234. številka. Ljubljana, v petek 1. oktobra 1897. XXX. leto. Izhaja vsak dan iv«cw, mu je zavrgla v našem deželnem zbrra vsemogočna nemško nacijcnalna večina, tista veČina, katero si je vzgojil prav g. baron za Časa • vojega vladanja, in katera ima močno oporo ravno v uredništvu 1 Kar se tiče še posebej nas koroških Slovencev, ne z&bimo bessd, katero je o nas govoril g. deželni predsednik in katerih istinitost je v drž. zboru leta 1889. dokazcl g. d'ž. pesi dr. A. Farj-iučič. Tam je navedrl be?ede predsednikove: „Tara na Karavan-koh je vaša :.. ; . tustran KoraTank uimate vi bin-dišarji nič opriiviti" — To je b;lo res ravnilo postopanju zoper nao 7 minulih 17 lit h' N^ših pravic niso hoteli in št» vedno nočejo pripoznati. Za vsako maknkoBt trebs nam hoditi dolgo in trnjevo pot pritožb ia prilivov. Koliko teh je romalo pnko romane hiše v celovških kolodvorskih ulicah na Danaj! Našo borbe za slovensko šolo, slovensko ursdovat je itd, o tem dosti pričajo. Hodili aaao vse čase trnjevo pot, in kaj smo dosegli? Ničesar! Ektcefenca gospod deželni predsednik je vedno imel za vse naše potrebe in prošnje gluha ušesa. V takih razmerrh zas torej pusti čisto hladne Scbmidt-ova petc'esetletnca, in tudi člankarja uradne „Celovčanke" ter dunajskega. „Vaterlanda* nas prav nič ne moreta ogreti. R* dovolj no pripoznavamo, kar je pripcznsnja >n hvale vredno. Navedeni slučaji naa pa opominjajo, o kolikih atva: e5h se imamo pritoževati in zahtevati svtje pravice. In pritoževali se ter zahtevali bodemo tudi v bodoče, ker se vojskujemo in potegujemo It za pravice, za to, krr nam grć po božjih zapovedih in po cesarski postavi! Državni zbor. rji Na Dnnajn, 30 sep'embra. Današnja seja so je mirno izvršila. Začetkom seje je opozicija ptč stavila predlog, n?j se o neki peticiji glasuje imenom«, a stavila je ta predlog samo zategadelj, da dokaže, da ne misli opustiti obstrukcije. Njen predlog je obveljal, ker je ž njo glasoval tudi jedan del večine. Zadovoljila se je a tem »uspehom" in ni seje zadrževala niti je motila. Razprave je mirco tekla — v kuloarjib pa so se poslanci pomenkovali o nameravanem predloga nemške katoliške ljudske stranke, naj se potoni „ekvirnega zakona8 reši narodnostni spor v naši državi. Začetkom seje je zbornica pooblastila predsedstvo, naj cesarju povodom njegovega goda izrazi udanoat in lojalnost poslanske zbornice, potem pa LISTJE K. Gledališko pismo z Dunaja. Sedaj imamo Dunajčani priliko, diviti se italijanskim umetnikom. V Karlovem gledališču je pričel olavni igralec Ermete Zacconi, o čegar realistični tehniki v kratkem sporočim, vrsto gostovanj, v gledališču ob DunajfiČici pa je nastopila pevka Francaschina Prevosti v Verdijevi ,T r a v i a t itt. Ker se ta opera obeta i Ljubljančanom za to sezono, morda ustreženi marsikomu s kratkim poročilom. Zanimivo je, kako se nekatere stvari ohranijo kljub najhujšema nasprotovanja in obsojanju! Aleksander D u mas mlajši je napisal roman »Dame aux cameliis", ki je prouzroči! svoj čas senzacijo. Po njem je prikrojil dramo, ki je izzivala najraznejše Bodbe. Dr. 1. Adamovič jo v svoji knjigi „Francuzka drama" smatra za ve le važno in znamenito. „Ona je 8 težko moko prispela do uprizoritve. Do tedaj namreč ni bilo dovoljeno, da se propale ženske dovedejo na oder, osobito de z namenem, da bude* sožalje. A bila tudi ni sestavljena po te- danjem vzorcu . . . Pred uprizoritvijo ni nikdo o tem slutil, a po predstavi je bil vsakdo overjen, da je s to dramo podana nova smer dramatski umetnosti. Ona je otvorila prav rta-lističnipot, po katerem bokrenila vsa moderna drama." Drugi pa so jo obsojali brez vse milosti. I. S c h e r r na pr. pravi, da v nji veje lužipoezija poltnoBti in rafinirane razuzdanosti. — Ako se je sodila Že snov tako razno, kaj še le izvedba. Da se je pojavila na odru jetičnest in predočila po nji ponzročena smrt, to je bil glavni ugovor. Naša deba, ki je postavila že celo bolnico na oder, pa se ne Bpodtika več nad tem. Čudno! V življenju postajamo vedno nervoz-nejši, na odru pa smo so že tako privadili vsem tem „ođurnofitim", da ne razumevamo več rahločutnosti naših prednikov. Tudi junakinja iz Bpolusvetau nam ni v epodtiko, ko smo že prenašičeni raznih pregreh in prefiestev na odro. Igra ima „paradno ulogo", katere ee ne odrečejo velike umetnice, in kateri se ima zlasti Sara Harnhaidt zahvaliti za svoje največje triunafe. Naravno, da je ta igra mikala Verdija za glacbo. A ako je prikrojitev romana v dramo težavaa, tem težavnejša je v opero. Težkoče in nepopolnosti libreta pa uplivajo tudi ca glasbo. A glasbi sami je bila snov povsem neugodna. Vsi ogovori proti igri so se podvojili preti operi. Dasi starejše Verdije ve glasbe ne smemo soditi raz moderno Wagnerijansko stališče, ker bi to bilo krivično, temveč le po tedanjih časovnih razmerah, vecder me ramo tudi tu konštatovati, da ni dovršena v vseh svojih ■ lj 1 li. Polag melodijoznosti pa ne moremo utajiti, da je skladatelj znal srečno oblažiti svojo snov, da naa glasba miče in gine. H a n s 1 i c k sedi o nji, da je vrhunec Verdijeve glasbe z ozirom na globoko in milo čustvo. — Danes imamo druge nazore o operi, zato nas ta več ne zada volj i, ali vre kakor nam je interesantna. Tudi opera ima prav za prav la jedno paradno ulogo, kateri ee podrejajo vse druge. In to ulogo izvršila je gostinja Prevosti izborno, — izborno kot pevka in kot igralka. Znamenito je, da imajo baš Italijani umetnike, ki se odlikujejo v obeh ozirib. Taka je bila slavna Belincioni, taka je tudi Prevosti* Moral si jo čuditi in videti, potem si se tudi sprijaznil — z Verdijevo opero. bo bili prečitani razni inicijativni predlogi t it razne interpelacije in prćije. Gleda peticije obi. zastopa v/ \Vaippertu na Češkem je dr. Funke predlagal, naj ee doslovno natisne v stenografi 'mm zapisnika in zahteval, da ee o njegovem piedlcgu glasnje po imenih Pri glas jvacju po imenih je bil prellog Funkeje? sprejet, kakor tudi podobni prellog (Ju i therjev. Zbornici je potem z&iVa razpravljati o nujnih predlogah glede podpore po njmah in povodnjih oškodovanih okrajev. Gotoraikj srj grajali, da vlada povsod Ie nezadoitoo pomaga, da s po nočjo odlaša in da vladni organi pri cenitvi nasalih škod pes npato nevestno in površno. Trdilo se j) tudi, da vladni organi v opoz cijoaaloib okrajih groze, da prebivalstvo ne dobi pcdpore, ce s« m poboljša. Peesler je ožigosal poiLopauje gorenjeavetrijskih klerikalcev, k*teri h idejo bedo prebivalstva politično izkorifctiii ter so v dež kosite v podporo cškodov.iuCLV poklicali sa^ae klonkalce. Posl. P/yf rja ni bilo v dvorani ia je vsled tega izgobil bt lico c-jaarj^v.-gi vlidanja. Piibolrj-, sja bo jutri. V IJublJaifti, 1 oktobra. Dr Ebenhocha predlog o kaLeram smo govorili v včerajšnjem članka, naj bi se čieko jezikovno vprašanje rešilo zagonskim potom, pozdrav'; a „Polit'kau v prepričanju, da se dr. Ewenhc"lx pri tem ne gre sa«ao za taktične osire, nego da ima pošte.o voljo ozdraviti čiške r. zzrere a po ne. K no mirno akoijo. M. Čjhi, pši „Politiku", se iiidtnj niklar opirali zakmdci uravnali jezikovnpt;-% vpraainja. In teg* tudi sed^j no ntorimo. A pri vseh okouičiflsb 'om; vstrajali na staiišču, da ca rro-emo it; pod min:mum a-ro/h pravic, ki so se uara priznala z Bidnnijejo aaredoo, in da ce rroremo o«i ilop ti od zahteve, da se Glais-p&ohove zožitvene in o^ejitnri1? imtrukeije radi kalno r.dpravr-. K r ae je mm Č-hom le deloma >-riznico, (o imajo telo rueki Finci v veliko večji meri, kar oe ja prizia'o že davno Fiamc?m v B I-g'ji, tega tudi niaH ne smejo cd ekati četu *i N-imci idpoitrajo tpud- rc j nne neresnice, di so 8 tem v svojih narodnih pravicah, ali bolje v evoj h pred pravicah, skrajšani. Mi tatrajino pri nač Ia popolno jednak« pravice. Z->to pa posredovanja katoliških konservativcev ne odklanjamo ii naš'i po klanci ee bedo nedvomoo radi odz?ali novemu po vabila k prg'njem. „PJitika" pa resno d/o ni, Pri tej priHki pa ee j«i pokazala dunajska kritika v pravi luči. Nokateri listi so bdi pri poročila o premijeri o ital'jiuski pevki navdahni. dru£*i rezervirani, tretji ho Prevosti celo grajali. To me ni motilo Saj pristranost ia nilevoat dusa.ake kritike j« že ob'e znana. Obžabjj^ca, ds niaeaa čul B :li acioni v tej ulogl, a vSerajften dan ma je U7eril, da sem '"tiI veliko umetnici, »ko tudi niša Se tjli^e alava kot ona. D veri] na je pa tu ii o tam, kako na si i bom je aedoj dunajska d.craa opora 8 kolora turnira pevk imi. Cul nem Židinjo Abendroth v tej ulogi v cp°ri, a ako mi že takrat ab3.lutno ni ugajala, uvida! sem 3'Jo včeraj, da je bilo ujeio petje in igrarje res pravi škanda!. Kl-ub temu jo hvalijo dunajski „kri :kiu, katerih naša g03tinja najbrž ni poprejc skušala pridobiti. Poleg Prevosti so izginili 0 I dr. Alf.ed. dasi dober pevec in igralec, bil je jpoleg nje sličou začet liku, no tudi drugi jo niso dote gali v nebensm oiru. O^era se peva v dvorci operi v kostumih prešlega veka, ob Dunajščioi pa v moderni obleki. Dasi je prvo napravilno, kar je pesnik in g'aabenik z;»ziamoval dejanje ket vršeče sa v naših dneh, vender je lila, veaj za mejo oko, uprizoritev v ko atumu prijaznejša. Ako Ljubljančani izpoznajo opero v dobri iz vtdbi glavnih u'cg, so ji.a .Traviata" itajbež prikupi, kakor b'j bi jiru prikupile tudi droge Verdijeve opere. Štefan. da bi našel Ebenbocbov predlog mej Nsmei kak ugodan odmev. Napitnini romanskega kralja Karo I a in avatrijakega ceeavrja w Budimpešti ae glasita: cesar Fran Josip I. ja dejal: Pci spominu na sijajni ia gorki sprejem, kateri sta ni Vajini Veličaaitvi blagovolili pripraviti, ko sem bil v Raoraniji, ee čutim srečnega, da se Vama pri tej priliki sa to najodkritosrčnejfte aaorem zahvaliti. 2 vo aadovoljetvo občatim, da morem Vaše Veličanstvo kralja ia Vaie Veličanstvo kraljico poadraviti danes v naši sredi, in posebno ganjea po neprestanem stremljenju W šega Veličanstva, podati isvrstniaaodno* dajem mej našimi narodi značaj trajnega ia tesnega prijateljstva, prosim Vaše Veličanstvo sprejeti moje zagotovilo, da mi bo vedno pri srca, mjodloSnejse podpirati ta strem ljenja Naj ohrani Bog Romuniji Se dolgo časa vladarja, čegar visoka m >drost js napravila iz ta lepe dežele element reda in mira v E rropi! V želji, da bb to srečno stanje vzdrži in vtrdi, napijan svojim presvetlim gostosa iti. Kralj Karol pa je odgovoril: ,Va!e Veličanstvo I Nij Vam isreien svojo globoko zahvalo za Vaše laakava beasde, ki nisi-polnujejo 8 ponoeon, ia sa prisrčni vsprejem, kateri ete mi blagovolili prirediti. Vas« Veličanstvo je bilo toli prijazao, da sa je spomnilo, da sno imeli prav pred jednim letom srečo, sprejeti Vas v Raaanniji. Spomia na ta poset bo ostal vedno v naših srcih. Ta poset j« krepko pripomogel, da 83 nsj našimi državami na srečo obstoječo in izvrstne raz mer« še bolj atrdil«. Te rasmsre pa s j našle novo potrditev v kraanem sprejemu, kateri nam je bil pripravljen v ogerski prestolnici. N »pijajol- Vašemu Veličanstvo, do katerega gojim čute globokega spoštovanja, prosim nebo, naj Vas ohrani še mnogo let na blagor in k mira Vdših zvestih narodov I' — Romunska kraljevska dvojica je bila v Badim* ; o i najkrasnejšs sprejeta, vondar obžalujejo radikalni romunski listi ta poset, nazivljajoč g« veliko politično napako. List „Dreptatea" je Ušel s črnim žalnim robom, tako tud, list B A le-verul", ki strastno napada kralja ia vlado. — Časopis ,T i m p u i * t rdi, da je bil poset kralja Karola le čin ulja looeti, da o kaki alijansi z Avstro O^ersko ne more biti govora, da je ves narod proti tema posetu, ia da je bad radi trga ministerski predsednik ostal doma. V listu ,Epoca' biča znani politik in pesnik Dila Francha vse R imune, ki — pozabljajo svoje zatirane brata — hodijo roko v roki z Mi i; ari. A tadi fi oučai minister Cjntacazino je objavil v aTm-pulu* piamo, v katerem opisuje žalostno stanje rger8kih in sedmograikih Rnmuaov. Vse to kaže, * je tondecijosno pisarenje židjvako madjarsjkih listov o kaki zvezi le puhla izmišljotina. Kior pozia velike krivice i a v nebo vpijo!a naailstva, katera morajo trpeti Sidmograški Ramuni od Migjirov, kdor pozna ljuta preganjanja Sedmogradko - rnman-sVih voditeljev, tisti ame ogorčenost radikalcsv. — Naš cesar se je jako prijateljsko poslovil od ru nunske kraljevske dvojice v sredo zvečer. Cesar je poljubil kraljici roko in lice, vladarja pa sta se dvakrat poljubila. Nezmožni hrvatski ban Hedervarv hoče zavrniti krivdo lastnega regimi na — hrvatsko vrlo opozicijo. Tako nečavenega podtikanja se ni dovolil doslej »iti najoesramaejši Židoviki časopis. To svoje drzno natolcevanje je izrazil famozni ban takole: Jako možno je, da so nemiri v Sj*aiČaku n c i od dela opozicije, ki sanjari o nekdanjam ilirskem kraljestvu, in kateremu je vsled dogodkov v Avstriji zrasel greben in katerema vzor js, vzbuditi na Hrvatskem Slovanstvo; morda so dajali tema opozicijonilnema dela celo C alitvanci pogum, kajti na oni strani je dovelj ljudi, ki imajo prav posebne interese izzvati na ogerski strani narodne zmešnjave. Nevoljo in napetost proti Madjarom je možoo vedno zlorabljati za izvestne namene. Zakaj je temu tako? O tem bi bo delo veliko govoriti." — Da, veliko bi Be dalo govoriti o A -i .-vem hleva, ki je nastal v hrvatski vladi, odkar ji načaljuje ban Kbuen-fhdervaiv Govoriti bi se dalo, kako ame ban kri- vi liti za lastne gehe vedno droge, ki pa ne marajo držati grbs za udarce, ki naj bi zadale bana. H in in njegovi uradniki so krivi vsah neredov na Hrvatskem, ban in njegovo uraduištvo tišoi ta narod v temo in bevadnoat, zato pa pada vaa odgovornost Ie na H «derv*ryja. Ljubljanske zdravstvene razmere 1.1896. (Ia poročila meatnega Suka dr. Kopt i Tej (Dalj«) Cadao je le to, da spalni prostori nimajo kn riftČ, nasprotno pa tadi aaaevao, kajti pozimi prenočujejo pomočniki v pekarni ns ikriajah sa naoko, ,meltrgah( itd. T« Skrinja so navadno poleg peči ia aaoaea vrši se vsled tega v žareč« vročini pri ca pol nagem trupla. Žil, da se ae najde skoraj v nobeni pekarni, razan mlina sa krah, v katerem oe naelja etar kruh, ter zopet pripravlja sa peko, noben stroj, ter sploh ni amisla sa to, pač pa aedoumna zoper-noet proti vsaki novotariji in proti vsakema napredku. Taka obrtovadiiča so na videz sploino revna* vendar dajejo znaten dobiček, ter so ti obrtniki materijalno precej dobro sitn tirani, tako da je Cisto noti me v no. zakaj se tako trdo vrat ae držć starih šeg in navad. Mojster je o temeljnih principih svojega obrta, o ravnanja s moko, o kvasa itd., istotako slabo podučen, kakor so bili njegovi očete in hišna gospodinja, katera ia štedljivosti doma peče za rodbino potrebni kruh, dela to isto tako brezmiselno in avtomatično, kakor dala to pek po poklica. Do* kaz teaaa so mnoge pritožbe. Večidel našega prebivalstva si peče namreč kruh sam doma, ter js navajen sa določeno količino moke porabiti sa 1 kr« drožij. Na ta načia pripravljeno, bolj ali manj na-kvašeno testo pri ne m SS k peka, da ga speče. Ta količina drož zadostovala js nozebiti v poletja, ko je moka bila suha, ae zadostuje pa po zimi, ko js moka pogosto vlažna in aadabla, da bi kruh postal rahel, ali pa prem rje testo as dolgem pota v pokamo pri nizki vnanji tamporatari. Posledica je, da se hleb, ki je zaradi pakarake pristojbine izredao velik, ne prepeče, in da ostane v sredini istega popa podoban surova plast, vsled katere je krah nsužitljiv ali vsaj zdravja škodljiv. Stvar zaslaii vso pozornost. Ta m gre sa isdalovaaja najvažnejšega in vsakdanjega živila, od katerega kvalitete je v veliki meri zavisna zdravje našega prebivalstva. Kako hvaležno polje, bi človek mislil, za nspeino ia b'agoslovljeao delovanje poklioaaih faktorjev. Do* seglo se je dosedaj s bigijeaičnega stališoa le nekoliko uspeha pri zzradbi novih obrtovalidč, vsi poskusi glede že obstoječih obrtov pa so ostali skoraj popolnoma brez uipsba. Upati je, da bodo novo zgrajene pskarijs, cs tadi z daleka Še niso vzorno, vendar le poda sevalno aplivale na zaostale obrti te vrste, ter da bodo a časoma provzročile, da ss opaiti stara Šablona. Kljub tema bila bi javna predavanja o racijonalni peki ravno tako potrebna, kakor popularni poduk o uničevanja trtne uši, o bolezni domačih živali, ali pa kakor tečaji za strežejo za kolero obolelih 1 K sreči so bigijenične razmere v obrtovaliS&ib oetalih obrtov mnogo ugodnejše in grajati bi bilo le skoraj brez izjeme nedostatna prebivališča vajencev in po-močnikov. V lekarnah bila je vedno zopet ministerska naredba z dne 17. decembra 1894, na katero se je malo ali pa prav nič ozir jenalo. Sieparstvo a spe* cijalitetani cvete vkljub vsem kasnim, slej ko prej in je v tsn ozira ves trud oblastni j brezuspešen, dokler celo tukajšnji a r a d a i list razna čudotvorna sredstva v svojih predalih hvali in slavi. Glede nadzorstva prigotovijanja in promata s živili in jedili je omeniti, da se je v nekem slučaji večji kvantom uaetoega vina v neki takajšnji go-etilni karal in od prodaje izključil, da je zlasti ne-zr lo sadje v poletnih in jesenskih mesecih dajalo povod za skoraj vsakdanjo uradno poslovanje, in da je končno bilo mnogo tožb o slabo pečenem kruhu, katerega testo js bdo nanojeno s vodo aategadelj, ker se prodaja na vsgo. C ravno je konsunoat, ki d.bi va nezdrav slabeji kruh za drag denar oči vidno v škodi, kupuje vendar občinstvo zlaati revnejši slojevi najrajša kruh na vago is bi toraj z oziron na to, da jo pri tem načina prodaje nemogoče varovati konsuaenta škode, jedmo Is kazalo, da ss prodaja kraha na vago prepove. Realni pek zvaga testo, prodno ga posadi v peč, ter ga speče ns glede na to, da se teža v peči nekoliko zmanjša; ako pa prodaja krah na vago, vodi ga pri peki le namera, da ohrani kraha težo, t. j. vodenost testa. Zaano pa je, da je krah ten Blabejši in neprebavaejši, čim več ina v sebi vode, in s tsga stališča je način prodaje tega najvažnejšega in za ubogo pogosto jedinoga ž vila prav nevaren. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. oktobra. — (Volitev v pridobninsko komisijo ) Pri-dobninski zavezanci 1. razreda, kateri so doslej plačevali nad 1000 gld. pridoblnt, kandidujejo kot člane pridobnineke komisije gg. dež. pod. Jos. L o* n a r č i č a, tovarnarja in prokurista firme Fran Kotnika na Verda pri Vrhniki, in Viljema T o n -ni os a, družabnika firma G. Tdonies v Ljubljani, kot namestnika pa gg. Ivana K o 8 1 e r j a , tovar* narja v Ljcbljani in Vinka Majdiča, posestnika mlina v Kamnika. Vseh volilcev v tem razreda v celi deželi je samo štirinajst. Ti so: dr. Fcan Fa-lescbini, stavbenik v Ljubljani, Eivard Glanzmann & Andrej Gassner, predilnica t Tržiča, Ivan Kosler & C)nap., pivovarna v Spodnji S.ški, Fran Kotnik, tovarna aa parkete aa V«rda pri Vrhniki, Peter liiater in sinovi, tovarna sa slamnike v Dom* iilah, Pater Msjdić, posestnik siliaa v Jaršah, Vinko Hajdi«, posestnik mlins v Krsnja, Karel Mally & Filip Demberger, tovarna sa obntala v Tržiča, J. C M* y«r, trgovina ia menjalnica v Ljubljani, Araold It al« |>ossetnik kopališča na Bledn, Scbw<*rz, Zu fe|in& C map., predilniea v Litiji, Fraa K i,w. Souvan, trgovina v L ubijani, Filip Sapančič, stavbenik v Ljubljani ia G. To-niso, tovarna v Ljubljani. — (Slov/enako gledališče.) Nocoj se otvori oova eeeona slovenskega gledališča, in sicer s „Trgovcem beneškim*. V nedeljo se bude predstavljala ljudska igra .Stari kor por al*. — (D setletnioa kluba slovenskih bioik listov BLjubljana" ) Občinstvo in člani kluba slovenskih b-ciklmtov .Ljubljana" se opozarjam, da sa vrSi kor ho v nedeljo dne 3. oktobra že ob 11. ari, ne pa, kakor je na plakatih naznanjeno, ob V*12- uri (iK (,,fcni 86 prosijo torej, da se najkasneje ob 10. n r i Bnidejo v .Narodnem đona" v svrho araažirenja. — Zajutrek so vrsi ob 9 ari dopolndan v .Svicariji". Gg. kolesarji se snidejo ob */s9- nri e „Narodn-iiu domu" in odidejo skupno v „Šticarijo". — Klub je določil, da mora vsak Član, kateri ee vdale* i korsa, nastopiti pri njem v belih rokovicah. Po korsu vrnilo se bode na vrta HNarodnega doma" skupno slikanje vseh članov. Prosijo ee tudi člani, kateri ae ne bodo udt-ležili korsa, da pridejo Lb 12. uri v dresi v „Narodni dom" in se dajo Lto grafirati. — Člani, kateri bi bili pripravljeni opmv-Ijati pri dirki poeel odrivalcev, izvolijo naj s« ja viti odboru. — Ker je daaea že predzadnji dan, prceijo ee vsi člani, kateri se mislijo vdeh ...i korsa ali skupnega obeda, da se nemudoma prijavijo od boru, sicer bi žal, ne bilo možno, da 8e j m garantira aa mesto. — Člani, kateri so ee že prijavili za koreo, ne pa prosijo, da ni jkasneje do jutri, t. j. sobote, dne 2. r m., o po In dan postavijo svtje kolo (brez evetilke in brez taške za orodje) v „Sokolovo" telovadnico na galerijo. Kdor tega ne stori, bode sam kriv, če se mu kolo ne bode moglo okra siti. Veakdo aaj privrže na kolo svojo viziln co, da ss ne bvde kolo zamenjalo. Gospodje, kateri imajo za korso posebne projekte, naj to z-rudi aranžiranja sprevoda najkasneje do jutri cpcluden prijavijo gospodu Egonu Moschetn, oziroaoa kakemu drugemu člana dikoracijskeg* odreka. — („1 Ljubljansko koles, društvo") naznanja svojim gg. članom, da se udeleži dne 3. t. ra. ntaveos'i desetletnice kluba Blovenakih bicikli-stov „L ubijana", ter jih uljudno vabi k mnrgc-•Srojtii udeležbi. Žili se, da ee vsak i; i-kženec pri-cirozi eprjvodu po mestu z okrašenim k< lasom. Zbirališče ob 10. uri dopoludoe v društveni dvorani, ob VtH ori odhod v „Narodni dm". — (Domača umetnost) GoBp. A nt. L a j o v i c, abiturijent tukajšnje gimnazije in bivši učenec „Gi. Matice", ki je obiskoval doslej razred gospoda kon certnega vodje Jugi pa Ceri a a, je sprejet na dunajskem konoervatoriju v višji teoretični kurs za kontrapunkt. Gosp. Čerinu na lepih uspehih pri slojem izvrstnem učencu iskreno čestitamo I — (Mestna hranilnica ljubljanska) Me* seča septembra leta 1897. uložilo je v mestno hra nilnico CIO strouk 92.81G gld. 21 kr., 470 efrank pa uzdignilo 162 088 gld. 32 kr. V tretj ai četrtletju dovolilo se je 214 prosilcem posojil na zem Ijišča v znesku 19G 095 gld. — (Seismograf ) o katerem sano včeraj po ročali, je bil kupljen na troška realčnega zaklada s pomočjo zuatne podpore kranjske hranilnice. — (Osebna vest) Naučni minister je učitelja V Smarji gosp. Konrada C) rn o logarja imenoval konservaterjem centralne komisije za ohranitev umetniških in zgodovinskih eiominkov. — (Moteorologična opazovanja na Kranjskem) izvršujejo ver^noma gg. duhovniki in Oči tel j i domačini, a še vedno le v — blažeui nemščini. Pri vsaki priliki se povdaria, da se slovenščini ne da mesta, katero zasluži. Vprašaavo: kdo je kriv, da sa pri teh opazovanji!i uraduje le nemški? — Opazovalci sami! Opozarjali smo gosp. opazovalca že večkrat na slovenske tiskovine, katere eo pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani na raz* polago, a aa te se nikdo ne zmeni. Opozarjamo torej vse opazovalce, zlasti gg. učitelje is gg. duhovnike še jedenkrat aa slovenske tiskovine — taka mlačnem jim gotovo tudi v nasprotnem tabora »e bod« rodila Bog Te kakšnega sada, — (Pa«ji kontamao) je politična oblast raz glasila za I) b nnje in sosedne občine in mogoče j je, da se razglasi še za druge občino V Dobrunjab j *° ubiti osam oteklih psov. Psi so ogrizli neko staro ženico, nekega 18letnega t uit* in nekega Sletnega ttroka. Vsi trije so bili Že prepeljani v Pa-steorjev zavod na Dunaj. — (Imenovanja v pravosodju) V področji TCjfga sodišča graškega so imenovani sodnimi pri* stavi gg.: Rodolf Tschech za Ptuj, dr. Karol K o č e v a r n št. Lsftart v Slov. Goricah, dr. Pavsl M o r a k z« I; >gatec, dr. Fran K r a n č i č za C«lje, dr Fran Zangger za Konjice, dr. Anton S k u -movič brez določnega mesta, Ergen Thurn aa Velikcvec, Adclf M a t z I za Šmarje, Ivan Dongan za Volosko, OMo B r e 1 i c h za Koper, I ran C e g n a r ca Albono, Makso Cer no za Volosko, Anton C o* I o m b i 8 za Dinjaa, dr. Amadej M a 11 i o n i sa Koper in dr. I*an Dalla Zon ca za Pazin. — (G spode gostilničarje in kupoe z vinom) opozarjamo na ogtas goriške tvrdke g. Ford. Res bor g, kateri pr-.mšamo na zadnji etrani. lita posreduje rauovcljno mej slovenskimi producenti vin iz vipavoke doline ter brd, kakor tudi iz drugih primorskih krajev. Z* pristnost pravih domačih vin zagotavlja go'p ida odjemalce. Tvrdka je tudi vsakega ozira vredna, ker je jedma v G )rici, katera prodaja na (tabelo tudi moko in drugo jed lao blago. * (Grof Badeni je dobil odvezo) za svoj veliki greh, ktr se je dvobojeval z Wolf itn. Katoliška cerkev daloča za vsakega dvobojevnika ekskomuniciranje, izobčenje. Nu, grofa Bjdeniju ja papež ž i odpustit ter ga sprejel nazaj mej svoja vernike. Tudi (••-.»sar je ustavil vsako sodno pre-iknv , ■svtnil Hadenijevo demisijo ter mu iznova izrazi! svojo popclno zaupanje Grot Badeni Be vozi že na sprebedi', v parlament pa bu..«- ša nekaj časa ne mrre priti. * (Deset zapovedi za obiskovalce gledališča.) D'..ttiH m OtVOti slovenska gledališka se.oaa, zato i.e bode škodovalo ns vesti de*et zapovedij, katere prinaša „Le M ude Artiste", ki pa veljajo tudi »a Soveeoe: 1. N- pr-di nikdar prepozno v gledališče. 2 Ne woti s v: j ■ h sosedov s prevelikim nakitom i:a glavi ter s pretiranim mahanjem. 3 Ne obrni »ikdar brbta o*im, m m o katerih prihajaš. 4 P- z . da jim ne siopis na kurje oči. 5. N- moti predriave 8 svojim privatnim ztbuvanjena. 6. Ni emei se ter »e plakaj uiklar pretirano. 7. Ako ne m< r*š prebiti brer slaščic, »živej jih vsaj tako, da te h« bo so&ed zanje zavidal. 8. Ako mmaš toliko duba, ria bi bil lahko bres teksta in programa, tedaj listaj oprezno, ktijti uič ui tako »eprjetno, kakor šu« v trer-oku, ko se vr$i kak gnrdjiv prizor, ker se izgubi petem vos vi is. 9 P.i g d bene ai pred l avijvrijn n> t*ktirai z glavo ali nogo, ker sa to je kapilnik tu 10 Oihajaie se ne nastavljaj dru gina v nhDotju. tej»več: oddalji se tiho, rt«op*t<*tin. * (V petih dneh inv221a uri v Ameriki.) Parnik „C«aar Viljem Veliio" ie doset u Hio-barga v Aintriko v pet'h dnf-h in v 221 a uri. D o s I e i ui še noben p a r u i k tako urno plul. Pr.uiik je povprečno vsak« dr»n prevoail 439 koi. * (Čudovito drovo.) V vrtu budcističnega eaicostRDa Ga«bum, v severnem T.bata, v srednji Azj', »aste ore-o, na č'gat listju in lub.a pri-kljujejo črke. be9t.de in tudi cele molitve. Tamošnje ljml«tvo gleda sevć na to drtvo e m n a stra hum. E /ropaki učenjaki t v g a nikakor niso hoteli verovati. Ko pa so se Pa tanin, Grenard in drugi thki slavni možje o tem lastnooino overili, t«daj i đ^gi tAao irogt« več o t&ua dvomiti. N istalo je vprašanje, kako so postale te črke in basade Nekateri so trdili, da a." ae na lubju in listja slu čuino pokazali zunki pod b,i. Črkam, katere Rua..tra tAm-. 5*jo prfzroverno ljiiiatvo za prave. Potanin pa mt5i-»i, da so naoravili te znak^ kf;ki hrošči. France eki učenjak 1'. lnv-rd Blano, kateri je tudi bil na licu mesta, pa pravi, da je to delo buib stičnih svečeniko«, kateri eo r* poaebuc umeten načiu skrivoma oi»pr v i s te Črke in \u> na listje, da bi {..vacŠJJi lahkoverni naroi tem lažjo držali na svojih vajetih. Tfga mnenja so eedai tudi dru-ti nčeniaki. Dunaj 1. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice predložil je finančni minister Bilinski drž. proračun za 1. 1898. Pro račun izkazuje prebitka štiri milijone gol d. V proračunu se mej drugimi nahajajo naslednje postavke: 240.000 gld. kot tretji obrok za zgradbo dcželnovladuega poslopja v Ljubljani, 7G.30O0 gld. za regulacijo Save, 95.000 gld. za korekturo državne ceste v Zagreb, 72 000 gld. za železniško postajo v Ljubljani, 3000 gld. za restavracijo cerkve v Dvoru, 1500 gld. za cerkev v Moravčah, 50.000 gld. za nakup vojašnice v Novem mestu v sodne namene, 50.000 gld. za zgradbo sodnega poslopja v Ljubljani in 12.500 gld. kot „pavšal" za slovenske razrede na celjski veliki gimnaziji. jDunaj 1. oktobra. Finančni minister je v dve uri trajajočim gororu pojasnjeval proračun in napovedal, da pripravlja vlada predlogi o novem transportnem davhti in novem davku na prodajanje sladkorja. Dohodki teh novih davkov so namenjeni z» re^ulacjo urad niških plač, Dunaj 1. oktobra. Posl. £ i n s p i e 1 e r in tovariši podali so v včerajšnji seji poslanske zbornice samostalen predlog glede premem.be volilnega reda za Koroško. Dunaj 1. oktobra. Nemška katoliška ljudska stranka predloži najbrž še v današnji seji svoj predlog glede uredbe jezikovnega vprašanja. Atene 1. oktobra. Poslanska zbornica se je sešla. Vlada je predlagala, naj zbornica sprejme mirovno pogodbo s Turčijo in predložila načrt glede uredbe državnih financ. Narodno-gospodarske stvari. Letni računi alovenskih posojilnic. Spisal J. Lapajne. (Dalj«.) Pred sklepom naj sleherna posojilnica še to preudari, da ne ceni previsoko svojih aktiv. Kakor ne sme posamezni človek svojih močij precenjevati, tako tega tudi denarni zavod storiti ne sme, če tudi se opira na moč mnogoštevilnih članov, kateri so mu tako rekoč vse zaupali. Se važnejše je eestavljanje predala za pasiva. — Tukaj moramo z veo skrbjo in z vso natančnostjo navesti vsa števila, katera pričajo, koliko so ljudje zaupali zavodu, kateri se je izkazal vrednega, da se je na njem uresničil pregovor: nKdor je v malem zveat, njemu 8e da. veliko v pest." — Natančen račun bode to zaupanje še v bodoče opravičil. Mej „pasiva" pridejo najprvo vsi deleži. To število se posname iz prometa in računa prejšnjega leta. K lanskemu številu deležev se prišteje letošnji prirastek, odšteje se pa tinta, svota deležev, ki se je letos izplačala. Ako se v prepričanje pravega računanja še sestavi inventar deležev po dotični knjigi, dobiti se mora isto število. Kot 2. točka pri pasivah pridejo obresti (lividnnda) deležev. (Sicer je najboljše, da se mali deleži [po 1, 2, 5 gld.] ne obrestujejo; vendar določujejo o tem pravila, oziroma občni zbor.) Obresti deležev se mor.ijo vestno sešteti po knjigah, kamor se jednako drugim obrestim pripisujejo, ako se ne izplačajo. —* 3. točka zadružnih zaveznosti so hranilne vloge, katerih visokost se na jednak način izračuni kakor visokost deležev. V prepričanje pravilnega računanja služi tudi tukaj inventiranje iz dotičue glavne knjige. — 4. točka pasiv so prirastle in pripisane (kapitalizovane) obresti hranilnih vlog, katere je treba silno vestno izračunati in h kapitalu pripisati. — Ako vse uradovauje pri posojilnici prve dni v novem letu ne miruje, zapomniti si je, da so vse obresti v novem letu že kapital postale, da jih torej posojilnica ne suie pod tem imenom na ime novega leta izplačevati. Lo na račun starega leta se smejo pod imenom obresti izplačevati. To velja o vseh drugih obrestih; n. pr. deležne obresti so po novem letu deleži, obresti naloženega denarja so po novem leta naložen denar sam — 5. točka v „pasivihM so ^izposojeni denarji". Ako so se obresti iz posojenega denarja predplačah, treba je izračunati, koliko teh obresti pride na račun starega, koliko na račun novega leta. Poslednja svota se postavi radi natančne bilance mej „aktiva-. Ako so pa obresti i/posojenega denarja še na dolgu, pride dotična svota, kolikor znaša namreč do 31, dec, mej „pasiva". — Mej „pasiva* pridejo pred-plačane obresti posojil. Največ posojilnic jem!je namreč od svojih dolžnikov obresti za pol leta naprej. — Kakor smo pri vsakem dolžniku morali izračuniti zaostale obresti, tako je treba tudi pri vsakem določiti, koliko je plačal dolžnik obresti na račun novega leta. Zi vse to in prejšnje računanje 80 založene potrebne tiskovine. Mej pasiva pridejo še drugi mali dolgovi, ki jih ima p' sojilnica, n. pr. zaostali dolgovi na upravnih stroških, dolgovi na hišah ali na drugem zadružnem premoženji. Naposled pride še, kakor smo že prej omenjali, .rezervni fond", kakoršen je bil prejšnje leto, mej „pasiva". Ako spada po pravilih vstopnina v rezervni fond, prišteje se ona na tem naeatu tudi mej pasiva, baš tako obresti, katere mora dajati posojilnica svojemu lastnemu rezervnemu fondu. Ako zdaj vse pasivne točke seštejemo ter jih od aktivne svote odštejemo, dobimo „ prebitek" bilančni. .Dobiček" ali celo „čisti dobiček to število Še ne kaže imenovati; kajti iz tega ^prebitka se določi po načelstvn, nadzorstvu ali po občnem zboru, koliko dobe posojilniski delavci (odborniki, uradniki, nadzorniki, računarji) nagrade, koliko se daruje v dobrodelne namene itd. (Konec prih.) — Jekleni izdelki Bbhlerjeve Wolga -jeklenotvorniške druibe t) zidanju te tvornica poroča r.r ki časopis „>Sir»tcwar Tagebuch" : Stavba naglo napreduje in železoltvnioa bo začela kmalu d -do vat i 0,.emlje tvornice obsega 34 d*sjat,ir»b v bo pcdjpfje veKke kt'Hnrna in eko nomnke važoo»ti, z» Rnijo pa ZDsei t-i kolonija velik naprrdek v indu tr j« z ž~l*zom. Meteorologično poročilo. Viftina nad morjem 30S-2 m. September čas opazovanja Stanje barometra v mm. iBIfipS-ratura tr C Vetrovi Nebo VJokriua v mm. v '24 urab 30. 1 /10. • i*, zvečer 7. Ejntraj 2. popol. 7 .-(a -o 734 9 733 8 lf)3 92 211 si. zahod sr. svzh. sr. jzah. jasno megla del. obl. 00 Srednja včerajšnja temperatura 15'9*, Ea 30* nad normalom. ZD"u»X3.sJs3s:eL "borzo. dn*. 1. oktobra 1897. Skupni driavni dolg v notah..... 102 gld. 15 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 102 t 15 „ Avstrijska zlata renta....... 123 „ 90 „ Avstrijska kronska renta 4° 0..... 101 „ 75 „ O^erska zlata renta 4%....... 1541 „ 66 9 Ogeraka kronska renta 4°/0 ..... 99 , 25 „ Avstro-ogorske bančne delnice .... 962 „ — „ Kreditna delnice......... 358 , — „ London vista........... 119 NiMn&ki drž. bankovci za 100 mark ... 68 20 mark......„..... 11 20 frankov........... 9 Italijanski bankovci........ 45 C. kr. cekini........... 5 70 70 73 51»/, 18./, Ces. ter, avstrijske Izvod iz državne železnic© voznega reda ^-•15a-^rxi«!rs*. odL 3.. oitto"bra 1997. Oilho«l Iz Ljubljano ju2. kol. Prima eci Trl»l*. Ob 12. ari 5 m po noči osnhni vlak v Trhi?., t>flj:ik, Celovec, Pnuiseviftata, Ljubno; čez Stdzthal v Ausse. Sol.-K.grad ; rez Klein Rpilling v St> yr, Line, na Dunaj via Atnitetten. — Ob 7. tiri 5 ni. zjutraj osobni vlak v Trbiž, 1'ontab* 1, Beljak, Celovec, FranzciMoste, Ljubno, Dnnaj ; čez Stdzthal V Bolno-grad; če/. Ainstriton n:i D.inaj. — Ob 11. uri 50 m. dopolnilne Osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Reljak. Celovec, Ljubno, Selz-tbal, Dunaj. — Ob 1. uri 2 m. popOHldlMoso' n i vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Belathal v Solnograd. Letni Oastain, ZHI ob le,ero, Inom -st, Bregane, Cnrib, (ienevo, Pariz; cez Klein-lleirlinj; v Steyr, Tiinc, Bndojcvire, IMzenj, Marijine v: sko, Dunaj \ia Amstetten. — I*rojr» v Noto in«>slo in v Kočevje« Ob 6. turi 15 m ajntraj mešani vlak — Oh 12. uri f>5 m. popoludne mešani vlak- — Ob t>. uri 30 m. zvečer meSani vlak — l*rlliotl v B .|u l»l t in«, j k. rrogn 1* Trbižu. Ob 5. url 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Haba, Marijinih var,>v, Plznja, Uudejcvic, Solno-grada, Lin ca, Steyra, Ausseea, Ljnhna, Celovca, Bel:aka, Fran-zensfeete. - Ob 11. uri 20 m. dopoludoo Ofobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heha, Marijinih varov, Plznja, Hudejevic, Solnof;rada, Linca, Steyru, Pariza, Cieneve, Carina, Bragenca. Inotnusta Zella ob jezeru, Lend Oastcina, Ljubna, Celovca, Liku, Pontabla, Oh 4. ari 67 m. popolu-dne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Sclzthala, Beljaka Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. nri 8 m. zvečer osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla. — I'r«»-n Iz Novega moMtik In i ■ KočovJm. Ob 8. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. uri 32 ra. popoludne mešani vlak — Ob H. nri 35 m. zvečer mešani vlak. — <> liuiintik. Oh 7. uri 29 m. ajatraj, oh 2. uri 5 m, nopolndna, ob 6. url 50 iu. zvečer, ob 10. nri 35 tu. zvečer. Poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v mesecu oktobru. — l*riho«l v I.jiilt-l|nuo d. k. It liniiiuikt« Ob 6, uri 56 m. zjutraj, ub 11 uri H m, dopolnilne, ob 6. uri 20 m. zve Cer ob 9. uri 55 tn. zvečer. Poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru. Trgovski pomočnik vešč slovenskega in nemškega jezika, izurjen v trgovini železnine in mešanega blaga, Želi S'OJO dosedanje mesto premeniti. n i • Naslov pove upravniStvo ,SIov. Naroda". Parni ^troj 18 konjskih inoči n kotlom vrfil • nekaj strojev za obdelovanje lesa in transmisij itd. se po oeni oddajo od neke južnofitajerske postaje. PojaHnila daje Schnabl in Co v Tr8tu. (1472—3) trgovskega pomočnika za evojo prodajaInico z mešanim blagom v Ajdov ŠČini. Ponudbe vzprejema Štefan Batic, trgovec. (1477- 9 Posestvo je na prodaj h i,-u Al. Juriji, ol» J ii/. žel. za nizko cene r»ot>0 ^|,| , ker se lastnik popolnoma odtegne javnemu živi j nju. Na hiši ostane lahko 1750 gld. vknjiženih, torej je izplačati le 3250 gld. Pri hiši je trgovina z mešanim blagom, gostilna za potnike, žganjetoč in tabačna tratika, poleg tega tudi lep hlev in nekaj zemljišča. Več pove Arlolf Klclilierger v Slivnici iSchleinitz) pri St Juriji ob juž. žel (1486—2) Št. 598. M. S. sv. Razpis službe. Na mestni nemški dekliški Sestrazrednici je stalno popol niti V., eventuvalno VI. učno mesto s prejemki četrte plačilne vrste in z običajnimi pripadninami in z dostav-kom, da bo imenovana učiteljica v službovanje pritleljena mestni dekliški osemrasrednici. Prosilke za razpisani mesti imajo pravilno opremljene prošnje predpisanim potom pri podpisanem šolskem oblaetvu vložiti najpozneje do 1 «">. oktobrji t. 1. Na prošnje, ki se vlože po cmenjenem roku, se ne bode oziralo. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani (1429—H) dm- 16. sept.-mbra 1897. Prodaja mošta. 400 hektolitrov letošnjega iz najziaHtnejslIi trt pridelanega mošta kakor tudi 15 hektolitrov slivovice proda (I480-3) grajsko npraviteljstvo Dngoselo pri Zagrebu. l'mij mc vender z dol)rim Doerlng-ovlni milom s aovo. Potem pri umivanju tudi nc hodom jokal. Vsi otroci se ž njim umivajo in ves, da j c tudi Tebi zdravnik to priporočil, Torej prosim, ljuba mama! Daj mi samo 30 kr. in grem takoj ponj. Videla bodcB, da ti pristno prinesem, ono, ki jo na njem (1293) „S SOVC". 6 (1) V i.j'i ni prodajajo na debelo: Avgust Auer, Anton Kriapsr in Vasu Pstritia, Generalno zaNtnimtvu: Ai Mutseh A to., Danaj, 1., Luget-k Nr. 3. Samo nekoliko d ni J 1 Vstop prost! Naznanilo prijateljem cvetlic in posestnikom vrtov. UJano podpisana si usojata naznanjati častitemu prebivalstvu tega mesta, da sta tdprla (1501—V 3a.€L ZDuLZ^eJislei cesti šte^r- 1B (na dvorišču pri g. Ranzingerju) razstavo cvetlic za vrtove in za okrašen je stanovanj in vabita časti to p. n. občinstvo, da ji. počasti obiskavši to njiju razstavo krasnih vzorcev: Phoonix Canarieni Phoenix Reclinata, Phoenix-Dactifsra, Chamaerops-Excelsa, Pritchardia-Filamentosa-Cocos-Australis, Dracoena Indivisa, Phormlum-Tenax, Camelia Japonica, Gardinia-Grandiflora, Pittosporum-Chinensis. Jamčita najboljši vspeh vseh cvetlic, ker so iste zdrave in jako krepke. Cene, ki eo zelo nizke, omogočijo vsakomur, da more okrasiti svoje vrtovi; in stanovanja. V nadeji, da naju počasti veliko število obiskovalcev, beleživ;-. z velespo&tovanjem I i?i J Gostilničarji, pozor! Goriška tvrdka G. Ferd. Resberg (Is^E, Trudnova pod.r-vjizn.lcai) v Gorici HP^ v Kapucinski ulici st. 1 1 (Podružnica na Kornu št. 2) s prodajo moke in jedilnega blaga na debelo bo priporoča kot posredovateljiea gg. gostilničarjem pri kupovanju vipavskih, briskih, isterskih in furlanskih vin bodisi črnih ali belih. Vsakdo naj se zaupljivo obrne do te tvrdke, katera postreže pošteno. (um-i) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk aNarodne Tiskarne".