Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10'—. Mesečno K 3'50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo, je strankam na razpolago od 6—7; ure zvečer.
St. 29.
Avstrijsko vojno poročilo.
. Junaška smrt s!avnega letalca. —
V Albaniji napredujemo.
Dunaj, 3. avgusta. (K. u.) Uradno.
Na benečanski gorski fronti traja dalje živahnejše bojno delovanje.
Zadnjega julija je našel na jugozahodnem bojišču eden naših najuspešnejših lovcev-letalcev, nadporočnik Frenk Linke-Crawford, v zračnem boju junaško smrt-
V	Albaniji smo tudi na obeh straneh zgornjega Devolija ponovno pridobili na prostoru.
Šef gen. štaba.
*
* *
Italijansko uradno poročilo.
Dunaj, 3. avgusta. Iz vojnega tiskovnega stana javljajo: Italijanski generalni štab z dne 2. poroča:
Na vsej fronti zmerno bojevanje obeh ar-tiljerij. Na zapadu od Alano so naše patrulje uspešno nadlegovale male sovražne straže, so povzročile sovražniku izgube in so zajele nekaj sovražnikov; ostale pa so prisilile, da so se umaknili. Šest letal in en privezni balon smo sestrelili.
Albanija. Tekom minulih dni ni bilo na prednjih črtah nikakega bojevanja. Naše čete za kritje so napredovale v zvezi s četami naših zaveznikov proti postojankam naših sovražnikov. Včeraj so bile sovražne izvidne čete od naših odbite in so nam ustavile 3 oficirje ih 32 mož.
Pred novo ofenzivo osrednjih sii proti Italiji?
Ženeva, 2. avgusta. Italijansko časopisje sluti, da se pripravljajo na italijanski fronti novi resni boji. Dozdevno hoče Avstro-ogrska z močno podporo Nemcev in Turkov začeti nove operacije proti Italiji, in sicer prvi dve v Evropi, Turčija pa v Afriki. Vsa znamenja kažejo, da se je sovražnik hitro odpočil izza dogodkov ob Piavi in namerava najkasneje v septembru s spremenjenim načrtom obnoviti svoje akcije. Zato jih mora Italija prehiteti in takoj napasti. Navzočnost ameriških čet in zagotovilo, da se bodo te zvišale najmanj na pol milijona, pomenijo tako ofenzivo z laške strani.
Laški poraz v Albaniji.
Dunaj, 2. avgusta. Lz vojnega poročevalskega stanu javljajo: Začetkom julija je hotelo laško armadno vodstvo z veliko ofenzivo odvrniti pozornost občinstva na postransko bojišče v Albaniji, da izravna razočaranje ki je nastalo potem, ko je razglasil po celem sveiu naš umik ob Piavi kot veliko zmago, čeprav smo vzeli svoje čete prostovoljno nazaj.
Prvi vspeh je mnogo obetal. Naše redke prve čete so se umaknile od Vojuze in Berata na pripravljene defenzivne postojanke. Naša protiofenziva pod vodstvom generalobersta Pflanzer-Baltina je dala poveljniku in četam priložnost, da pokažejo svojo neupogljivo ofenzivno silo znova. Sovražnika smo pognali nazaj v široki črti pri Kalmiju preko Semenija in povsod smo zlomili odpor sovražnih čet.
Amerikanske čete v Italiji.
Lugano, 2. avgusta. (K. u.) Včeraj je italijanski kralj v bližini Verone pregledoval amerikanske čete.
Lugano, 2. avgusta. Šef generalnega štaba Diaz je izdal v pozdrav v Italijo došlih severo-ameriških čet povelje, ki poudarja, da je Amerika v imenu človeštva in pravice posegla v vojno in da kaže svojo solidarnost z Italijo tudi s svojimi četami.
Zamorci v italiji.
Curih, 3. avgusta. Kakor javlja „Tagesanzeiger“ so čete, ki so nanovo došle v Italijo, sami zamorci.
Nemško voino poročilo.
Borba na Francoskem se v manjših bojih nadaljuje.
Beroiln, 3- avgusta. (K. u.) Uradno.
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta.
Jugozahodno Yperna smo odbili včeraj zjutraj močan angleški delni napad. Sicer se je omejevalo bojno delovanje na poizvedovanja in na začasno oživeli topniški ogenj.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Veliki uspehi armade generalnega polkovnika pl. Boehma v bitki 1. avgusta so pripomogli do popolnega uspeha včeraj izvedenih premikanj. Naše staro bojno ozemlje je do ranega jutra, na posameznih mestih še do 11. ure dopoldne obstreljevalo sovražnikovo topništvo. Njegovi pehotni in konjeniški oddelki so sledili le obotavljaje se in previdno našim počasi se izogibajočim četam na predpolju. V malih bojih smo zadali sovražniku znatne izgube.
V	Champagni smo dobili pri uspešnih bojih severozahodno Souaina okrog 100 ujetnikov. -
V Ljubljani, nedelja dne 4. avgusta 1918.	Leto I.
j
tv
Poročnik Udet si je priboril svojo 41., 42. in 43., poročnik baron von Richthofen svojo 31. in 32., podnarednik Thom svojo 26. zmago v zraku.
v. Ludendorff.
*
Podvodna vojska.
Beroiln, 3. avgusta. Uradno javljajo: Na zapadni angleški obali so pogreznili podvodniki 20.000 ton.'
Washington, 2. avgusta. Mornariški tajnik Daniels je izjavil,' da število potopljenih ladij vedno pojema. Podvodni čolni so svojo ulogo doigrali. Ogrožavajo nas sicer še, toda odločilni faktor v vojni podvodniki niso več in nam se jih ni treba več bati.
Veliki admiral v. Holtzendorff.
Beroiln, 2. avgusta. Wolffov urad poroča: Cesar je imenoval admirala v. Holtzendorffa povodom odpusta kot šefa admiralskega štaba za velikega admirala, da na ta način izrazi vidno za široke kroge, kako visoko ceni njegovo delo kot šefa brodovja v mirnem času in tudi sedaj med skoro triletno službo kot šef admiralskega štaba.
* * *
Francozi prekineio ofenzivo.
„Secolu“ brzojavlja njegov dopisnik iz francoskega glavnega stana, da se francoska ofenziva kmalu prekine. S tem, da je izpraznil sovražnik levi breg Marne je Fochova armada v tem odseku fronte za zdaj rešena. Nadaljna ofenziva na drugih odsekih zahteva šele novih zelo obširnih priprav.
Delo angleških letal.
London, 3. avgusta. (Reuter.) Admiraliteta objavlja obširno opis zračnih bojnih sil, ki so sodelovale z brodovjem v Sredozemskem, Atlantskem in Egejskem morju. Razun patrulj nad Dardanelami so izvršile naše zračne sile tudi napade na železniško progo orijentskega ekspresnega vlaka in tudi napad na Nagare (?), Galato in Carigrad. Zmetali smo 15 ton bomb na vojaško važne objekte v Zeebrugge in na doke v Ostendu. Tudi na sovražne ladje smo metali bombe- Na vodiini iadji štirih sovražnih rušilcev torpedovk smo opazovali, da smo dobro zadeli. Soha dima se je vila kvišku, a megla nam je zabranila opazovanje. Našo eskadro za bombardiranje in eskadro za rekognosciranje in spremljanje so napadla sovražna letala. A uničili smo petnajst sovražnih letal, dočim smo jih dvanajst prisilili, da so nezmožna za polet pristala. Pet angleških letal se ni vrnilo.
Filipinci na Francoskem.
Basel, 3. avgusta. Vlada na Filipinih je stavila Wilsonu na razpolago divizijo, ki se naj gre borit na francosko fronto. Wilson je ponudbo sprejel.
Hindenburg in Ludendorf o položaju.
Beroiln, 3 avgusta. Ludendorf se je izrazil o položaju proti vojnim poročevalcem nemških listov takole: To pot se naš napad v Franciji ni posrečil. Mi smo dosegli samo taktičen uspeh. Sovražnik se nam je izmuznil 15. jujija, nakar smo mi že 16. julija prekinili operacije. Mi si prizadevamo vedno, da prekinemo svoja podjetja, kakor hitro žrtve ne odgovarjajo več cilju. Moja prva dolžnost je, da varčujem z našim vojaštvom. O Fochu se je izrazil tako: Njegov načrt je bil, da prodre v naš bok in nas vrže nazaj do Aisne; toda vslčd izbornega vodstva naše 7. in 9. armade je bilo to pppolnoma izključeno.
Z napadom 18. julija smo računali, zato smo bili tudi pripravljeni. Sovražnik je trpel grozne izgube, vsled česar je izenačen dohod Amerikancev, katerih ne podcenjujemo. 19. julija smo zopet vladali položaj in tako bo tudi ostalo. Ozemlje smo prepustili sovražniku po načrtu. Mi imamo prej ko slej popolnoma zaupanje.
Nato je govori' Hindenburg: Na Amerikance so se naše čete ravno tako hitro navadile kakor na črnce, katerih so ležale ogromne množice pred našimi črtami. Mi smo pa z vojaštvom varčevali. Ta okolnost in pa obziri na boljši dovoz so določevali naše ukrepe. Mi smo preložili bojno črto v ugoden teren, da olajšamo četam življenje. Mi vsi želimo miru, ampak to mora biti časten mir in tak tudi bo; o tem smo popolnoma prepričani.
Okrožno sodišče v Trutnovem in nad^odišče v Ljubljani.
Za okrožno sodišče v Trutnovu so se Nemci potegovali in borili več kakor 50 let. Ravno tako stara, če ne celo starejša, je slovenska narodna zahteva po ustanovitvi nadsodišča v Ljubljani. Danes je okrožno sodišče v Trutnovu dejstvo, nadsodišče v Ljubljani pa? Kje je?
M* vsi vemo, kaj pomenja za Slovence graško nadsodišče. Koliko bojev in prask so imeli slovenski poslanci v dobi Pittreichov in Elsnerjev in njihovih prednikovi Kjerkoli je mogla graška gospoda narodno nam škodovati, nam je škodovala in med vzroki, ki so rodili klic „proč od Gradca“, ki se je ravno na slovenskem Štajer-
skem najglasneje razlegal, hi bilo najzadnje vprašanje, ali naj ostane za slovensko ozemlje za večne čase pristojno graško nadsodišče, ali naj se ustanovi nadsodišče v Ljubljani. Vse neštevilne pritožbe niso pomagale nič. Če so šli poslanci nad justičnega ministra, jim je ta rekel, da so sodišča neodvisna in on ne more posegati v njihov delokrog; če so šli pa v Gradec, jih je za-vrač d predsednik nadsodišča lepo k justičnemu ministru, ker on poslancem ni odgovoren . . . Tako je ostalo vse pri starem in nemški kurz je slavil svoje triumfe.
Ni pa bilo, oziroma ne bi bilo potrebno, da ostane vse pri starem. Kakor je vojna prinesla Nemcem okrožno sodišče v Trutnovu, tako bi bila prinesla tudi nam nadsodišče v Ljubljani. Bil je čas, ko smo imeli Slovenci krasno stališče na Dunaju. To vedo seveda le tisti, ki kaj vedo. V tisti dobi je bilo vprašanje ljubljanskega nadsodišča za nas že skoraj rešeno, ugodno rešeno, toda metoda: ali vse — ali pa nič je vse podrla.
Kakšne važnosti bi bilo ljubljansko nadsodišče za ves naš narodni napredek, tega ne bomo razlagali na široko; tudi o tem ne bomo govorili, koliko bi bilo pridobilo pravosodje kot tako in slovenski sodni* uradniki, katerim bi bil odprt mnogo večji delokrog kakor ga dosegajo sedaj. To si izračunajo gospodje lahko sami. A nekaj druzega je, kar je mnogo važnejše in kar hočemo podčrtati.
V Avstriji je ustavna reforma na dnevnem redu. Ta bo prišla prej ali slej, ker mora priti. Druga reforma, ki mora ravno tako priti, je upravna reforma. Sedaj nastane vprašanje: katera bo prišla prej, ustavna ali upfavna? Kaj je verjetnejše in naravnejše: da se razvije iz upravne reforme ustavna ali "iz ustavne upravna?
Ker narava ne dela skokov, zato smo mnenja, da se bo pričelo delo z upravno reformo. Kako krasna podlaga bi bila za upravno reformo ustanovitev slovenskega nadsodišča v Ljubljani! Okrožje ljubljanskega nadsodišča bi bilo obsegalo seveda vse sodne okraje, kjer prebivajo Slovenci. Kaj pomeni to? Nič več in nič manj kakor prebitje principa dosedanje krono-vinske razdelitve, pod katero naš narod trpi. Sodni okraji so majhni m zato se dajo mnogo bolj prilagoditi narodnostnim razmeram kakor veliki in okorni stvori političnih okrajev. Obseg ljubljanskega nadsodišča bi bila prva stopinja do združitve našega naroda v upravni skupini I
Ponavljamo, da je bila ustanovitev ljubljanskega nadsodišča že skoro gotova stvar.. Vsak razumen človek bo tudi po tem kar smo rekli zgoraj, uvidel, kako velik korak bi bilo ljubljansko nadsodišče do našega upravnega združenja. In vendar ni prišlo do tega'
Ljubljansko nadsodišče — upravna združitev Slovencev — itd. to bi bile etape do izpolnitve majniške deklaracije. Beseda etapa je pa pri nas prokletal Ali vse — ali pa nič! Ali je to pravo? Prepričani smo, da mora vsak, kdor ni od radikalizma popolnoma zaslepljen, nam dati prav, če rečemo: Radikalno stališče ni bilo pravo, ko so kratkoinmalo odklonili vse, kar se nam je ponujalo. Če hočem priti v prvo nadstropje, moram iti po stopnicah; kdor preveč drzno skače, se lahko ubije.
Jesenskega zasedanja avstr, državnega zbora ne bo?
Dunaj, 3. avgusta. Kmetski poslanci kršč. socijalne stranke so ugovarjali proti temu, da bi bilo parlamentarno zasedanje v svrho obravnavanja davčnih predlog sklicano v jeseni. Radi tega bo jesensko zasedanje preloženo.
Hussarek reformira.
■ Dunaj, 3. avgusta. V političnih krogih se je raznašala včeraj govorica, da kani ministrski predsednik baron Hussarek v svrho priprav za osnovo ustave sestaviti posebno komisijo. Komi-' sijo naj sestavljajo praktiki, tudi parlamentarci, ki so strokovnjaki v zadevi.
Železničarji pri Hussareku.
Dunaj, 3. avgusta. V petek je sprejel mini-sterski predsednik baron Hussarek v navzočnosti železniškega ministra Banhansa zastopnike koali-ranih železničarskih zvez, da bi mu oni. referirali o svojem položaju in stališču, ki ga zavzemajo napram namenom, ki jih namerava izvesti država. Minister je priporočal, da bi železničarji v prisotnosti strokovnjakov še enkrat poskušali raz-motrivati vsa vprašanja; potem bo tudi on pripravljen končati akcijo z železničarji.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 3. avgusta. Ministrski predsednik je izjavil, da se parlament sestane sredi septembra in ne v oktobru.
Agrarni blok na Ogrskem.
Budimpešta, 3. avgusta. Državna zbornica se brez ozira na stranko bavi z načrtom ustanovitve agrarnega bloka, v katerem bi poslanci v prvi vrsti zastopali agrarne interese-
Wekerle pri cesarju.
Dunaj, 3. avgusta. Ogrski ministrski predsednik Wekerle je bil predpoldne pri cesarju pri
avdijenci. Predložil je zakon o volilni reformi v sankcijo in je poročal o svojih načrtih glede konsolidacije strank v zbornici. Po avdijenci je obiskal Wekerle zunanjega ministra grofa Buri-ana in se je vrnil zvečer v Budimpešto.
*
Ponarejena pisma grofa Cernina.
Kakor poroča „Berner Tagblatt“, bodo priobčili v procesu Caillaux nekaj za Clemenceaua zelo mučnih odkritij. Dognano je, da so poslali prejšnjega poročevalca „Matina“, Jurija Casello, po nalogu francoske vlade v Švici, da zbira ob-teževalne „dokaze“ proti „Callauxu. Prišel je pa v roke sleparjem, ki so mu prodali ponarejena pisma. Francesco Perri, prejšnji izdajatelj „Documenta“, ki je stal istotako v francoski vladni službi, bo objavil brošuro, kjer bo dokazal (?), da so prodajali v Švici tudi ponareja pisma grofa Černina.
Nemški državni tajnik Hintze In Vsenemcl.
Profesor Delbrück piše v „Preuss. Jahr-büeher“: Če ne bo državni tajnik kmalu pokazal barve, bomo kmalu vedeli, da imamo tajnika, ki ni. v stanu prinesti nam in svetu miru. Neobhodno potrebna lastnost državnega tajnika mora biti, da se bori dan za dnem z Vsenemci na življenje in smrt. Dokler državni tajnik tega ne stori, se od nemške strani ni vse zgodilo, kar je treba, da se odpro miru vrata . .' Nihče nam ne more prinesti miru, kdor ni napovedal Vsenemštvu vojne“.
Balfour o razoroženju.
London, 1. avgusta. (Reuter). V parlamentu je ocfgovarjal Baltom na predlog o razoroženju sledeče: Jaz verjamem na mirovna razsodišča, ta narod, ki hoče prekiniti mir, se ne bo dal vezati od pravosekov razsodišč. Nemčija se je trdovratno branila sklepati razsodiščne pogodbe. Seveda tudi lahko Nemčija sklepa pogodbe. Toda mislim, da se dajo bodoče vojske preprečiti le z zmago v tej vojni. O kaki reviziji naših vojnih ciljev v tem trenotki ni govora. To bi bil zločin ne le na našem narodnem ponosu, in če je namen še tako plemenit, ampak tudi proti podlagi občega miru, čegar uresničenje nam bo prinesla le zmaga.
Nove volitve na Angleškem.
Angleško časopisje računa sigurno, da bodo razpisane nove volitve. Razvila se je že živahna debata, kako stališče zavzameta obe stari stranki napram novi taktiki delavske stranke. Velike brige povzroča pristašem Lloyda George vpliv neodvisne delavske stranke na imenovanje delavskih kandidatov, ki je že tolik, da so kandidati za poslansko zbornico po večini pacifisti. „Times“ opozarjajo zato i koservativce i liberalce nujno, da bi se združili proti nevarnosti in započeli okupen boj proti stranki delavstva.
Vojni posvet alllrancev.
Iz Bazela se poroča, da se sestane prvi teden avgusta vojni svet aliirancev, ki se ga prvič udeleži tudi zastopnik Brazilije in nove sibirske vlade v Vladivostoku.
Pašič konferira.
Lugano, 3. avgusta. Kakor poroča „-Corri-ere della Sera“ je srbski min. preds. Pašič prispel v Rim, kjer se je razgovarjal z ministom zunanjih zadev Soninom. Nekateri listi javljajo, da se je Pašič napotil v Nizzo, drugi pa, da je šel v Pariz.
Princ Walls pojde v Ameriko.
Bern, 3. avgusta. „Agence National“ ima iz diplomatskega vira, da pojde princ Walis že te dni v Združene države ameriške. Ta obisk je politično zelo važen, ker je to prvikrat, da sprejema ameriška republika angleškega prestolonaslednika oficijelno.
Egiptovski kedive pri nemškem cesarju.
Beroiln, 2. avgusta. Wolff poroča, da je sprejel nemški cesar egiptovskega kediva Abbas Hilmija II. v velikem glavnem stanu.
Deželna zveza za tujski promet in turistiko na Kranjskem
je imela 31. julija v posvetovalnici deželnega dvorca prvo glavno skupščino po izbruhu vojne, o kateri smo kratko poročali v četrtek. Danes objavljamo obširnejše poročilo:
Zborovanje otvori deželni odbornik dr. Pegan, pozdravi v imenu dežele vse udeležnike, se spominja velikih škod, ki so bile prizadete tujskemu prometu na Kranjskem vsled vojske, pričakuje, da se bodo te škode po državi olajšale in povrnile in da se bo postopalo napram deželi Kranjski popolnoma ravnopravno, ker ravno dežela Kranjska je doprinašala v vojski ogromne žrtve v krvi in denarju. Ravnateljstvu je izrekel zahvalo dežele za neumorno poslovanje med vojnim časom.
Predsedstvo prevzame potem dr. Krisper in podaja pojasnila, kaj je Deželna zveza storila v vojnem času in katere pomožne akcije je v prid hotelirstvu uspešno izvršila Popolnoma preuredila se je tudi pisarna in okrepile so se tudi finance. Vsled podpor c. kr. ministrstva za javna dela, deželnega odbora vojvodine Kranjske, stolnega mesta Ljubljane ter Trgovske in obrtne zbornice, katerim se najtopleje zahvaljuje, je da-
nes Deželna zveza za tujski promet tako krepka in jaka, kakor še ni bila nikdar, brez skrbi stopa v dobo prehodoega in mirovnega gospodarstva. Tujski promet bode za deželo, za državo in za interesente zelo nadebuden vir dohodkov, takoj ko nastopi mir. V najbolj merodajnih krogih pričakujejo ravno na polju tujskega prometa velik naval inozemskega občinstva, ki bode poboljšal posebno našo valuto, brez poboljšanja valute se pa naše gospodarstvo popraviti ne da. Z ozirom na to so se osnovale v Avstriji in po celi srednji Evropi dolge vrste prometnih organizacij, pri katerih je tudi udeležena naša Deželna zveza. Naval tujcev bode, ko napoči zora miru, posebno na Kranjskem in v Primorju izredno velik. Da ga izkoristijo, bo dolžnost hotelirjev, skrbeti za zadostno aprovizacijo, zato pa zopet potrebujejo zadosten obratni fond, ki se jim mora preskrbeti. Modernizirati in izboljšati bo hotele, ki so vsled vojnih nastanitev bili zelo oškodovani. Tudi stolno mesto ljubljansko se bo imelo pripraviti za velik prihod tujcev. Izprožiti bi bilo misel, da se na ljubljanskem gradu priredi planinski, prometni in tujski muzej, ki bi bil nekak biser tujim in domačim poiovalcem. Ne računamo le s tujskim prometom, računati nam je tudi z jako velikim trgovskim prometom. Potem se spominja predsednik v vojnem času umrlega Ivana Markeža v Bohinjski Bistrici in Antona Dolničarja na Bledu. Velike zasluge, ki sta ši jih pridobila ranjka za naš tujski promet se nikoli ne smejo pozabiti.
Zelo se imamo veseliti, da sta hotelir Ivan Kenda in njegova soproga Marija Kenda - Peter-nelova (sedaj v Sofiji na Bolgarskem) nakupila obsežna posestva, ter bodeta s tem vpeljala hotelsko veleindustrijo pri nas na Kranjskem, ki je za mednarodni promet največjega pomena. Vsled strokovne svoje izobraženosti in marljivosti si je pridobila ta dvojica, kakor smo dobro informirani, v Sofiji ugled, čast in blagostanje, zatorej naj jim velja naš prisrčen pozdrav.
Dr. Krisper povdana končno, da je imel čast, udeležiti se dveh sprejemov pri Nj. Veličanstvu cesarju, in sicer pri deputaciji Avstrijskih prometnih zvez. Nj. Veličanstvo cesar je jako milostljivo obljubil tujskemu prometu svojo zaščito in še s posebnim povdarkom omenil, da želi, da njegova vlada podpira tujski promet, ker pospešuje to državne finance.
Predsednik končno zakliče Nj. Veličanstvu cesarju Karlu I. trikratni „Živijo“, kateremu se vsi navzoči navdušeno pridružujejo.
Sledilo je poročilo o dosedanjem delovanju in o financah, katero se je vzelo z zadovoljstvom na znanje. Pojasnile so se potem najvažnejše točke prihodnjega delovanja^i opozarjalo, da bomo rabili velika sredstva, kar bo težavna skrb ravnateljstva.
V smislu pravil se je vodstvo Deželne zveze sestavilo sledeče: glavni predsednik deželni glavar na Kranjskem, državni poslanec dr. Ivan Šušteršič; predsedstvo: dr. Krisper, dr. Pegan, dr. Triller; ravnateljstvo: dr. Papež, načelnik, ces. svet. Maier, načelnika namestnik in blagajnik; dr. Krisper, dr. Pegan, posl. Piber, člani ravnateljstva.
Kot svetovalci so bili izvoljeni: Ivan Kenda, hotelir v Sofiji, med. svet. dr. Rihard Eder, solastnik zdravilišča „Rikli“ na Bledu (Dunaj), dr. Jan Dvorak, ravnatelj Češke deželne zveze v Pragi, inž. Vladimir Remec, ravnatelj Obrtno-pospeševalnega urada v Ljubljani.
Ustanovili so se finančni in reklamni odsek ter poseben pdsek za ljubljansko mesto.
Na predlog dr. Krisperja se dovoli Goriškemu centralnemu pomožnemu odboru na Dunaju za prometne namene podpora 1000 K, kateri se obenem najtopleje pozdravi. Za Vintgarski fond se dovoli subvencija 1000 K.
Ob sklepu zborovanja izrekajo c. kr. sek-cijski svetnik baron dr. Ernst Wetsch v imenu ministrstva za javna dela, dež. vi. svet. dr. Prax-marer vimenu deželne vlade, podžupan dr. Triller in posl. Piber ravnateljstvu priznanje in zahvalo za neumorno in uspešno delo izvršeno v vojni dobi.
Ravnateljstvo se je popoldne zbralo v zve-zini pisarni na dolgotrajno sejo, pri kateri so se storili važni sklepi, katerim ima slediti izvršitev.
Nemirna Rusija.
Berolin, 3. avgusta. Iz Moskve in Petrograda prihajajo pretresljiva poročila o grozodejstvih češko-slovaških čet. Ne poznajo nobenega pardona, temveč ravnajo z vsemi rdečimi gardisti ki jim pridejo v roke, kot z zločinci in jih kratko-, malo postrele. Od ujetnikov jih vedno nekaj odločijo, da pokopljejo padle tovariše. Slednjič postrelijo še grobokope.
Boljševik! se umikajo.
London, 3. avgusta. Čeho-slovaki, ki se bore na obeh straneh Urala, štejejo mogoče 50 do 60 tisoč mož; ti so dobro oboroženi in disciplinirani. V istočni Sibiriji se bije boj za Irkutsk. V Mandžuriji so že Japonci. Zapadno Sibirijo so boljševik! skoro popolnoma opustili.
Angleži pred Arhangelskim.
Moskva, 2. avgusta. „Pravda“ javlja, da obstreljujejo Angleži s križark Arhangelsk. Dnevnik „Pravda“ objavlja na čelu naslednji oklic: Topovi angleškega kapitala obstreljujejo sovjet v Arhangelsku; tako bodo streljali na delavske okraje v Moskvi, če ne uničimo teh vojnih oddelkov angleškega kraljestva.
Moskva, 3. avgusta. Glasom uradnega poročila so sinoči Angleži zasedli Onego. Onega leži 200 vrst jugoiztočno od Kerna in 150 vrst od Arhangelska. Sploh se govori o napredovanju Angležev v smeri proti'Arhangelsku.
Berolin, 3. avgusta. „Deutsche Zeitung“ javlja iz Berna, da se vrše južno od Ufe silni boji med četami Trockega in Čeho-slovaki.
Konec stavke železničarjev.
Berolin, 3. avgusta. Iz Kijeva javljajo, da je stavka železničarjev dovižela neuspeh Železničarji so nadaljevali svoje delo pod prejšnjimi pogoji. Služba se vrši kakor prej. Včeraj je odšlo iz Kijeva 54 vlakov.
London, 3. avgusta. „Momingpost“ zaznava iz poučene strani, da je zavojevanje Samare zelo okrepilo nade protirevolucijonarjev, k temu je še doprinesel beg velikega kneza Mihajla iz Omska.
Oporoka umorjenega carja.
Bazel, 2. avgusta. Angleški listi poročajo iz Moskve, da se nahaja oporoka umorjenega carja, ki večji del premoženja obrača v dobrodelne namene, v rokah boljševiške vlade.
Last rodovine Romanovih.
„Izvestija“ prinašajo odredbo ljudskih komisarjev o lastnini bivših članov rodovine Romanovih :
1.	Skupno premoženje umorjenega carja, njegove soproge, matere in vseh velikih knezov bivšega carjevega dvora, vključno vse vloge v ruskih in inozemskih bankah preide v last ruske socialistične federativne republike sovjetov.
2.	K članom hiše Romanovih se štejejo vse osebe, ki so vpisane v rodovnik bivše carske hiše.
3.	Vse osebe in oblasti, ki vedo, kje se nahaja premoženje Romanovih, so dolžna tekom 14 dni to naznaniti ljudskemu komisarju za notranje zadeve. Kdor prezira odredbe, se kaznuje kot prisvajalec državnega premoženja.
4.	Svet ljudskih komisarjev je dolžan po objavi te odredbe poizvedovati za premoženjem pod točko 1. navedenih oseb. V inozemstvu se nahajajoči ruski državljani so dolžni tozadevno jim znana obvestila dati na razpolago ljudskemu komisarju notranjih zadev.
5.	Na ruskem ozemlju se nahajajoče premoženje, izvzemši gotovina v denarju, preide v upravo ljudskega komisarja notar, zadev. Gotovina se odda narodni banki.
Skrb za carjevo rodbino.
Rotterdam, 3. avgustu. Iz Madrida javlja ministrski predsednik Dato, da je Španija po naročilu kralja Alfonza vprašala pri vojujočih državah, da li bi bilo možno, da bi spravili vdovo in hčere bivšega carja na Špansko.
*
Po umoru v Kijevu.
Kijev, 2. avgusta. Zaslišavanje morilca generalnega maršala Eichhorna je ugotovilo, da stoji kijevski umor v zvezi z onim v Moskvi. Več sumljivih oseb so zaprli.
Pred nemško-finsko ofenzivo v severni Rusiji.
Rotterdam, 2. avgusta. Reuter poroča, da so znaki tu, da nastopi Nemčija ofenzivno v najkrajšem času v Severni Rusiji skupno s Finsko prot: južnim delom murmanske črte. — Finska armada se je pomnožila med tem na 250.000 mož. — Na Kavkazu se pričakuje nastopa Turčije proti Baku.	•
Finska in Nemčija.
Berolin, 3. avgusta. Iz Haaga javljajo „Beri. Tagblattu“, da poročajo „Times" o pripravah za direktno zvezo med Finsko in Nemčijo.
Curih, 3. avgusta. Vlada sovjetov javlja, da je nastopilo med njo in Anglijo vojno stanje.
Nasprotje med Alandom in Finsko.
Berolin, 3. avgusta. „Berliner Tagblatt“ javlja iz Stockolma, da postaja razmerje med Finsko in Alandskimi otoki resno. Prebivalstvo alandskih otokov se brani vojaške službe na finskem 'ozemlju, pri čemur se sklicuje na svoje-časne obljube generala Mauerheima, ki je rekel, da bodo Alandci služili samo na alandskih otokih.
Rusko-turški dogovori.
Berolin, 3. avgusta. Dogovori v svrho sklepa miru med Finsko in Rusijo so bili samo za-pričeti.
Drobiž.
Dunajski otroci na Ogrskem.
Dunaj, 3. avgusta. „Rathauskorresp.“ javlja: Od 25. julija, ko se je začela glavna akcija cesarskega truda za.deco, gre dnevno na tisoče otrok na Ogrsko. Do danes je bilo odpravljenih na Ogrsko krog 3000 otrok z ladjo in 1700 otrok z železnico z Dunaja in iz kronovine. Cesarju morajo dnevno poročati; on je ginjen mnogih bese zahvale.
Obletnica Macedonske vstaje.
Sofija, 3, avgusta. (B. T. A.) Kakor javljajo iz Skoplja, se zbira povodom slavla petnajstletnice macedonske vstaje vsoskupni narod iz mesta in okolice na trgu princa Borisa, kjer se ima vršiti božja služba za mrtve in Tedeum za kralja ter prošnja za zmago bolgarskega orožja.
Rumunska armada.
Bukarešta, 3. avgusta. V senatu je inter-peliral poslanec Miculescu vlado o politiki v armadi in je opozarjal, da so pred izbruhom vojne zasledovali oficirje, ki so imeli drugačno politično mnenje, kakor bi bilo ugajalo Bratianu. Razun tega so se dogajali avancementi, da so danes polki s četverico polkovnikov in generalov, ki niso bili nikjer na bojišču.
Vojni minister je izjavil, da so se dogajale nezakonitosti pri avanziranjih, a je opozoril, da se jim .da priti v okom samo s primerno izobrazbo oficirjev. Revizijo šarž, kakor se je vršila v Franciji po letu 1870., pa je odklonil. .
Vojaki dobe več kruha.
Budimpešta, 3. avgusta. „Az Est“ javlja na vesti z Dunaja, da . dobe vojaki v zaledju več živil, da bo znašala dnevna racija kruha odslej ne 250 ampak 350 gramov.
Grški kralj se ženi.
Lugano, 3. avgusta. Milanska „Stampa“ javlja iz Aten, da se misli kralj Aleksander poročiti z damo atenske aristokracije. To vzbuja v Atenah občo pozornost. Več listov izjavlja, da treba pri tem poslušati tudi glas zastopnikov naroda.
Obsodba radi lanskih izgredov v Turinu.
Rim, 2. avgusta. Bgenzia Stefani javlja, da je bilo obsojenih šest obtožencev zaradi Janških izredov v Turinu na ječo 3—6 let. Vojaško sodišče je utemeljevalo obsodbo s tem, da so bili ti izgredi indirektno veleizdajski.
Nesreča na železnici.
Krakov, 3 avgusta. Listi javljajo o veliki nesreči na železnici pri Oswiecimu. Tam je zavozil vlak z 61 vozovi v drug vlak, kar je povzročilo strašno nesrečo. Med ponesrečenci je 31 lahko in 5 hudo poškodovanih. Med ponesrečenci je 12 vojakov.
Strašna kuga na Kitajskem.
Curih, 3. avgusta. Na Švedsko iz Kine došli misijonarji pripovedujejo, da divja v pokrajini Šanghaj silna kuga. Tekom 5 dnij je baje umrlo 20 000 oseb. Več stotisoč pa je bolnih.
Kolera v Petrogradu.
Petrograd, 31. julija. V dobi od 1. do 18. julija se je pojavilo 3635 slučajev kolere, med njimi 1250 smrtnih. Od 18. julija do 25 pa se je pojavilo samo 800 novih.
Tatvina na železnici.
Dunaj, 2. avgusta. Med Karlovimi Vari in . med Dunajem je bilo potnici Berti Fali ukradeno iz usnjatega kovčega nakita za 20.000 kron.
Po domovini.
Občni zbor Katoliškega tiskovnega društva, ki bo prihodnjo sredo ob 3. uri popoldne, ima na dnevnem redu tudi volitve novega odbora. V ta namen razpošilja prelat Kalan listo kandidatov, o kateri pravi, da je bila sestavljena pri spravnih dogovorih in da se je sprejela na sestanku pristašev S. L. S., ki hrepene po edinosti med duhovščino. To je volilni manever, s katerim se naj izroči za tri leta politično vodstvo ! družbi Cankar-Kalan, ki je povzročila ves razdor v taboru duhovščine. Spravnih dogovorov se ravno od te strani niso držali, kar priča ravno huda gonja proti onim duhovnikom, ki se brezpogojno ne vdajo terorizmu. S tem so bili vsi dogovori uničeni, tudi niso bili k tem dogovorom povabljeni merodajni zastopniki stare lojalne struje. Zato nima prelat Kalan nobene pravice, sklicevati se na kake dogovore. Sicer pa označuje sam listo kot strankarsko v imenu svoje S. L. S-, kateri je večina starih članov društva nasprotna. Te volitve imajo le ta namen, da bi Katoliško tiskovno društvo z vsem njegovim časopisjem spravile popolnoma v roke politične stranke, ki jo vodi sedaj prelat Kalan. To se vidi iz tega, da so izbacnili iz liste kandidatov može, ki so si za razvoj tiskovnega društva in njega časopisja pridobili največjih zaslug in so vso duhovščino združili v majlepši edinosti, dokler ni tega dela; razdejal prelat Kalan. Ko se je s trudom del^), je stal prelat Kalan ob strani, ko se je začelo razdirati, je stopil razdiralnemu delu na čelo. To razdiranje se naj nadaljuje, in vsa velika sredstva Katoliškega tiskovnega društva se naj postavijo v službo takemu delu. Ne za edinost se gre pri tej akciji, ampak za nadaljni razdor. Pogubno politično delo, ki se je započelo v Katoliškem tiskovnem društvu, se naj nadaljuje v največjo škodo cerkvenemu in narodnemu življenju. Proti temu mora nastopiti vsakdo, ki mu je naš prospeh še pri srcu. Kalanova pot vodi k uničenju tistega vpliva, ki si ga je narodna slovenska duhovščina priborila tekom zadnjih let. To se čuti dovolj žalostno že sedaj, in če dobita prelat Kalan in dr. Izidor Cankar tiskovno društvo popolnoma v svoje roke, je polom neizogiben. Zato naj člani na vsak način črtajo imeni Kalan in Cankar in njiju ožjih pristašev in volijo listo, ki so jo sestavili člani duhovniki in ki smo jo mi objavili Na tej listi stoje gotovo gospodje, ki so sposobni, da vodijo društvo po pravi poti, dalo se je pa mesta tudi takim, ki danes še niso pri nas, ki pa po svojem treznem mišljenju jamčijo za stvarno kritiko in iojalno sodelovanje. Naj se torej ne dajo preslepiti člani Katoliškega tiskovnega društva in naj volijo kandidate, ki smo jih objavili! Kot kandidati Katoliškega tiskovnega društva se priporočajo sledeči gospodje: 1. Čadež Anton, katehet v Ljubljani, 2. Čekal Ferdin., stolni kanonik, 3. dr. Ivan Knific, profesor v Št. Vidu, 4. Kolar Matija, stolni dekan, 5. Prelat dr. Jožef Lesar, semeniški vodja, 6. dr. Evg. Lampe, stolni kanonik, 7. dr. Gvido Rant, lektor O. F. M. v Ljubljani, 8. Jan Sušnik, stolni kanonik, 9. dr.-Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja, 10. dr. Franc Ušeničnik, profesor bogoslovja, 11. Mihael Arko, dekan v Idriji, 12. Jakob Porenta, kanonik v Nov. mestu, 13. Anton Koblar, dekan v Kranju,14. Anton Skubic, dekan v Ribnici. — Želeti je, da se člani osebno udeleže občnega zbora radi temeljitega razgovora o razmerah v društvu in o časopisju. Kdor se ne more udeležiti osebno, lahko voli po glasovnici, ki se naj pošlje tajniku društva g. Antonu Čadežu, katehetu v Ljubljani.
[y Knezoškof dr. Jeglič pri Hussareku. Ljubljanski knezoškof dr. Jeglič je bil poklican, kakor poročajo „Novine“, k . ministrskemu predsedniku Hussareku v zadevi jugoslovanskega vprašanja, ki mu je Hussarek zelo nenaklonjen. Knezoškof je vstraja! na svojem stališču.
„Hrvatska država“ za aktivno politiko. „Zelo važno je, v kakšnem stanju bodo narodi monarhije doživeli dan mirovnih pogajanj. Če bomo takrat edini, bo naše stališče mnogo močnejše in bodo vse drugače poslušali naše besede, kakor pa takrat, če bomo razdvojeni. Zato smo aktivisti in zahtevamo, da se narod vsake akcije, ki se nanaša na izboljšanje našega stanja, aktivno udeležuje.“ Tako ne pišemo, narodni izdajalci, in „etaparji“ ampak „Hrvatska država“, jugoslovansko glasilo.
40 letnico mašništva obhaja danes vpoko-jeni župnik Jakob Bajec v Št. Janžu.
Za naše dijake. Z začetkom šolskega leta 1918/1919 se bodo podelile na višji vinarski in sadjarski šoli v Klosterneuburgu tri ustanove poljedelskega ministrstva letnih 500 K. Prosilci za te ustanove naj vlože svoje prošnje s potrebnimi prilogami do 25. septembra pri ravnateljstvu imenovanega zavoda, ki ima na razpolago tudi prospekte zavoda. — Klosterneuburški zavod slovi po Evropi radi dobrih uspehov.
Begunci Iz Pulja se vrnejo domov v septembru. „Polaer Tagblatt“ poroča: Uredniku „Gazzetino di Pola“ je sporočil trdnjavski komisar, da se je lokalnim oblastim posrečilo iz-
poslovati vrnitev 15.000 beguncevv ki se nahajajo še zunaj Pulja. Mogli pa se bodo vrniti šele v septembru. Do takrat se bodo najbrž uredile tudi prehranjevalne razmere. — Potem bo morda tudi v Ljubljani konec mizerije s stanovanji.
Za uspešno agitacijo za 8. vojno posojilo je dobilo več vojaških oseb priznanje.
Černinova sestra umrla. 28. julija je umrla Marija ^Czernin, sestra bivšega vnanjega ministra grofa Černina, stara 44 let.
Ravnateljstvo c. kr. goriškega ženskega učiteljišča ima svoje uradne prostore od 1. avgusta dalje v Gorici, kamor se naj pošiljajo vsi dopisi- Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9. do 12.
Umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča v Ljubljani se otvori začetkom septembra. Umetniki, ki se še niso priglasili, naj to čim prej store. Umotvori naj se vpošljejo na'kasneje do 20. t. m. na naslov: R. Jakopič, Ljubljana Turjaški trg 2.
Cene kruha se bodo mnogo bolj dvignile, kakor se je že poročalo. Normalni hleb kruha bo stal 1 K 56 v namesto dosedanjih 72 vinarjev.
Tržaški škof tajni svetnik. Cesar je imenoval tržaškega škofa dr. Andreja Karlina za svojega tajnega svetnika.
Izboljšanje menaže za moštvo v zaledju. Odslej bodo dobivali vojaki v zaledju in vojni ujetniki dnevno 350 g kruha, za 100 g več kot pred štirimi tedni in za 250 g več kot zadnji čas. K temu je pripomogla nova žetev. Mesna racija se je določila na 150 g za vsakega vojaka.
Oddaja tobaka v Ljubljani. Ker dobijo mestne trafike v Ljubljani tobačno množino za prihodnji teden Šele v pondeljek in torek, se bo oddajal tobak za prihodnji (31.) teden kadilcem šele v sredo zjutraj. Nestalni odjemalci morejo odslej dobiti svojo količino, kolikor je zaloge, vsak dan v tednu, razen pondeljka, od 8. do pol
9.	ure dopoldne in ysak delavnik od četrt na 9; do tričetrt na 7. zvečer. V tem času se stalnim odjemalcem tobak ne bo oddajal. Jutri, v pondeljek in v torek trafike ne bodo delile nikakega tobaka, niti stalnim, niti nestalnim odjemalcem.
Navtična šola v Malem Lošinju, ki je bila doslej izključno italijanska, dobi z novim šolskim letom 1918/19 hrvatske paralelke, kar odgovarja resničnim dejanjskim razmeram in potrebam-
Ogri, prijatelji Slovanov. Ogrska je prevzela iz Avstrije okoli 1000 otrok v prehrano, a stavila je pogoj, da se ji pošljejo le otroci nemške narodnosti. Žalosten, a resničen dokaz, da treba preurediti razmere v monarhiji.
Griža. Za grižo je obolelo v Ljubljani pretekli teden 8 ljudi in sicer 5 domačinov in 3 vojaki ; 2 osebi ste umrli. — Ne jejte nezrelega sadja 1
Samomor dekle. V Grubarjev kanal je skočila 201etna dekla Ana Črnivec.
Umrli so. V Konjicah ne Štajerskem dne 2- avgusta sedmošolec Stanko Rus iz Grosuplja, v Kotu pri Novi Štifti pa posestnik in trgovec Ivan Mihelič.
Cene krompirja. Pridelovalce krompirja opozarjamo, da je sedaj obstoječa cena za krompir 68 K, veljavna le še do -10. avgusta. Od
10.	avgusta pa do vštevši 22 avgusta se pa cena ponovno zmanjša za 16 kron pri 100 kg.
Cepitev prašičev proti rdečici v Spodnji Šiški. V pondeljek, dne 5. avgusta ob 4- popoldne bo cepil gosp. mestni živinozdravnik, ravnatelj mestne klavnice Skale v Spodnji Šiški na dvorišču g. okrajnega načelnika Josipa Seidla prašiče zoper rdečico, na kar se opozarjajo posestniki.
Pošiljatev blagovnih vzorcev k armadi na bojišče je odslej dovoljena k vojnopoštnim uradom: 3, 4, 212, 287, 298, 304, 361, 374, 405, 409, 420, 427, 434, 440, 465, 467, 469, 488, 523, 529, 556, 582, 586, 595, 640 in 646.
Širom sveta.
Ženske inženirji. Pariška tehnična visoka šola Ecole centrale, priobčuje listo promovirancev. Med temi 400 promovirane!, ki bodo čez tri leta dobili naslov „inženir“, je tudi šest deklet v sta-sosti 20 do 25 let. Ta nova čast je torej oficijelno priznana, ni pa še naslova. Beseda „inge-nieuse“ malo ugaja, ker se rabi tudi kot pridevnik. Pismouki imajo še čas, da najdejo nov naslov. Pri tej priliki naj se še omeni, da se ženski častni' naslovi „avocate“, „doetoresse“ in „con-seillere municipale“ že splošno rabi.
Brzojavljanje na Ogrskem omejeno. Budimpešta, 29. Z ozirom na preobloženje poštnega bsobja z delom je odredilo trgovinsko ministrstvo, da telegrami, ki izražajo sožalje in častitke, niso več pripuščeni.
Kongres prostozitkwjev. Veliki mojstri in odposlanci velikih lož Nemčije, Ogrske, Avstrije, Turčije in Bolgarije so se pretekli teden zbrali prvikrat v Berolinu k skupnemu zborovanju ter so poslali nemškemu cesarju, avstrijskemu cesarju in kralju ogrskemu, sultanu in carju Bolgarov telegrame udanosti in konstatirali koncem svojih zboiovanj, da so se pred in tekom vojne vzdržali propagande za vojno. V telegramu cesarju Viljemu izjavljajo prostozidarji, da bo njih delo doprina-šalo k sporazumu med narodi. (?)
Zvišanje cen kruha na Dunaju. Pred nekaj dnevi se je vršila na Dunaju ' onferenca pekov, ki zahtevajo v najbližjem času zvišanje cen kruhu na 95 h.
Veliki darovi. Kanonik Korenič v Zagrebu je daroval za razne dobrodelne namene 100.000 K. — Okraj Podebrad na Češkem je sklenil darovati vsako leto 120 000 K v narodne namene.
Velika tatvina japonske lastnine na Dunaju. Iz skladišča nekega dunajskega špediterja je banda organiziranih tatov ukradla več zabojev, ki jih je japonsko veleposlaništvo spravilo tjakaj ob izbruhu vojne. Zaboji so vsebovali dragocenosti; vredne najmanj četrt milijona kron. Tatinsko družbo so zaprli.
Potres v južni Italiji. Glasom poročila iz Chiassa se je pojavil v Ceseni v južni Italiji precejšen potres.
Premagalec Lovčena obolel. General pehote Ignacij baron pl. Trollmann, ki je zavzel Lovčen, je obolel.