Leto Vi.; št. 25-
PoElnina plačana v gctovfoi.
ijubllani, v »rado 1. gabruarla 1922, Posasti, St, 50 par.
Izhaja razen pondeljka ia dneva po praznika vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 7 din., celoletno 84 din.
Oglasi: prostor i X 55 mm 50 p. Dopise franldrajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vrača,jo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasila Soc*a!istKae stranke Jusosfavile.
Apel železničarjev na vso javnost.
! kazala sledeče: Draginja je aarastla za 3114%, a plača povprečno za 1571
Na javnem zborovanja, v Zagrebu, dne 29. januarja 1922, najodločneje o 'o-tcstirajo zastopniki koaliranih železničarskih organizacij cele države, ker merodajni §e niso usodili upravičenim zahtevam železničarjev.
Zborovaici ugotovijo, da so bila te zahteve predložene že pred koncem meseca novembra 1921, a v tem času ie &-.■ bruhnila vladna kriza, ki je njih rešitev odgodila do sestave nove vlade.
Zastopniki koaliranih železničarsk h organizacij ;o začasa vladne krize obvestili ustmeno in pismeno vse merodajne od ministra saobračaja do ministrskima predsednika, kakor tudi vse padamentar ■ ne kiube.
Na vseh teh mestih so bile dane zastopnikom koaliranih železničarjev 'nelepše obljubo: Da se bo njihovim zahtevam, ki so jih priznali kot opravičeno, usodilo takoj ko bo vladna kriza reš^» a.
Naposled je bila kriza rešena. Ali vod pričakovanih obljub ni bilo ničesar! Železničarji so pozabljeni, kakor so bili to-zabljeni vedno v zadnjih treh letih. Obljube so se daiale samo v času krize, takrat ko se -e mislilo, da bo prišel drti^l, ki naj bi iih izpolnil; a ko so ti dri! Ki ostali ravno isti. kateri so dali tudi obljube, se je Drešlo oreko Doložaja žele bičarjev kakor preko stvari, ki ji ni potrebno obračati pažnje niti toliko kakor eni naj* brezpomemmiejših. V svojem nedavnem ekspozeju ie minister saobračaja s številkami razložil bedo našega prometa. Ali pri tej bedi rrometa ni našel niti besed’ce tudi za bedo železniškega osobja, ko je ono, za kar vsak moder poslodavec s*cr-bi. Da ima zadovoljno csobje. ker li v tem slučaja se mora pričakovati !n*en-zivno delo; a za to se ministar saobračaja ni brisal. Njemu je vse važnejše kakor osobje. To svoje stališče je v zakonodajnem odboru izrazil z dvema izjavama j
1, Da so mu zahteve železničarjev neznane; 2. da se z železničarji noče poga.:ui, K stvari, sat se prvega tiče: g, ministar saobračaja ie bil obveščen o zahte -ah osobja, ker K a je Reputacija železničarjev predhodno obvestila in ji je on obljubil da se bo zavzel za zahteve železničaijev tako v zakonodavnem odboru kake v ministerskem svetu, boječ se edino ■ta-sprotovanja imančnega ministra. A kar se tiče drugega: Jasno je, da je ministar ‘•a-obračaja železniško osobje prevaril.
Njegovo izjavo, da se noče pogajati z železničarji, razumen človek ne mi<re spraviti v sklad členom 33. Ustave, v | katerem je nameščencem in delavivun zagotovljena pravica organizacije .da dosežejo boljše materijelne pogoje za /ivi>e-lije. Čemu :-rberalna« Ustava, ako ie konservativni ministri nečejo priznati? .VI5-nister se neče pogajati; sam ne da mč, zakon o zaščiti države prepoveduje ekonomsko boroo, — a mirovnih razsod.Sč za spore med delojemalcem in deloduMi-ce-m ni: na Koga naj se torej železničarji obrnejo?
Ono kar ckspoze ministra saobračaja ne omenja, smo dolžni mi, da povemo: Da je železniško osobje danes v položaju, k! je v vseh ozirih katastrofalen in či bi statistik in fiziolog ta položaj hotel izraziti v številkah, bi bile te strašnejše, nigo one v ministrovem ekspozeju. Plača kvalificiranega delavca v železniški dela\" -x: znaša mesečno 2500 K; nekvalificiranega na progi mesečno 1500 K; uradnika z maturo in desetletij službe 300 K. Primerjajoč te plače s plačami privatnih podie’.J, j-3 osobje izšlimi kvalifikacijami na železnici za 20% do 30%. a gotove kategorje tudi za 100% na slabšem, kakor v nrivat-mh podjetjih. Nasproti temu stanju ie b'J.o predvojno razmerje plač nasprotno; šc pred več kot letom dni je primerjava pl.ič in draginje nroti predvojnemu stanju co-
LISTEK.
V	esrtA
OSKAR WILDE:
Dobrotnik.
Noč je bila 'n samota vsenaokolo.
In v daljavi je videl zidove okroglep.a mesta in se je napotil v mesto.
In ko se je približal, je zaslišal v mestu rajanje veselih nog in smeli veselih ust in glasno zvonenjc harf. Na vrata je potrkal in eden od straže mu je odprl.
Zagledal je hišo, vso iz mramorja, in lepi mramorni stebri so bili pred nio. In cvetje je viselo po stebrih In baklje iz cedrovine so svetile znotraj in zunaj. Vstopil je v hišo.
In stopal je po dvorani iz kalcedona iu po dvorani iz jasplna in j<? dospel s ve-
liko slavnostno dvorano. Na škrlatnem ležišču je ležal mladenič, lase z rdečimi rožami ovenčane in ustni rdeče od vina.
Vzad se je dotaknil njegovih pleč in mu dejal: Kakšno je tvoje življenje?.«
In mladenič se jc obrnil in ga je spoznal in mu odgovoril: »Gobav sem bil. pa si me ozdravil. Kakšno naj bo moje življenje?«
In zapustil je hišo in šel po cesti.
Cez nekaj časa je ugledal ženo s poslikanim obličjem, v pestrem oblačilu, nogo z biseri obložene. In za njo je počasi stopal mlad človek kakor lovec in njegova obleka je bila pisana. In obraz žene ie bil lep kakor obličje malika in oči mladega človeka so gorele od strasti.
Počasi jima je sledil in se dotaknil roke mladega človeka In mu dejal: >Zakaj strmiš v to žensko?«
Znano ie, kako ie od pred letom dni na« rastla draginja in potem, kako je to nes sorazmerje se strašnejše.
In ko se ministar saobračaja pritožuje nad neproduktivnostjo delavnic, je po h trebno, da se ozre tudi na izstradanost delavcev v t-iib, tako tudi v pisarnah itd.. u1 se informira, koliko izmed najsoosofc-nejših je še ostalo ori železnici pri tak: skrbi za njihovo materijelno nagraditev?/
Ministar saobračaja smatra, da ie zakon o zašč'ti države univerzalno sredstvo, katero more služiti v ekonomij; iu tudi v politiki. Ali. dasi računajo železu!-* čarji z onim, 1 akor minister sam, oni vsekakor ne verujejo v univerzalnost tega zakona, kajti: Ako zakon zahteva, da železniško osobje gladu pogine, ali da čaka nn milost svojega ministra, bodo sebnejši na želcznici prisiljeni, da si poiščejo posla izven železniške službe A tudi ono, ki "vitane, ostane s skrbjo. ,t& ne pogine gladu, kar bo prav gotovo upiivnlo na entenzivnost dela na železnicah. A1, je zakon o zaščiti državo v stanu, da s a življenje od 30 j:a 60 let onim, k; H>a po svoji fizični konstituciji ne moreio vzdržati? Če je, j>otem je politika mim.:'.ra saobračaja nri prometu umestna.
Mi izjavljamo: Osobje neče nit' :tyj-ka, niti pasivne resistence. Ali osobje je danes fizično obnemoglo, kar bodo rcngtt ugotoviti tudi zdravniki.
Dočim minister saobračaja grozi z zakonom o zaščiti države, pozablja, di je njegovo miilstrstvo pogazilo že vehko zakonitih -naredb, ki so bile v prilog železničarjev in so bile v veljavi še pred vojno; na primer pravica do službene obleke, odvzeta stanarina, krivičen prevod na dinarske *>iače, kršene pravice do voznih ugodnosti itd. Pripomniti se mora tudi takoj, da je Isto pogazilo obvezo, ki jc* bila dana delavcem s pogodbo »privre -meni pravilnik« ed 2. juniia štev. 18.345
In mladi človek se je obrnil in ga je spoznal in mu dejal:
»Slep sem bil. pa si mi vrnil luč oči. Za kaj drugega naj mi bo??«
Pa ga !e prešel in se dotakni pestrega oblačila ženske in ji dejal: »Ali ne poznaš druge poti kot pot greha?«
In ženska se je obrnila in ga spoznala; zasmejala se je in rekla: »Odpustil si mi moje grehe in ta pot je pot veselja.-«. ‘
Pa je odšel Iz mesta.
In zapustivši mesto je opazil mladega, človeka jokajočega.
Stopil je k njemu in se dotaknil njegovih dolgih kodrov in mu dejal: »Zakaj jočeš?«
In mladenič se je ozrl kvišku in ga je spoznal in mu odgovoril: »Umrl sem, pa s5 me obudil od mitvlh. Kaj drugega mi ostaja kot jok?«; ________
iz leta 1920., kjer je rečeno, da se bo ored koncem avgusta 1920. »pristupilo« novom odmeri vanju dodataka na skupoču, sa obzirom na vladajuče orilike«.
Dasi it bilo na to svojo obvezo opozorjeno od železničarskih organizacij, ie ministarstvo saobrapaia bilo neprestano 5-i'luho, da jo izvrši in mesto povišanja olač jc uvedlo sistem nezaslišanih pregaajanj ii* globlenj osobja — da jih s tem nasiti In sedaj, ko po dveh letih zavlačevanj, železničarji ponovno zantevajo. kar jim je neobhodno potrebno za življenje, je mini-star saobračaja tako ljubeznjiv, la jih opozori na zakon o zaščiti države!
Ministar saobračaja se je pritoževal tudi na pomanjkanje strokovnega osobja na železnican. Ni pa omenil, da je bilo od železnice predlansko leto, ko so bili železničarji pognani v štrajk, odpuščenih okoli 3000 strokovno izvežbanih moči, ki jih še do danes niso mogli nadomestiti. Večina teh odpuščenih je že našla druge službe, a one, ki ie še niso, ministrstvo še danes mrcvari, mesto, da jih sprejme zopet v službo in tako nadomesti potrebo po sposobnih.
in ko imamo po ministrovem elcspo-zeju pred očmi žalostno stanje naieg3 prometa, tedaj je dvakrat nejasna politika rminisfja saobračaja proti železničarjem, ker se vidi. Ja leži problem ozdravljenja prometa v nrvi vrsti v delavnicah. A naše mnenje ie: Ako bodo mogle uspevati z delavci in materijalom privatne tovarne vagonov in lokomotiv v Brodu m Subotici, da bi toliko bolj mogle uspevati državne železniške delavnice, ki že obstojajo. Razven: Ako je tendenca v tem, da ne uspevajo!
itnajoč pred očmi vse postopanje mi-nistarstva saobračaja proti železniškemu osobju, zbrani železničarji iznašajo nred edo iavnost protest, ker nezanimanje mi-nistarstva saobračaja za železničarje zna-č' popolno nesposobnost, da se o prometni politiki ubere nova pota.
Poleg investiranja potrebnih Vsot v uničeni promet, ie najhitreje in najuspešnejše ozdravljenje prometa iskati v medsebojnem sodelovanju med železničarji in ministrom saobračaja, kot dvema faktorjema na skupnem polni. To postopanje ni upropastilo nrometa v najkulturnejših državah sveta — ravno nasprotno — oa ga tudi pri nas ne bo.
Apelujoč na celo javnost, jo železničarji prosijo, da razumeva njihov težak položaj in se tako prepriča, kje so oni, ki so doveli promet v to žalostno stanje.
Položaj države.
Slišali smo, kako je danes s posameznimi stanovi, s posameznim državljanom. Država ni nekai nadnaravnega, tem/cv je samo skupina manjših delov — organizmov, ki delaio po nekih skupnih smernicah za nekim skupnim ciljem. Skupke smernice, skupni cilj. kakor tudi delo vsakega največjega ali najmanjšega organizma pa more biti le produkt duševnega dela najmanjših delov: posameznega človeka. Zato bi moral veljati stavek: kakršno je delo večine državljanov, takšna jo država. Res bi to bilo. če bi tudi ve5'.’a odločala. Ker večina ne odloča, moramo pač reči:Kakršno je delo odločujočih, takšna je država. Ce bi odločujoči občutili vsi na lastni koži posledice današnjih nezdravih razmer, bi se gotovo enodnšuo oprijeli vseh sredstev za izboljšanje: tako pa vidimo, da pri odločujočih ni enotnosti. Na eni strani jih ie nekaj, ki imajo najboljšo voljo, na drugi strani nekaj, ki Imajo jiajslabšo. in nekaj jih je tudi, ki nimajo nobene, ki se pridružijo enkrat prvim,
enkrat drugim Na ta način se ta odločujoči del med seboj uničuje ter vsaj v načelu ne more pokazati nobenega uspeha ne na eno, i:e na drugo stran. Zato pa tudi ona, ki M bila v prvi vrsti poklica- a. započeti rešilno delo, tega ne more te^ ^e j: godi na las podobno ogromni več m njenih državljanov, ki nimajo bodisi moči, bodisi volje, bojevati se uspešno za reš -tev lastnega bitja; vidijo, da sre z urrni navzdol, da imaio z vsakim dnem nu<j. pa vendar prekrižujejo roke in čakaio ... Zb nami — potop?! Tako. se mi zd' jc tudi z državo, psihoza posameznika je prešla že tudi na državo... za nami potop!?
ZAKAJ KLIČEJO RUSIJO NA GENOVSKO KONFERENCO.
LDU. Moskva, 30. jan. Dne 27. t. m. je poročal Čičerin v izredni seji vseruskega izvrševalnega odbora o sklicanju splošne evropske konference v Genevi. Gospodarski pomen Rusije, je dejal govornik, njena vojaška moč in njen politični vpliv najf vzhodu so glavni Činitelji '.a njeno stališče v svetovni politiki. Sklep vrhovnega sveta, da skliče splošno konferenco, je veiika zmaga Lloyd Georgova, ki bi se rad iznebil sovjetske Rusije mirnim potem. Ne bomb zavrnili gospodarskega sodelovanja; mi ga želimo, toda mi se bomo borili proti temu, da se to gospodarsko sodelovanje izcimi v gospodarsko hlapčevanje naše domovine. Francija jc bila povzročiteljica vseh oboroženih napadov na sovjetsko Rusijo. Njena politika jc bila v nasprotju z Anglijo in je stremela po obnovi monarhije v Rusiji.
KAPITALISTIČNA ANGLIJA BO PRIZNALA NEODVISNOST EGIPTA.
I.DU. London, 29. jan. Urad za zunanje posle objavlja poročilo generala AIembyja o položaju v Egiptu ter pripominja, da je angleška vlada slejkoprej pripravljena cdreči se protektoratu ter pripoznati suvereniteto Egipta med pogojem, da se nudijo jamstva glede potovanja skozi Egipt, glede varstva inozemcev v Egiptu in glede varstva dežela proti napadom od zunaj.
IN HVALEVREDNO JE. DA HOČE V INDIJI CIM PREJ IZVOJEVATI SVOJ POLOM.
LDU. Kalkuta, 29. jan. Policija je razgnala shod nacionalistov, katerega so sklicali kljub prepovedi. 500 udeležencev shoda je bilo aretiranih. Delavci so napadli policijo. Pri spopadu sta bila dva delavca ubita, 40 delavcev in 15 redarjev ranjenih ter 50 oseb aretiranih.
Kalkuta, 29. jan. Voditelj upornikov Abdul liadži je s štirimi pristaši zbežal v indijski tempelj, kjer jih je oddelek indijskih čet ustrelil.
ZARADI SNEGA SE JE PODRLO GLEDALIŠČE V W AS HINGTONU.
LDU. Washington, 29. jan. Snoči sc je vsled obilega snega podrla streha ko-nematograia. 69 oseb je bilo ubitih, približno 100 pa ranjenih. Po zadnjih vesteh se ceni število mrtvih na 87.
LDU. Pariz, 30. jan. »Journal« objavlja telegram iz Washingtona, da so dose-daj spravili iz podrtega knickerboškega gledališča 125 mrtvecev in 200 ranjencev. Mnogim ponesrečencem so bile odtrgane roke ali noge. Na srečo je bilo v gledališču radi visokega snega samo okoli 500 oseb. »Ne\v York Herald« javlja, da je med ranjenci tudi senator Smith.
Usodepolno pozabljenje.
(Konec.)
Še korak dalje. Učiteljstvo meščanskih šol cele države mora, če hoče dos/či svojo pravico, stvoriti lastno, neodvisno organizacijo, ki se bo zavzemala za svoje člane s srcem in ognjem in tako morda dosegla uspeh. Koliko dela se je v tej smeri že izvršilo, danes ne vem, vem le to, da je učiteljstvo meščanskih šol nadvse nezadovoljno in da raditega trpi šola sama kot taka. Odkod ta nezadovoljnost? Naveden le en sam slučaj in ga podprem s številkami. Tovariš G. iz L. je bil toli navdušen za meščansko šolo. da ie Sel 1. 1919./20. v tečaj. Dobil je enoletni dopust in se nasprotno obvezal, da še sme dodeliti meščanski šoli. Družinica je za časa dopusta ostala na enorazredi^ci v L., kjer ie lep šolski vrt, on sam pa seje vical v Ljubljani, učil, stradal fn stanoval nekje ned streho. Živel je na iva kraja; ker pa ni verižil, se je seveda moral zadolžiti. V šolskem 1. 1920./21. ie liji dodeljen meščanski šoli v Tržiču, kje' je stanovanj, kolikor jih kdo hoče. On g.i je dobil z novim letorn 1921., oreie pa mu je okrajno glavarstvo v Radovljici zagrozilo, da postavi njegovo družino na cc.ro, baš za Božič, kar bi se tudi gotovo z«.< -dilo pri navdušenosti naših čuvarjev. Preselil se je v Tržič. V L. je imel pros.o stanovanje, kurjavo in velik šolski vrt. V Tržiču je moral plačati drago stanovanje, še dražje kurjavo in še mnogo dražje tu kar je sicer pridelal na svojem vrtu. Dobil pa je za to na leto, reci in piši, 600 K več, toda šele od dneva, ko je napravil izpit. Tako ie imel mož vsak mesec gotove izgube okoli 1500 K, in sicer zav>, ker je preje eno leto stradal, se zadMžii ir. bil tako navdušen, da ie napravil za meščanske šole. To pa samo zavejo tega, ker je zakon iz 1. 1919. na nas ro-zabil, ker imamo že dve leti in mesec in dan »pr-ivremeno« urejen položaj in ra ker...
In posledica? Učitelji so naravnost navduščni za meščansko šolo. priglaša sc iih toliko, da nadzornik ne ve, kam ž njimi; tisti pa, ki dobi mesto na meščanski šoli, poljublja iz hvaležnosti roke, ki :-o mu naklonile toliko dobroto. Ravnatelji, polni nestrpnosti in veselega pričakovanja, odpirajo dnevno pošto, ki jim prinaša pisarniškega posla čez glavo, hoteč rsc storiti v enem samem dnevu, ko ven’ar dobe za ta posel osnovne doklade za tri razrede na leto, reci in niši, 300 K in xa vsak nadaljui razred po, reci in piši, 50 K na leto in dan. To so sijajni prejemki pri katerih človek tudi lahko kaj repreze.it,-ra. Polašča se me neodoljiva skušniava, da prosim pri prvem primernem raz p -v.i nazai na kako trorazrednico, kjer bom imel petkrat manj dela. dohodke -pa iste; povem pa še, da nisem sam, ki tako misli. Ce pa bi to bilo’ nemogoče, potem rečem z naivečjo uijudnostjo — adijo. pa zdrava ostani, služba državna!
Nastaja še eno vprašanje, kje in K Jo je kriv, da imajo učitelji meščanskih šol tako sijajno urejene svoje razmere. Kr jo je edino pomanjkanje strokovne organizacije, kateri mora načelovati mož ias :.h pojmov, neustrašenega poguma in jeklene volje. Če bi imeli leta 1919. tako organizacijo. tedaj bi bilo danes že prav gi.to-vo davno vie rešeno in to ugodno reš<rio. Tako se pa iz nas, da se milo izrazen, norčuje celo naučna uprava, ko vidi da gre tudi tako dalje, ne vpraša pa se po »kako« in ne po »kako dolgo še«. Slučaj neurejenih razmer učiteljev meščanskih šol je silno podučljiv za vse. ki mislijo da je mogoče kaj doseči brez strokovne cr-
vanizacije. Stan. ki ni organiziran, norne-nia v današnjem svetu toliko kot nič Ž ito vsi, ki nimate še svojih strokovnih organizacij, na delo in jih stvorite, tisti pa, ki jih imate, dvakrat na delo, da jih okrepite in napravite življenja in koristi zmožne.
Sodrugom poslancem priporočam, da se zavzamejo za učitelje meščanskih šol in da povprašajo ministra prosvete, kako daleč misli tirati »privremeno« uredhev službenega razmerja teh trpinov, da se izrazi, ali so meščanske šole potrebne, ali odveč, da tih potem ukine, ali pa nr/na zahteve učiteljev in jih tudi izpolni in io ne samo za nadalje, temveč tudi za leto 1919. nazaj.
Z današnjim člankom spravljam v iavnost vprašanje, ki se je doslej reševalo le med štirimi stenami in za štiri strne, ne da bi bil kdo iz neposvečenih ved d le malo več kot nič. Pričakujem, da se javno oglasijo vsi, ki so v zadevi delovali in nam natočiio čistega vina resnice. Po svetu namreč mnogokai govore,’ da Ljubljana ni storila svoje dolžnosti, drugje zo pet, da nosi Maribor krivdo za neurejenost. Potek stvari sem orisal tako. kak^r mi je znano in kakor je v resnici. Seiaj P? ima besedo Ljubljana in Maribor. 1 ’a sem pa celo zadevo potom političnega dnevnika v iavnost spravil, je vzrok ta, ker hočem, da se za te reči tudi javnost zavzame in zanje zazna.
Polftifn« vesti.
»Jutro« in zvišanje rudarskih mezd. Nedeljskemu »Jutru« ni všeč naše poročilo o pogajanju delavskih zastopnikov s Trboveljsko premogokopno družbo. Pa to je njegova stvar. Da pa bi ■Jutro« odločevalo, kakšno naj bodo naša poročila, to pa jc^ domišljavost, ker nas ni ustvarilo vladno korito in ne bomo hvalili gospodov pri osrednji ali pokrajinski vladi, dokler tega ne bodo zaslužili. Zn »Jutro« je seveda drugače, ker je njegov porod iz onega vladnega konta v ministrstvu za trgovino, kjer so ^e kuhale žitne in prašičeve izvoznice, zato pa ne pozabi nikoli, izkazovati Hvaležnost svojim očetom in rediteljem, ki ga še danes podpirajo s toploto. K obravnavi sami pa naj blagovolijo gospodje vzeti sledeče na znanje, da naš poročevalec, ki je bil ves čas navzoč, pač ni opazil tiste naklonjenosti od strani vladnih zastopnikov; o katerih ve toliko povedati »Jutro«. Nasprotno je res, da so vladni zastopniki po večini molčali, če pa je kdo odprl usta, io le zamrmralo dragimi,da tudi sami trpijo pomanjkanje, da naj tudi delavci z njimi delijo to žalostno usodo. Tako izjavo je dal zastopnik generalne direkcije ministrstva za rude in šume. Še slabše pa se je obnašal zastopnik ministrstva za rude in šume sam, ko je izrazil na vprašanje delavskih zaupnikov, kakšne direktive mu je dalo ministrstvo, da nima nobenih direktiv, da je prišel samo poslušati. Pokrajinska uprava pa je na pritisk, delavskih vlog in velikokratnih osebnih intervencij zaprosila v Belgradu za anketo. Torej le na pritisk od delavstva samega. Pa tudi to anketo so sklicali šole, ko je Unija slov. rudarjev zažugala ministrstvu za rude in šume s stavko in ko se je na-r°n, posUnec s. Korun energično zavzel v Belgradu pri ministrstvu za rude in šume za anketo in povišanje plač rudarjem. Le bi »Jutro« imelo v svoji duši kaj postenja, Ih moralo povedati, da je vse to, m da naj se vbodoče zedinijo v močno falango in da so celo pripomogli podurad-nikom, ce so ti prišli do svojega pravič-
nega povišanja, za katerega so sc borili celo leto s pon. čjo »Jutrovih« demokratov brez vsakega uspeha. Imeli so pa uspeh šele takrat, ko so delavci zažugali, da naj da družba tudi poduradnikom to. kar jim gre. Torej, gg. okli »Jutra«, mi vemo, da vam gre za vašo samostojno Unijo Curhaleka in Zupanca, ali, gospodje, preveč vas pozna svet. Ne vaše lažnjivo poročilo ne dr. Dimnik, pa tudi ne dinarji, ki prihajajo iz onega korita, kakor ste se izvalili vi sami iz njega, ne bo oslepilo zavednih delavcev. Vaš trud je zastonj, če je še tako demogogičen.
Modri iz Jutrove dežele so se lotili v sobotnem »Jutru« zopet ljubljanskega župana s. Periča. Ni jim prav, da se mudi s župan že dalje časa v Beigradn, da za-sigura Ljubljani tudi potrebno državno pomoč, Povdarjamo, ne naši stranki, ampak ljubljanskemu prebivalstvu, med katerim je, kakor pravijo, tudi nekaj demokratov.
Vkljub temu komentira »Jutro« ta prizadevanja prav po jutrovsko, češ državni denar, je demokratski denar — in ta naj gre za ljubljanske interese, — ki so interesi v ljubljanski občini vladajoče večine. Ta komentar državnotvornega glasila ni prav nič državnotvoren. Ce bo »jutro« s tem naziranjem na celi črti prodrlo, potem opozicijske stranke vbodoče ne bodo samo proti proračunom glasovale, v znak, da žele z državnimi sredstvi drugačnega gospodaictva, ampak bodo morale svojim pristašem svetovati, naj sploh davkov ne plačujejo. Zakaj oni-1» plačujejo ten davkov v privatno blagajno demokraške stranke, zato oi jih dobivali od nje kot miloščino nazaj ampak jih plačujejo državi, katere odgovorni krmilarji
— to so v Belgradu demokratje, v Ljubljani pa v skromnem obsegu — tudi mi, imajo samo dolžnost, da jih pravično razdela: Priznati moramo, bo reklo »Jutro«, da je to naziranje originalno — mi pa 1110->ramo priznati, da so »Jutrova« naziranja
— moderna.
Dnevne vesti.
Iz seje ministrskega sveta. Ministrski svet je imel včeraj dolgotrajno sejo dopoldne in popoldne. Na predlog finančnega ministra dr. Ičumanudija so določili Nj. Vel. kralju Aleksandru letno apanažo v znesku 18 milijonov dinarjev. Za nabavo raznega materiala novemu kraljevemu dvoru pa so odobrili kredit v znesku 35 milijonov dinarjev.
Pred velikimi dogodki na naših železnicah. Včeraj predpoldne se je vršilo v Zagrebu zborovanje železničarjev iz vseh krajev naše države, ki sta se ga udeležila tudi dva narodna poslanca in sicer sodrug Kopač in poslanec Gostinčar. Nastopili so mnogobrojni govorniki kot:	Korošec,
Krekič, Žorž, Baikas, ki so pozivali železničarje, naj nastopajo vedno in povsod solidarno. Solidarne z železničarji so sc izrekli poštni nastavljenci, ki bodo stopili v najkrajšem času na plan s svojimi zahtevami. škandala na naših železnicah je krivo ministrstvo za promet, o čemer naj se vsak prepriča iz našega uvodnika.
MubSiiana.
Društvo zasebnih nameščencev — strokovna skupina denarnih zavodov — naznanja, da se bo vršil redni občni zbor v sredo 15. febr. t 1. ob pol 20. zvečer v salonu hotela Llovd. V slučaju, da ni sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje, nc gjedc na število članov.
Društvo prijateljev humanistične gimnazije vabi k 1. rednemu občnemu
zboru, ki se bo vršil v torek, dne 31, jan. ob 15. uri popoldne v posvetovalnici ozir. risalnici 1. drž. gimnazije v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Referat o načrtu zakona za srednje šole. 3. Samostojni predlogi. 4. Slučajnosti. — Odbor.
NAROČITE SI IN ŠIRITE SVOJE GLASILO »NAPREJ«.
boBdi,
Trbovlje. (Pismo iz revirja.) Sodrug urednik, pri nas živijo nekateri ljudje, ki pravijo, da so za radikalno delo in vlečejo ss. Čobala in Krušiča skozi zobe. Ali enkrat jim moramo povedati: Če bi bili vsi rudarji žilavi in treznega prevdarka v delu za našo stvar, U se ne bilo treba klanjati vsakemu frakarju in Trboveljska premogokopna družba bi bila veliko bolj ponižna. Mnogo jih je, ki nc vedo, kje jih boli in kaj blebetajo; tern ne zamerimo. Ali mnogo jih je, ki obrekujejo iz zlobe; če bi bili vsaj tako pošteni, da bi obema sodrngoma v obraz povedali cvent. napake! Sodrug urednik, vi povejte, če ni najgrše, obrekovati za hrbtom! Pozdrav. Vaš P. B.
(Sodrug P. B. je našel vprašanje, o katerem bi lahko nadolgo govorili. Pa ne (Mistem, da je zahrbtno obrekovanje nevredno možatega človeka in predvsem socialista, kar pomeni tudi odkritega moža. Pač pa bi lahko eno povedali o delav-. en, ki ne ve, da so socialistične organizacije zanj ustanovljene in da je sam za to odgovoren, če je v njih poedinee, ki dela napake — nehote jih človek ponajveč napravi — a ga ne opozori v organizaciji nanje, da jih popravi. Tak neodkrit človek ni socialist, ker s svojo molčečnostjo na eni strani kaže, da se za svojo organizacijo ne briga, na drugi strani pa s svojo nezavedno zahrbtnostjo, da mu je meščan več kot sotrpini, ker skrbi kakor žalosten pajac za njegovo zabavo. Takega človeka ven iz naših hiš, ker jim je treba samo snažnih prebivalcev. Če je že zunaj, se zanj dosti ne brigajmo, ker bo izginil z meščanstvom, katerega bo naša zavednost ubila. Kar nas je zavednih, pa si ne bomo ničesar prikrivali, ker je to naša pravica, da magari z ostro, premišljeno kritiko usmerjamo sebe v pravilno smer,-drugič pa naša dolžnost! Ur.)
UTRINEK.
Delavcu je znano, da delavci daleč doli pcu zemljo kopljejo rudo, da jo drugi delavci spremene v dragoceno kovino.
Delavec se zaveda, da izdeluje obie-ko in čevlje, sam pa hodi dostikrat raztrgan in bos. Njemu ni nobena tajnost,'da kmet obdeluje polje, pridela razne pridelke in da delavci v tovarnah konservirajo te produkte kot živila, delavci pa dostikrat nimaio kaj jesti.
Delavec prav zanesljivo ve, da delavci grade ponosne palače, velike ladije, železnice, mostove, osušujejo barja, grade umetne naprave za namakanje zemlje, ali delavci nimajo od tega dela drugega kot žuljave roke in trpljenje.
Vse to je delavcem znano. Da njim je znano še več. Po svojih pohlevnih mislili jc delavec prepričan, da ni pravično, da so produkti njegovega dela in naravna bogastva tako razdeljena, da on živi v revščini.
Delavec je prepričan, če sc združi z drugimi delavci, da postane močan in da si izboljša lahko svoj položaj.
Kljub temu se pa delavci nc organi-, zira.io tako hitro v politični, strokovni in
Podružnice: v Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Ptuju iu Brežicah
Na cužie cene!
Npjnižje cene!
gospodarski organizaciji, lio? to zalifeva-jo njih interesi. Njegovi nasprotniki, to je tisti, ki ga izkoriščajo, se zavedajo, če cepijo delavstvo, da ga s tem odrivajo proč od njegovega spoznanja, kako mora uravnati svoje delo, če hoče živeti v boljših življcnskih razmerah.
In tako cepijo delavce po verah, po narodnost:, po plemenu in že s sto drugimi postranskimi vprašanji, da delavstvo ne spozna resnice, če ne bo organizirano, da bo potlačeno pod peto njegovih Izkoriščevalcev.
Kadar bo delavstvo spoznalo, da nimajo vera, narodnost, pleme, polt in druga taka postranska vprašanja nič opraviti z rešitvijo socialnega vprašanja, se bo delavstvo hitro organiziralo, postalo bo moč, ki pahne industrijske carje s prestola in ustvari na svetu razmere, v katerih ne bodo ljudje poznali pomanjkanja.
Po svetu.
— S čim so se tolažili kapitalistični časopisi vsega sveta. Pred 70 leti: socialistična misel umre v desetih letin. — Pred 50 leti: socialistična misel bo mrtva v desetih letih. — Pred 30 leti: socialistična misel bo živela le še 10 let. —■ Pred 20 leti: socialistična misel ne bo živela dalj ko 10 let. — Danes: socialistična misel bo mrtva v desetih letih. — Leta 1932: socialistična misel vzame konec v desetih letih. — Leta 1942: kje so vsi tisti, ki so tolikokrat napovedali smrt socializmu? Mrtvi so in pozabljeni! Socialistična misel pa še živi!
— Samo ena slika iz svetovnega gledališča. V \Vashingtonu pokajo bombe
javne 'diplomacije. Tajni diplomat je, ki dan za dnevom kujejo zarote, strme in se
kisajo. — V Belfastu pokajo prave bombe in bratska irska kri, zaznamovana s katolicizmom in protestantizmom, se meša v cestnih mlakužah. — V Dublinu se lasajo republičani; nič več bratstva ni med njimi. — V Sibiriji in Kareliji divjajo banditske bele čete, zrele za samomor. — Tisoč in ena bitka (stavka) je v teku na ameriški delavski fronti. — Več ko 40 oseb obojega spola se je ob praznikih zastrupilo z doma narejeno žgano »pijačo« v Ameriki. — V Italiji pokajo »najtrdnejše banke. — Anglija je potegnila zastor pred Indijo in Egiptom, toda izza zagrinjala je šlišati eksplozije. — Vse to — in še veliko več drugega —• se godi prve dni leta 1922. Dober začetek!
— Vprašanje, Id ga podčrtavamo in stavkamo vsem socialistom. Diplomatje Zedinjenih držav, Anglije, Japonske, Francije in Italije, zborujoči na konferenci za omejitev oboroževanja v \Vashing-tonn, so zavrgli strupene pline za porabljanje v vojnah. Sedaj razglašajo ta skl3p kot velik uspeh civilizacije. Raba strupenih plinov v vojnah pa je barbarizem. Rušenje mest je barbarizem. Potapljanje potniških parnikov je barbarizem. Ampak končno: Zakaj imamo ta barbarizem, da-siravno si domišljamo, da živimo v dobi višje kulture in civilizacije?
— Proletarci vsega sveta prav dobro vedo, kaj je kapitalizem. Tisoči umirajo, na Kitajskem vsled lakote, medtem sd pa skladišča v kitajskih pristaniščih napolnjena z živili in parniki jih odvažajo v dnige dežele. To je kapitalizem. — V New Yorku in Chicagu je na tisoče dc-lavcev lačnih, toda skladišča v obeh me-
stih' so polna živil in parniki jih' Izvažajo drugam. To je kapitalizem.
Vestnik Svobode*
Ljubno. Dne 2. februarja 1922 priredi Šoštanjska »Svoboda« v prostorih g. Podpečana igro »Moč Uniforme« in pevski koncert. Prireditev je namenjena ustanovitvi podružnice Dei. izobr. org. »Svobode« v Ljubnem. Predpoldne sc vrši tozadevno predavanje, in političen shod, na katerem bo poročal s Koren iz Celja. Scdruge in sodružice, katerim je za kulturni nparedek delavstva, vabimo, da se prireditve polnoštevilno udeleže. — Odbor.
Podružnica delavsko - izobraževalnega društva »Svoboda« za Slovenijo
v Mežici naznanja vsem članom svoj redni občni zbor, kateri se bo vršil v nedeljo dne 5. februarja 1922 ob 11. dopoldne v društveni dvorani nad Konzum, društvom za Slovenijo v Mežici. Dnevni red: 1. Predložitev letnega zaključka. 2. Poročilo predsednika, blagajnika m tajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Vabljeni so tudi nečlani, kateri bi imeli namen delavsko izobrazbo podpirati in povzdigniti v kulturi.
>i sc iščejo za takoj oziroma za IžtBiiSDSOiil uUlli 15 februarja. Po možnosti 7. elektr čno razsvetljavo in posebnim vhod m. Ponudbe pod „Mirna stranka* na anončno družbo ALOM.*> COMPANY, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Izdajatelj: Zvonimir Bc-rnot (v imenu pokr. ci'o. SS.J). Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Nai*efja zaloga
iv in pisni!) i
TVRDKA J. DOLENC,
Llubijana, Hilierjeva ulica št 5
se priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih to-varn po najsolidnejših in nizkih cenah.
VULKAN
tvornica gumijevih izdelkov v Kranju
izdeluje
prvovrstne podpetnike.
Čisto domače podietje!
mmm
a n
Llub
POZOR!	POZOR
I Štiri milijone kron S
zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v III. kolu Državne razredne loterije. Žrebanje v O. razredu se vrši 7. in 8. februarja 1.1. Srečka stane cela K 192, polovična K 9G, četrtinka K 48 in osminka K 24 za one, ki so igrali že v prvem razredu. Novi igralci morajo plačati srečke tudi za prvi razred nazaj. Naročniki, katerim so pošiljajo srečke po posti, naj pošijeje zraven še K 8 za poštnino in stroške. Naročila se sprejemajo samo še do 3. februarja 1.1, Srečke Ema na ravpelago
U\M SsspoMa Mi, i. 1 v L iljaai, teista c. 38-1.
m
Bolniška glavnica K 50,000.006. Rezerve okroglo K 48,000.000*—
Sprejema vloge na knji-ilee in tekoči ra&un proti ugodnemu obrestovanju.
Prodaja srečk
razredne loterije.
Kupuje in prodaja v a e vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje — vsakovrstne kredite.
Brzojavni naslov: Banko. *** ^jjr Ljubljani.
Telefon št. 261 in 413.