisnosti. Pariz, 13. aprila. AA. Iz Monsa poročajo, da so se v tamkajšnjem rudniku vneli strupeni plirl. 15 rudarjev so doslej izvlekli mrtvili izpod ruševin. Teiovha a žena 55 letni bogataš Sybold iz Mellna so je odločil. da skoči v zakonski jarem. Mali in telesno šib ki gospod se jo zagledal v 25 letno Ninuelle Sehlo.--ser, plesalko v u :om tamešnjem baru. Potem, ko jo dekletu že dalj časa dvoril, jo je nekega dno zaprosil za roko in srce. Ninnetle .-o it i dala dolgo prosili in kmalu je bil sklenjen zakon. Ta pu e bi vse prej kakor srečen, kajti Ninnetle jo začela svojega starega soproga tiranizirati na vse mogočo načine; ee se je drznil ugovarjati, so padali |>o lijem udarci. Nekoga dne jo prišlo zopet do pre pira med zakoncema, ki so je končal s leni, da jo Sybold zbežal z, oteklimi lici. Kakor bi so nič ne zgodilo, jo šla Ninnetle na zabavo I; nekemu znancu. Gospod Sybold pa je -klonil, da se bo nad svojo ženo maščeval na posebno izviren način. V drogeriji je kupil pravi kitajski rjavi tuš in špirit. Ko je prišlt1. Ninnetle pozno ponoči domov iu Lo je radi obilo zaužitega vinu I''dno zaspala, se jo Sybold podal na delo. Privezal jo je /. vrvjo nn posteljo tako, da ni mogla gibati z nobenim udom in ji zamašil usta. Nalo se je začelo njegovo maščevanje. 7. ostrim nožem je začrtal /oni po obrazu, vratu in prsih črle v kožo; krvaveči- črto jo drgnil s alkoholom in kitajskim tušem, tako da .jo bila poslikana kakor rebra. Da bi žena 110 mogla luš vlezel v košo. Nato ;e zapustil stanovanje iu tuš vlezel v kožo. Nato je za prst it stanovanje in se ni več vrnil. Užaljena Ninnetle jo tožila svojega možu radi oropanja svobode in radi težke tel. sne poškodbo ia gospod L.vbold ji; bil poklican prod sodi.V-o na zagovor. Ginljivo je opisoval obtoženec mučo. ništvo, ki ga je moral prestati pri svoji ljubic soprogo. Brez nadaljnjega je sodišče v, rjelo, da že komaj čaka dneva, ko bo ločen od Ninnoiio. Ta je stopila v dvorano vsa zavita v pajčolan. S tresočim glasom je govorila in .-mini ,-luga je oviral uporabiti precej moči, da ni navalila na soproga in maščevala svojo izgubljeno lepolo,:. So. lišče ni bilo mnenja, da bi hil gospod Sybold upravičen storiti ta čin in ga je obsodilo ua tri me-"co zapora. Smešnics Mioka jo prišla v službo h gospod! I11 Jo brisala prah. Stala je s svojimi okovanimi čevlji na oblazinjenem slolu in brisala uro. »Micka, Micka,- zakliče gospa, zakaj 110 daste papir pori nnge?< • ■ Ali imate šc kaj povedati v Vašo korist, obtoženec?« »Gospod sodnik, prosim pomislile vendar* da sem bil žc devetkrat kaznovan, ne da bi kn.i koristilo.« * Potnik je v hotelu prosil sobarico, dn bi mu prinesla vodo. »Kske prosim?-.: vpraša Ktfcudenjt* »Vodo bi rad.« »Čisto?« * Leto strahote 1793 Za tri otroke je tvegal svoje življenje. Ali so bili njegovi? Iz njegove rodovine? Ne. Njegovega stanu? Ne. Bili so mu popolnoma neznani; trije razcapančki iz najnižje kaste, za katere je on, veliki gospod, knez, star plemič, postavil na kocko svoje dragoceno življenje in svojo tako obsovraženo, zdaj pa največjega spoštovanja vredno častitljivo glavo vzvišeno ponudil krvnikom, da jo odsekajo. In kaj se je zgodilo? Krvnik je dar sprejel. Lantenac je imel izbirati med tujim življenjem in svojim lastnim, pa je veličastveno izbral smrt. Republikanci so mu to dovolili. V kratkem je imel položiti glavo na tnalo. Za svoje velikodušno dejanje je imel sprejeti podlo plačilo. Ali naj stari fevdalec tako osramoti republiko? Kakšno ponižanje zanjo! Medtem ko se je bil mož najbolj zakore-nelih predsodkov in fevdalnega tlačenja, naenkrat izpreobrnjen, povrnil med človeštvo, pa so možje, ki so oznanjali človečnost, svobodo in dostojno življenje, vztrajali v krvavi tradiciji bratoubijalstva! Božanska postava odpuščanja, samopremagova-nja, odrešitve, žrtve, naj bi bila sveta branilcem zmote, vojakom resnice pa ne? Ali naj nas naš nasprotnik prekosi v velikodušnosti? Ali naj se damo od njega na ta način premagati? Da se kot zmagovalci izkažemo kot slabejše, da svojo zmago zapečatimo z umorom, da se nam bo očitalo, da so na strani monarhije tisti, ki rešujejo otroke smrti, na strani republikancev pa tisti, ki ubijajo starce!? Veliki vojščak, mogočni starec, razorožen junak, ki ga niso ujeli, ampak se je sam izročil republikancem, naj zdaj svoje plemenito dejanje plača z življenjem pa stopi na šafot, v večno sramoto svojim krvnikom!? V njegovi, Gauvainovi navzočnosti! In on, ki bi to kot poveljnik mogel preprečiti, naj se v to zadevo ne vtika! Ali ne bi to pomenilo biti so-kriv tako podlega dejanja? Res da je bil on sam izjavil, da Lantenac ne zasluži milosti in da ga bo predal Cimourdainu. Bil je Cimourdainu dolžan njegovo glavo in mu jo je zdaj izročil. Toda ali je to bila zdaj še tista glava? Doslej je Gauvain poznal Lantenaca kot fanatičnega pobornika kraljevine in tlačanstva, kot neusmiljenega ubijalca ujetnikov, kot neizprosnega krvoločneža, ki ni zaslužil drugega kot smrt. Toda zdaj se je bil pojavil drug Lantenac — velikodušen junak in človek. To ni bil več hladnokrven morilec, ampak vitez najčistejšega kova. Ali naj se da on od njega v plemenitosti prekositi? In še nekaj se je bilo v Gauvainovem srcu oglasilo: rodbina! Kri, ki se je imela preliti, ali ni to bila njegova lastna kri? Gauvainov stari oče je bil umrl, toda njegov stari stric je še živel in ta je bil marquis Lantcnac. Ali se je republičanski red ustanovil za to, da se zadušijo čuvstva, ki vežeio človeka na rodovino? Ali ne izvira patriotizem, ki ga je revolucija postavila na prvo mesto, iz ljubezni in privezanosti človeka na družino? Ali ni bil zato Gauvain dolžan rešiti svojega pranjca? Toda — kaj pa Francija? Zdaj se je postavilo vprašanje čisto drugače. Francija je bila ogrožena. Nemčija je bila prekoračila Reno, Italija Alpe, Španija Pireneje, na morju pa je gospodarila Anglija. In tu je mož, ki je ponujal Angliji roko, da se izkrca s krova svojih ladij na francoska tla: marquis Lantenac. Po treh letih divje gonje so ga bili končno ujeli. Roka revolucije je bila izdajalca zagrabila in zdaj je čakal smrti v ječi, ki so jo bili zgradili njegovi lastni pradedje za svoje tlačane. Mož, ki je hotel predati svojo domovino, se je bil ujel v svoji lastni hiši. To je bila očitno roka božja. V celi Vandeji, ki ima toliko rok, je bil marquis edina glava; če ta glava pade, je konec državljanske vojske, konec prelivanja francoske krvi po Francozih. In tega moža naj Gauvain osvobodi? 2e drugega dne bi zopet zagorele vasi v plamenih, bi se pobijali ranjenci in streljale žene! Marquisa osvoboditi, bi pomenilo Francijo izročiti pogubi. Toda njegov plemeniti čin!? Ali pa je bil res tako velik? Marquis je bil otroke rešil smrti. Toda on sam jih je bil izročil pogubi. Saj je bil Imanus le marquisovo orodje. Lahko se reče, da je marquis bil požigalec in ubijalec. V zadnjem hipu ga je klic matere spomnil, da je to, kar je bi) odredil, zločin in je svoj lasten zločin preprečil. Kljub temu se ni dalo tajiti, da je le storil nekaj velikega in lepega za te divje čase. Pokazal je junaško požrtvovalnost, stoično samopremagovanje in globoko nesebičnost. Sredi najbolj strašne državljanske vojne, ki ni poznala nobenega usmiljenja, je izpričal, da nad vprašanjem kraljevine ali republike stoji večna zahteva človečnosti, da so močni dolžni ščititi slabejšega. $ n OI« O^gC^ & »S " ni gol: Z O > N< ^■ai -»OS o>N Hr^S S ™ Cc/>< S8< u rn O O S^S-f Z5U f^Icg-3-mnp oOl »i. 3 C 2 D® of rs-B StSas^S' T" ' B " Ui P-P ro — < jj,. ~ e" cr P * S^aGaS < *s32a I O P T Pf'^ Inserirajte v Slovenskem listu! (najfinejše pecivo sa Velikonoč Sprejema osa tozadevna naročila Parna pekarna