219. številka.
Ljubljana, v torek 23. septembra.
XVII. leto, 1884.
Ishaja vsak dan «ve*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., srn jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnistv o je v Ljubljani v Prana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravništvu naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Z doem 1. oktobra t. I. bo prične naroče-vanje za zadnje četrtletje tega leta.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta.......3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom Be računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
n Pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „   40 „
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
Vpravniatvo „8lov. Naroda*'.
In.texpela.ci3 su
Božidara Raiča ?n tovarišev stavljena visokemu
profesorji, klen ne znajo slovenski
Štajersko vojvodinske realne niše gimnazije (pozneje niže gimnazije; v x iuji uuo j po dogovoru mej mestnoj občino Ptuj in štajerskim deželnim odborom skleneno meseca julija 1869 in Šolsko leto 1869/70 pri dovoljnem pohajanji gimnazij otvorjeno.
Za pokritje potrebščine tega učilišča plačuje Ptujski okraj vsako leto 500 gld., državna podpora znaša na leto 3500 gld., učnina in vsprejemnina vrže po priliki 830 gld., in menjek po 8100 gld. pokrivlje deželna zaklada.
Ta zavod je ustanovljen b tem podkrepljenjem, da potrebam južnovzhodnega dela Štajerskega zadovoljava.   Ozirom na slovensko bivalstvo  tega dela
vojvodine Štajerske bilo je po pravici pričakovati, da se ta učni zavod namesti b takimi učitelji, kateri znajo oba deželna jezika. Učiteljski zbor spo-polnjeval se je polagoma in nastavljeni so bili tudi učitelji zmožni slovenščine; kar je tudi pogledom na večino učencev sevsema pravo bilo. Tako sestavljeno učiteljstvo dobivalo je več let zaporedoma priznanje od deželnega Šolskega Bveta; dijaki tega zavoda so dobro napredovali in mnogo jih je bilo na drugih učiliščih med najboljšimi.
Ali visokemu štajerskemu deželnemu odboru se je boljše zdelo slovenske profesorje sčasoma odpraviti in njihova učna mesta popolniti s Tirolci, kteri niti besede slovenski ne umejo. Tako je bil pred dvema letoma marljivi profesor, ker je na korist svojemu narodu delal, iz službenih ozirov iz Ptuja v Ljubno premeččeo, — od onega deželnega odbora štajerskega, kteri je izvoljen bil za vso vojvodino in kteri bi moral državne osnovne zakone spoštovati. V Ptuj sprauli • profesorja, kteri je pri deželni višji gimnaziji v Ljubnem nemožen postal in je bil iz službenih ozirov postavljeu na npoduje Štajersko, — kot Tirolec ne znajoči slovenski. To dvoje pre-meščenje Btalo je deželno moSnjo 1000 goldinarjev.
Dosedanji začasni voditelj tega zavoda, prosil se je potem, ko je trt leta vndatvo Ptujske niže gimnazije pridno oskrboval, za drugo mesto in je tudi dobil. Ravnateljstvo bilo je podeljeno Tirolcu, »• ^foftpfntl slovinski. Tudi je ta ravnatelj Barao i/ zgudovin^ in • < .f.'/^tef" pres'uŠKn, t* opt.... pri vašto .razpisih, nakolikor sj le Vršijo, razve to^a ii-.pita *e vedoo • *p.>^.b!jersje zahteva v nekem drugem predmetu. Povedati je, ku je ko rc°sto bilo spopolnjeno brez razpis.
Iz nekih ozirov ti a tega ali onega vsprejet je bil jeden učitelj več nego li bi pri pravem uame-sčenji potreben bil.
Vskd najnovejšega spremena sestavljeno je učiteljstvo Ptujske niže gimnazije iz dveh zgodovinarjev, dveh realistov, treh jezikoslovcev, jednega verstvenika in jednega čito-in lepopisca. Torej stroke so ovde zastopane kakor v uijenem drugem zavodu obširne cesarjevine. Pouk v slovenščini pogreša iz-pitauega učitelja in je odpostanka tega zavoda z ve čino matematikom in prirodop'scern prepuščen.
Razmislivši navedene razloge, stavljamo visokemu deželnemn odboru vprašanje:
Jeli isti kani — v nasprotji s členom 19 državnih osnovnih zakonov od 21. decembra 1867. — v nasprotji Štajerske deželne ustave od 30. decembra 1849, kder § 3. pravi: v vojvodini Živeča naroda sta jednakoopravičena in imata ne-urazljivo pravo na varovanje in gojitvo svoje narodnostjo in jezika, — v nasproti z detovodnimi in ukoslovnimi načeli, v nasprotji s pravednostjo in pravičnosti proti slovenskim deželanom — Še nadalje tako postopati?
Gradec dne 22. septembra. 1885.
Raič 1. r. Kukovec 1. r. M. Vošnj a k 1. r. Jerman 1. r. dr. Rada j 1. r. dr. Šuc 1. r.
Deželni zbor kranjski.
(III. seja 19. septembra.)
(Konec.)
Alojziji Dernovšekovi odpUBte se bluznični stroški v znesku 622 gl. 28 kr., proinja učiteljske udove Alojzije Malenšek za miloščino se vsliši, podpora Mariji Tekavčič pa dovoli. Podpornemu društvu gimnazij nI cev v Novemu k-s tu se dovoli 50 gld. isto tako društvu za oskrbovauje bolnih dijakov na Dunajskem vseučilišči 50 gld. podpore. Prošnju pod> pornega društva akademikov v Ljubnem se ne vsliSi. Pri nornFi'M - r^Pnnfilrriirn skl*>"'» nnrrnfllno-JJolakefira
zaklada ca I 188:-' ee p otočje poj0»n*c Kaj^niM, da so se zadnje leto p.ko urwicn-» i... • rievsle zaostale -Hvote 'm Sohiino & let 1673, 187i in 187ft, po davkarv-'iih utodib iu po kninstralmu občin.».'•, katere se nikakor ne ujemajo s šolskimi oDCinami. Govornik želi poizvedeti, kdo je naročil tako krivično pobiranje novega davka in upa, da bode v prihodnje oblasti gledale, da se to popravi.
Dr. Vošnj a k pravi, daje vsako plačilo neprijetna stvar, posebno za tacega, ki je prišel pozneje v dotično občino, a izjem delati veuder ne gre.
Poslauec Š u k 1 j e se popolnoma vjema se pritožbo gosp. poslanca Kersnika, kajti napačno je, da se izterjava zaostala šolnina ne od šolskih, nego od kat astra I n i h občin. Potem se računski sklep nor-malno-šolskega znklada odobri.
LISTEK.
Kitaj in njegove naprave.
(Dalje.) O dgoj a.
Odgoja igra važno rolo v državuej organizaciji; od nje je zavisno veličje in blagost občinstva. Naša vlada je že davno Bpoznala potrebo izobraženosti in prizadevala se je, razširiti jo po vsej državi. V jednem iz ohranjenih starih spomenikov, pisanem žo dolgo pred Kr. r. stoji, da je že tedaj bila določena sistema odgoje in da je vsako mesto, vsaka vas morala imeti svojo šolo.
Kakor zahteva duh naših naprav, trudimo se storiti odgojo vsakemu dostopno, kolikor je mogoče največ razširiti potrebnih znanij mej narodom, in dati pridnim osobom priložnost služiti državi v korist.
Mi nikakor ne skrivamo svojih, jako praktičnih, vzgledov na odgojo.
Poglejmo, v čem se naša sistema izobraženja odlikuje pred ono, ki je v navadi na zapadu, kjer jo skoraj v vseh stvareh razloček mej besedami in
fakti. Obligatno izobraževanje v zapadnih državah je samo navidezno, kajti nema nikake sisteme. Odgoja brez točno določene Bisteme je mrtva črko. Taka odgoja ne vzgojuje prepričanj in ne razvija Človeka. V Kitaji je pa obligatna metoda učenja. Da se iz-polnuje, na to gleda vlada. Zapazil Bem, da se zapadne vlade dosti bolj bavijo s sestavljanjem programov, nego z osnovo določne metode izobraženja. Reči moram, da se mi to zdi nelogične in verojetno tudi ne bode donašalo  dobrih rezultatov.
Pri nas se zakoni o odgoji dele v dve kategoriji, jedna iz njih se tiče odgoje otrok, druga — mla-deničev. Naš vzgled na odgoje otrok je dobro izražen v jednem iz šestnajstih govorov carja Jong-Činga; tam najdete vse potrebne svete za roditelje iu učitelje, kako dobro odgojevati otroke. Car svetuje roditeljem učiti otroke že v ranej mladosti, resno lotiti se dela, učiti jih bolj načelom, kakor faktom, pogosto jih spominjati na postave in v njih razvijati pridnost. Učiti jih pridnosti in odučiti od slabih navad, to mora biti prva skrb odgoje. Za najslabšo navado smatra car „navado govoriti jedno, misliti drugo". Roditeljem priporoča, kolikor je moč razvijati v otrocih vedo?.eljnost in učiti jih pokorščini.
Mladenič, ki se začne učiti, se mora najprej
privaditi odločnosti za dosego svojega smotra. Kaj more biti boljši od tega principa ? Uspeh učenja je zavisen le od volje učečega ae, zj?dinjene z vatrajuostjo. To načelo ne godi samo uspešnosti dela, temveč tudi vzgojuje trden zuačaj. Sveti carja, kako se učiti, so tudi jako poučiteljni, in priporočati jih moramo vsem učečim se, kateri žele gotovega uspeha; zapopadeni so v sledečem.
Pregledaj vsak dan zgotovljeno delo.
V kratkem ponov« vsakih 10—15 dnij, kar si se učil.
Učiti se začni ob 5 uri zjutraj in uči se tako pridno, kakor sledi general za manevri svoje vojske.
Učenja ne smeš pretrgati pet ali deset dnij pod uikakeršnim predlogom.
Ne obupa vati, ako učenje počasi napreduje, nikakor pa ne popust ti začetega učenja; h koncu je pa car pristavil svarilo: „čas biti, kakor strela, v jednem treuotji mine mesec, za njim drugi in tako minejo leta".
Jaz mislim, da ni lahko ugovarjati, da bi taka metoda ue bila dobra; s;cer so posebno izbrane osobe, katerim ni treba takih ivetov; pa take osobe so redke.
Izobraževanje je pri nas obligatno že samo
Dr. Poklukar poroča o računskih sklepih raznih ustanovnih zakladov za 1. 1883 io o proračunih za leto 1885, bi se vsi brez  razgovora odobre.
PtisTariec LucBman pofffa v fnTelui finančnega odseka o § 7 poročila deželnega odbora in stavi sledeče predloge:
1. Aktivni zaostanki, kateri so o času računskega sklepa dvojljivi, naj ae odpišejo in knjigovodstvo naj jih ima v posebni evidenci, da se isti, ako se razmere dolžuikov spremene, i/terjajo.
2. Za zmanjšanje stanja premoženja se imajo vsako leto odpisati 4 °/„ pri imobiljah in 15 °/0 pri inventarih, katero zmanjšanje vrednosti se ima v proračun ustaviti mej potrebščino in se ima odtegniti od premoženja.
3. Deželnemu odboru se dovoli, da ustanovi dve novi definitivni mesti za paznike drugega razreda.
4. Deželnemu odboru Be dovoli, da stanovanje v prisilni delavnici prej usti novo imenovanemu kontrolorju Albin Peternela.
Vsi predlogi se vsprejmo.
Poslanec Luckman poroča o proračuuu prisilne delavnice za 1. 1835. Skupne potrebščine znašajo 62.298 gld. 74 3/« kr.; pokritje pa znaša 56.236 gld., tedaj je primanjkljaja 7026 gld. 7 1 , kr , kateri se ima pokriti iz deželnega zaklada.
Zbor proračun odobri brez razgovora.
Poslanec Svetec poroča v imenu upravnega odseka o §. 5 deželnega odbora poročila in o predlogih deželnega odbora glede odobrenja različnih občinskih priklad, katerim vsem predlogom deželiii zbor pritrdi in vzprejme predlog poslanca Svetcai naj se c. k. deželna vlada naprosi, da po c. kr. okrajnih glavarstvih deluje nato, da si občine ne nalagajo čez mero doklad in, kjer so veliko doklade potrebne, naj se razdele na več let.
Politični razgled.
Notranje <lezele.
V Ljubljani 22. septembra.
Daues se snide koroški deželni zbor. Mi Slovenci od njtgove^a zborovanja nemirno nič dobrega pričakovati, ker je veČina zbora nam sovražna, Nadejamo se pa, da se bosta slovenska poslanca energič no potegnila za uarodue pravice, in tako svetu pokazala, da še vedno bivajo na Koroškem Slovenci.
Konservativci mislijo v prihodnjem zasedanji državnoga zbora predlagati, da se uvede per-centualni borzni davek. To bode zopet hrup v Izraelu.
Danes se začno v Pešti skupne ministerske konference, v katerih se bodo izdelale predloge za delegacije. Pr«d vsem bode nalog teb koufereuc, Sestaviti proračun za prihodnjo leto I/mej avstrijskih ministrov se jih udeležita grof Taaffe io vitez Duuajevski. Te konference se pa bodo končale z nii-nisterskim svetom, ki se bode posvetoval pod predsedstvom cesarja.
„Narodni Listi" neso nič kaj posebuo uneti za Herbstov predlog o delitvi okrajev na Češkem po narodnostih. Sicer nemajo nič proti temu, a mislijo, da bi se tudi potom raba jezikov ne smela drugače uravnati, kukor da bi Čeh ali Nemec v vseh okrajih na Češkem mogel zahtevati in dobiti pravico v svojem maternem jeziku. To zahtevajo osnovni zakoni, pravi omenjeni list. — Včeraj je Herbst v zboru utemeljeval svoj predlog in koncem nasvetoval, da se voli poseben odsek za pretreso-vanje tega predloga. Ker je pa češka večiua ukre-
zato, ter so roditelji odgovorni za svoje otroke pred državo. Država jih nagrađuje "ali kaznuje, kakor ■skrbe za otroke. Lahko se misli, kak upliv ima to na odgojo. Kitajski jezik ima obilo pregovorov, ki izrazujejo naše vzglede o odgoji. „Nagnite drevo, dokler je še mlado; če se izobraženje ne bode širilo, kje se bodo pa dobili sposobni ljudje za vladanje". Skoro vse prebivalci nebeške države zuajo brati in pisati.
Pa vendar oni žive v miru! In to je naš ponos. Če se mi z jedne strani nikdar nesmo zatekli k smodniku, mi tudi nikdar uesmo zlorabili tiska, da bi pačili um in vzbujali strasti. Pri nas so samo klasične knjige, izučenje katerih pelje k slavi in sreči, pospešuje razvoj uma in uči vsacega dolžnosti, ki so združene z njegovim stanom. Z jedno besedo, odgoja nas uči, razumno živeti, ne zgrešiti pravega pota, uči nas, kaj smo in kaj moremo postati po vzajemnem spoštovanji.
Da jasno povem svojo misel, rečem, da naši otroci postanejo to, kar bi postali v kristijanskej družbi, ko bi se tu učili pod odgovornim nadzorom etarišev evangelij, svete knjige, zgodovino, dela velikih starih pisateljev in pesništvo.
(Dalje prih.)
nila, da se zato ne voli nov odsek, a se predlog izroči občinskemu odseku, so nemški poslanci ostavili zbornico.
Bolnog rt*«!«kl deželni odbor je predložil deželnemu /boru načrt zakona, da bodo mogle občine ugovarjati žeoitvam nemaničev. Podobni zakon neki namerava skleniti tudi zgornje-avstrijski deželni zbor.
Hrvatski ban se je podal v Pešto, da se dogovori z ogersfco vlado, zastran predlog, ki s6 predlože saboru, ki se skliče 30 t. m. Vse radovedno pričakuje tega zasedanja. Stranka prava bode še z večjo odločnostjo se ustavljala magjaronom. Pričakovati je jako burnih sej. Ze adresna debata, in volitev poslancev za ogerski državui zbor obetati veliko razburjenost. Nič manj burne pa bodo verifikacije volitev, ko bode opozicija začela os.. -tlovati vladni pritisk in razne sleparija, ki so se godile. — Jako pomenljiv članek o hrvatskih razmerah je prinesel časopis „Ruskij Kurjer", katerega glavne misli tu posnamemo, ker so vredne pomisleka. Pred vsem p* moramo povedati, da ta časnik ni kak organ ruskih slovano-filov, ampak organ ruske liberalne strauke. O jednem s češko poljskim pobratinstvom, pravi omenjeni list, obračal je pozornost Evrope na se najbolj od nas oddaljeni kot slovanske zemlje, kjer mala pest hrvatskega naroda res junaško brani proti nemškemu in madjarskemu pritisku svojo nezavisnost.
Z avstro ogerskim Hporazumljenjem začenja se avtonomiitična doba hrvatskega življenja, za r»z-sitjem, katerega se takoj sovražno gledali Ogri, ki vo po ogersko-brvatskej pogodbi postali jerobi ali pazitelji nad Hrvati Kako je to jerobstvo si lahko mislimo, ko vauihi sami odkrito trdijo, da Slovau ni človek, videli smo pa to tudi v poslednjem zasedanji hrvatskega sabora. Mirni razvoj Hrvatov začel je obračati nase pozornost drugih slovanskih plemen, in Mudjari so se začeli batt, da bi v Hrvatih ne ustal proti njim nov slovanski Piemont. Zato pa Madjarji neso bili zbirčni v sredstvih, da bi le ubili duh svobode lega mirnega naroda. Poslužili so se vseh sredstev, začenši z uri van jem madjarščiue, k unča \ ni z imenovanjem Madjarju, zakletega sovražnika Hrvatov za bana, kateri še ni hotel priseči na hrvatsko ustavo. VeČina naroda je proti temu, pa Bpridena hrvatska aristokracija, podkupljena z oger-skimi denarji, vselej z razuimi intrigami dobi večino v saboru. Sedaj je hrvatska opozicija razdeljena na dve strauki prva zahteva, da m- popolnem pretrgajo vsaki odno-aji z Ogri, poslednja pa, da se obnovi zveza z Ogri na bolj pravičnih osnovah.
Tak položaj ni mogel trajati, moralo je priti do resnih prepirov. In res so se v poslednjem zasedanji prigodne stvari, ki se ne strinjajo s parlamentarizmom. Potem omenjeni list upiBUje nasilstva vladne stranke nad opozicijo, ki so se prigodila v poslednjem zasedanji, ki so pa že znana našim čitateljem. H koncu pravi omenjeni list, da je to premisleka vredno. Na pozor sto ati pred vsem dve stranki, za jedno stoji ves hrvatski narod, druga je pa sestavljena iz podkupljene aristokracije in zavisnih uradnikov, ter se vzdržuje z ogersko pciporo iu tedaj tudi vedno podpira O^re. Starčevičeva stranka se pa iavno prelivi temu, in raste od dne do dne. Če ogerska vlada ne najde iz tega kmalu kakega izhoda, pi išlo bode do novega prelivanja krvi.
V u a nje dr/avo.
Govori se, da bode ruski minister vnanjih zadev Giers poslal vsem onim vlastem, ki se neso udeležile škoda treh cesarjev posebno noto, v katerem bode jim razložil, kaj se je sklepalo na tem shodu.
Crnogorsko-turška meja še sedaj ni urejena in je neki malo upanja, da bi se to mirnim potom doseglo. Albanci, kateri bi vsled Berolinske pogodbe imeli pripasti Črnejgori, pripravljajo se k uporu.
Mej vzluMliioriiinelJNkiiii generalnim guvernerjem in provincijalnim sobranjem navstal je neki konflikt. Permanenčni komitet tega sobranja ugovarja neki, da bi guverner imel pravo razpustiti sobranje, in neče ustaviti svojega delovanja.
Mej Rusijo in Koreo se je sklenila trgovska pogodba. Da Rusija misli na mir, kaže to, da misli sedaj pomanjšati vojsko za 100.000 mož, iu tako zmanjšati državne stroške. Zlasti se bodo pomanjšali kavkaski polki. Da pa vojska zato ne bode preveč oslabela, se bodo bolj gledalo na to, da bo vojaki ! olje izurijo, in bodo zato dalj časa služili v aktivnoj službi.
Volitve v nemški državni zbor so razpisane na 20. dan oktobra. — Pru3ki državni sovet se še ne snide začetkom oktobra, kakor bo je govorilo, kajti cesarjevič naslednik odide 30. t. m. na več-tedensko potovanje v Švico. Brez njega pa ni misliti, da bi se otvorilo zborovanje državnega soveta, ker mu je predsednik.
llolandskl finančni minister je predložil zbornici v petek budget. Izdatki so proračunjeni na 136 milijonov holaudskih goldinarjev, primanjkljaja je 3'/3 milijona goldinarjev, kateri se pa bodo pokrili s povišanjem nekaterih davkov in prištedenjem v rednej službi. Zato je vlada že predložila upeljavo davkov na tobak in spremembe kolekovega zakona.
Članek angleškega vladi prijaznega lista .Tali Mali Gazette" o stanji angleškega vojnega pomorstva je povsod vzbudil veliko zanimanje. Po-
vprašuje se, kaj je povod temu, d t je vladi prijazni list tako ponižal brambeno moč države, kakor se še nikdar ni nikjer zgodilo. Morda pripravija vlada kako predlogo o povekšanji pomorstva ali je pa shod treh cesarjev v Ski rnievieah tako prestrašil Angleže. V Parizu so poslednjega mnenja. nRepublique Fran-caise" že prorokuje pogin angleške države. aNi treba biti prorok", pravi omenjeni list, „ampak že z zdravim človeškim umom se lahko presodi, da bode v dvajsetem stoletji morda že v prvih letih, propala država, ki obstaja od Karola V. Angleško pleme bode obstajalo, ker je jako obdarjeno za borbo za obstanek, a prenehalo bode biti jedna država, jeden narod". Poleg tega pa omenja ta Parižki list, da Anglija dobiva večino živeža iz inozemstva, ter bi jo bilo v vojni prav lahko izstradati.
Člani blagajnice egiptovskega dolga so protestovali proti naredbi i giptovske vlade, da se ustavi amortizacija tega dolga. Misli se, da oode velevlasti tudi protostovale proti tej naredb-. „Times* zagovarjajo to naredbo in mislijo, da je bila potrebna, da se urede egiptovske finance.
Iz Sudana došla je vest, da je 24. julija general Gordon pretepel vel ko vojsko ustajnikov. Ustajniki so imeli veliko izgubo. 30. avgusta bil je nov boj. Gordon je zopet premagul in ustajniki bo vsled tega prenehali nadlegovati Cbartum. V poslednjem boji je ubit šejk Sidi, njegov sin io več i.je-govih privržencev.
Dopisi.
Iz Zagreba 21. septembra. [Izvireu dopis.] Volitve v hrvatski sabor ho koučaue ter bo delijo po strankah t a ko-le: Vladinih je 69, neodvisnih 13, Starčevićevcev 24, divjaki so trije in jedna ožja volitev se ima obaviti v Samoboru izmej vladinega in StarČevićevega kandidata Vseh poslancev je 110, in sicer iz banovine 75, iz bivše Krajine 35. — Na treh mestih sta izvoljena Dane Staukovič, predstojnik vladnega odela za notrauje poslove, in dr. David Starčević, na dveh mestih pa minister Bedeković, dr. Teodor grof Pejačevič, Ivan Vončina in dr. Ivan-dija. — Dr. Maiian Dereočin ni voljen v Ozlji, kjer mu je bil odstopil kandidaturo dr. Jordan, ampak je podlegel podžupanu Jastrebarskemu Fran-cisci-u. Zdaj mu ponuja Starčević mandat, če hoče pristopiti k njegovej stranki. — Ker je bivši podpredsednik Mirko Horvat izvoljen v Karlovčici, so vsi velikaši vladini zopet skupaj, le Im brice Josipo-vića ne bo več nazaj — zato pa Varaždinci in sploh Zagorci ne dobodo železnice, katero ima Imbriea že v žepu.
Kanonik Gašparić ni svoje zmage nič kaj vesel, ker mu ljudje ne dajo miru. Njegova kurija je bila že skozi četiri noči grdo zamazana, čeravuo vojaške patrole stražijo po ulicah, a v petek, ko je prišel na trg ribo kupovat, je jedva ušel ženam, ki so ga bile uapale ter so pluvale za njim. Četirim Židom, ki bo glasovali za Gaspariča, pobita so okna, a vse hiše, kjer stanujejo njegovi volilci, so že dvakrat bila omazane in onesnažene. — Mestni župan je izdal danes povelje, da po osmoj nri na večer ne smejo mladeniči na ulico. Mladež nosi na klobukih demonstrativno Starčevičevo fotografijo. Urednik „Slobode" Krajač zapert je pri Bodbenem stolu vsled preiskave pri uredništvu. Miškatovića stražijo po noči vojaki.
Iz Postoj I ue 22. septembra. [Izv. dop.] Jako nas je razveselila novica, da se povrne stalnim učiteljem g. Jakob Dimnik v Postojino, to tembolj, ker je bil to jedini tukajšnji pravi odgojitelj mladine, zaradi tega obče priljubljen, potem pa tudi, ker je bil io je naroden učitelj.
Slavnemu deželnemu šolskemu svetu smo torej za to imenovanje iz Brca hvaležni. Kakor je nas ta vest izveselila, tako je to imenovanje popadlo naše nemčurje. Ko je pred tremi leti prišel gospod Dimnik v Postojino provizoričnira učiteljem, ga je gosp. nadzornik Th. lovil na vse načine, da bi pristopil h kazinskemu društvu in .skupno s tukajšnjimi nemčurji nemško propagando delal. To se mu sicer ni posrečilo in seveda, ako tukaj učitelj v Devov rog ne trobi, ni sposoben za Postojinsko ljudsko šolo.
Tega mnenja, začeli bo tudi ti ljudje, svoje dolžnosti vestno spoluujočega Dimnika preganjati in hajd, precej drugo leto razpisali so njegovo službo.
Takrat je bil krajni šolski svet deloma naroden, a vse jedno se je našemu Edvardu posrečilo s tem, da je neCega odbornika odvrnil od seje, v katerej se je to obravnavalo, in tako votum kraj-nega šolskega sveta proti Dimniku pridobil in bil je — Čujte! — v temi tisti Hoger, kateri je na Dolenjskem slike učiteljev za viteza Vesteneka nabiral.
II^T Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskenu! Narodn" St
219. 23. septembra 1884.
Predsednik krajnega šolskega sveta in narodni odborniki so potem protest, katerega je tudi omenjeni odbornik podpisal, proti tej nakani uložili in ker je bil okrajni šolski svet naroden, ostal je g. D. za omenjeno leto zopet tukaj. Toda ti ljudje neso mirovali, pričeli so denuncirati, tožbe proti nedolžnemu temu učitelju so se zmironn bolj vrstile, dasiravno je te predsednik krajnega šolskega sveta zavračal, in, ko je prišla zopet volitev v krajni Šolski svet, postavil je nemčurski občinski odbor Bame svoje privržence v to zastopstvo, tako, da je pri sedanji se stavi prečastiti gosp. predsednik krajnega šolskega sveta osamljen. Umevno, da je na ta način bilo že ložje uspešno proti učitelju D. delovati. Občinski odbornik ob jednem požarne brambe načelnik s spo-razumljenjem nemčurske trojice (M. Burger, Dov, Krainer) tožil je iz slepe strasti tega učitelja o priliki notranjske slavnosti pri sodniji, da je gasilno diuštvo tisti dan razžalil pri njeni bakljadi. Obravnava jo bila jako zanimljiva in konečui izid nje je bil oproščenje g. Dimnika. Seveda se je vsegamo-gočni Edvard jezil nad tem, češ: Es blasat nun ein anderer "VVind. Pa to naj bo samo mimogrede omenjeno. Naše šolstvo iu naša mladina je tako v slabih rokab, da se ista le demoralizirati mora. Okrajni šolski nadzornik, kateri je že toliko učiteljev denuncira), in je nečega učitelja pred par leti z svojimi denuncijacijami ob kruh spravil, zanemarjal je šolo zaradi svoje inšpekcije toliko, da otroci tudi po 9 dnij neso imeli nobenega pouka. Drugi tovariš njegov je zopet tak, da se v cerkvi za otroke pohuj-šljivo vede, pri tem pa v šoli tako, da se mu otroci večkrat posmehujejo. —
Take so torej uaše razmere, s katerimi bo gospod učitelj Dimnik ni mogel strinjati in zaradi tega je bilo tudi tem ljudem vsako sredstvo dobro g. D. spodriniti, kar se jim je konečno posrečilo. O. D. kot provizoričen učitelj moral je po ukazu sedanjega tudi nemčurskega okr. šolskega sveta v Trnovo in na njegovo mesto imenovali so g. učitelja Okorna.
Tukajšnje prebivalstvo je sicer protest, katerega je nad 80 očetov podpisalo na deželni šolski svet odposlalo — pa zastonj — g. D. je moral iti.
Deželni šolski svet je s tem imenovanjem 99°/o tukajšnjega prebivalstva popolnem ustregel in ob jednem dokazal, da se ne da voditi t akcij ornim na redbam nekaterih šolskih nadzornikov.
Od Save 21. septembra. ( S ur o v o s t H rezkih nemško-liberalce v.) — Izid volitev iz Brežkega kmetskega okraja je naše po sili Nemce razjaril in zdivjal. Prejšnji nemškutarski poslanec Šnideršič, ki uc je le ob času volitev Slovenca lili-nil, se še zdaj ne more potolažiti, da ni več izvoljen in da je tako sramotno z 22 glasovi proti 94 propal. Ta mož je neizmerno častihlepen, to je jedina lastnost, ki bi ga za poslanca kvalificirala. Inače pa je mož brez znanja in brez omike. Vrhu tega pa ga znači — grda surovost, kar se iz sledečega dogodka razvidi. — Že tisti dan, ko se je volitev vršila, je nekatere narodne volilce, ki so dalje časa v Brežicah ostali, grdo psoval in malo je manjkalo, da ne bi vsled njegovega hujskanja do tepeža prišlo. Vender je tisti dan mirno vedenje narodnih volilcev podkupljeno druhal Šuideršičevo razorožilo.
V nedeljo 7. t. m. pa je prišlo do skrajne surovosti. Dva sina narodnega volilca Verstovšek-a iz Pištc sedita mirno v gostilni pri Heider-ji v Brežicah. Kar se privali nemškutarska druhal njej na čelu Šnideršič, Potočnik in „ d i v j i" Jaka, to je znani upokojeni davkar LaBsnig. Koj začne nekovo pod kupljeno debeluhasto človeče zoper onadva razsajati in zmerjati. Kmalu se mu še pridruži oni Lassnig. Čujejo Be najgrše pjovke, katerim Šnideršič pritrjuje in smehljajoč prikimava. Dostojnost tir j a, da teh psovk no zapišem. Ko se pa onadva le mirno držita, postane druhal še bolj razjarjena in divja. Jeden onih dveh mladeničev gre ven, da voz zapreže in se tega škandala znebi; Lassnig in podkupljeni pomagač udereta za njim. Tam ga zgrabita, ter ga začneta metati ob tla in zid. LasBnig ga je še s palico po glavi iu po hrbtu tolkel. Vse dečkove prošnje ne pomagajo nič, dokler nista onadva surovo-sti nasitena. Dečko je jako pobit in nevarno poškodovan. V glavi mu vedno šumi in težko, da bi kuda i popolno ozdravel. Pa še ni dosti. Po tem surovem dejanji gresta oba zopet v sobo in planeta na drugega mladeniča. Sujeta ga sem in tja in naposled ga pahneta ven. Vsemu temu surovemu početju se Šnideršič ni nikakor ustavljal, temveč je s smehom in odobravanjem k surovosti spodbujal in ne-
dolžne mladeniče grdo zmerjal z „windischer Rotz-bube" etc. Ni dvoma, da je Šnideršič sam celi ta škandal upeljal in onadva težaka podkupil. Le z njegovim privoljenjem sta sa upala tako postopati. Upati je, da kakor ona dva tolovaja, sodnija tudi Šuideršiča kot prouzročevalca te surovosti zasači.
No slovenski možje Brežkega okraja, ali se ne sramujete, da ste tacega človeka kedaj za po-slauca imeli. Zdaj je zopet svojo sposobnost za to častno dostojanstvo dokazal. —
Šnideršič je župau Brežki in načelnik Brežkega okrajnega zastopa. Te dve zastopstvi sti po tem Škandalu onečasteni! Da nema nemška pseudo-liberalna stranka boljših neomadeževanih mož za taka častna mesta, je vender čudno. To kaže na njeno sprideuost. —
Višje oblasti pa vprašamo, ali ni prišel čas, ali ni dosti povoda, da se mož, ki ju po takih surovostih omadeževan, od častnega mesta — županovega in od načelništva uradno odstavi? To tir j a dostojanstvo teh zastopov, to tudi za gotovo pričakujemo, kedar bo soduija nedvojbeno udeležbo io pro-uzročbo Šnideršiča pri teh škandalih dokazala. — Preiskava se je že pričela.
Iz tega dogodjaja se vidi, kakovo osobno varnost uživamo mi slovenski Štajerci.
Jamska Ivanka.
Introite, et hic dii sunt!
Kakor se epični proizvodi v nas Slovencih neso mogli vspeti do u me tel j no dovršenega eposa, ravno tako i dramatične tradicije neso naudušile nobenega naših pesnikov, kateri bi bil ustvaril iz njih skupino: mislimo namreč na kako Žaloigro ali pa spevoigro v narodn em duhu.
Ni se tedaj čuditi, da je neki vojaški kapelnik z imenom Šantl, — preteklo je že od tačas skoraj poldrugo desetletje — žel toliko slave in priznanja pri celem slovenskem narodu, kadar je namreč Miroslava Vilharja muzikalna „disjcetu membra pritae" — v njega Bamega imenovana nazivom nJam-Bka Ivanka** v obliki „Grlice", — pobral ter z lju-beznjivo, mladeuiško gorečnostjo skupil jo v godbeno vsestransko dovršeno celoto, — v opereto, s popolno predigro ali ouverturo.
Komadi M. Vilharjevi, kakor se nahajajo v omenjene j zbirki, vejejo pač čistega slovenskega duha ali zde se ti kakor neobdelani biseri brez svita, brez pravega življenja.
Dramatično gibčnost navdihnil je tem, po-večem še liričnim, komadom vrli Šantl.
Kaj da je ustvaril iz tega skromnega inventarja,, uvidimo precej iz krasne ouverture. Glavni thema ponavlja se ti umeteljniško trikrat, vselej v dni-gačnej modulaciji in kako v resnici klasično ga je skladatelj obdelaval, tega dandanes ne priznava samo še leta 1870 takoimenovaoi slovenski šovinizem, temveč tudi ves naobraženi muzikalni svet.
Kar je Meyerbeer v velikej operi glede figu racij v basu poskušal, ter kar se je v najnovejšem času še le toliko občudovalo na nemških Mil-lockerjevih proizvodih, to smo imeli mi Slovenci že poldrugo desetletje. Ali čislali nesmo po vrednosti tega dragocenega dela, ter kmalu ga vrgli v prašno dramatično registiaturo, iz katere ga je rešil zopet marljivo delujoči elun dramatičnega društva, gospod J. Stare, kateremu gre tedaj, kakor vrlemu režiserju g. Kocelj u, pred vsem vsa čast in hvala.
Radovedno pa je bilo občinstvo na izvršetek iz dveh u/.rokov; slikati čez dolgo časa rajske melodije domačega umotvora, — ter kar je po takem prenehljaji posebno važno, slišati jih po novih močeh, na katere se ne veže povoličevalna tradicija. Nemirno smo čakali, da kar naravnost izpovemo, kako se bode obneslo novo pridobljeno osobje.
Preteklo soboto in nedeljo tedaj polnila je mila nJamska Ivanka" polne gledališčne prostore, — Občinstvo pa je sprejemalo posamezue točke v pravem slovesnostnem navdušenji.
Ouverturo je kakor že pred dvema letoma pri Preširuovej slavnosti v redutnej dvorani vodil vojaški kapelnik g. Ne mrav a v občno zadovolj-uost. Želeti je pač bilo, da ee to divno delo izvršava še mnogokrat na javnih veselicah mesto zna-n h in premletih nemških operet iz vrste „sekb'ue Galathe" in „Bettelstudeuta".
Občeznanega sujeta ne bodemo razpravljali: naj zadostuje, da ga imenujemo slično mnogim dru g im librettom jednake vrste — nez m i sel.
Petje in glasbo po ouverturi je hvalevredno vodil učitelj glasbene matice g. Sochor.
Bogomil-a je pel g. Štamcar, (bariton), katerega še nismo čuli na gledalskem odru. Prede-stiniran je bil pač tej uiogi po njegovim znanem ljubkem glasu, a da je po3tal kos dolgej nalogi spevoigre, prebiti je moral mnogo truda; najbolj bo vedel isti to ceniti, kdor Be je kot igralec vadil le v neznatoej igri; a k besedi pride še petje: pozornost obračati ima gledališki pevec tedaj na dve strani; lehkomišljeno občinstvo, zahteva da zadostuje obem nalogam.
Dvobojiti se je moral precej v prvem činu z glasovito g. GerbiČ-evo (Jamska Ivanka) operno pevko, — uže po tradiciji obožavano od Blovenskega občinstva; pripomogla je v prvej vrsti k izglednemu vspehu, kateri se je dosegel kakor v solin, dvospe-vih in moških zborih. Da se je kot fina igralka posebno odlikovala, ni mi treba poudarjati: iz Jamske Ivanke ter iz nemškega Freischutz-a znani so njeni samospevi, v katerih tako efektno pričenja kleče svojo pesen. Oba večera odlikovalo jo je občinstvo s krasnimi šopki, kakor tudi g. Odi-jevo, člen zemalskega narodnega gledališča, katera je igrala Ivankioo mati. Ni mi treba posamezno razpravljati njenih zaslug glede omenjene spevoigre, vsaj smo jo kot člena domačega dramatičnega društva v ravno tem proizvodu že z Nol lijem vred občudovali. Vse jedno naj omenimo terce t 2. čina, v katerem je vsaka 'o navedenih oseb tako lepo pokazala Bvoje posebnosti in prednosti. Skoraj Brno pozabili povedati, da je skladatelj Bogomil-ovo nalogo namenil tačas slavnemu našemu Nolli-ju; po pravici pa pristoja tenoru.
Obupnega viteza Malogradskega je izvrstno kakor v igri tako v petji slikal velezaslužui naš režiser g. Kocelj (Gecelj). A priznavati moramo, da je od sumospevov Jamske Ivanke njegova točka glasbeno najljubkejša in najhvaležnejša.
Popolnoma zadostil je neznatnoj ulogi gospod Eržen, kateri je igral lvankiuega očeta.
Še le v 3. činu nastopi Kalški vitez (gospod Meden) premagalec Malogradskega viteza; obljubijo mu v dar in plačilo Ivauko.
Odkritosrčno moramo dopovedati, da nam ravno tenor-ova uloga, kot toliko nehvaležna, v tej igri nič kaj ne ugaja. Mogoče je bilo izpeljati jo tako umetniško dovršeno ie našemu Meden-u.
Že v samospevu, izražajočem hrepenenje po Ivanki, ubral je milodoneče strune krasnega njegovega glasu, in zvoki so zveneli s tako zmagovito-stjo po gledališnej dvorani, kakor nekdaj. Če smo govorili o tradiciji dramatičnega osobja, menili fcmo z njo pred vsem slavčka domačih pevcev gosp. Meden a.
Kako je naudušil občinstvo pri občezuanej na-pitnici, v katerej se je izpretnega igralca pokazal, ni mi treba posebej navesti; čutil je pač vsakdo silo in prepričevalno lepoto pevskega duha, in če kdo zasluži, imenovanim biti v Slovencih pevcem pevcev, tak naj gre g. Meden-u naziv „ein gottbe-gnadeter Siioger."
Le po takej izobraženosti v glasu in glasbi bilo je mogoče, da smo čuli tak prekrasni visoki h in c, kakeršnega smo v napitnici in v duetu radostuo občudovali. Da je po koučunem mojsterskem p eter o-spevu: (g. Gerbič-eva, g. Odijeva, g. Meden, g. Štamcar, g. Eržen) kur elektrizovauo bilo občinstvo, je zopet posebna zasluga Meden-ova, katerega si slišal iz celega spremljajočega moškega zbora.
Ker smo slučajno omenili moški zbor, tak naj izpovemo, da se je v istini zelo vrlo obnesel v vseh mnogovrstnih položajih, katere mu je naložila igra: kakor lovski viteški in vojaški zbor.
Oe tedaj konečno izrekamo, da se druzega tudi nudjali nismo od slavnega našega čitalniškega zbora (choregus mu je bil ta pot g. Patemoster), — smo blizu povedali vse; izražamo le še željo, v katero nam bo gotovo hvaležno slovensko občinstvo pritrdilo, da kmalu zopet na domačem odru slubamo in občudujemo — divno „Jamsko Ivanko."
Robert Bežek.
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravduištvo za-tadi uvodnega članka z napisom: »Najnovejši škandal". V tem članku smo puočali, da so vsa ravnateljstva ljudskih šol v Ljubljani dobila od deželnega šolskega sveta odlok z dne 12. julija t. 1., po   katerem   v   pričetem   šolskem letu
1884/5 začenši v 3. razredu ne bode več slovenščina učni jezik, ampak nemščina in to za vse predmete, izimši jedini vero-nauk. Zgodovina tega odloka še ni popolnem jasna, kajti od verodostojne strani se nam poroča, da deželni šolski svet o tem odloku nikdar sklepal ni. Tudi mestnega zastopa šolski od aek, na katerega je včeraj g. Šuklje poskušal navaliti vso odgovornost, je v tej zadevi tako nedolžen, kakor novorojeno dete. Koga zadeva vsa krivda, pojasnili bodemo jutri. Današnjej številki dodali smo prilogo.
— (IV. seja deželnega zbora kranjskega) trajala je danes do 2. ure popoludne. Poslanec Svetec utemeljeval je v izvrstnem govoru mej živim odobravanjem narodnih poslancev svoj predlog, da se sklene zakon zastran rezervnega zaklada kranjske hranilnice v Ljubljani in je predlagal, da se izroči njegov predlog upravnemu odseku v posvetovanje in poročanje. Poslanec Luckman predlagal je, naj se o t?m predlogu glasuje po imenih. Predlog je bil vsprejet z glasovi narodnih proti glasovom nemških poslancev, deželni glavar Thurn pa se je glasovanja zdržal. Poslanec vitez S c h n e i d je potem v dolgem stvarno izvrstnem govoru, kateremu je [vsa zbornica v jedno mer pritrjevala, utemeljeval svoj predlog glede peticije za premembo tarifov pri c. kr. priv. južni železnici za osobe in blago. Predlog izročil se je upravnemu odseku. Potem se je odobril računski sklep in proračun zemljišno-od-veznega zaklada in rešilo več prošenj, mej drugimi podpornemu društvu slovanskih dijakov v Grade i dala povišan* podpora d v es to gld. Začetkom seje stavili so nemški poslanci, na čelu jim g. Luckman, do c. kr. vlade interpelacijo, zakaj se sklep kranjske hranilnice o napravi nemške šole v Ljubljani za 100.000 gold. in za delavske hiše 50 000 gold. še zdaj ni potrdil, akoravno je že štiri mesece preteklo. Poslanec Grasselli izročil je novi mestni statut Ljubljanske občine in nasvetoval, naj bo izroči posebnemu, za to izvoljenemu odseku. A Dežman je želel obravnavo zavleči in predlagal, naj se izroči deželnemu odboru. Vzprejel Be je predlog g. Gras8ellija in v odbor so se izvolili gg. poslanci: Svetec (načelnik), dr. Papež, Kersnik, dr. Mosche, Grasselli, Faber (namestnik) in Dežman. Prihodnja seja je v petek.
— (Deželni zbor štajerski.) V današnji seji dež. zbora 21. septembra je stavil posl. Mihael V oš n jak v imenu slovenske in konservativne stranke nasvet: „Deželni zbor da nalogo deželnemu odboru, da posvetuje in stavi predloge, n a kakšen način bi seponižalo obrestovanje hipotekarnih dolgov sploh." Utemeljil bode posl. Vošnjak ta svoj nasvet najbrž še v seji tekočega tedna. V taisti'seji je posl. Raič interpeliral dež. odbor, zakaj se nastavljajo na Ptujski gimnaziji profesorji slovenskega jezika nezmožni. Interpelacija tiskana je na prvem mestu.
— (Wawreczka contra „Slovenski Narod".) Naši čitatelji se morebiti še spominjajo nekega dopisa „Od Semiču" z napisom „457 Ortsgruppe des deutschen Schulvereins". Ta dopis razvnel je g. Wawreczki, c. kr. subst. davkarskemu nadzorniku v Črnomlji itak že nemirno kri tako silno, da nam je po pošti poslal dolg popruvek. Ker slednjega nesmo vBprejeli, uložil je tožbo proti nam in včeraj je bila obravnava. Tožitelja zastopal je dr. Se lire v, toženec urednik J. Železnikar zagovarjal se je sam in ker je takoj izjavil, da popravka na noben način vsprejeti ne more, začela se je redna obravnava. Toženec urednik Železnikar dokazal jo stavek za stavkom, da Wawreczka, ki v dopisu niti imenovan ni bi!, nema nikake pravice do tega popravka, ker ni pooblaščen govoriti v imenu nemškega šulferajna, niti šolske oblasti, niti v imenu tistih Kočevarjev, ki so si v lase skočili, ker popravek sploh ni v smislu §. 19. sestavljen, ker so navajajo nov« fakta itd. Dr. Schrevu ni bilo lahko zagovarjati že a priori izgubljeno stvar in sodnik c kr. pristav gosji. Čuče k je z navadno objektivnostjo proglasil sodbo, da je urednik I. Železnikar oproščen in da mu ni treba vsprejeti popravka. Mi smo g. VVavvreezki že davno v listnici povedali, sdass das ist nichts", a ni nam hotel verjeti, danes se je menda vendar prepričal, da ima § 19 tudi svoje muhe. A to še ni dosti, kajti dr. Schrev objavil je priziv, ki pa gotovo Vavrečki ne bode donesel lovorik, temveč novo blamažo.
— (Posebna čast) izkazala se je našemu listu na Igu. Preteklo nedeljo čital ae je v cerkvi
z lece brumnim lžancem. Kakor nas veseli, da se na takem mestu čita „Slov. Narod", smo vender tega prepokornega mnenja, da časniški dopisi ne spadajo v cerkev. O tem pa, kar se je s tem Čitanjem nameravalo, utegnemo še kojo povedati.
— (K debati o verifikaciji Obresove volitve) poroča se nam z Notranjskega: „Načelu'k deželne naše vlade, gospod Andrej baron Winkler, zavračal je z veliko indignacijo od vladnih mož sum, da bi se bili le ti kaj mešali v volitveno agitacijo za notranjskega kandidata, ki je bil vladi po volji. Da se neso, to bi bilo spodobno, vladnega dostojanstva vredno! Ali bo se, preočitno so se,-da bi se moglo to tajiti 1 Če načelniki naših političnih uradov to utajiti hote, potem so imeli za agitacije Č&sa glave svoje v pesek zarite, ali pa jim ne mari, kaj da počno poddani uradniki. Kje je hodil načelnik glavarstva Logaškega, da sta mu ušla na dan volitve koncipist Orešek in praktikant Rihar, ki je pa sedaj že začasen koncipist, iz pisarnice in naravnost letela v Postojino na volišče, da sta tam v potu svojih obrazov do zadnjega trenotka uganjala agitacijske svoje „bravoure"? Kdo izmej volilcev se ne vprašal, kaj imata Logaška uradnika opraviti v področji Po8tojinskcga glavarja, opraviti kakor dva tekalca na volišči, kdo se ne smijal divni uradni pridnosti teh dveh volilnih kortešev ? Vsega tega gospod grof Pace ne ve, res ne ve? In kaj tudi tega ne ve, kako častno uradno stražo imeli so neprestano tiste dni pred volitvijo volilni možje iz Rovt in iz Hotederšice, tako, da niti muha na nje sesti ni mogla? Oj divna avtonomija političnih pra-ktikantov iu koncipistov, — divna avtonomija Logaškega okrajnega glavarstva, če vsega tega gospod deželni predsednik ne čul, ne čutil, ne slutil! Mi pa vse to dobro vemo, ker godilo se je o belem dnevi in ker so strmele nad vsem tem naše bdeče oči. Mi pa te opazke tudi izročamo v javno pomnjo, iu pričakujemo, da bode zastopnik vlade v prihodnji seji deželnega zbora — faktično popravil izjavo gospoda barona Winklerja v verifikacijski debati. To se ve da samo tedaj, če si nesta volilna svoboda in vladna objektivnost nasprotni stvari, kakor sta si nasprotna severni in južni pol revne naše zemlje 1"
— (Umrl) je včeraj zjutraj deželni šohki nadzornik g. II. a imun d Pirker.
— (Ciril Zabukovecf.) Zopet nam je ugrabila nemila smrt jednega dijaka izmed nado budne mladine. Včeraj popoludne ob V*4 uro umrl je osmošolec tukajšnje gimnazije Ciril Zabukovec za jetiko. Ž njim bo zgubili stariši jedinoga sinu in ostala jim je izmej vseh 9 otrok jedina hčerka gospodi ("i na Milka še pri življenji. Ranjki, porojen 16. avgusta 18G5 v Ljubljani, jo bil jako vesten, varčen, red«n in marljiv dijak. Da si se je radi bolehnosti in šibke telesne rasti bolj težko učil, je vendar šolo in znanosti nad vse ljubil. Za družbo ni posebno veliko maral, a tem bolj spoštoval svoje skrbne stariše. Po dovršenom 7. gimnazijaluem razredu pošlje oče znani rodoljub g. Jakob Za buko vec, c. kr. računski priglednik ranjkega, katerega je bolezen že od meseca maja t. 1. posebno nadlegovala, na Gorenjsko v Ribno pri Jezeru, da bi si okrepčal Blabo zdravje. A V8e zastonj. Koze, katere je prestal v 5. letu svoje BtaroBti, so mu zapustile smrtno kal. Piišedši v Ljubljano se upiše v osmo šolo, a vtč ne prestopi praga šolskih modric. Pogreb, katerega se udeleži tudi tukajšnja gimuazija, bode jutri ob štirih iz nekdanje Medijatove hiše. Lahka mu zemljica I
— („Glasbena Matica") ima letos 8 2 gojencev. Oglasilo se jih je še več, a ne morejo jih vsprejeti.
— (Otvorenje novega šolskega poslopja v Št. Vidu nad Ljubljano) vršilo se je predvčeraj jako Blovesno. Mej potrkavanjem zvonov in pokanjem topičev pričela Be je slovesnost v cerkvi, iz katere je potem šel sprevod k novemu šolskemu poslopju, naprej mladina s šolsko zastavo, potem cerkvene zastave in duhovniki. Dekan g. Ur bas je šolsko pOBlopje blagoslovil, na kar je c. kr. okrajoi glavar g. M a h k o t imel slavnostni govor, v katerem je poudarjal važnost šolstva v obče, posebno pa še Št. Vidske šole za tamošnjo obrt. Govornik pravi, da ne dvomi, da bode šola dobro napredovala in da se odpre drugo leto Četrti razred ter da bode v izgled Ljubljanski okolici. Na starem in novem šolskem poslopji vihrali sti cesarska in narodna zastava. Novo šolsko poslopje ima dve prav prostorni šolski sobi in dve stanovanji za učitelje.
— (Iz Bosne) došlo je v Ljubljansko okolico več mladeničev, da &e pri naših mojstrih izuče
v rokodelskih strokih in izučeni se vrnejo nazaj v svojo domovino. Kakor ae čuje, napotil jih je semkaj nekov trapist v Bosni, rodom Borovničan, ter dal po svojem bratu v Borovnici nastaviti v rokodelstvu. Tem mladeničem, ki utegnejo porabiti svoj Čas s pridom, pa bo je večjidel živeti in oblačiti ob milostinji, ker druge podpore nemajo.
— (Naš domači umetelni k,) gospod orglar Fran Goršič v Ljubljani zvršil je za žup-Ijansko cerkev v Borovnici nove orgije, ki v zrni slu napredka orglarske umeteljnosti zdelane služijo v čast našemu mojstru, kakor druga prejšnja njegova dela. Postavljene pa bodo v Borovniško cerkev še le prihodnji mesec, ker cerkev ravnokar nekoliko prenarejajo in lepšajo.
— (N e m i r) v predvčerajšnjej noči je bil veli-kansk. Povsod so bili pretepi in mestno redarstvo, katero je imelo jako trdo delo, napolnilo je vse zapore ro-tovške z razgrajalci. Posebno so bili vojaki predvčerajšnjo noč nemirni in v Lattermanovem drevoredu bil je pobit četovodja domačega polka tako hudo, da so ga morali odnesti v vojaško bolnico. Več razaa-jalcev ponočnjakov je mestno redarstvo še včeraj zaprlo. Jako surovo sta bo obnašala v /Zvezdi" dva tukajšnja trgovca, katera sta mizarskega pomočnika ranila na glavi, mestne redarje pa razžalila. No, ta dva gospoda bodeta že prespala v zaporu svoje surovo obnašanje.
— („Slovenski delavec",) gospodar-stveno-političen list, je naslov novemu glasilu, katero je začelo pod uredništvom g. Avg. Ure m ca izhajati z 21. dnem t. m. v Trstu. List ima lično obliko (8 str.) in raznovrstno vsebino. Cena do konca leta 50 kr., kar je za list, ki izhaja vsako drugo in četrto soboto v meseci, vele malo. Želimo mu mnogo naročnikov.
— (Izpred porotnega sodišča.) Hudodelstva požiga zatožena je bila v soboto Marijana Rojina iz Zgornje Šiške. Porotniki so njim stavljeno vprašanje z 10 proti 2 glasoma zanikali in Rojina je bila zatožbe oproščena.
— („Karlovačka obrtničko-gospodar-ska izložba") ureja bo jako lepo in se bode otvorila v 28. dan t. m. ob 10. uri dopoludne.
— (Razpisana) je služba učitelja na jedno-razrednici v Velesovem. Plača 450 gold. iu stanovanje. Prošnje do 10. oktobra t. 1. na okr. šolski svet v Kranji. — Dalje služba druzega učitelja ali pa učiteljice na dvorazrednici v Vinici. Plača 400 gl. in stanovanje. Prošnje do 15. oktobra t. I. na okr. šolski svet v Črnomlji.
Naš narod vedno bolj sprevidi važnost in korist domačih zavodov. Vendar se je pri nas Slovencih do zdaj razmerno še malo storilo in še le v no vejem času smo se tudi v tem ozira začeli postavljati na lastne noge, spoznavši, da mora vsak narod si sam zboljšati in uterjevati svoje gmotno, posebno pa denarno stanje, ako hoče neodvisen biti od drugih narodov.
,.Zveza slovenskih posojilnic", ustanovljena lanskega leta, da združuje delovanje posojilnic in podpira ustanovitev novih tacih in hranilnih denarnih zavodov, bila je iz raznih krajev vseh slovenskih pokrajin vprašana in naprošena zastran naprave posojilnih zadrug.
Glede na tako občno zanimanje spoznalo je podpisano načelstvo potrebno, da se rodoljubi skupno posvetujejo.
V ta namen skliče „Zveza slovenskih posojilnic"
slioil v IJuhljaiio
dne 5. oktobra t. 1. (nedeljo) ob 2. uri popoludne v dvorani Ljubljanske Čitalnico.
Pogovarjalo in posvetovalo se bode:
1. K j e naj bi se ustanovili novi denarni zavodi in kakšne vrste ? Hranilnice ali posojilne zadruge? in
2. kdo bi se za dotične kraje poprijel potrebnih priprav ?
V Cel ji, dne* 7. septembra 1884.
„zveze slovenskih posojilnic".
Mihael Vošnjuk,
načelnik.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Praga 23. septembra. V deželnem zboru odgovoril je namestnik na Matuševo interpelacijo, rekoč, da je takoj, ko je dobil prve vesti o izgredih županu in podžupanu v Liberci za-uka/al,  naj vkupe z mestnim svetom in kolegijem ukrene vse naredbe, ki so za varnost in vzdržan je miru in reda potrebne, da jim je dal potrebna sredstva na razpolaganje,  da se izvedo   te  naredbe,   da  je  dal napraviti kazensko  objavo in pričeti iztraživanja. Kompetentni organi   storili   so   energične korake da   se   napravi   mir.   Od   16.   dne  t. m. zvečer ni v istini bilo nobenega  izgreda več. Glede dogodkov v Trutnovu:   Iz predloženih zapisnikov o seji mestnega odbora dne 17. t. m. razvidi namestnik v svoje obžalovanje, da so se v odboru res stavili predlogi, v interpelaciji navedeni, in da je zastop sklenil v smislu teh predlogov odposlati dopise tovarnarjem, severno-zapadnej železnici in vsem hišnim posestnikom, ki   so   Čehom   dali   prodaj alnice   v najem. Okrajno glavarstvo v Trutnovu je že v 19. dan t. m. prepovedalo izvršitev tega sklepa mestnega zastopa, ker je proti obstoječim postavam. Ko bi postopanje občinskega zastopa v Trutnovu bilo tako, da bi zopet oblastva morala posredovati, bode on (namestnik) na podlagi obstoječih postav ravnal. Za svojo najvažnejšo nalogo  smatra  on,   da se   vzdrži   mir in red v  deželi,   da   štiti   prebivalce   dežele brez razlike    narodnosti    v   mirnem izvrševanji po zakonih zajamčenih  pravic.   Izgrede, kjer koli se bodo pojavili,   bode  odločno zavrnil. Odgovor v obeh deželnih jezikih odobraval se je čestokrat z burnimi klici.
Ferpignan 23. septembra. Sedem španj-skih vojakov s podčastnikom prekoračilo je mejo s klicem: Živio Zorilla! Vzeli so baje svojega polka blagajnico seboj. Orožniki so je razorožili in odveli v Perpignan.
Na polj 23. septembra. Od 21. t. m. ob 4. uri popoludne do včeraj ob 4. uri popoludne 241 ljudij za kolero zbolelo,  114 umrlo.
Bruselj 22. septembra. Moniteur objavlja novo šolsko postavo. Ob cestah prilepljeni bo plakati, v katerih se prepovedujejo vsa zbiranja in pojavi na javnih prostorih in v katerih se pravi, da so predstojeće občinske volitve najboljše bojno sredstvo proti šolskej postavi.
Napolj 22. septembra. V 24 urah do včeraj 4. ure popoludne 280 osob zbolelo, 116 za kolero umrlo.
Bazne vesti.
* (Krvavec Antou Kammerer na vislicah.) Krvavca (anarhista) Antuna Kaminerei ja, kateri je bil kot vojašk begun že od 19. maja t. i. pri posndkiuej sodniji v preiskavi, so v 20. dau septembra t. 1., kakor smo že v soboto brzojavnim potom poročali, ob polu šestih zjutraj na dvorišči AlBerske vojašnice obesili na vešal.b. Sodba se je vršila 5. in 6. t. m. pri vojnem sodu iu kazenska obsodba je zadobila z dnem 15. t. m. svoje pravno veljavo, ter je bila obsojencu 18. t. m. naznanjena. Anton Kammerer, doma iz Stiebinga v Šleziji, 22 let Btar, katoličan, samec, bukvovez, prostak pri pešcih, se je nekoliko Šolal in do sedaj še ni bil kaznovan. Bil je član socijalistične delavske stranke, je jako pridno deloval in ustrajno pospeševal utibo-tapljenje in razširjevanje prepovedanih časopisov in tiskovin, živel v Thunu, Freiburgu in v Bernu ter bil ondu najodličnejSi in najbolj marljivi član tamošnjega društva krvavcev. Udeležil se je meseca junija 1683. leta v ZUrichu zborujoče skupščine krvavcev, kjer se je s Stelimacherjem (nedavno obešenim) seznanil. Oba bo zjedinita vsled sklepa tega občnega zbora mejsobojno delati propagando z vsemi močmi *a dejanstveno delovanje in za boj zoper sedaj obstoječo človeško družbo, za pridobitev potrebnega deuarja v prospeh in izvršetek svojih namenov in nakan in za odstranitev vseh tej stranki neprijaznih in neljubih osob. Kammerer kmalu potem roparsko napade b Stelimacherjem in z neko tretjo osobo v Strassburgu kočijaža Mihaela Schae-tzle-ja in na to umore ravno tam musketierja Ivana Adels-a. Kammerer se je soudeležil tudi roparskega umora lekarničarja Franca Linharta v Strassburgu. Štiri tedne pozneje napade in oropa Kammerer s Stelimacherjem, Schreinerjem, z Mihaelom Kamičem in še z jednim drugim znancem bankirja Heilbronerja in -.asebnika Oettingerja v Stutt-gartu. 7. decembra pr. I. se je Kammerer na Dunaj, pri gosposki oglasil z imenom Aroold Ottor, 15. decembra 1883 zHviatuo ustrelil policijskega koncipi-
sta Hlubeka in 10. januvarja t. 1. s Stelimacherjem in še s tretjim pomagačem roparsko napadel in oropal Eiserta in njegovo rodbino. Na to potuje Kammerer Hredi meseca januvarija t 1. pod imenom Matije Haller ja v Švico, ko ae prej s Stelimacherjem Ae posvetoval in sporazumel zastran umora Itoihn. V drugej polovici februvarija t. I. se vrne Ktsmmerer kot Josip Blum zopet na Dunaj, kjer so ga 21. februvarija t I. policijski organi, katerim se je jako proti vil in jih ranil, prijeli in zaprli. Kammerer je pri vojnem sodu vse zločine, katerih je bil tožen, priznal in tudi marsikaj baje izpovedal o svojej stranki o nienej osnovi ter izjavil, da bi bil tudi v bodoče marljivo deloval v prospeh in blagor stranke krvavcev, ko bi ga ne bili ujeli in deli pod ključ. Zlodejec ui čutil, ni kazal nikakega kesanja za storjene hudobije in zastran groznih umorov toliko nedolžnih osob. —
Poslano.
Ker mi radi rodbinskih razmer nekaj dnij ni bilo možno obiskovati javna lokal", tudi nesem o tem uičesar slutil, kar se je mej tem časom proti moji malenkosti v javnosti skovalo. Še le včeraj na napad, produciran v •u. 164 »najnovejšega dnevnika", opozorjen, usojum se — ne tolike meni v obrambo, nego resnici na ljubo — odgovarjati ouemu gospodu junaku, ki je za dobro izpoznal ulomiti nekako post festum si jedno „zarjuveno kopou za svoje „kimovce".
Rekel bi sicer lahko: „habeatsibil" in molčeč ignoriral bi iatotako — zagovornika gospoda dopisnika, kakor njegova pomilovanja vrednega klijenta. A da se mi ne bo očitalo: „qui tacet, consentire videtur", ali pa morebiti še kai hujšega, dovoljujem si tu gospoda dopisnika najprvo opozoriti na ono malo zmoto, katero je ne vem, će ravno nalašč — zakrivil s tem, da je sigurno proti mojej volji — moj „dual" zamenjal s svojo wmoožiooa ; kajti on govori nekaj no ne/uslišanem napadu na mestne za stopuike*1 mej tem, ko se po mojih dopisih zadeta smeta čutiti samo dva gospoda mestna zastopnika, in sicer jeden radi svoje sebičnosti, drugi pa radi čudnih nazorov.
Pa „erare est humanum" in jaz kot „dobra duša" ta „človeski ćin" „nećloveškega" gospoda dopisnika tem lagije odpuščam, ker sem do dobrega uverjen, da je gospod dopisnik pri tem gotovo jako dobre iutencije imel in s to svojo vrlo dobro intencijo meni tako malo škodoval, kakor je svojima kli-jentoma koristiti hotel. A jedno se mi pa vender le za malo zdi iu to je, da se na tako nezaslišan način napadena gospoda sama nesta obrnila na mojo „adreso", ko jinrn more gotovo znano biti, po katerem potu si lahko preveč užaljenemu srcu satisfakcije pridobita.
Da bo gospod dopisnik ogreva „za našega deželnega poslHiicau, kateremu mimogrede rečeno sem tudi jaz svoj pom/.ni glas dal in kateri je istotako „pod krinko iz Rudolfovega" bil sigurno nezaslišano napaden v „ Slovenskem Narodu", to me nikakor ni iznenadilo, saj tudi gospod dopisnik sam dobro ve, da se sme „o našem deželnem poslancu" v „Ljub. List" Kamo toliko pisati, kolikor to njegovi „ljubosumuiJ predali dopuščajo. — Sapienti sat!
„Ne, proti takim bolestnim izrodkom se ne bomo obračali". Kako lepo se to sliši! Rako kristjan-sko 1 Vse drugače, nego ono Vašega mojstra, gosp. dopisnika I bil sem brezobziren v boji priznavam — vojaku podoben, ki pardona nt prosi, a ga tudi ne daje*. Meni se dozdeva, da Vi preveč doprinašate gospod dopiBnik! — Varujte se Vašega gospoda mojstra, varujte se ga, kajti g. Šuklje je „iregula rec", to jaz najbolj čutim, ker sem za gotovo pričakoval, da bode vsaj mojo malenkost pri miru pustil, jaz ponavljam — mojo — v kateri je imel preje odkritosrčnega prijatelja, ko so mu njegovi sedanji pseudo-prijatelji še sovražniki bili.
nLe to bodi rečeno itd." Kolikor besedij, toliko lažij bi rekel, pardon! jedna morebiti še več, kajti i beseda laž se nahnja v onem odstavku. Gospod dopisnik mora vender le nekaj znati o simpatijah iu pritrjevanjih, kajti inače bi gotovo v svojej priznanej skromnosti ne besedičil o tem. A zdi se mi, da je malo slabo informiran o onih simpatijah in pritrjevanjih, katere so si moji dopisi pridobili in kateri so po vsej svojej vsebini bili le tolmač javnega mnenja, kajti vse navedene fakte zvedil sem na „Bi utmiievem" vrtu in v nekej privatnoj hiši. Ako bi pa gospod dopiBnik tega verjeti ne hotel, lehko mu ustreženi s pismenimi pritrjevanji, katere skrbno v proti ognju varnej shrambi hranim.
Gospod dopisniku bi znalo popolnem nsvako jedno" biti, kje so se moji dopisi skovali in od kod, da so datirani, ne tako tudi meni, kajti moji dopisi bili so namenjeni v prvej vrsti Novomeščanom, katerih pozornost sem hotel obračati nanje. To sem pa desegel, saj v večjej meri s tem, da sem svoje dopise datiral „iz Rudolfovega".
Ako pa gospod dopisnik apeluje še na pravni čut in na njega se opirajoč protestuje »proti takemu nepoštenemu stvarjenju javnega mnenja v Ljubljanski tovarni", menim, da sem s predstojećim to po polnoma ovrgel in dokazal, da je ravno dopisnik rLjublj. Lista" javno mnenje na nepošteni način stvarjal.
Konečno izjavim, da nema pri meni nobeno časopisje moči iu sem tudi že marsikatero v nLjublj. Lista" nasprotnem časopisji obsodil, jaz si torej sam
svoje mnenje delam. — Ako sem pa še boritelj v sužbi domovine, ali ne, prepnlčam z mirno vestjo objektivoej sodbi svojih sorojakov.
V Ljubljani, dne 19. septembra 1884.
Viktor Koli rman.
T7"a."bllo k udeležbi sadne razstave v Sevnici,
katero priredi
„Cesarjevič Rađoifovo sadjerejsko društvo za Spodnji SUjer" v prostorih javne ljudske šole v Sevnici v dan 5., 6. in 7. oktobra t. 1.
V to razstavo pošlje ovočje (sadje), sadna drevesca, sadno literaturo, sadno orodje i. t. d. lahko vsakdo. Premije se bodo delile pa samo spodnje-štajerskim razstaviteljem in, ako kmetijska družba* aH pa deželni odbor v Ljubljani pošljeta nekaj premij, tudi kranjskim.
Napovedbe za razstavo vsprejema do 30 t. m. gospod Fran Lenček na Blanci, poŠta' Sevnici <LicbtenwaJd)
Sadje mora se poslati do uStetega 3. oktobra poštnine prosto razstavnemu odboru v Sevnico.
V Sevnici, dne" 7. septembra 1884.
Razstavni odbor.
Ltstnloa upravnlitva. Gospod M. M. v Nlžjem-Uralaku. Plačana je bila naročnina do 22. oktobra t. I.; za poslanih 10 rubljev dobili Brno 12 gld. 20 kr. in je sedaj plačana do 12. maja 1885.
Tujci:
dno 21. septembra.
Pri Nlouni Dr. Florio iz Trsta. — pl. Mavrhoffer, Oorton, Hainzmann, SpieB, pl. Jabornegg iz Celovca. — Smola iz Rudolfovega.
Pri Mttll«l: Teimer, Janck, Sonnenstcin z Dunaja. — Gorup iz Reke. ' "
Pri »VHtriJakem cesarji: K okel Iz Smo hora. — Kavčič iz Celja.
Meteorologijo poročilo.
a	Čas opazovanj a	Stanje barometru v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
o, S ti	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737 60 mm. 736 10 mm. 737-12 m«. i__ 73802 mm. 736-40 mm. 736-20 mm.	+12 2" C 4-23 4° C -f 17'2°C + 144° C + 22 3° C 4-16-8° C	brezv. Bi. jz. brezv. B|.jZ. si. jz. brezv.	megla ja«. jas. obl. jas. jas.	0 00 m. 000 m.
*i a. o ga oi	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	736- 06 mm. 735-72 mm. 737- 70 mm.	4-13-6°C 4- 234° C 4-17-0°C	si. jvz. si. jz. si. j z.	megla jas. jas.	0 00 mm.
Srednja temperatura je znašala 4* 17-6°, 4~ W*8' in + 180°, za 3-8°, 4*0° in 32° nad normalom.
Tržne cene v IJultl.Jaiil
dne 20. septembra t. 1.
I Pšenica, hektoliter    .   . . Rež, n Ječmen „ • »
Oves, „ ...
Ajda, n ...
Proso, n ...
Koruza, „ ... Leča „ ...
Grah „ ...
Fižol „ ...
Krompir, 100 kilogramov , Maslo, kilogram. .
Mast, »      • •
Špeh frifien „      . .
„    povojen,       „      . . Surovo maslo,       „      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ »
Svinjsko „ „
Koštrunovo     - „
Pišče .......
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ . ,
Drva    trda, 4 kv. metre .
,    mehka, „   „      , .
gld.	kr.
6	50
5	36
4	39
2	93
4	87
4	87
6	20
8	—
8	—
8	50
2	67
_	94
—	82
—	68
—	74
_	85
—	2V,
—	8
—	64
—	60
—	66
—	30
—	40
—	17
1	60
1	51
7	50
4	80
kr,
2D-u_rxsosl5:3, borza
dne 23. septembra 11.
(Izvirno telegraficno poročilo.)
Papirna ren a..........80 gld. 75
rfrebrna renta .... .....81   „ 85
Zlate ren    ... ......104   „ 50
5°/0 marčna renta.........95   , 85
Akcije narodne banke.......d50   „ —
Kreditne »kcije........ 292   , 50
Londčn...........121   , 60
Srebro............—   n —
Napol.............. 9   ■ 88«/|
C. kr. cekini..........
Nemške marke ......
4" , drlavne srećke u 1. 1854   350 gld.
Državne srečke ix 1. 1864. 100 gld.
4*/, avstr. zlata renta, davka prosta. .
Ogrska slata renta 6*/0......
•Si
n n       »      * ta ....
,     papirna renta 5*/«.....
ft°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. oM. avstr. 4(/t°/o zlati za8t- liBt> • Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srečke .... in Akcije anglo-Hvstr. banke .       120 „ Trammway-drnfit. velj. 170 gld. a. v.
5 gld. 77			kr.
	9)	60	
1-24	•	25	
171	*	50	_
104	■	65	
122		85	
93	m	—	
88	9	85	
105	•	—	i
115		25	
121		—	»
109	w	—	
105	9	50	
176	9)	50	
19	n	—	„
105	n	—	n
213	9	50	
Podpisani naznanjamo britkim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš prisrčno ljubljeni, vzgledno vrli sin, oziroma brat
CIRIL ZABUKOVEO,
učenec VIII. gimnazija! nega razreda,
danes ob 3 '/V uri popoludne, v 20. letu svojega življenja, po dolgej in mučnoj bolezni, previden z vsemi sv. zakramenti za umirajoče po božji previdnosti se preselil v boljše življenje.
Truplo blaženega ranjcega se bode v sredo, dne 24. septembra, ob 4. uri popoludne preneslo iz ialostinske hiše na Dunajskej cesti št. 15 k pogrebn k Sv. Krištofu.
Sv. maša zadušnica obhajala se bodo v ponedeljek, dne" 29. septembra, ob 8. uri zjutraj v far-nej cerkvi Marije Device.
Kanjkcga priporočamo v blag spomin in molitev vsem sorodnikom, kolegom in prijateljem.
V Ljubljani, dne 22. septembra 1884. 1.
Jakob Zabukoveo, c. kr. računski revident, oče. — Elizabeta Zabukoveo, mati. — Ljudmila Zabukoveo, sestra. (6021
Dragotln Wenger, c. kr. sod. pristav v Ptuji, naznanja, da mu je smrt danes odvzela star Šeg a sinka
kateri je komaj 4 ure trpel in mirno zaspal. — Prosi se, da se preljubljenemu, vsem znancem ne-pozabljivemu ohrani tih spomin! (600) Hazelbrun pri Lipnici, 20. septembra 1884.
Oprava za špecerijsko prodajata
se ceno* proda Pred škofijo št. 11. (569-2)
s petimi tečaji in žago,
ki ima vedno veliko dela, blizu Duiužsl, se z ugodnimi pogoji s 1» alopjfin za Ntaiiovwn|e vred dft v imjoiu ali pa proda. Kaj več se izve pri HriHper «fc Urbane!«
Pod Trančo št. 2 v Ljubljani. (601—1)
9J
J_^jii.l>lj«.iii
30 izšle in so dobivajo sledeče knjige:
NOV.
Roman.  Spisal Turgenjev, poslovenil JI/. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 p6i.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Junak našega časa.
Roman.   Spisal M, Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 81', 264 stranij.   Cena 40 kr., po posti 45 kr.
Dubrovskl.
Povest.   Spisal A. S. Puškin,  poslovenil J. P. —   Ml. 8°, 122 stranij. Ceua 25 kr., po pošti 30 kr.
jfjfh znižano ceno
ae morejo še dobiti sleJeče
slovenske lepoznanske knjige:
Z. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal liajč Bož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novel«, Spisal ./. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. liibič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec.  Velja ....   15 kr.
H. zvezek, ki obsega: Erazem Ta ten ban, izvirna povest, spisal J. Jurčič.  Velja........25 k r.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, fran-GOBki spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal II. Jieviere, poslovenil Davorin Ilostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal K. I^aboulage, poslovenil Davorin Ilostnik. Volja.........15 kr.
Za vse 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr.
Št. 6474.
Razglas
(579-3)
o oddaji šestih deželnih ustanov in več mest za plačnjoče učence na deželni vino-in sadjerejski šoli na Slapu pri Vipavi.
Na deželni vino- in sadjerejski goli na Nl.tpu pri Vipavi z dveletnim poukom in slovenskim učnim jezikom izpraznjenih je za prihodnje Šolsko leto 1884/5, ki se prične dne 1. novembra 1884, cent deželnih ustanov.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki bo vsaj 16 let stari, čvrstega zdravju, lepega vedenja in ki so z dobrim uspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali.
Z ustanovami vsprejeti učenci dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v Soli, obleko pa si morajo sami preskrbeti.
Na šolo vsprojmejo se tudi plačujofii učenci, kateri plačujejo po 33 do 50 kr. na dan za hrano in stanovanje in po 20 gld. šolnine na leto.
LaBtnoročno slovenski pisane prošnje se imajo do 1 oktobra 19S4
izročiti vodstvu deželne vino - in sadjerej-ske dole na Slapu.
Prošnjam je dodati rojstni list, spričalo o čvrstem zdravji, lepem vedenji, ter o dovršeni ljudski šoli, oziroma srednje Sole, ako je prošnik že v srednjih šolah.
ProSniki za plačujoča mesta morajo priložiti primeren protopis vzdržavanja od strani starišev, oziroma jeroba.
Nov, majhen, eleganten, prav lahek
proda s© (590—3)
po ceni v Igg'ridLcili itlioa.1i lild. s(rv. S.
Naznanilo.
Od podpisanega cestnega odbora se naznanja, da bo v nedeljo dne 3Š. septembra 1884
popoludne ob 4. uri javna dražba v Spodnji ŠiSki pri Peskarji za ponižanje klanca. Pogoji leži j pri  župsnstvu  v Spodnji  Šiški  do nedelje na j ogled.   Kdor želi prevzeti, naj 8e omenjeni dan na \ m^stu oglasi.
-Z^m-d. Knez,
(599) načelnik.
Na prodaj sta v kavarni na Krškem
dva dobra soda
po 23 in 25 hektolitrov, cona 2 gld. pr. hektoliter. — Napis: Gosp. A. F., kavarnar na Krdkem. (594—2)
Št. 15 203.
Pri suhem vremenu trpina (ue tresena)
jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje finejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (porre), glive, šampinjane
kupuje vsak cns in v vsakej množini po primernej ceni in prosi pismene ponudbo (508—15)
Die Central-Station fiir Obst- und Gemuse-Verwaltung in Graz.
Trak.ul jo
(ploščnuto glisto) prežene
d.r. IBlocla. na, 33-o.nsijI,
Praterstrasse 42, tudi pismeno.    (90—10)
Hazglas.
(603—1)
V smislu §. 6 postave z dne 23. maja 1873 (drž. zak. št. 121) se javno naznanja, da bo prvotni imenik porotnikov za 1885  leto od do 30.
septembra t. I. v magištratnem ekspeditu razpoložen, da ga vsakdo labko pregleda in v tem času Bvoje ugovore pismeno »II pa na zapisnik poda.
Po § 4 imenovane postave so službe porotnikov prosti:
1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe za vsegdar;
2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja,
3. osebe, ki neso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi;
4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih" ni mofti utrpeti, za sledeče leto;
5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v jednem porotnem razdobji kot prednji ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 16. dan septembra 1884.
Župan: Grasselli.
na deželi
se da od 1. decembra t. I. pod ugodnimi pogoji
w najem.
Kje? pove upravniStvo „Slovenskoga Naroda1*. (588-2)
h Trsta, v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linij« vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo hlago in potnike po najnižjih, cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Germ.an.ia",      4200 ton, 10. oktobra.
„East -A-m-g-lia,"-, 3200   „   okolu 25. „
Kajuta za potnike SiOO golti. — Vmesni krov OO gol«l.
Potniki naj se obrnejo na (552—15)
generalnega pasažucga agenta,
Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu.
Zaradi vožnje blaga obrne naj He na Emillano d» Aut. I"oicl»yen, generalnega agenta v Trstu.
Velika partija   1 (ms-«»
ostankov sukna
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 k1.
Ii. Si oreh v Itriui.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr.
" to tri to
a i—
S*
w
O CD cd
. 9
P J! li-CO "O   P "C
(t
(D
t) B
r* O"
91 ct B
9 c
p g.
O „
3 V,
7? a, S 0
-  c o*
f! «■»
o —■
c t3
^ —
•a ft> w E! >3
c &
B a.
E
O n o eu •   c a °
a <5
6i
a. S. o
So
cr
co
OO
•o
o so a
co
s.
t* a a »
5
m*
O
<
e
&
9S
Zaradi opustitve prodajalnice
POPOLNA RAZPRODAJA
po jako znižanih cenah
Mestni trn št. 14.
Mestni trg št. 14.
Priporočevanja vredno blago v bogatej izberi:
Otročje igrače, usnjato in bronasto blago, albumi, kinč, razne drobne stvari
in več rečij za različne potrebe.      (504—9)
Izdatelj io odgovoru j ureduik: Ivan Žele?, ni kar.
Lastuina in tisk „Nuroune Tibkarne'''.
525313