Haioliik cerkven Umi. Danica izhaja 1.. 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za poi le*a 1 gld 60 kr.. v tiskarai.i 6prejcniana na leto 2 gld. tiO kr. in na pol leta 1 sld. 30 kr.. ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XVI. V Ljubljani 10. prosenca 1863. List 2. Ss. Cirii in JfMetofi r oziru na MrafnHho. G. Podratitovski me v predposlednjem listu ,,Zgod. Danice44 opominja, naj bi se jez oglasil o stari za-pušeni kapelici pri cerkvi sv. Petra v gor-njemokronoški ali trebelnski fari na Dolenskem: terdijo nekteri namreč, da je ostanek iz dni ss. Cirila in Metoda, slovenskih aposteljnov. O imenovani kapelici je ranjki g. Kobe že pisal v Novicah I. 1844, str. 119; jez pa sem jo bil naznanil v sporočilih krajnskega zgodovinskega društva 1. 1847, str. 85, kjer se tudi nahaja zrisana po zno-tranji in vnanji podobi. Kapelica je v okroglo zidana, nekaj čez 3 sežnje na širjavo in ravno tako na višavo znotraj prostorna- proti ju^rnii strani je izhokan prostor (niša) za altar, pod kapelico pa je mertvasko grobišče. Podoba vrat se ne tla več spoznati, ker so kamnati podboji preč vzeti: tri okna pa so majhne, ozke in v verhu s krogam sklenjene, vhod v grobišče je vender s trivoglino zveršen, na oboku pa so kamnate preproge na križ po šegi gotičnih stavb. Strehe že davno ni na kapelici, vender je obok se vedno terdcn; pa vsa kapelica je zunaj z beršlinom gosto obrašcna, tako da se kaže kot zelen šotor. Kaj tedaj bi jez menil o tej kapelici? je li iz dni ss. Cirila in Metoda, ali ne? Kar stavbo samo na sebi tiče, mi je bila reč že iz perva dvomljiva, kakor sem že v imenovanih zgodovinskih sporočilih na znanje dal: zdaj bolj naravnost rečem, da stavba je iz poznejega časa kot 9. stoletja, naj pred bi segala v 12. ali 13. stoletje. Šega zidarije ni nikakor čisto bizantinska, kakoršna je bila izhodnjemu svetu lastna; marveč je romanska, ki je bila zahodnjim deželam domača od 10. tlo 18. stoletja, in še tista ni čista; ker preproga na oboku in vhod s trivoglino, tudi pomanjkanje obrobka med steno in obokani se ozira na prestopuo šego (Uebergangsstil), ki se je kazala pred začetkom gotičnih stavb. Kar se pa dalje tiče besednega zročila v gornje-mokronoški okolici, je tisto v svojem izviru malo določeno. Med ljudmi je bil kdaj samo ta glas, da je imenovana kapelica iz ajdovskih časov: koliko da bi to pomenilo, se težko tla soditi, ker ljudstvo marsi-ktero staro reč tje vprek imenuje ajdovsko. O ss. Cirilu in Metodu pa se iz perva ni slisalo med pri— prostim ljudstvom; te imena kolikor veni, so pozneje pritaknili možje, kterim sta bila slavna aposteljna slovenska od drugotl znana. Tako govorjenje pa je jasno samo na sebi, da se ne more jemati za zgodovinsko gotovost: in ko bi bil jez kaj bolj gotovega našel, hi tega ne bil zamolčal v popisu djanja ss. Cirila in Metoda. Sicer je gornjemokronoška fara izmed star-jih fara na Krajnskem; ondašnji farman Oton se bere že I. 1248 pri vstanovitvi kostanjevskega samostana. Fara pa je utegnila začeti se po gornjemokronoških gospodih, kterih imena so mnogokrat zapisane v listinah 13. in 14. stoletja, in kterih stari grad sc v malih ostankih sledi na griču kacih 50 korakov pod cerkvijo sv. Petra. Po takem bi popisana stara kapelica utegnila biti izvirna lama cerkev gornjemokronoška: zraven tiste je bila pozneje sozidana sedanja cerkev sv. Petra, ki je do I. 1803 veljala za farno, dokler fara ni bila prestavljena k cerkvi sv. Kriza na Trebelnem. Kar pa se tiče djanja ss. Cirila in Metoda meti Slovenci, sem jez svoje misli o leni ze razložil v .Slani:-; 1. 1H5P, štev. H in 9. poslednjič na v domačem koledarji za I. 1863. Kolikor je Sloven-cov na Ogcrskem in na izhodiijem štajerskem, so gotovo bili pod oblastjo sv. Metoda: zakaj panonska zemlja je imela svoje zahodnje mejnike od Murice ob cetskih hribih med Muro iu Rabo. in poten čez Muro proti Slovenskim goricam, tako da Maribor, Ptuj, Strade, in morebiti tudi Jablanica na gornjem stajerji so bili panonski kraji. S tem se sriida, kar je g. Terstenjak pisal v letošnjih Novicah štev. 4* in 49. Oa bi bila pa cerkvena oblast sv. Metoda dalje proti zahodu segala v Korotansko, ali čez llravo proti jugu v slovensko stran in v Krajnsko, to se ne da laliko misliti: zakaj višje so solnograški, in nižje akvilcjski višji pastirji svojo pravico varovali, in ko-rotanski vojvoda Karoloman jim je bil branitelj. kakor za akvileljsko cerkev tudi pričuje listina iz I. 879. Pozneje je sicer moravški vojvoda Svatopluk zmagoval koroška vojvoda Kamlomana in Arnulfa, in I. *86 mu je bila prepušena avarska stran, to jc ravno prejšnja Panonija. Ali so bili pa Moravani tudi od Korotana ali Koroškega kteri del v svojo last spravili , tega hi si jez ne upal zaterditi: zakaj če je v fuldskih letnikih Korotan (CarnuntumJ imenovan kot moravanska posest, lahko ta beseda zadeva le sploh •lezelo, ki je poprej stala pod koroškim vojvodom. Po enakem sc tudi ne more terdo spričati. da hi bil sv. Metod na Koroškem kteri čas delal s polno duhovno oblastjo, če ravno je v solnograških listinah pisano, tla je bil pozneje pregnan iz korotanskih strani (de carantanis partibus): zakaj ta beseda je še bolj na to namerjena, tla pomen ja le deželo, ki jc bila s koroško v zvezi. Kavno v tistih solnograških listinah ( de conversione Carentanorum) se tudi ne nahaja posebne sledi od djanja sv. Metoda v Korotanu: nikjer ni pisano, da bi bil korotanski nadmasnik se umaknil pred njim. kakor »c je umaknil panonski nadmašnik Kihbald. še manj se zamore terditi, da bi bilo moravansko gospostvo segalo na Krajnsko; zakaj ravno v letili 8H2 do 894, ko so Moravani zapovedovali tastran Donave, je bil poleg fuld«kih letnikov Braclav, Ko-celnov sin, slovenski vojvoda med Savo in Dravo, in bil je na strani korotanskih vojvodov karolomana in Arnulfa. Slavnoznani Kopitar je sicer misel izrekel, da je oblast Moravanov tisti čas se toliko daleč razprostirala, da so tudi na Krajnskem se naselili, kakor imena Moravče in Moravska gora na znanje dajejo. Vender moravski naselci, če so se res v teh krajih vstanovili, so utegnili tudi biti ali vjetniki pod zmago korotanskih vojvodov, ali pa beguni pred silo grozovitih madžarskih derlial. Kar sc pa tiče cerkvenih reči med llravo in jadranskim morjem, ni sledi, da bi se bila ondi oblast akvilejskih patriarhov tako kratila, kakor so sc na drugi strani pritoževali sol-nograški nadskofje. Drugač ne, razun če bi listina iz leta ><79 kaj tacega imela v oziru: ondi namreč je karoloman. ki se je takrat štel tudi za italijanskega kralja, patriarhu Valpertu zaterdil, da hoče akvilejsko cerkev z vsimi njenimi kerstnimi in glavnimi cerkvami, tudi z vsimi njenimi rečmi in ljudmi v njeni prostosti stanovitno braniti. I>a ta listina je utegnila tudi na drugo stran meriti, namreč Gradjanskim patriarhom nasproti, ki so si oblast čez istrijanske cerkve hoteli prilastiti. Tczk« se pogreša, da bi. Kubeis, ki je to listin« razglasil v svojih spominkih akvilejske cerkve iMuiiumenta ecclesiar a<|uilejensis), tri tudi kerstnih imen iu glavnih cerkev zapisal; on sain se sicer s tem izgovarja, da jc pisava imčn v tisti listini zlo popačena in nerazločljiva. Stari letniki akvilejske cerkve kmalo po tem, namreč k letu 901, govorijo, da se je akvilejska škofija razprostirala do panonske meje; pa nič ne omenijo, da bi bila ta meja v kaki pravdi, kakor nasproti solnograški nadškof, ki se še I. 900 zastran svojih cerkvenih mejnikov obilno pritožuje. Toliko se mi je potrebno zdelo o tem vprašanji razložiti, ker ni potreba zgodovinskim spričevalom sile delati, in več v njih iskati, kakor je v njih hranjenega. Pa za tega volj« tudi nam drugim Slovencem, kterih očetje niso spadali pod pastirstvo sv. Metoda, njegov in njegovega brata sv. Cirila spomin ne sme nič manj drag biti. Zakaj vse Slovence nas veže ena narodnost, en materni in staromaterni jezik, ena prava katoliška vera: in zraven tega, če tudi tastranskim Slovencem sv. Metod ni bil lastni viši pastir, pa je bil potrrd«vavec in ohranjcvavec v pravi veri in zvezi z rimsko rerkvijo. Perva pot v Kim I. 867 je peljala oba sveta brata, Cirila in Metoda, skozi vso slovensko zemljo: bodi si p« ravni poti čez Celje in Ljubljano, ali p« stranski poti zavoljo nasprotnikov (pa vender ne vem, ali čez gornji Mokronog, ker tisti kraj je vender čez mero v stran). Druga pot pa je I. vodila sv. Metoda samega po teh straneh; in hodi si po ravni :»li stranski cesti, ime apostoljskega mo/.a n: m«glo neznano ostati. Ce ima kaj v sebi beseda, da jc sv. Metod iz Istrije in Dalmacije prišel v Panonsko k knezu kocelu: če so ostanki slovenskega obreda v tistih krajih kaj vredni za zgodovinsko spričevanje: tedaj je očitno, da je sv. Metod, ce ne kot domač škof. pa saj kot misijonar delal v slovenskem Primorji in drugod po slovenski zemlji. Dalje, če so se slovanski narodi na južnih straneh /do Celo na l«oren*kem blizo B!e;a>a proti Tominskemu je \aMca. ki >e imenuje Murave in >tudeae<* Miiravšek. korenina ..mor." ..mur" utegne razlago dati. >1 u r č n. pr. v lastnih zhalskib imenih znamnja eernega vola. Vr. nagibali na ločitev od rimske cerkve in na združbo z greško cerkvijo, in če je na drugi strani sveti Oče iz Kima opomine dajal tistim narodom, naj se raji podajo v pastirstvo sv. Metoda, kakor pod greškiga patrijarha, njihove lastne pastirje v Saloni in Akvileji pa svaril, naj ne pozabijo podložnosti pod apostoljski stol: je v vsem tem očitno spričevanje, da sv. Metod je bil srednik med južnoslovanskimi narodi in med rimsko cerkvijo, in da jih je on pomagal ohraniti v edinosti s skalo sv. Petra aposteljna. Ti oziri so zadosti močno spodbudovanje za vse Slovence, ogerske in štajerske, koroške in krajnske in tudi primorske: naj se vdeležijo tisučletnega spomina slovanskih aposteljnov ss. Cirila in Metoda, bodi si da tistih stopinje so za kako leto pozneje kot 863 zadele vsako stran slovenske zemlje posebej. Zraven tega pa se mora tudi čast. gospodu prav dati, ki se je oglasil za spomin ss. Hermagora in Fortunata, ktera sta nam nekdanjim akvilejskim podložnikom posebna in izvirna aposteljna. Nič ni bolj čudnega, kakor to, da 12. julija vsakega leta mnogoteri Slovenci manj vedo za sv. Hermagora in Fortunata, kakor pa za sv. Marjeto, dasiravno je ona v rimskem in akvilej-skem koledarji postavljena na *40. julija. Vsi daljni svetniki se oznanujejo in razglasujejo s prižnic, domači svetniki pa — so skoraj pozabljeni, in vender se o njih zamore tudi kaj več povedati, kakor samo ime. Hicinger. Ha ko bi se obhajala mnogolelnica slovenskih aposteffnov ? Daste se po nekoliko obe mnogoletnici, ss. Cirila in Metoda, in sv. Marka in sv. Mohorja skleniti. Album ali zbirka primernih v ta namen danih spisov, kakoršniga hočejo nekteri duhovni po undanjim razglasu Zgodnje Danice na svetlo spraviti, lahko velja na obojo stran. Dvojni spomin, ki eden bolj zadeva izhodnje, eden bolj zahodnje Slovence, obojim vender vse skupaj, utegne ves slovenski narod in zlasti njegove bolj veljavne može močneje zbuditi, in v edinem . Bogu in njegovim svetnikom hvaležnem duhu združiti. Dalje se utegne god sv. Mohorja, ali če bi bilo bolj všeč, god sv. Marka, slovesno obhajati, kar stoji v previdnosti višjih cerkvenih pastirjev. God sv. Marka, ki je že navadno združen s procesijo, se celo lahko zamore tudi v to stran nameniti: v tem se tudi naj ložej združijo vsi Slovenci, ko bi imel pa god sv. Mohorja in Fortunata obveljati, ima tudi ta svojo temeljito podlago: ta god se je kdaj po vsem akvilejskem patriarhatu praznično obhajal, cerkvena zbora v Akvileji I. 1<£8<£ in 1339 sta to praznovanje poterdila, ga z osmino podaljšala, in praznik sv. Marjete namesti 12. julija, ukazala z rimsko cerkvijo vred 520. julija obhajati. Utegne se pa tudi pri eni ali pri drugi cerkvi na Slovenskem kaj posebne slovesnosti napraviti: vsaka slovenska dežela ali škofija ima ktero farno cerkev sv. Mohora, mnogo je tudi poddružnic temu svetniku odmenjenih: drugod se zopet nahajajo cerkve sv. Marka evangelista. Xa krajnskim je farna cerkev sv. Mohora in Fortunata v Žužembergu; na štajerskem v Gornjem gradu; na koroškem v šmihoru: na Goriškem v Kenčah, Pečini in zlasti v Gradu; na Teržaškem v Lindaru, in zlasti nova farna cerkev v Kojani pred Terstom. Farne cerkve sv. Marka so na koroškem v Mavtnu, na Teržaškem v Veprincu in •) Ta spis je pristavljen kakor posnetek po izverstnem postavka: ..Osemnajste tol etnica 8 v. Marka in sv. Mohora v Akvileji." ki ga bo Danica prihodnjič razglasila. Vr. Kačjergi, na Goriškem v Skodovaki in zlasti na Mo-rozinskent otoku, kjer se pripoveduje, da je sv. Marka na suho stopil: v Vipavi je bila stara farna cerkev tega svetnika. Hicinger. IJsmilfene sestre r Ljubljani. O ubogi bolniki! —Kdo ni že slišal lega zdihljeja. In res je taka. Bolniki so nar veči reveži na zemlji. Ta izrek mi bo menda poterdil slehern, ki je bil že kdaj bolan. Kdor pa ni še bil. naj popraša boluike kterega stanu koli. V bolezni se kaže vsa človeška reva. Ni se toraj čuditi, da se keršanska ljubezen ozera zlasti na boluike, ktere usmiljeno obiskuje, voljno tolaži ter jim bolečine lajša, kolikor nar bolj more. z milo strežbo, vedoč, da je to zmed imenitnih tistih dobrih del, po kterih uas bo sodil pravičui in usmiljeni Jezus poslednji dan. Ravno zato je pa to dobro delo tudi sveta doižnost vsim, ki hočejo ob nar hujši uri usmiljeno sodbo najti pred Sodnikom. To dobro delo pa tudi ui zmed nar prijetuiših in ložjih opravil. Cmeruost in nevšečnost nekterih bolnikov, nam že prirojeni stud in gnjus do bolezen sploh, zlasti pa do nalezljivih iu kužnih, iu še veliko druzih okolišin strežbo bolnikov stavi med nar težji dobre dela. Visoke stopnje serčnosli iu keršanske ljubezni je treba, da kdo to sveto dolžnost zvesto spoluuje. Ni ga plačila na tem svetu, ki bi nam to stopnjo serčnosti moglo navdihniti, in ki bi bilo njeno vredno povračilo. Kdor mi tega ne verjame, naj sam poskusi, in prepričal se bo. Toda to še niso vse težave. Keršanska ljubezen v bolniku ne gleda le bolečega telesa, ona se tudi ozera ua bolno dušo, ki je velikokrat še veči reva kot telo, in loraj še večega usmiljenja in milejše strežbe potrebuje, kot ono. Kdo pa bi mogel biti tako divjaške natore, da bi nič ne vprašal in ne maral za to, kar se ima s človekom po sinerti goditi skoz celo večnost — brez konca iu kraja ? Ne misli pa, ljubi bravec, da le duhovnim pastirjem gre dolžnost in skerb za dušno zveličanje; keršanska ljubezen je splošnja, ona veže vse do vsih, ki potrebujejo njene pomoči. Res je, da imajo zlasti duhovni sveto dolžnost, skerbeti za zveličanje duš, jih tolažiti in ozdrav-Ijati; vender naj pa uikdo ne misli, da njemu nič dela ne ostane pri tem opravilu. Strežniki so veči del zraven bolnika. duhovni pastirji morejo le nekoliko časa biti pri vsa-cem; zgodi se pa tudi, da kterikrat duhovnemu pastirju celo ni mogoče, bolnika še pri življenji dobiti. Verh tega je tudi vsacemu dobro znano, koliko zamorejo strežci pospešiti, zaderževati, ali še celo prazno in nezmožno storiti vse prizadevanje duhovnih pastirjev. Iz tega je pač lahko razviditi. kakošno dolžnost imajo strežci ubozih bolnikov tudi za njih neumerljivo dušo. Kolika težava je pa tudi to! Enako ni težko uineti, da za dušno postrežbo ni slehern človek pripraven, ako bi tudi prav dobro vedil in znal telesu streči, in kadar je na zbiranje, gotovo si bo vsak le malo umni rajši tacih strežcov ali strežnic poiskal, ki si je svest, da jim je tudi za dušo ubozega bolnika mar. Ker so bolniki toliki reveži, jih ljubeznjivi in usmiljeni naš Zveličar, ko je na svetu živel, ni pozabil, ne na duši, ne na telesu. Kdor še tega ne vč. naj v roke vzame sv. pismo, in bral bo njegovo neskončno ljubezen do obojnih bolnikov. Brez števila po telesu bolnih je ozdravil, za ves človeški na duši bolni rod je pa uar strašnejše smerti na križi umeri, da bi vse ••zdravil in vekomaj zveličal, da bi ne umerli, temuč vekomaj živeli. In da bi se bolniki njegovega usmiljenja vdeleževali tudi po njegovem vnebohodu. je svoji cerkvi ualožil skerb in oblast za boluike s tem, da ji je ukazal oznauovati ves njegov sveti uk, in je postavil zakrament sv. poslednjega olja za bolnike. Sveta cerkev, zvesta Jezusovi zapovedi, je vsim vernim oznanovala in še vedno oznanuje dušne in telesne dobre dela usmiljenja ko pogoj večnega zveličanja. in deli sv. poslednje olje bolnikom po svojih mašuikih. Ta uk Jezusov je nektere verne moškega iu ženskega spola tako presuuil. da so sklenili, revnim boluikom streči ali skoz več časa, ali pa celo vse svoje žive dni. Kdo ne spozna, kako častitljiva, kako ne le vse hvale, ampak nar vecega čudenja vredna je taka ljubezen, ki se sama odpove vsaki zložuosti življenja. de bližnjemu v nar večih britkostih polajšuje njegove reve. Sveta cerkev je spoznala in terdila, da je taki sklep svet iu Bogu prijeteu, ker izvira iz junaške keršanske ljubezni do Boga in do bližnjega. Iu tako so se vstauovili usmiljeni bratje iu usmiljene sestre. Ze po namenu in začetku mora slehern misliti, da jih ni za strežbo bolnikov sposobniših od teh. ki so se odpovedali zložnemu življenju, velikrat imenitnim in visokim stanovom in so čisto prostovoljno prevzeli eno zmed nar težjih del, in sicer za čisto nobeno iu nikakorsno posvetno plačilo, temuč iz čiste ljubezni do Boga in svojega bližnjega. To je soditi tudi po tem. ker se nalaš podučujejo. kako gre bolnikom streči. — Ni se torej čuditi, da milim sestram vsi dobi i ljudje po vsein svetu hvalo dajejo. Se celo turčini jim visocega spoštovanja uiso odrekli, ko so \idili njih djanje v krimski vojski. l*o dolgoletnem trudu je tudi ljubljanskemu mestu do-šla sreča, da smo dobili usmiljene sestre v našo bol-nišuico 1. novembra 1855. Ce je kdo pa mislil, da bodo usmiljene sestre v Ljubljani vedno mir imele, da bodo visoko spoštovane in ljubljene pri vsih bolnikih iu vsih ljubljanskih prebivavcih brez razločka, se je pa tudi motil, ker ui poznal posvetnega duha sploh, zlasti pa današnjih časov. 1'osvetui duh namreč je bil, je. iu vedno bo sovražili vsemu dobremu. Ako bi uasprotvanja ne bilo usmiljenim sestram od te strani, bi bilo skoraj dvomiti, če so dobra vstava. Opomnimo le Jezusa in njegove svete cerkve. Ob kterem času ni bilo ljudi ujemu iu uji sovražnih'' — Kdor je to vedil, ni ne ure dvomil, da se bo preganjanje zbudilo tudi zoper usmiljene sestre sploh, in torej tudi zoper ljubljanske. Dobro vedo bravci, kaj je bilo terpeti milim sestram v Videnski bolnišnici ua Dunaji. Nasprotniki niso jenjali bob-nati, lagati iu klepetati, da jim je vlada odvzela boluišuico. ne da bi bile pomanjkljivosti iu pregreški strežnic skazanc. temuč da bi bil že pokoj pred očitnimi časiiiškimi vekači. kakor so dunajski katoliški časniki dokazovali. Cerkvi sovražne Dunajske pregaujavce bolniških strežnic pa je jel posnemati tudi dopis iz Ljubljane, ki je v ,.Presse" od ljubljanske bolnišnice (20. nov. IHiOj med drugim to le pisal: „Ko ste pisali od usmiljenih sester v Videnski bolnišnici, pač niste mislili, da vas bomo tudi pri nas posnemali. Dolgo let priderževana nevolja in tiha jeza med zobmi tudi pri nas na dan stopi, ko smo brali, kako se pri vas godi. iu nehote smo zdihnili: Vse kakor pri nas. Tudi naša bolnišnica je že 5 let s temi dobrotuieami oskerbljena. in ta kratki čas jim je bil že dosti, da so ua dan pokazale vse, zoper kar pri vas tožite. Ze 20 ali celo 30 let so si nekteri prizadevali, usmiljene sestre v Ljubljani vpeljati, poslali so bili nekaj deklet v Monakovo v poduk; toda pervo prizadevanje je bilo spodletelo. Ali gorečnost pospcševavcov se ne ohladi, temveč dobi novega netila, ko je neka vdova blisi.o 30.000 gold. podarila ko vstavo za posebnega duhovna v bolnišnici, ako se bolnišnica zroči usmiljenim sestram. Njihovi podporuiki so mislili bolniško strežbo zboljšati s tem. da namesti strežuikov in strežuic. ki so do sedaj za plačilo opravljali svojo službo, prevzamejo bolnikom streči posebne duhovne osebe, ktere bi bolnike z verskimi nagibi pripravljale za srečno smert." Na to pisavec z nekakim začudenjem pripoveduje, kako da je I. 1855 ali lS5ti z Dunaja prišel ukaz, bolnišnico brez odloga zročili usmiljenim sestram, kterih pet da je že let in dan čakalo zvezde odrešenja, druge pr.dejo iz Gradca, pa da vzamejo v posest nar lepši stran bolnišničnega poslopja v svojo stauo-vališče, kjer so poprej prebivali oskerbniki in zdravniki. (Pozueje v tem spisu je ta premila tožba dopisnikova pojasnjena.) Zdaj začne dopisnik že od splošnega mnenja mestnjanov govoriti, kterim — češ de — ta ukaz ni bil nič po volji, iu od nepriležuosti, ako v bolnišnici ue stanujejo zdravniki. (Mi pa menimo, da strežnikom je vender bolj potrebno blizo bolnikov biti, kot pa zdravnikom; ali ne?) Nadalje izreče to-le spomina vredno obsodbo zoper usmiljene sestre: ..Verh tega smo sc v kratkem prepričali, da je bolnikom streči tem sestram zadnja skerb, varčnost in pobožnost pa poglavitue čednosti," in omenuje, da ves svet (!!) govori od pomanjkljivost in uepriličuost, ki so se vgnjezdile v bolnišnico, da je pa strah pred višjo podporo zadušil vsako besedo, dokler časniška moč (solnčnate Presne?) ni prederla temne megle, ki je marsikaj pokrivala, kar da se bode o preiskavanji razodelo. Na ta prekanjeni dopis iz Ljubljane smo brali pa drugi glas iz Ljubljane v ..Volksfreundu" (30. nov. 1860), ki pravi, ,.da je dunajsko kvakanje zoper mile sestre tudi po deželah in v Ljubljani obudilo jek sorodnih duhov, iu da to, kar ..Presse" zoper ljubljanske inile sestre piše, je navadno obrekovanje, pa da se brez skerbi pričakuje pre-iskanje, h kterim žuga ..Pressin" dopisnik. S tem pa ta reč ui bila obdelana; temveč slišalo m čutilo se je od neke strani veliko prizadevanje, da bi se po Ljubljani občno mnenje iu občne vošila zoper mile sestre zbudile. Nar lepši priložnost je bil pervi deželni zbor leta 1861. Že je po mestu šumelo, da pridejo ua versto mile sestre v naši bolnišnici. Radovedni smo hodili poslušat v deželni zbor. iu ko je kdo poslancov odperl usta, smo žc mislili, da mu izidejo mile sestre iz njih. Pričakovaje pretresa o milih sestrah — ga ue pričakamo. Ko se deželni zbor razide, smo skušali zvediti, kaj da je bilo na tem govorjenji. In pravili so. da jc nekdo nekega poslanca zelo nadlegoval, da naj sproži govorjenje zoper mile sestre. Na pol mu je bil neki ta poslanec obljubil; ker pa ni mogel pridobiti dostojne podpore sebi vrinjenega predloga; je za-merzuil, preden je bil prav spočet. Ilvala in čast našemu moškemu deželnemu zboru, da se ni spečal s tem i.e-moškim predlogom ! — .Saj v prihodnje bodo imele mir tt-r-pinčene mile sestre? Moti se, kdor to misli. Priromalo je neutrudeno it: sitno dolžeuje iu toževanje tudi do sob deželnega odbora. Vender pa tudi ondi ni doseglo svojega tolikanj doželenega namena. Zakaj, kakor nam Ijub-Ij a tis ki časnik v št. 249 od 29. okt. 1862 naznanja, je deželni odbor le sklenil, leta 1863 ozir usmiljenih sester paziti zlasti na dvoje: a) na pogodbo, s ktero so prevzele bolnišnico, ako jo ua tanko spolnujejo; in b) na vošila (pritožbe), ki se glase med ljudmi, ako so uterjene, t. j. pravične in resnične; in še le potem s predlogom stopiti med deželni zbor. — V ta namen je leto 1863 opazovavno leto deželnemu odboru. To opazovanje usmiljenim sestram velja. Ta odborov sklep je zdaj tudi nas, ki smo do sadaj molčali, primoral. o tej reči pozvedovati, kar se je do sadaj godilo, iu ljudstvu, ki resnico ljubi, odkritoserčno naznaniti, kar smo za gotovo zvedili; zakaj do sadaj se nam govoriti ni zdelo ne vredno ne dostojno, ker se je ragljalo le po ptuji luži; sadaj pa so usmiljene sestre v rokah njih. ki imajo pravico iu dolžuost, skerbeti za dušni in telesni blagor ubozih naših bolnikov. Slavni deželni odbor nam nc bo zameril, ako nekoliko pretresamo njegov sklep, ter iiiu odkritoserčno povemo, kaj je naša misel o njem. Imenovani sklep iz ust in sere tacih mož v deželnem zboru, ki se zanesemo, da ljubijo resnico, reči moramo, nas je prav razveselil: ker kaže. da jih ui volja, slepo verjeti in soditi na besede, kogar si bodi. v tako tehtni reči. kjer je vprašanje za poštenje cele družbe in za blagor naših ubozih bolnikov, temuč da se hočejo sami prepričati resnice, in potem še le soditi. Veselimo se torej od te strani odborovega opazovanja. V eni reči nam pa imenovani odborov sklep ni prav všeč. namreč v tej, da une pritožbe imenuje: „im Publikum laut gevvordene AViinscbe." Tudi mi smo pozvedovali in pozve-dujeino, in bomo vedno pozvedovali, ktere vošila se glase med mestnjani; in kar smo do sedaj pozvedili, so mest-njanske vošila zelo različne od unih, ktere pritoževavec ljudske imenuje. Slišali smo sicer, da kak nehvaležen in robat žganjarček, kak slep priprostež, ko se malo okre-vavšeinu ne da toliko, da bi se natepel in končal; kaka hu-dovoljna jezičnica, ki z ničimur ni zadovoljna, dasiravno doma nič nima, — da tacih kteri je kako besedo rekel ali jezikal; previdni in pametni bolniki pa ne morejo strežbe milih sester nikoli prehvaliti, kakor se sliši tudi po druzih mestih od njih strežbe. Da so zoperniki milih sester tudi inarsiktere mestnjane že zares dobili na svojo stran, radi verjamemo; dobro pa vemo, da pri večini se njih želja ni spolnila. In menda ravno večina je, ki gospoduje v naših vstavnih časih. Zanesemo se torej, da slavni odbor celo nobenih vošil (pritožb) uebo verjel, preden se sam prepriča. (Konec nasled.) Papež in ŽuzelHa. Kdo je papež? Rimski papež je pravi in resnični Kristusov namestnik, vidui poglavar svete Cerkve, oče vsih vernikov na zemlji; ou je naj vikši duhoven, naj vikši p o s t a v o d a j v duhovnih rečeh, vogelni kamen, na kteriga je postavljena Jezusova Cerkev, zoper ktero tudi peklenske vrata ne premorejo kaj. Pa Žuželka tako čudne reči piše od papežev, de bi mogel vse spoštovanje do njih zgubiti, kdor bi le njegove spise bral in mu vse verjel? Žuželka rad piše, kakor bere v protestanških „biicher-macherjihto je, tacih, ki zgodovine ne posnemajo iz res-ničuih dogodb, ampak jo dostikrat sami kujejo ali saj zavijajo, kakor se njih zmotam bolje prileže. Pa je vender blezo le res, de so imeli nekteri papeži hude grehe in slabosti nad seboj? Sovražniki sv. vere so res nektere papeže grozovitno popisali; ali tudi oni jih le malo poznajo, de bi jim za-mogli po pravici kaj očitati. Vediti pa moraš, de papež zato ko je papež iu Kristusov namestnik, vendar ni jenjal človek biti, de ima še zmiraj svobodno ali prosto voljo, biti dober ali pa ue, sej brez proste volje bi si ne mogel zveličanja zaslužiti; torej se prav nič ni čuditi, de so eni papeži bolj, drugi manj sveti, in utegnejo biti tudi pogreš-kam, slabostim podverženi. Pravi pa k temu celo protestanški pisavec Herder, ki je drugačen inož od Žuzelkata, „de njih pogreški so bili le zato toliki, ker so bili pogreški papežev." Prav veliko hudiga pa, kar seje papežem pripisovalo, so hudobneži izmislili, kakor tudi zdaj tako svetiga moža Pija LY. obrekujejo Garibaldi. Passaglia in drugi izdajavci svoje vere, ki se pa še katoličane kličejo. Kdo se bo tedaj čudil enacimu pri sovražnikih naše vere ?" Ako pa kak papež ktere pogreške ima, kako more taki biti še papež? Kako more pa kdo še kralj, cesar, mojster, gospodar pri hiši ostati, če nad seboj kake napake ima? Tudi Peter, pervi papež, je bil v pervo svojiga Gospoda zatajil. Drugo pa je, kar vero tiče; v nji se še noben papež ni zmotil, de bi bil kakor papež (ex cathedra) zmoto učil. Zveličar je namreč sv. Petru in aposteljnam in z njim vsim svojim namestnikain obljubil, de pri njih ostane do konca sveta, in de jim bo sv. Duha poslal, kteri ima vladati njegovo Cerkev. Ako tedaj kdo tako piše, kakor de bi se sv. Cerkev v verskih resnicah ali dogmah prenarejala, reformirala ali zmotila, on dolži zmote sv. Duha in Kristusa samiga. Ker pa tega bolj natanko razlagati nimam tukaj časa, torej naj ti samo odkažem, kaj v sv. pismu beri, ako si ga že kupil, sej zdaj je dokončano tudi v slovenskim jeziku; namreč: Mat. 16, 13 — 19; Mark. 8, 27. 33; Luk. 22, 31. 33; Joan. 21, 15—17 itd. To že verjamem in dobro vem, sej sim se učil; ali bere se, de so bili časi, ko sta bila po dva ali celo po trije papeži ob enim ? To se je res namerilo, tode ta ugovor nima uičvscbi, ker če jih je bilo več, je bil pa vender le eden pravi in postavno izvoljeni papež, drugi so bili vsiljeni od strastnih strank ali pa od posvetnih vladarjev, ki so se v Rim in v Cerkev vtikali, kakor n. pr. zdaj VTiktor Emanvel, Garibaldi, Passaglia in drugi. Kadar so pa hudi časi pretekli, ali ko se je sv. Cerkev v določitev pravno zbrala, so vselej vsi-Ijeuci odleteli. Ravno to pa, de nobeni in nikakoršni sovražniki uiso nikoli mogli ubraniti, de bi vselej ob svojim času ne bil Kristusov namestnik izvoljen in se ko taciga skazal, ter de je Cerkev in njene pravice brauil, in de nar strašnejši zuotranji iu zuuanji sovražniki niso mogli Cerkve razdjati, — ravno to je očiten dokaz, de v katoliški Cerkvi vlada Božja moč, de je „zidana na skali/4 Pa pišejo, de o cerkvenim zboru v Konstancii je bilo toliko in toliko zanikarniga in spotikljiviga oscbstva prišlo v mesto, in ue vem kako se štulijo, kakor bi bilo to zavolj zbora? Ravno iz tega se razodeva hudobija in zaveržena po-tuhnjenost nasprotnikov in sovražnikov sv. Cerkve, ker vzrok tega pripisujejo zbranimu cerkvenimu osebstvu, in ne razni in ueštevilni derhali, ki je o taki priliki od vsih strani sku-pej vrela. Kaj pa je to, de Žuželka, ki je le časnikar ali publicist, kakor mežnarček, o vsaki priliki v sakristijo kuka, in pa de druge verstva pri miru pusti, le v katoličaustvo se zaganja? To je ravno od tod, ker vsi malopridneži pod solncam so bili vsikdar v eni reči edini, namreč v preganjanji katoliške Cerkve. Sicer pa tako počeujauje še posebej po freimavrarstvu dahne, s kterim je že tudi Beč „enu malu'* zakajen. Čudno se mi zdi, kako de Žuželka nad papeži le hudo vidi, iu kar imajo dobriga, tako obrača, de se lahko zdi ali smešno, ali pa napačno? Tako delajo ravno spačeni ljudje, ki v solnčni svitlobi le prahke pobirajo, solnca samiga pa ne vidijo, ali kakor zeleni paljek, ki po rožicah le strup sreba, — ko pa snažna bučelica medu iše in ga zbira. Ko bi hotel Žuželka lepe dela od papežev pripovedovati, bi se pač kaki pogreški vmes zgubili, kakor kaplja v morji; tode kdor je mišerbast, ne mu vse rumeno vidi, kakor Zuzelkatc vse le prerado želtavo, kar je papeško. Ogle H po Slovenskem in dopisi. Is Ljubljane. Perve dni prihodnjega mesca svečana se bo v Ljubljaui obhajala ena nar lepših slovesnost svete matere katoliške Cerkve, ki bo zanesljivo prav veliko pripomogla v poživljenje in vterjenje keršanskega duha, bode pa tudi veliko vernih sere povzdignila iu razveselila. Bog daj, de bi se prav serčno dopolnila! Znano je, de tri-in-dvajseteri sveti spričevavci ali marterniki iz reda sv. Frančiška, ki so 1. 1597 na Japonskem s smertjo na križu sv. vero pričali, so bili 8. rožnika lanskega leta (1862) po Njih svetosti Piju IX. v Rimu slovesno med svetnike prišteti. Zavoljo tega so ravno ta sveti Oče Pij IX. na prošnjo velikega preduika frančiškanskega, prečast. O. Rafaela a Pontikulo, z določilom 15. mal. serp. 1862 milostno dovolili, de se sme po vsih fran- čiškanskih cerkvah obojnega spola obhajati očitna io slovesna tridnevnica ali pa tudi osemdnevnica. to je, tri-ali pa osemdoevno opravilo v čast imenovanih ss. spričevavcov. Ta pobožuost se sme obhajati enkrat do obletnice, kar so bili sveti mučenci očitno posvečeni ali svetniki slovesno izrečeui. Dobrote, sklenjene s to prelepo slovesnostjo, so popolnoma odpustiki, kakor n. pr. v svetem letu. kterih se zamore slehern vernik enkrat v tistih dneh vdeležiti. ako kjer si bodi vredno opraviti spoved io sveto Obhajilo, in gre v frančiškansko cerkev pobožno molit v namen sv. Očeta za povišanje sv. matere katoliške Cerke, edinost keršanskih poglavarjev, zatrenje krivoverstva. Tudi zadobi 7 let iu 7 štirdesetdnevnic (sedemkrat 40 dni) odpustikov, kdor koli saj s skesanim sercem frančiškansko cerkev v tih dnevih obiše in ondi v ravno imenovani namen moli. Vse te duhovne dobrote se smejo tudi dušam v vicah darovati. — Znamenito je tudi, de se smč vsaki dan ena slovesna ali peta sv. maša vzeti od tih svetnikov, ob enem imenovanih dni pa se smejo vse ss. maše po frančiškanskih cerkvah maše-vati od tih svetnikov, in vsak dan ob tistem času je do-pušeno pri vsih mašah privzeti tudi molitev od novih svetnikov, ki se imeuuje spomnica ali „Commemoratio" in *e moli različno pred evaugelijein, po predglasji in ob koncu sv. maše. Kako in kdaj sc bo tedaj v Ljubljani pri Marii Devici pred mostom ta pobožnost opravljala? Obhajala se bo 3., 4., in 5. svečana z velikimi slovesnostmi. Vsaki dan budo po tri slovesuosti vmerjenc pridige, namreč: zjutraj ob 5. pri peti sveti maši, ob 9. pred poutifikalno sv. mašo, iu popoldue pred litanijami iu blagoslovom. Sliši se. da cerkvenih opravil iu prazničnih pridig se bodo vdeleževali vmes tudi visoki in naj višji gospodje, kar bo triduevničuo lepoto močno povzdiguilo. Na Svečnico popoldue bo slovesno zvoueuje tridnevno godovauje napovedovalo in ob 3. bo vvodna pridiga; zadnji dan se bo praznik z zahvalno pesmijo sklenil. Ravno ta dau. namreč 5. svečana, pa je za frančiškanski red že tako odločen praznik imenovanih svetnikov, s kterim so še posebej popolnoma odpustiki skiciijeui (Klemen XII. 13. inal. serp. 1739). iu torej je tudi obhajanje tridnevnice na posebno primerni čas v Ljubljani ustanovljeno. Potem takem se bodo zamogli tiste dni tudi dvakrat popoluoma odpustiki zadobiti. Iz Ljubljane. Naš novi slovenski časnik ..Naprej'* nam je v dveh pervih listih verh precej obširnega politiškega pregleda priucsel svoj program, kratek pogled na slovensko prizadevanje nazaj do I. 1848, nekaj za slovenšino v učilnicah, pretres zoper spis o slov. besednjaku v „Volks-freund-u," in nektere druge slovenske reči — vse v prav prijazni, umljivi iu olikani slovenšini. — V četertek. S. t. m., so imeli mil. škof v stoljni cerkvi slovesno sv. mašo, potem se je zopet pričel deželni zbor. Znamenito zlasti je v ti seji. da so prevz. gosp. deželni poglavar zročili deželnemu zboru cesarski slovenski diplom od 20. v>notoka. patent od 26. sveč. v nemškem in slovenskem jeziku, in nektere vladine predloge. Gosp. Toman se je potem v slovenskem govoru zahvalil za to priznanje ravnopravnosti ter skleuil s ..slavo" do Njih veličanstva. — Rokodelska družba je imela sv. Štefana večer svojo navadno kratkočasnico v govorih, petji, zglasovanji ali de-klamovanji itd. Jutri zvečer ob 5 pa bo imela ravno ta družba kazališno veselico: ..Kako sc pride iz vajšnice na slamo„Hochmuth vor dem Falle" in več slovenskih in nemških pesem — v mestni redutni dvorani. Z (i o renskega. — Ako hočemo dati čast. komur čast, moramo spoznati, da mala pešica iskrenih slovenskih rodoljubov koroških kratkomalo ne derži rok križem; veli-koveč si ona prizadeva, nadomestiti to s toliko večjo marljivostjo. kolikor manjši so njene slovstvene moči. Dokazi k temu so znani sletlujcinu našemu domorodcu, kteri sploh je vredio tega častuega imena. Ozrimo se samo na družbo sv. Mohorja, in vidili bomo lepo polje, ki je že rodilo precej žlahtnega sadu. pa ga nam še veliko več obeta. Ko »em prebiral družbiu imenik leta 1862 mi je posebno do-padlo. najti zlasti v lavautinski škofii tudi mnogo farnih šol vpisanih ko ode družbine. Glejte! sem si mislil, ko bi se vsaka slovenska šola vpisala v to pobožno in koristno družbo, kolika moč bi bila to za razširjanje dobrih knjig med Slovence; zakaj po razposojevanji „Vecernic" iu druzih družbinih bukev med šolarje bi prišli ti slovstveui izdelki tudi drugim ljudem v roke, bi narašala gotovo družba in s tem njena denarna in slovstvena moč. Solarčki slednje še tako revne šole uterpijo gotovo darovati na leto 100 sol-dov za letno plačilo; tudi bratovska molilev se lahko skupno slednji dan pred šolo ali po šoli opravlja. — Priporočujem zlasti šolam naše ljubljanske škofije toliko bolj to reč, ker v lanskem imeniku tudi ene same izmed naših šol v družbo vpisane ne najdem. V marsikaki reči se Kranjci pouašaino. da smo pervi, ne bodimo toraj v ti reci zadnji. Vsim onim v. č. gospodom in blagim šolarckom pa, ki so s svojimi darilci pripomogli, da se je naša Z —»ka šola vpisala ko dosmertni ud v to lepo iu koristno družbo, uaj bo tukaj očitno izrečeno: „stokrat Bog poverui!" Bog! Rodoljub Podratitovski. Družim sv. Mohorja naznanja, da sc je pričelo zdaj četerto leto njene delavnosti. Letno plačilo je 1 gld., dosmertno pa 15 gld. Zraven druzih bukev bodo udje dobili letos tudi ,.zgodbe sv. katoliške cerkve" gosp. Lesarja. Vpisuje se v društvo ali po dekanijah, ali pa ua-ravnost pri društvu v Celovcu. Serčuo bodi priporočeua Slovencem ta koristna katoliška družba. G. Janežičevega ..Cvetja - 0 zvezkov, na ktere se za zdaj naroča, velja 1 gld. 80 kr. za na dom brez plače, po bukvaruicah pa po 25 nkr. zvezek. — „Stimmen aus lunerosterreich" g. Kinšpielerja v Celovcu izhajajo letos po trikrat na tedeu (polletno naročilo 5 gld.,) ter v nemškem jeziku brauijo sv. vero. narodnost, pravico in svobodo slov. uaroda. Iz Tersta, O novim letu, H. — Začetek pastirstva s. Hcrmagora. perviga Akvilejskiga škofa, se je inočno začel v spomin jemati, ker po verjetnih zgodovinskih dokazih zadeva v leto 03 po Kr., in bi se tedaj z novim letam 1803 ravno njegova oseoinajststoletuica zaiuogla obhajati. To me navračuje na misel, kako primerjeno je bilo, de ravno v ta t as, kakor v mnogostoletni spomin, se je v Te rs tu dozidala nova farna cerkev, s. Ilerma-goru posvečena. Zraven lega me pa se to obveseluje, de ravno v tisti strani je ta cerkev postavljena, od ktere jo apostoljski mož ali saj njegov namestnik prišel v staro Tergeste. Tergište ali Teržišče, namreč v Rojanu. Zakaj bere se v življenji s. Ilermagora s posebnostjo, de po tem, ko je bil v red djal Akviiejsko cerkev, ter mašuike z leviti vred za njo posvetil, je tudi v Teržaško mesto mašnika in levita postavil; staro zročilo hoče, de tisti mašuik je bil lliacint po imenu. Ker o novi cerkvi s. Ilermagora Danica še ni nic po--ebniga povedala, naj ji tedaj o tej priložnosti nekoliko naznanim. Kar se jc Teržaško mesto začelo tudi na zahodnjo -ti a n zlo razširjati, zlasti kar se je v tisti strani kolodvor za dunajsko — teržaško železnico začel delati, se je po-treba nove farne ceikve ondi še bolj očitno razodevala, zlasti ker je oudašnje ljudstvo večji del sloveusko. T trza-k a mestna gosposka se je odmenila, na občinske stroške novo cerkev v Rojanski dolini zidati; delo je bilo že leta I so I končano, in je z vso drugo pripravo veljalo okoli 1110.000 gld. Nova cerkev pa je res lepa stavba, v golimi šegi v podobi podolgastiga križa izdelana, tako dc Teržaško •) Prav hvaležni smo g. dopisnika, da je to tolikanj koristno misel sprožil: ni je namreč poti. po kteri bi si zamogle šole tako lahko in to!ikn rabnih bukev za oliko mladosti napraviti, kakor da se kar cele šote vpišejo v družbo sv. ") V llicstili Oriliuski (luliovnii «e je pred nekimi tedni obhajala prav priserčna slovesnost. Bile ste dvč zlati poroki ob enem vred. Obojni starši so bili iz ene duhovuije ino iz ene srenje h umske: Anton Pavša s svojo ženo Dorotejo, no Marka Alekšič z ženo Marijo. To slovesnost, srečo zakoncov in veselje pričujočih sinov iuo hčer, pa tudi vsega zbranega ljudstva je posebno to povzdignilo, da oba zakonska para imata svejega duhovna izmed svojih sinov, iuo da sta lastna sina sveti blagoslov za zlato poroko svojim staršem podelila. Obdana pa sta bila siua mcšuika z domačimi iuo bližnjimi čč. gg. duhovni, kateri so s svojo pričujoč-nostjo to slovesnost v prelep izgled vernemu ljudstvu, iu v veliko veselje starim zakoncem no njih duhovnima sinoma počastili. — Veliko ljudstva, ko redko inda pri drugih cerkvenih obhajilih, se je zbralo. — Ob «.». uri so prišli oboji zakonci s svojimi gosli no otroci v cirkev, — potem je bila sv. nteša, iu ta čas so vsi bližnji rojaki sveto spoved opravili. Potem sin-duhoven s prižuice razložijo, da je stara keršanska navada svete cerkve, take od Boga dodeljene dobrote cerkveno obhajati, da so oni (duhoven) tega dneva serčno želeli dočakali, tedaj da je ta den posebni den veselja za njih otročje serce, ob kterem zamorejo očitno Bogu no staršem dolžno zahvalo dati: tudi pa da je den žalostin za njih, ker se jim zdi ko predvečer smerti obojih staršev. Potem so z ginljivo besedo razložili namen očitno storjene le slovesnosti: a) zahvaliti Bogu za dobrote, ktere so starši zadobili; b) zahvaliti Boga no starše za dobrote, ktere so sini no hčere, posebno pa kak duhovna siua. od Boga po svojih starših prejeli; c) prositi za potrebne gnadc uo blagoslov, posebno za duše starih očetov in mater zlate poroke. V drugem deli so serčno opomnili verne, 1) da naj skerbe v mladosti za se, za svoje, ker sreče vekše starosti le redki več dočakajo. 2 ) Srečne so imenovali otroke, kateri imajo verne, skerbne, keršanske *tai iše; 3 ) Srečne častili starše, ki imajo keršanske, pokorne, hvaležne otroke. Veliko veselje je bilo in ginljive solzice so oči mnozih pričujočih zalivale. — Potem je bilo ponovljenje poroke po obredniku, katero so za vsaki par lastni sin opravljali. Vsaki zakonec je dobil blagoslovljen molek, križec in svečo, ko spomin bližnje smerti no potrebne priprave za njo. Drugi sin so nato služili veliko sv. mešo; po obhajili mešnikovem so zakonci uo bližnji rodovinci prejeli sv. Hešuje telo. Zložena je za to slovesnost tudi priserčna pesem. (V zadregi s prostorom je ne moremo natisniti. Vr.) Sklenilo se *) Gotovo ste to misel, predragi gosp. dopisnik, vsim pravim Slovencem iz serca vzeli: torej tudi mi z \ ami kličemo: Fiat. flat! Vr. je z zahvalno pesmijo: „Te Deum." — Bog daj, da bi ta slovesnost, kakor je bila namenjena, služila v Božjo čast, fari v lep izgled, v spodbudovanje otrokom, ino roduvini v drag spomin bo veselje. Iz itloravskega. Ze smo dobili za tisučletnico verni beruske škofije doželene višjipastirske ukaze. V zaupanji, da ti bode vstreženo, ti jih vesel pošljem, draga Danica! 1. Poslednji dan leta naj se zvečer po navadnem zahvalnem opravilu celo uro z vsimi zvonovi zvoni ter uaj se s tem nazuani začetek svetega leta. Med slovcsuiiii zvonenjem pa naj duhovui z ljudstvom molijo spokorue psalme in litanije vsih svetnikov z naslednjimi molitvami iu potem še molitev k deželnima varhoma, namreč: V. Prosita za nas, ss. Ciril iu Metod. O. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Moli iti o. O Bos, ki si nas po svetih spoznavavcih in škofih Cirilu iu Metodu k edinosti keršanske vere milostno poklical; prosimo te. dodeli nam. ki se po pravici ujuuega sedanjega godu veselimo, da zaslužimo po njuut pohlevni prošnji v večno slavo priti. Po Jezusu Kristusu. Gospodu našem. Amen. Duhovni naj so pri spokorneui opravilu v roketih brez štole, iu uaj molijo molitve kleče. V koru se molijo lat lusko, po duhovnijskih cerkvah pa v deželnem jeziku. 2. Na Velehradu se bode veseli spomin obhajal vse dni skoz vse leto 1863; posebno praznovanje pa se bo oudi in po vsih druzih cerkvah beruske iu oloinovške škofije obhajalo Ic samo v god in skoz osmino. 3. Ker *J. sušca, ob kterem sta se dosihdob ss. Ciril in Metod obhajala, zadene veči del še v bolj neprijetni letni čas iu zmiraj med praznike, ki osmine ue dopustijo. sta murska škofa poslala prošnjo do rimskega Stola, da naj se praznik za stanovitno prestavi z 9. sušca na 5. mal. serp., začeuši od I. 1863, iti pričakovati je, da ta prošnja se bo preniilosluo uslišala, potem ko bo visoka vlada to dovolila zastrau zunanjih slovesnost in zavolj zderžanja od hlapčevskega dela. Zanesljivo naznanilo zastrau tega bo duhovnom še do časa došlo. 4. Njih svetost Pij IX. so 5. grud. 1862 dovolili popolnoma odpustek vsim vernim, ako po prejetih ss. zakia-mentih v svetem letu 1863 obišejo: a) stoljno cerkev v Olomovci ali v Berui med osmino ss. Cirila in Metoda, ali b) kteri koli dau v letu cerkev na Velehradu, ali pa. če tega ne morejo, c) svojo lastno farno cerkev po odkazaoji spovednikovem. 5. Da se vse lepo vravna. naj se skupne romarstva duhovnemu g. očetu ua Velehradu poprej uapovejo. Tudi duhovni naj zastran spodobnega prenočiša ondi pred poprasajo. 6. Pozneji razpis bo oznanil, kako se bo osmina iinesa godu obhajala v bernski stoljnici. 7. Po druzih cerkvah unc škofije naj se Božja slu/.ba dau ss. Cirila iu Metoda slovesnim opravlja; skoz nam ino naj bodo povsod večernice ali litanije z blagoslovom. 8. 31. grudna 1863 se sveto leto sklene z zv»nei«em po vsih cerkvah iu s slovesno zahvalno pesmijo. „Za večni blagor" Slovanov odveč skerbijiva ,,Pre—c" je nam češkim in Vam slovenskim mašnikom 27. grud. o tej reči nektere zenica ..zur Darnachhaltung" v serce vtisnila. Meinljasta babela „Presse" s „Kikeriki-emu in drugim pajdaštvom vred nam je le predobro znaua po svoji ..naj boljši iu naj čverstejši strani." da bi ji za njene ..eoi-pfehluitgen und darnachhaltungen" posebno hvalo vedili; naj jih komu drugemu prihrani: mi slovanski duhovni pa spoznavamo vikši veljavo meni „blagomislcče" Presne Za mojo bolgarsko reč sem mesca listopada od bolgarskega škofa v Carigradu prejel naznanilo: da iuodczel-ki misijonarji bodo še le poklicani (v bolgarski misijon). kadar čas iu okolišiue dopustijo; torej vse do danes ne vem nič gotovega. Tudi iz Rima še nimam odgovora, dasiravno ie »ent meseov čakam. — Xa Velehradu se pridno popravlja in napravlja; kapela hv. Cirila je dobila od olomovškega vikšega škofa prelep altar v gotiškem zlogu: Rojstvo Jezusovo in ss. 3 Kralji. Bog daj, da bi tudi pobožni in goreči Slovenci od nekdaj častitljivi Velehrad prav obilno obiskovali in da bi naiu Slovanom tako p< ninjivo sveto leto 1863 prav slovesno in zveličavno obhajali. Naj nam vsim to imenitno sveto leto tekne v časni in večni blagor. Naše glasilo bodi: Ciril Metod in Klemen! Miroslav Chmeliček. Razgled po kersanskim sretu. Zahiran vojaški«« posta je dal apostoljski namestnik \>iga c. k. vojenstva, mlgsp. Leonhard. toliko pri-lajšanje za I. 1863. de se morajo višji in prosti vojaki mesnih jedi zderžati ob petkih v postu iu tri poslednje dni v velikim tednu. Vsi brez izločka pa so ob vsih od Cerkve zapovedanih postih zavezani, si v jedi pritergati, to je. se le enkrat ua dan do sitiga najesti. Vojaška velikonočna spoved terpi od perve nedelje v posti do binkošt-niga ponedeljika. Mil. škof Leonhard razodevajo upanje, de bodo keršansko-katoliški verniki vojaškiga stanu to dobrotno polajšauje postne zapovedi hvaležno sprejeli, ter bodo s pridnostjo pri Božji službi, s poslušanjem pridig, z obžalovanjem grehov in s pokoro po namenu sv. Cerkve in z druzimi dobrimi deli namestovali, kar jim je prilajšaniga. Iz tega se vidi, dc tudi post za vojake ui ravno tje v en dan, kakor si mnogi mislijo. O poslovnim sliodu slovanskih deržavnih poslancov v gostivnici ..pri nadvojvodu Kaminu" naj omenimo, če tudi zc nekoliko pozno, kar piše ..Pozor," de lepih napitnic zapopadek jc bil: narodnost, svoboda, vera. Ljubljeni škof Jirsik so razložili, kako je vera Kristusova iz Moravskiga prišla na Češko, iz Češkiga na Poljsko, in izustili so svoje vnšila v blagor tih domačij, Grocholski je veselje razodel nad tem. dc so se na Dunaji med seboj spoznali. Rieger je pristavil: ,.Mi smo kakor Arlej, ki je novo moč dobil, kadar se ie domačinske zemlje dotaknil.'* Pražak se je veselil, de nas bo Moravija I. 1863 na Velehradu zbrala. Toman ne je zahvalil. ker brez lih tovaišev bi še svojih interpelacij ne bil mogel dognati. Ljubiša je klical: Življenje za postavo, vero, narodnost! Kostelnik je narekoval slavo zvestobi, ljubezni in edinosti! Tako je bilo vse bra-tovsko in po domače. Italijansko ljudstvo, to je slehernimu znano, iuia \sc skozi prav posebno češenje do Marije Device; ravno zato se j i in pa tudi Mati Gospodova prav očitno milostno in prijazno skazuje. Ob času Napoleona I., in zdaj ne davno v Rimiui. so sc reči godile, ki jih tudi nar bolj incrzli dvomljivec tajiti ui mogel; že spet pa slovi uudan imenovana podoba Marije Device po vsem Laškem zavolj čudnih prigodkov. nad kterimi morajo stermeti tudi rogati freimav-i a rji na Sardinskem. Med 1'astelrinadi in Montcfalcone v vikši školii Spoletanski stoje namreč na pustotnem kraji po-dertinc neke cerkve. Le samo en del stene se je ohranil, ki ima še v nepoškodvani dolbijini podobo Matere Božje z božjim Detetam v naročji. Podoba je malana na presno prav z živimi barvami. Zvcličar derži vejco v ročici, Matija z levo roko Dete k sercu tiši, z desnico pa blagoslavlja. Po podpisu je mal Pavla Bontulli-a iz I. 1570. Neki sta-rinar iz Spoleta je I. 1*60 naletel na to podobo iu jo je hotel iz stene izrezali, de bi jo prodal; ko pa začne rob-kati. silna kača vzdigne iz germovja glavo kviško, in sta-linar zbeži. I V Armouii je bila pred nekimi tedni obširno popisana ta dogodba.) Sloveti pa je jela podoba po nekem nedolžnem otročiču. Mesca sušca 1862 igra otrok iz bli/.nje vasi med grobljami, kar neprevidama zasliši prijeten glas: Henrik! Henrik! Gre za klicam in ugleda podobo Marije in Deteta, kakor bi bila živa. Zamaknjen v prečudno lepoto obsedi deček pred podobo in jo gleda z ukočenim očesam, dokler ne pride mati, ki ga je dolgo iskala, in ji otrok pove, kaj se mu je dogodilo. Neutegama se ta reč razglasi ua vse strani, in mlad kmet, ki je bolehal za sušico in so mu zdravniki že odpovedali, je lezel 19. sušca pred podobo in ozdravel je, tako, de se je brez palice domu vernil, v malo dueh pa je ni bilo ne sledi bolezni več. Odsihmal so množice germele na čudežni kraj, in čudeži so se čezdalje bolj inuožili. Neka že umirajoča žena se je ozdravila; mlad človek, ki ste mu bili obe nogi povoženi, je priderzal ob bergljah pred podobo in vernil se je do dobriga ozdravljen domu; hromo deklico ua vozu pripeljejo do pod-hriba, na kterem je podertina, — berž pa ko podobo ugleda, je zdrava in brez tuje pomoči gre k podobi na kviško se zahvalit itd. Vse čudeže je dal spoletanski vikši škof na tanko preiskati. 8. vel. trav. je sel sam na mesto in je našel ondi več tavžent romarjev. Dal je kraj lepo verdjati, iz-dolbljino popraviti, s streho pokriti in altar postaviti, na kterem je 24. vel. travna sv. mašo Bogu daroval. Prihodnji dan je bilo ondi 20.000 romarjev. Mladeneč, ki je bil že let' in dan slep na euo oko, je spregledal tisti čas, ko je bil obhajan, — drug, mulec, je spregovoril. — Ravno take odobrotenja iz nebes pa tudi spričujejo, kar previdni ter-dijo, de je namreč jedro laškiga ljudstva dobro; le samo rogovileži in freimavrarji so ga pogreznili za nekaj časa v brezimne stiske, ktere pa se blezo h koncu nagibajo. Sv. Oče so ob novem letu saj upanje za boljši čase razodeli. V Parizu je 29. u. m. umeri ondotni vikši škof iu kardinal Morlot. Cesar Napoleon sam ga je bil dan pred smertjo obiskal. Ravno tisti trenutek je pristopil tudi rimski poročnik knezChigi, bolniku apostoljskiga blagoslova delit. — Jfabelka in lesnika. Kakošni patrioti so na Tirolskim zoperniki katoliške vere, kolikor jih žeje, nar bolje tole kaže. Nekteri „Deutsch-tirolci," poslanci deželuiga zbora, so poslaucam „Walsch-tirolcam" tako-le zamenjo ponudili: Naj laški Tirolci nemške Tirolce v zboru podpirajo zoper edinost v veri; zato bodo pa tudi nemški Tirolci laške Tirolce podpirali v vprašanji zastran ločitve laškigaTirolstva od nemškiga, in sicer z 8 glasovi. Iz tega bodo nasprotniki in preganjavci lepe edinosti sv. vere na Tirolskim mende saj spoznali, kdo so pravi patrioti, in pa komu tisti v roke segajo, ki Tirolcam čiste katoliške vere ne privošijo. — Ra-dama II., madagaskarski kralj, je bil 22. kim. slovesno kronan. Krona in kraljev plajš sta bila darili od cesarja Napoleona , obleka iu plajš kraljičin pa od cesarice Evgenije. — Tudi v Rimu se bo obhajala tisočletnica ss. Cirila in Metoda, in že se je začela po programu, ki so ga sv. Oče ,,suapte*4 poterdili. (Kat. l-.j Prihodnjič kaj več tega. Ruhorske spremembe. V ljubljanski škofii. Gosp. Jož. Hočevar, lokalist na Homcu, pride za druziga vodja in gospodarja v duhovsko semen iše v Ljubljano, ker je g. M. Mer sol u odinenjena služba pri vradnii za cerkveno premoženje. Homec je toraj 7. t. m. razpisan. Vogorori z gg. tlopisorarei. G. L.: Vse vravnovano po Vaših željah. — G. P.: Naročeno. — G. J. M.: Vaš dopis prihodnjič. — Vč. g. K.: Hvaležno prejeli in se bode kmali vverstilo. — G. J V.: Pri založništvu opravili.