r
n
Nmj ▼ e Č j i slovenski dnevnik p Tfiruienih državah
$6 00
$3 00
$7.00
Velja za vse leto « • l| Za pol leta - - • » Za New York celo leto | Zm inozemstvo celo leto
I
GLAS NARODA
Ust slovenskih delaveev v Ameriki.
t£L£70N; COBTLANDT 2876
Entered u Second Class Matur, September 21. 1903, at the Port Office at New York, N Y„ under Act of Congress of March 3, 1379.
NO. 254. — ŠTEV. 254.
ittUSFON: COHTULNDT 287«
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 29, 1926. — PETEK, 29. OKTOBRA 1926.
VOLUME XXXIV. - USTNIK XXXIV
MEHIKANCI POZDRAVLJAJO
GENERALA 0BREG0NA
Dva tisoč Mehikancev je nazdravljalo Obregonu, ko se je vrnil s kampanje proti vstaškim Jaki Indijancem in ko so ga sprejeli v glavnem mestu prijatelji.— Smatrajo ga za predsedniškega kandidata.
MEXICO CITY, Mehika, 28. oktobra. — Več kot dva tisoč pristašev genrala Alavra Obregona, prejšnjega mehiškega predsednika, katerega omenjajo kot kandidata pri volitvah leta ! 928, se je zbralo, ko se je vrnil semkaj iz države Sonore, kjer je z nadaljnimi vojaškimi voditelji izdelal načrte za kampanjo proti vstaškim Jaki Indijancem v dotični državi.
Agitacija, da se odstrani ustavno oviro k zopet-ni izvolitvi prejšnjega vrhovnega uradnika je bila že odobrena v poslanski zbornici. Ce bosta senat in dve tretini držav odobrili amendmente, kot pričakujejo zaupno prijatelji Obregona, ga bo mogoče postaviti kot kandidata za predsedniško mesto, da sledi sedanjemu predsedniku Callesu. Včeraj pa ni hotel izjaviti, če bo sprejel poziv, naj se zopet poteza za predsedniško mesto. Njegovi prijatelji so mnenja, da bo gotovo izvoljen, če bo sprejel nominacijo.
Pristaši Obregona so delili kopije cirkularja, ki poziva narod, naj deluje za zopetno izvolitev Obregona, V cirkulaciju se glasi:
— Obregon bi moral biti naš prihodnji predsednik, radi odkritosrčnosti njegfove besede, čistosti njegovega življenja; radi njegovih demokratičnih idej. Njegova doktrina pomenja odrešenje Indijanca.
General Obregon bo ostal v Chapultepec gradu kot gost predsednika Callesa tekom desetih dni.
Poročevalci so odšli v Guadalajaro, da se sesta-nejo z Obregonom misleč, da bodo kaj izvedeli o razlogih njegovega obiska, a prejšnji predsednik je le rekel, da ni še čas za pojasnila. Senatorji, poslanci in generali na postaji so izjavili, da ne vedo ničesar glede vzrokov njegovega sedanjega obiska.
Obregon pa je govoril povsem prosto o Jaki položaju. Rekel je, da je čas mnogo vreden faktor za vlado, ker so Indijanci med seboj razdvojeni. Ce bo kampanja počasi napredovala, je mogoče, da se bodo pričeli Jaki Indijanci boriti med seboj, vsled česar bi postala vladna ofenziva dosti lažja.
Rekel je, da popravljajo vojaki ceste, želežniške tračnice in brzojavne zveze, da pa izvršujejo ob istem času obkroževalno gibanje, ki bo preprečilo Indijancem beg iz gora.
Soglasno z generalom Obregonom namerava via-da premagati Indijance s tako malim prelivanjem krvi kot le mogoče. Prepričan je, da bo ta kampanja konečno odpravila strah pred invazijami Ja-kijev, ki je navdajal prebivalce Sonore celih sto
Načrti za konec premogar. stavke.
Pojavil se je baje nov načrt za končanje stavke v angleških premogovnikih. — Governer Angleške banke ter lastniki premogov n i-kov so- stavili baje predlog. — Pomanjkanje premoga je opaziti na celem kontinentu.
Rop draguljev j NADZOROVANJE OBOROŽENJA
Važno za
obiskovalce v j je bilnarocen. Predlagano stari domovini. Ljudje, ki so zaposleni
let.
Neukrotljivi Jaki Indijanci, ki so ohranili svojo prostost izza pradavnih časov, pa so sedaj izpostavljeni absolutnemu izločenju iz države Sonore, je rekel general. Ti Indijanci, ki so eno maloštevilnih resnično divjih plemen, ki niso bila nikdar in-korporirana v civilizacijo in ki so se uspešno ustavljala vsem poskusom belega plemena, da jih obvlada, so obsojeni na uničenje, če se bodo posrečili načrti Callesove vlade.
Marija prcslavljena V ! veSa gumija. Minimalna cena,
Canadi.	i Za katero n0j se proda celo pro-
i dukcijo, ostane na papirja 42 centov. a dejanski bo znašala cena v prihodnjih 32 mesecih 48 cente v. Na temelju prvotnega Stevenson načrta naj bi znašala 30 centov, ki daje proizvajalcem, kot dokazano, primerne dobičke.
XA VLAKU KRALJICE M A-' RIJE, 27. oktobra — Romunska 1 kraljica Marija nadaljuje danes s svojim potovanjem skozi Cana-1 do. Povsod jo slave kot umikinjo kraljice Viktorije in ona se srčno veseli tega.
Angleško omejevanje izvoza gumija.
LONDON, Anglija, 26. oktobra. Kolonijalni urad je izdal včeraj nove reguaeije glede izvoza suro-
Ju gosi a vi j a prepovedala film.
Jugoslovanska vlada je prepovedala proizvajanje ameriškega filma "Vesela vdova", ki je bil napravljen po znani opereti Le-harja, znanega dunajskega komponista.
^ LONDON, Anglija, 28. oktobra. Generalni svet strokovnega linijskega kongresa je storil včeraj nadaljni korak v pasusu, da posreduje v premogarskem sporu. Izvedel je v torek iz pogovora z ministrskim predsednikom Htjldwi-nom in finanč. ministrom Cliur-hillom, da bi ne moglo imeti posredovanje nikakega upanja na uspeh, razven če bi ga izrecno av-torizirala eksekntiva premogar-jev.
Deputaciji je bila popolnoma pojasnjena še nadaljna točka. — da ne more vlada sprejeti trditve, da bi bilo mogoče uravnati spor sedaj izključno le na temelju po-vratka k poročilu kraljeve komisije. Vsaka uravnava, se je namignilo, bi morala temeljiti sedaj na poročilu kot so ga modificirali dogodki zadnjih šestih mesecev.
Rrezkoristno bi bilo na primer. — je rekel Baldwin, — izločiti iz razprave možnost podaljšanja delavnih ur, vspričo dejstva, da dela sedaj velik del 250.000 premo-jrarjev, ki so se vrnili na delo. po več kot sedem ur na dan. Vlada je tudi namignila. da je sedaj nemogoče vprašanje uravnave stavke na temelju nacijonalizaeije premogovnikov.
Deputacija je dobila v splošnem utis. da je treba naj prvo napotiti premogarje. da dajo strokovnemu kongresu polnomoč podajali se jrlede celokupnega polja, brez izključenja ur. plač in krajevnih dogovorov, če bi hoteli biti napori strokovnega kongresa uspešni.
Nekateri premogarski voditelji mislijo v istem smislu. Pripravljeni bi bili pristati v krajevne u-ravnave, ki bi določile ure dela, a pod pogojem, da se splošne prin-
dogovor.
Strokovno unijski svet je po
Deklica, ki je izgubila dovoljenje za pevratek v Združene države, bo sedaj deportirana.
trgovini z demanti, so naročili banditski napad, — izjavljajo aretirani čikaški banditi.
CHICAGO, 111., 28. oktobra.
je bilo trajno nadzorovanje obereže-vanj. — Narodi naj bi objavili vse podrobnosti glede izdatkov za obrambo. — Številni problemi nerešeni.
PARIZ, Francija, 28. oktobra. — Ustvarjenja trajnega zastopstva, ki naj bi imelo kontrolirano nadzorovanje oboroževanj in izdelovanje vojnega
i	..... ■	" • —i	---j —m	v aiijc vujlltr<'l»
Ana Komarmicka, stara 30 let. j Dva bandita ki sta bila aretirana materijala priporoča poročilo katero ie dovršit « ki se je vrnila z obiska pri svojem pred par dnevi v Englewood. X	l ' - i • F^I UCIIO, Katero je CiOVrSliu
očetu v Varšavi, je bila včeraj ob-j J., sta priznala včeraj pred ; CUKaJ K°miS1Ja Lige narodov, imenovana, da raz-veščena od priseljeniških oblasti, Hiko poroto, da ko rope newvor- pravlja o ekonomskih fazah vprašanja glede razo-potem ko je preživela ves mesec j škili demantnih prodajalcev' ob j roženja. To delo je poverila komisiji pripravljalna Elhs Islandu, da bo dne 4. no-.belem dnevu iztuhtali možje, za-jna komisija za splošno razoroževalno knferenco
Komitej naj bi imel nalogo kontrolirati statistika ^lede oboroževanj ter naj bi bil ustanovljen za to, da se strogo izvede katerikoli program razoiože-valne konference.
Komisija je tudi sprejela-resolucijo, da naj bi sc vprašanje omejitve vojnih proračunov rešilo potom separatnih dogovorov med državami, ki bi podpisa-eventualni razoroževalni protokol. Sprejeli so tudi priporočilo, naj se obevežejo vse države, ki bi pocl
venibra deportirana.	I posh ni v tej stroki in da so jih na
Deklica se je nahajala že Sest-j to izvršili banditi proti dobremu nnjst let v Združenih državah. Te- plačilu.
kom spomladi je odšla v Evropo.' Jetnika sta Lawrence Ghere.
da obišče na Poljskem svoj epa o-j alias Lloyd in Arthur McClelland.
četa. opremljena z uradnim dovo- alias Harrison.
Ijenjem. da se sme vrnit iv Zdru-j David SLaffir iz New Yorka. je
žene države. V Parizu pa ji je bi-1 bil napaden v dvigalu .Cable
la ukradena ročna torbica, v ka-1 Building dne 6. oktobra ter oro-
teri se je nahajal dokument. Ame-! pan demantov v vrednosti 4."> ti-
riški konzul v Parizu ji je dal za-j soč dolarjev. Norman Cadison. iz
protovilo, da ne bo imela nikakih | New Yorka je dobil obisk ropar-
težkoč pri izkrcanju, a odvedli soj jev v svoji sobi v Palmer Ilonsej pisale razoroževalni protokol, da bodo objavile'svo
7 Elh\Tsla,1Hl irv;° Višanju ; dne 2. *T^r.bra ter izgubil bri- fce svojih izdatkov Za oborožen je pred preiskovalno oblastjo je bi- lante v vrednosti $150.000. Ghere ____ji______
la sklenjena njena deportaeija.! in McClelland sta izjavila, da sta j pj.ai1«r _ _
čeprav je doprinesla dokaz, da si!izro<"ila plen nekemu trgovcu z j *dllCOZ 0.16111*3.11
je i z posloval a dovoljenje za po-, dragulji, kije plačal za Cadison
'rop $10.000, za Kaffir rop pa
$4000.
Ghere in McClelland sta baje tudi v stiku z umorom, ki je bil izvršen maja meseca v Tndiana-polisu. — T'strejjen je bil neki Haage. ko se je hotel upirati ropu prstana.
1 vratek.
Poljski socijalisti proti monarhiji.
Napadeni od ljudožreev.
BATAVIA, Java, 28. oktobra. Iz Dvack črncev obstoječa skupina nosaecv ameriško-holandske ekspedieije v džungljah Nove
Pilsudski s e posvetuje glede svojega najnovejšega načrta. — Maršal in uradniki razpravljajo o izpremembi. — Vse stranke so vznemirjene.
Gvinejo je bila včeraj pognana v VARŠAVA. Poljska, 28. okto- beg od dvesto Papua ljudožreev. bra. — Brez ozira na to. če ima oboroženih z loki in pšicaini. Po-maršal Pilsudski namene glede zneje pa je nadaljevala ekspedici-! kn,nentov- inc<1 ]>oljske krone ali ne, se je vršila ja svojo pot. brez nadaljnega mo-'" včeraj zvečer konferenca, katere tenja.
Pilsudski.
kot nemški špijon.
Francoska tajna služba je aretirala železniškega uslužbenca v Parizu na poti z armadnimi taj nostmi. — Preje ie bil uslužben v Ruhru.
PARIZ. Francija. 27. oktobra Danes se je izvedelo, da je fran coska tajna služba zasačila Man i rice Chartona. zaupnega n^lnž benca Paris-Lvons žele;.ni<-e. v soboto. ko je hotel odpotovati s ko-|linskim ekspresnim vlakom s kov-j čegom. ki je bil poln tajnih do-kateiimi so bil' načrti.za mobilizacijo francosko armade.
so se udeležili maršal predsednik Moscieki, liartel m ju-stični minister Mesetowitz, skrajno konservativni član iz sovražnega ozemlja Vilne ob meji. v dom-nevanem namenu, da izpremene obliko poljske vlade.
Dočim ni znano, v čem bo obstajala ta izprememba. če bo usta-
pije uravnave sestavi v narodni novljeno kraljestvo ali kaka obli-j ..	,
■ mi.jam scilfiiinajstc-a stoletja, ki va. da bi vedela za deiania
ka regentstva ali če se bo le še nadalje omejilo sile parlamenta,
sini včeraj popoldne brzojavko A.ISP ^ ven<lnr	vihar v
Cooku. tajniku premogarjev lVReh Strankab' ^ iziavliajo, da
t i •• • * i - m t Je vso pust d na cedi u diktator in slednji se .ie takoj vrnil v Lon- . .	. , „.
•i r>	.i	kl se .l'h je posluzil druge za dru-
don. Po njegovem povratku so ga	... 1
.	gn ter jih vrgel nato na stran,
vprašali, ce je kaj resnice na po- j _ ...
";i„	- 1-1- i	Zadnji so bili soeiiahsti, katerim
rocilu, da je neki upu ven komi- .	.
4. - li- - - - i i T-i i i ! -10 dvoril na zadnjem sestanku tej. vkl.iut-iiioc lorda Derbv, lor- .
i t i i * r " .Sejma v namenu, da doseže sprp-<la Londonderrv ter Montague .	1
.	» , jem proračuna.
Normana, ravnateha Angleške j
banke, sestavil predloge za urav-l ^.^»listi. ki so bili najmoč-
navo stavke ter jih predložil nje-(npjši Prwtafii majske revolucije in
mu	j ki so upali ostati v vladi, so doži-
.	velf najhujši poraz med vsemi.
Odgovor Cooka je bil izbegljiv	„ „ , •	, ... . ,,
; soglasno z nekim uredniškim <-lan-
in vsled tega se domneva, da je ^___ _ .	,
v„	.„	J kom v njih organu, v katerem se
poročno resnično.	„•	, ■.. . t^., , . ..
sicer ne kritizira I usudskija sa-
Medtem pa se vrši naprej po- niega, pač pa ga obdeluje preko
vratek v rove in njih število je bilo povečano za 7000
ram-n monarhistov
Robotnik, organ delaveev. pra vi, da je neresnično ugotovilo, da
PARIZ, Francija. 28. oktobra., Pomanjkanje kuriva, ki se hitro 111 imela monarhistična konferen-širi na vse evropske dežele, je po- j ea uikakega pomena. Svojo do-sledica angleške premogarske j mnevo utemeljuje z dejstvom, da stavke, soglasno s poročili iz in-jčasopisje maršala Pilsudskega dustrijalnih središč.	1 kričavo objavilo njegov obisk na
•••	,v . N posestvu Radziwilla. kjer je kri-
\ Franciji so pričeli občutiti] l , ,	' . /
...	icalo na ducate monarhistov. na
pomanjkanje pretekeli mesec, ko so morale železninarske in jeklarske naprave v bližini atlantiške o-bali načeti svoje reservne zaloge.
Anglija, ki je dobavila malo več kot polovico 20.000.000 ton premoga, katerega je morala Francija importirati v preteklem letu, je popolnoma pre"kinila svoje poš;-ljatve.
čelu jim princ Sapieha. ki je predsedoval banketu: — Dolgo naj živi Pilsudski!
— Itonečno je pričel iskati maršal pod noro veleposestnikov in kmetje bodo morali plačati za to. — pravi članek. — Zborovanje monarhističnih družin je pome-njalo direktni udarce, namenjen parlamentarni demokraciji in
------| T\o so ga včeraj preiskali. n;
agrarnim reformam. Pomenjalo hotel Charton priznati, da je i/.-ie klofuto za ukrajinske beloru-' dajalce Francije, a policija trdi. ske demokrate, katerim se je dalo daje bil več mesecev v stiku v pogum, da tvorijo proti-narodni nemškim špijonažnim središčem v blok proti Poljski. Nikakor ne Monakovu. kamor je večkrat po-pride vpoštev. na kak način sku-|toval v zadnjem času. šajo vladni krogi zmanjšati po-j Charton je poročen ter ima tri men dogodka, kajti demokratična ( otroke. Njegova žena je tudi za-Poljska bo stala skupaj |)roti mu-(prslena pri železnici, a se domneva. da l»i vedela za deianja svoji1-skušajo izprt imiit i republiko. C- srn moža. Ko jo policija v soboto pati je. da bo podala vlada v pri-; obiskala dom Chartona ter zape-hodnjem parlamentu odločno ugo-(čatila njegovo sobo. ni hot-ela po-t o v i I o glede te ofenzive proti de-vedati. zakaj je njen mož v ječi mokra ci j i.	! ter le rekla, da jr bil pridržan, da
Maršal Pilsudski je trdil v po- se mu da majhno lekcijo, govorih s starimi strankarskimi i Madama Charton je izvedela iz prijatelji in so-revolucijonarji, da listov o obdolžitvi ter pri.'-el i od-je šel na posestvo Radzivill a. da loeno braniti svojega moža. Rekla okrasi «rrob prejšnjega svojega jo. da je dober Francoz, da je d'>-pribočnika, vendar pa ni hotel po- bro služil tekom vojne in da je dati nobenega formalnega ugoto- skušiil pobegniti iz nemškega jet-vila.	' ništva.
Tragičen konec ljubimske afere.
Smrt je končala ljubim-sko afero v indiani. — Policija domneva, da je poštni mojster Betts u* bil Mrs. Brown ter izvršil nato samomor.
DELAWARE, O., 27. oktobra. Trupla O. II. Bettsa, poštnega mojstra iz Garrett, Ind. in .Mrs. (irace lirown, prodajalke i/ Columbus. ležita danes v neki mrtvašnici v Delaware, doeim skuša policija skrpati skupaj poveš* prijateljstva, trajajočega 15 h»t. ki sc« jc končalo z naglo tragedijo v avtomobilu liettsa na neki lezel ni cesti v bližini tukajšnjega kraja. Trupla so našli včeraj.
Policija domneva, da je BHts utrelil Mrs. Brown ter izvršil nato samomor.
V žepu Bet t so ve suknje so na-•li pismo, naslovljeno na Cloyd Brow na, sina Mrs. Brown, v katerem je opisal Betts podrobno svojo ljubezensko afero z Mrs. Brown. Rfkel je. da sta se poznala petnajst let in da sta se sestala vsaki teden.
— Pričakujem, da boste zelo žalostni, ko boste dobili to pismo. — je pisal Betts. — Nisem mogd prenašati tega še nadalje in tudi ne vaša draga mati. Vsled tega sva sklenila končati vse.
' Agenti tajne službe so Chartona že dalj časa opazovali radi niegovih pogostih potovanj v Nemčijo, a niso hoteli razkriti svojih sumov, da ga zasačijo in flagranti.
Seznam
To je seznatn. ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr^ba poslali, d« poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah.. Podatki bo veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali gvojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lire	
Din. ..	500 ____	$ 945	Lir ...	... 100 ____	. $ 4.95
Din. ..	.. 1,000 ____	$ 18.60	Lir ...	... 200 ....	.. $ 9.60
Din. ..	.. 2.500 .. i.	$ 46.25	Lir ...	... 300 ....	.. $14.10
Din. ..	.. 5.000 ....	$ 92 00	Lir ...	... 500 ....	.. $23.00
Din. ..	.. 10,000 ....	$183.00	Lir	... 1000 ....	$45.00
Za poSiljatve. kl presegajo Desettlsoč Dlnarjer ali pa DratlaoC Lir dovoljujemo poseben znesku primeren impost.
Nakazila po brzojavnem planin bvriojem« w najkrajšem Can ter raf unauno za stroške (L—»
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	Pboae: oobtlandt 4«87	New York, N< Y.
Posebni podatki.
Pristojbina za Izplačila ameriških dolar. Jev v Jugoslaviji in Italiji maša kakor sledi :za $25. ali manj! znesek 75 centov; od 125. naprej do $30«. po S rente od vsakega dolarja. Za vetje svote po pt-dogovora,
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
GLAS X A HODA. 29. OKT. VJ'2G
GENE TUNNEY NA RAZSTAVI
Owned and Published by BIiOVHNIC PUBLI8HINQ COMPANY (A Corporation)
Frank SaJcser, president.	Look Benedik, treasurer.
Place of busineaa of the corporation and addresses of above officers: S3 Cortland* St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
QL AS NABODA" "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidoyg.
Zc celo leto velja lisi ta Ameriko
in Kanado___________$6.00
Za pol leta____________13.00
Za ietrt leta_________________$1.50
Za New Fork ta celo leto. %7.00
Za pol leta________$3.50
Za inozemstvo ta celo leio_$7.00
Za pol leta__________$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
Glas Naroda" ithaja vsaki dan izvzemši nedelj tn praznikov.
Dopisa bres podpisa in osebnosti se ne priobčil je j o. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
'GLAS NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876-
UBOGA REVICA
iž! **
"tU«* MILLER. MIH. D. C
Ivo se je pred par dnevi mudil svetovni boksarski šara p j on Gene Tunev na razstavi v Philad elphiji. sta ga obiskala dva zastopnika Sioux Indijancev ter mu v znak občudovanja podarila krasno pernato pokrivalo.
D
opis
Vanderbilti s<> ena izurmI .najbolj znanih ameriških
milijonarskih in vladarskih družin. Vladarskih v de-	New York City, N. Y. j pr<dsednik še polegtega nahmlil,
narntni Zlili slu. *	v 42. številki (ilasila K. s. K. ini je edin oh* dvoje preosta jalo :
Vanderhiltov je strašno dosti ill vsi so hogati. Ime	Je priobčena "Izjava" društva ali vzeti klobuk ter oditi ali pa
Vanderbilt je sinonim za razkošje.	Franf'lška v Xf w Yorku- »^V1^1 t<r pokloniti pred
'	va se tiče mojega izstopa iz dru- sedniku plačilo za njegovo pri
Eden izmed Vanderbiltov, namree Reginald C. Van- Stva in Jednotc. v izjavi sta na transko postopanje. Poslužil sem
derbilt, je pred kratkim umrl.	i slovesen način oproščena vsake se zadn jega. Zadovoljen naj bo.
če je umrl brez oporoke ali ve je kdo oporoko ovr- h'iv(,p društvo in Mr. Onima. da s. ni še kaj hujšega Zgodilo.
,	•	n	• i A i-. i • •	i Vso krivdo se hoče naprtiti meni j Mimogrede naj omenim, da
gel, nam m znano. Znano nam ,jt* le toliko, da si ie po1 , , , .	, ~ - ......	...
j na hrbt. da ho s tem zadoščeno. .ie predsednik ze ve«-rat vodil se-
/ijegovi smrti skočila žlallta V lase.	nowvorski ciganski ligi. Te lige'jo med vplivom bera.Ške korajže
Sodišče ji je namre<" določilo za šest	mesecev samo - no.'.'Ml prati in zagovarjati pred in da se pri njem S koza rek om
še^t tisoe dolarjev moževega denarja.	* slovensko javnostjo, rečem pa le, pekoče tekočine da marsikaj o-
-».. j . i 11 v	, TT1 'toliko, da si bo zaslužila isti slo- praviti. O pravilih K. S. K. .J. ima
lJroti temu je seveda odločno protestirala. Vložila i . , .	,	' r. +	, , » t
J	, v ep kot si ga je zasluzil (»rdinov j približno toliko pojma kot eetve-
je tožbo, in vršila se je obravnava, pri kateri je vdova stotak. Dovoljeno naj mi pa boronožec o bibliji. V 'Izjavi" je tu-prieala, da mora Stradati in da si Z bagatelo šestih tiso- navesti nekaj resničnih dogod-^li rečeno, da sem se bal suspen-cakov ne more ničesar privoščiti, ker je bila prej vajena i kftV- kaj me i^edlo «lo tega.jdacije. Ne. motite se. prijatelji.
„	'	1 da sem "prekoraeil pravila. Koti- prav nie se je nisem bal. liil sem
S svojim možem zapraviti vsako leto najmanj dvestopet- gtatiram, (1a seill popolnoma v re-.pa prepričan, da bodo pravila sa-deset, tisočakov.	j(]u prosil za besedo ter v zmisln mo zame merodajna, dočim bodo
Sodišče se je uboge reviee usmililo ter odločilo, naj , P™vil že celili šest mesecev prej za cigansko svojat pod strogo O-
i i •„	__.	..	5	„ , ,	, i rab te val nai se izpolni mesto za- dinovo cenzuro. Hvaležni bi mi
dobiva zanaprei po pet i nos em deset tisoč dolarjev na letoJ , . V	- , I .. . . . ..	. . *
T<	.	| lUFnikarja. kajti bili smo ze sed- morah hiti ,<ia sem se umaknil ter
Črnega kruha ji baš ne bo treba jesti in tudi v raz- ,mi Inesp; bre7' zapisnikarja. Med nočem več motiti njihovih stran-
tem časom je neki nadzornik vo-. karskih kolobocij ter nočem ve-w* »lil zapisnikarjeve posle. Ker je v njihovo družbo. kjer je pro-nredsednik društva obenem tml' stor samo za hinavce in za pasje slepo orodje omenjene cikanske li- ponižne tepčke. Pri podpornih ge. je moj govor enostavno preki-! društvih, ki dajejo prednost nil. češ. da društvu nasprotuje i j strankarstvn. ni več mesta zame. ler njega napadam. Jaz se seve- Najbrže se pa še dobe v Združe-da nisem dal ugnati v kozji rog. (nih državah š«» vedno društva, ker po pravilih K. P. K. -T. ne sme , pri katerih imajo člani delež noben elan vršiti dveh uradov, bratstva. Pri zjroraj omenjenih je dokler je pri društvu več kot 12 pa zmisel za bratstvo nepoznana elanov. Naše društvo je štelo kroir stvar. Amen! 00 članov. Ker z mirno besedo ni-	Agrizij Jerman,
sem ničesar dosegel, in nie je bivši član dr. sv. Frančiška.
trgailih čevljih ji ne bo treba hoditi.
NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI...
Pred vojno so bila v čitankah nemških otrok dolga poglavja o družini nemškega cesarja.
Družina se je šolarjem predstavljala kot najuzor-iiejša, kajzerjovo rodbinsko življenje kot najbolj idealno.
Pred vojno je že nekako šlo, po katastrofi se je pa ^zkazalo, da se cesarski princi ne morejo vživeti v življenje navadnega človeka.
Te dni se bo ločil cesarjev sin princ Eitel Friderich od svoje žene. Z ločitvijo je tudi ona zadovoljna. On pravi, da je ona delala škandale, ona pa. da jih je on.
Princ Joaliim, nadaljni sin bivšega nemškega kaj-zerja, se je ustrelil kmalu potem, ko mu je ušla žpua.
Tudi v zakonu princa Avgusta Viljema, je vse prej kot zadovoljstvo.
Niti sam kajzer ni dal dobrega vzgleda. Po smrti
je prve žene se je tako naglo poročil, da so bili vsi njegovi pristaši globoko presenečeni.
In še sedaj so v zadregi, ko je treba praznovati spomin pokojne 41 matere nemške države".
Nekdanjega bleska je konec.
Drug za drugim odlagajo maske, svoje veličanstvo in svojo domnevano nadnaravnost.
To je edino razveseljivo dejstvo.
<*e bo šlo tako naprej, jih bo še sedaj živeča nem-Člca generacija začela smatrati za povsem navadne ljudi, ne pa za božje poslance.
Novice iz Sloveniie.
Novire iz Jugoslavije-
Prenos zemskih ostankov za narod zgradbe občinskega in šolskega zaslužnih mož v domovino. vodovoda najeti pri okrajni hra-Te dni je odpotovala v Pariz ( nilnici v Slovenjgradu posojilo pod vodstvom generala O jure La-'700-000 dinarjev proti največ 10 žica delegacija jug. države, ki boj otIstot- obrestim na leto in odpla-pprcmila iz Francije posmrtne o- čiln najkasneje v petili letih, stanke jug. velikanov in zaslužnih mož vojvode Radomira Put-nika, bivšega predsednika Narodne skupščine Andre Nikoliča in ■ la nad Bohinjem in Bledom je našega rojaka Mihaela Vošnjaka | strela udarila v hlev posestnika in v domovino. Truplo pokojnega Žagarja Pretnarja na Rečici.: Ves
Požar radi strele.
Med silno nevihto, ki je divja-
Ces&rica Žita se preseli v An. flijo?
Pariški listi poročajo, da se hoče biva« cesarica Žita s svojo rodbino preseliti v Anglijo, ker špansko podnebje ue prija zdravju njenih otrok in se politične razmere v Španiji vedno bolj po-oatrujejo. Obrnila se bo s prošnjo, da se ji dovoli preselitev.
Podražitev avstrijske poste.
V Avstrijski javnosti je vzbudita veliko razburjenje rest, da namerava vlada s 1. novembrom znatno povišati pristojbine, s 1.
Vošnjaka se pripelje v Ljubljano te dni, nakar ga odpeljejo v St. TI j pri Velenju, kjer bo slovesen pogreb.
Ciganfka pretkanost.
Te dni so pripeljali v Celje o-rožniki tri cigane in dve ciganki, ki se niso odzvali sodnemu vabilu. Obe ciganki sta bili obsojeni naj se pošta razdržavi in da v vsaka na pet dni zopora in iz pre-zakup, ali pa naj se upravlja vsaj i vidnosti takoj oddani jetnišnici.
po trgovskih naeelih in neovirana po državnem birokratizmu.
Kako dolgo živi avtomobil?
O. T. Griffin, profesor na univerzi v Michiganu je sestavil natančne podatke, v katerih je izračunal, kako dolgo "živi" avtomobil. Njegova sodba se gla^i, da traja avtomobil, predno se obrabi, povprečno 7 let. Ta sodba pa velja samo za Evropo. V Ameri-
januarjem pa «e telefonske. Listi i ki se avto preživi mnogo prej in ob tej priliki vnovič zahtevajo^ ' traja komaj dobra tri leta.
objekt je bil takoj v plamenu in je pogorel do tal. ž njim vred pa tudi vse orodje, vozovi, krma in sploh vse. kar spada h gospodarskemu poslopju. Zgorela je tudi vsa zaloga lesa in desk. Škoda se ceni na lf>0 tisoč dinarjev, ki je Čeloma krita z zavarovalnino.
Gasilna društva z Bleda. Rečice in Gorij so s težkim naporom omejila požar ter obvarovala požara hišo in žago.
Sokolski dom v Ljutomeru.
Kar so snovali že pred leti najboljši člani "Sokola" v Ljutome-
Cigan so zagnali velik jok in stok in zahtevali od nekega odvetnika intervencijo, češ, da nimajo sredstev za vrnitev na svoj dom. Da-siravno sta obe ciganki pri vizi- j ru, prejšnjega "Murskega Soko-taeiji trdili, da nimata denarja, sejla" to se bo uresničilo te dni. Ta-je po ponovni telesni preiskavi j krat nastopi ljutomerski Sokol dosnalo, da je znala ena izmed i prvič v svojem, v notranjosti do-
njih na prav diskreten način skriti 1000 dinarski bankovec.
Zgradba vodovoda v Mežici
Z naredbo velikega župana mariborske oblasti je občina Mežica pooblaščena, da sme v svrho
gotovljenem domu. Xa sporedu so godbene točke društvenega salonskega orkestra, skupina, telovadni nastopi in vesela onodejanka na lepem odru, ki je opremljen po načrtih bivšega ravnatelja mariborskega gledališča, Bratine.
Cerker pogorela.
Kakor poročajo iz Novega Sada. je v občini Kula pogorela tamkajšnja pravoslavna cerkev. Ker so v zadnjih dneh popravljali streho na stolpu, se domneva, da je požar nastal na ta naein, da se je pri pregledovanju podstrešja neprevidno ravnalo z gorečo sve<"o. Stolp se je vsled požara podrl.
Samomor v apnenici.
V	Krušajih poleg Resna v bi-toljski oblasti se je vršila neobičajna ljubezenska tragedija. S« limir Stepanovič, star 20 let. je bil zaročen z neko devojko iz sela. Pred kratkim se je z njo skregal in radi tega prepira sklenil napraviti konee svojemu življenju. Po kosilu, ko sta o«"e in mati odšla na njivo je Selimir izkoristil priliko za svoj samomorilni načrt. Skočil je v apnenieo, kjer se je po<rrezni! v irašeno apno in se zadušil.
Dvoje življenj za par grozdov.
Vojaka zagrebškega artilerijskega "polka, Mihajlo Drljač in Jusuf Bukva. oba iz Bosne, sta šla na sprehod Vrapče. V bližini šolskega vinograda sta se vsedla v travo, vzela iz žepa kruh in par grozdov, ki sta jih najbrže odtrgala v šolskem vinogradu. Tako ju je zalotil viničar Mato llrlič.
Kaj se je nato zgodilo, ni znano. Viničar je le izpovedal, da je vojaka posvaril, nakar sta ga baje hotela napasti on pa je ustrelil puško proti njima. Videč, da je enega vojaka smrtno zadel v
• drugega pa težko ranil, se ;e viničar takoj javil na žandar-merijski postaji. Bukva je bil pre-nešen v vojaško bolnico, kjer je ob 7. zvečer umrl. Viničar llrlič je bil aretiran iti je proti njemu uvedena preiskava.
Najdena utopljenka.
V	Dravi pri Trčovi. občin Sv. Peter, so našli dne 27. septembra truplo nepoznane ženske. Ftop-lienka je bila okrog let stara. 1G5 em visoka, okroplepra obraza, kostanjevih v kito spletenih las in rjavih oči.
Pri njej niso našli ničesar, da hi se mogla ugotoviti njena identiteta. Truplo je ležalo v vodi šele dva dni in ni bilo na njem o-paziti nikakega znaka nasilja.
Utopljenko so drugega dne prepeljali na pokopališče k Sv. Petru in je tamkaj pokopali.
Naplavlieno moško truplo.
Dne 1. oktobra sta našla orožnika Branko Djakovič in Nikolaj Vujnovič ob stranskem rokavu Save pri vasi Strmci pri Pod vrhu, v srezu Samobor, truplo neznanega moškega, katero je vrgla tamkaj na breg narastla S^va. Truplo je bilo sicer popolnoma golo. le na nokah je imel \itoplje-nec še dobro ohranjene shimmv-čevlje ter bele nogavice z modri- ( mi črtami. Utopljenec je bil mor-ne krepke postave, okrog 105 cm visok, kostanjevih la? in obrite brade. Star je moral biti okrog 40 let. Po komisijskem ogledu so ! truplo pokopali na pokopališču i pri Sv. Nedelji. Ker utopljenec. I kakor se je ugotovilo, ni bil doma v tamošnjem okolišču se sklepa. , da ga je narastla reka prinesla bržkone iz Kranjske in da je postal žrtev poplav.
i
Odlikovanje splitskega zdravnika.
Splitski kirurg dr. Račič. ki je že dalje časa častni član italijanskih zdravniških društev, je bil te dni na dunajskem konsrresu nemškega društva zr urolosijo imenovan za dopisnega člana društva .
To odlikovanje je visoko spričo dejstva, da društvo, ki ima svoj sedež v Berlinu, združuje najznamenitejše nemške, avstrijske in švicarske znanstvenike v področju urologije.
Nikola Pašič — vegeterijanee.
Nikola Pašič je v Cavtatu no-stal pravcati vegeterijanee. Ker še ni popolnoma okreval, so. mu zdravniki predpisali samo lažjo brezmesno hrano, predvsem pa so mu priporočili uživanje kislega mleka.
Sivi državnik se natančno drži zdravniških navodil. Ker pa nimajo v Cavtatu dobrega kislega mleka, mu ga pošilajo iz Sarajeva. Poseben kurir prihaja vsako sredo in vsako soboto v C'avtat in prinaša potrebno količino kislega mleka za pol tedna. Kajpak so nekateri politični krogi izpo-«"etka v nevednosti sumili tejra rednega kurirja, da vrši kake prav važne politične misije. Natančno so ga zasledovali in izvohali. Ko pa so se prepričali, da im« opraviti samo s Pašičevo kuhinje in ne s političnimi zadevami starega državnika, je nastala med njimi razumljiva veselost. Bilo bi na morda umestneje. če bi začeli posnemati Pašiča.
Imenovanje v ministrstvu pro-svete.
Kralj je podpisal ukaz. s katerim se načelnikom oddelka za o snovni pouk v ministrstvu prosve-te imenuje Mi.šo Eleznvir. profesor v S'—
Odkritje Strossmayerjevega spomenika.
Kakor je obveščeno ministrstvo prosvete. se svečano slavnostna odkritje Strossmaverievega spomenika v Zagrebu vrši dne 7. no vembra. Svečanosti ^r poleg zn stopnikov dvora, vlade in narla menta udeleže posebni delegat'« vseh kulturnih institucij in orga nizacij.
Pisatelj Nemirovič-Dančenko v Beogradu.
Stari znani ruski pisatelj Ivan Nemirovič-Dančenko. ki je s svojimi popularnimi romani in član ki prvi seznanil Rusijo z Balka nom, se te dni nahaja v Beogra du. V zadnjih tednih je prepoto val Bolgarijo, južno Srbijo it Snmadijo. zdaj pa se odpravlja preko Bosne k Jadranskemu mor ju. Navzlic svojim 82 letom je sivolasi pisatelj čvrst in poln navdušenja za prirodne lepote in bogastvo jug. države. Vzhičen je nad napredkom pokrajin in mest tembolj, ker je vse te kraje poznal že davno pred svetovno vojno in ujedinjenjem.
I
, Blagajnik finančne ur>rave v Za-ječaru izginil.
j Boško Pujič, blagajnik okrož-; ne finančne uprave v Zaječaru. je : zapustil svojo pisarno in se do sedaj ni še vrnil. Ljudje pripove-dnjejo, da se je odpeljal v Knja-ževae, potem pa se je vrnil v Za-ječar. odkoder je zopet odpotoval neznanokam. i Upravnik urada je takoj dal zapečatiti blagajno in je obenem odredil preiskavo da se ugotovi če ni Pujičev sestanek v zvezi s kakšno malverzaeijo v njegovem poklicu. Dvom je tembolj upravičen, ker je blagajnik pustil doma vse ključe razen onih, s katerimi se odpira blagajna.
Eleganten goljuf in vlomilec.
V	Novem Sadu je bil te dni aretiran eleganten mlad gospod, ki je z novosadskim vlakom prispel v Vrbas ter se iz Vrbasa z avtomobilom vrnil v Novi Sad. To je policiji bilo sumljivo, vsled česar ga je aretirala. Ugotovilo se je da je aretiranee znan goljuf Svetozar Pagič, ki je bil nedavno izpuščen iz kaznilnice v Mitroviei. Pred kratkim je vlomil zopet pri seljaku Jovanoviču ter mu odnesel 10 tisoč dinarjev in precej zlatnine.
Samomorilna mani j a v Zagrebu
V	Zagrebu skoraj ne mine dan, ki bi ne imel zabeležiti enega ali vec samomorov ali poskusov samomora. Te dni je izvršil samomor Sandor Kulič, natakar v znani restavraciji "Frankopan" na Prilazu. Zastrupil se je z uetovo kislino in je kmalo nato umrl v bolnici. Octova kislina mu je raz-jedla želodec in čreva. Bil je soliden in miren človek. Kaj ga je gnalo v smrt, še ni pojasnjeno.
— Tudi drugi dan po tem, ni potekel brez samomora. Na stop-njišču neke hiše na Peščenici se ie zjutraj obesil trgovski potnik Nikola Weber, star 49 let.
Vzrok: brezposelnost, beda.
Soglasno 7. zadnjo statistiko je v New Yorku približno dvajsel milijono galon alkohola, namenjenega v industrijalne svrhe. Te bo šlo vse posreči, jra bodo dobile industrije kakih pet galon. Za Zahvalni dan in za božične praznike, £?a pa mora priti na vsakega Ww-vorčana približno kake tri galone. Bodo že Nevvvorčani renali. če industrijski stroji ne bodo.
*
Radio aparati so dandanes v Ameriki splošno uevedeni. Skoro v vsakem stanovanju ga imajo. Navaden aparat ne stane dosti, pri ie zanič. Dobri so le dragi apara-*i. ki stanejo par sto dolarjev.
Dragega aparata seveda ni treba naenkrat plačati. Hov.k da ilva ali tri desetake na roko. potem pa po en dolar ali dva dolarja na teden. Zadnjič sem poslušal nekega norea, ki je crovoril |h> radio. Neprestano je poudarjal: — Edinole ljubezen večno traja. Vsp-«/a na svetu je enkrat konee, edino ljubezni ne.
*
Tisti, ki so ga slišal:, so si najbrž mislili: — Motiš se. prijatelj.
—	ljubezni je kmalu konec, nikdar pa ni konee plačevanja, če
**do vzame radio na obroke. *
Neki iznajditelj je iznašel potrebščino. ki bi jo moral imeti vsak moški
Vse skupaj je v škatljiei. ki •e tako oblikovana, tla gre v hlačni žep. V škatljiei je steklenica za šest unč, majhen nožek. majhen glavnik, britev in pol ducata klin. svinčnik, radirka, koledarček, pila za nohte, škarjice in fountain-pen. T'e je potr« ha. gre v škatljico tudi steklenica, ki dr-"i en pint. V tem slučaju je treba seveda nožek. glavnik, britev, kli-iie. svinčnik, radirko, koledarček. pilo za nohte, škarjiee in fountain-pcn — proč zagnati. Tn kdorkoli je to novo iznajdbo naročil, je vso to ropotijo proč pometal ter vtaknil v vsak žep pol '>inta pijače
Poznam ljudi, ki nimajo spe<_da-nih hlač, in nimajo gumbov na suknji.
Tnki liudje so pomilovanja vredni. Vendar jim pa še five stvari preostaja t a. da bo vse v -edn.
Takemu človeku ne kaže d'-u-crega. kot da se poroči, če nI ože-nien. ali pa da se loči od svoje žene, če je poročen.
To je moderna mladina :
Fant je vprašal dekleta : — Kdo pa je tisti, osel, ki vedno kaj brklja krog hiše. za katerega se nihče ne zmeni, pa me tako čudno pogleda, kadar pridem v vas?
Ona: — Oh, zanj se ni treba brigati. Jaz že tri mesece ne govorim ž njiiu. Tisto je moj oče. *
Marsikdo se mora koncem meseca globoko zadolžiti, da zamore
plačati vse račune.
*
Baje je neka Trka rekla angleškemu princu, ko se je hotel nekoliko pošaliti ž njo:
—	Le domov pojdi fant. in pridi nazaj, ko boš kralj.
*
Ko sta se fant in punca že vse potrebno dogovorila za poroko in bodoče zakonsko življenje, je prišlo na vrsto denarno vprašanje.
—	Jaz zaslužim osemdest dolarjev na teden, — je rekel ponosno.
—	Kaj se ti zdi, — ali bi mogla živeti s tem denarjem?
Ona je pa globoko zazehala ter odvrnila: — Jaz se bom že nekako prebila z osemdesetimi dolarji. Samo tebi bo trdo šlo. Ti boš moral posebej kaj zaslužiti, č-» bcš hotel živeti.
*
Znastveniki sc dognali, da so bile žuželke in mrčes ra svetu že pred petdeset milijoni let. C? -veški rod je pa samo pol milij j-na let star.
Sam Bog ve, kaj so počeli jer-seyski moskiti. predno so bili ljudje na svetu?


GLAS NARODA. 29. OKT. 1026
Kaj je bilo?
Patrick Bowen.
A. S.
milj severozapadno od Mozambi-que. S prednjim oddelkom voja-
jina baš razveseljivo izgledala, toda domneval sem. da bodo krokodili ni moskiti vse. proti čemer
Nedavno je dobil zoologični vrt v Bronx parku v New Yorku dvoje čudnih živalskih nestvorov, ki sta direktna potomca predpotop-liih dinozavrov in o katerih je bilo v tem listu že svoječasno po-ročano. Živali sta bili ujeti na otočju nizozemske- Indije, in ondot-ni domačini poročajo, da so videli še več takih pošasti. Ker torej zgodbe o teh čudnih stvorih niso nikake bajke, kakor je doslej mnopo ljudi mislilo, zato bo prav na mestu, če priobčimo sledeči doživljaj, ki pa je doživel Pat-rick bowen ter opisal v svetovno znanem masrazinn — "The Wide
World" C Široki svet).
•
Ho jen sem v Južni Afriki in skoro vse svoje življenje — nad j krokodilov, sem zato ukazal, naj štirideset let — sem preživel na' se živali priveze v primerni raz-tem "črnem kontinentu", katere-j dalji od brega. Domačini so si tra poznam prav do Lake Edward I naredili taborišče na prostoru l oji okraj pozna le malokateri. med osli in reko. dočim sem si
jaz postavil svoj šotor nekoliko višje na pobočju, kjer sem upal.
bi služil kot vada, sam pa sem se postavil s kafrom Mboinbo kakih dvajset korakov proč za skupino skal, kjer sva natančno pazila, če bi se morebiti spet prikazala ona tajinstvena zver.
Najina straža ni bila nič kaj
kov - domačinov sem kampiral ob Prijetna, toda bil sem že na 111110-počasi tekoči, rdečkasto - umaza-|^ih slabših stražah. Vse je bilo ni reki. ki je, kolikor je meni mirno in ničesar ni motilo nočne znano, brez imena. Moj sluga, do- ri»ine, dokler ni na vzhodu pričela mačin - Zulu, je pripomnil, da je.svitati zora- Takrat pa sem začni ta kraj "začaran". Res, da ni kra-' pljuskanje v reki, nakar sem bil
prepričan, da se mi bo moja tru-dapolna straža izplačala. Dan se je pričel naglo svitati, tako da se nam bo boriti. Seboj smo ime- sem	popolnoma natančno
li več oslov, katere smo uporab-j opazovati čudno žival reptiljine ljali kot tovorne živali. O oslih se je splošno mislilo, da so neobčutljivi za komarjeve pike, toda ta teorija se je izkazala kot napačna in brez podlage. Da bi preprečili oslom pot do rečnega obrežja, kjer bi utegnili postati plen
drugi belee. Znana so mi vsa narečja, ki se govore v južni polovici kontinenta, in že nad dvajset, da me ne bodo tako let sem uslužben pri raznih kolo-j komarji.
nadlegovali
nijalnih vladah kot tolmač. Služil nisem samo angleški vladi.
Spal sem že par ur, ko me je naenkrat zbudilo kričanje, ki je
temveč tudi portugalski, belgij-1 prihajalo iz taborišča dSmačinov v. k i in nemški. Vse to navajam sa- pod menoj. Takoj sem skočil po-Mio zato, da dokažem, tla imam j konci, pograbil puško ter stekel pravico govoriti avtoritativno o! h kričečim ljudem. Za hip nisem vprašanjih, ki se tičejo tega kon-lmogel razbrati ničesar, kaj je: tinenta.	J slišal sem samo besede "umtaga-
V magazinu 'The Wide World" j ti"; "ingwenya", "mambamaqu-sem čital o neki misterijozni živa-iba" itd. (Carodejstvo, kačji člo-li, ki se baje nahaja — kakor tr- vek, velikanska pošasr*. de domačini — ob dolenjem toku l boge ljudi se mi je posrečilo Oranje reke. J nzse tem govoricam - toliko pomiriti, da sem končno
prav nič ne čudim. Nasprotno' Ko sem prispel parkrat po opravkih v Richtersveld, sem tudi sani
izvedel, kaj jih je pripravilo v tak strah. Povedali so mi. da je izginil en osel, — ali bolje rečeno, da je
čul te govorice tako od domači-J bil odvlečen s prostora, kjer je nov - Ilotentotov, kakor od on-j bil privezan, v reko. Tn res, sle-dotnih misijonarjev. Ime one mi- dovi so bili tako jasni, da bi jih ^terijozne živali, ki se nahaja v mogel, človek otipati ter so vodili
onem okraju, je v govorici doma-
proti reki. S svetilko v roki sem
činov "Quai-m-gana". Ta žival ži- preiskoval sledove, nato pa po-vi v jezerih, in ko so mi domači-1 stavil svetilko na tla ter dejal: ni pokazali nekatera teh jezer, j—Bil je krokodil, toda biti je mo-kjer naj bi bila ta žival, sem si nairal zelo velik. —
vso moč prizadeval, da bi jo ugledal, toda brez uspeha. Toda, kljub temu, da jaz nisem imel uspeha, ne predrugači to nič na istini. da v onih rekah in jezerih res eksi-stira neka tajinstvena zver ali reptilja.
Pripovedke o velikanskih ka-
Moj slu^a je pozorno motril
oblike, ki se je pričela plaziti iz vode.
Izprva sem mislil, da je krokodil, toda, ko je prišla žival cela na kopno, sem takoj videl, da sem se v svoji sodbi zmotil. Zver je i-mela dolgo, ovalno oblikovano glavo, vitek vrat kakršnega nima noben krokodil — in tudi mnogo daljši trup in rep. Poleg tega pa 111 bilo tudi sledu o oni značilni ra-skavi krokodilji koži. kajti koža te pošasti je bila gladka ter je prej sličila koži kače. Da se natančnejše in razumljivejše izrazim, meni se je zdela zver najbolj podobna predpotopnemu dinozavru v manjši obliki, dolgemu svojih petnajst čevljev.
Pošast se je neokretno in počasi bližala ubogemu oslu. ki je v paničnem strahu brcal okoli sebe in vlekel za vrv, za katero je bil privezan. Nato se je zver za hip ustavila ter pričela stegovati svoj vrat — nadaljna stvar, ki je ne naredi noben krokodil. Takoj sem u videl. da je sedaj ali nikoli moja priložnost, katere tudi nisem hotel zamuditi. Naplo sem dvignil puško, pritisnil jo k licu. pomeril v sredino tejra dolfrejra vratu in sprožil. Velika krogla težke puške repetirke je zadela ter zlomila vreteneasto vratno kost ter zver 11a mestu ubila.
V teku pol ure se je popolnoma zdanilo, nakar sem začel skrbno proučevati ubito pošast. Zver je sličila velikanski kuščarici. toda od te se je zopet razlikovala po svojih zobeh, ki so bili podobni
NAJVEČJA DIJAŠKA GODBA V AMERIKI
UNDKMWOOO * UNDCMWOOO. H.
Dijaki University of Southern California imajo godbo v Ameriki, Godba ima lf>0 članov.
na večjo dijaško
Arkadi j Averčenko:
epa žena.
sledove, potem pa je zmajal z pla_ j k™kodiljim, in po svoji glavi.
vo in dejal: — Ne, noben krokodil 110 pusti za seboj takega sledu.
Pričel sem zopet natančno proučevati sledove. Res, dokaj so bili podobni krokodiljim, toda so se
ki je bila proporcijonalno mnogo prevelika za njen trup. Toda ali more kuščarica doseči to gigantsko velikost? — sem se vpraševal. (Od gobca do konca repa jo merila petnajst čevljev, kakor sem-se prepričal, ko sem jo izme-
Posestnik vile in državni uradnik Plinmašev je šel v prozd na iz-prehod. Kmalu je odšel na breg reke. Njegove kratkovidne oči so zrle preko vodne gladine. Tam je bilo kopališče. Na obzorju je videl postavo, ki je stala v vodi. — Glava ji je bila zavezana z zeleno ruto. Z rokami si je nI i vala vodo na glavo.
—	Ženska! — si je mislil Plinmašev in malce zatisnil oči. tako da so bile videti kot dva vezaja.
—	Za Boga. ženska! Videti je mlada! Hm. . .
Stare noge so se mu zašibile. spreletela ga je groza.
—	Oh, — je stokal. — ta pro-kleta kratkovidnost! Kakšna neumna navada, da človek ne vzame nikoli daljnogleda s seboj!
Pomel si je oči in vzdihnil.
—	Hm . . vidim nekaj belesra, neleaj progastega. . . a vse je tako nejasno. O. tam je hribček. . . Sedel bom za grmovje in čakal. . . morda priplava sem. . .
Sel je h griču. Ko je s tresočo roko razdelil grmovje, je zagledal gimnazijca, ki je ležal zleknjen za grmovjem.
—	Kanal ja ! Ta si je našel pravi prostor! — je pomislil Plinmašev. poln nevoščljivosti. Tu je zapazil, da drži gimnazijec v roki črn daljnogled in gleda na oni
i breg.
Gimnazijec se je obrnil, prijaz-
riD.
vi *	1 - no pomignil Plinmaševu in rekel: i-- <.1™,»;«-»;! ^
Zal, da so bila to vprasania, ki	ijivo skomignil z ramen
—	\ 1 tudi?
—	Capin! — si je mislil Plinma-
jih nisem moprel razrešiti. Eno uro zatem sem dobil od družbe v ozad-
—	Le poskusite! Tak krik zaženem. da bodo prileteli vsi prebivalci vil na kup. K;>j se uii more zgoditi? Deček sem. tepli me bodo. Vi pa ste starejši gospod, državni uradnik.-. . Kompromitirani ste. O . . . Ztlaj se je obrnila . . . ne. ne ,te noge. . . Čakajte — povedal vam bom vse, kar vidim.
—	Vrag te vzemi!
—	Vas naj vzame vrag! — je hladnokrvno odvrnil gimnazijec.
—	Surovež!
—	Vi ..te sami surovež!
Plinmašev je zaškripal z zobmi;
že je hotel primazati dečku klofu-i to in iti svojo pot. a premislil se je, sedel nazaj in rekel gimnazijcu :
—	Vi ste pravi fant! Veste kaj dragi, prodajte mi daljnogled!
—	Prodajte Tn kaj poreče teta ? Tuje daljnoglede naj prodajam?
—	Uverjen sem. mladi mož. — je povzel Plinmašev. — da vaši teti ne bo prišlo na ura. da ste vi vzeli daljnogled. Služinčad tako rada krade! Kar pri tej priči vam plačam polno vrednost daljnogleda.
Na gimnazijčevem obrazu sta se zrcalili dve nasprotni čustvi.
—	Hm. . . kaj mi daste?
—	Tri rublje.
—	Tri rublje — smešno! Pri optiku stane tak daljnogled osem
j rubljev. — Gimnazijec je zanič-
n zopet pogledal na oni breg.
—	Hočete pet rubljev ? — je
ROJAKI POMAGAJTE!
Koncem meseca septembra je zadela našo ožjo domovino nesreča, kakoršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje.
V žirovskih, poljanskih in polhovgrajskih hribih je divjala grozna nevihta, ki je dosegla svoj višek s tem, da se je nad nesrečnimi kraji utrgal o-blak. Poljanšica, Sora, Račeva, Gradiščica, Bo-zna, Malo voda, Brebrovnica, Ločnica so prestopile bregove ter uničevale vse,, kar jim je stalo na potu: hiše, žage, mline, šupe, mostove, obrambne zidove, cvetoča polja in žal tudi človeška življenja.
Cez noč so bili izpremenjeni v jezera in puščave prelepi naši kraji: Ziri z okolico, vsa Poljanska dolina do Škofje loke, Pohlov gradeč in vsa Grada-ška dolina do Viča, dolina Brebovnice od Lučne do Gorenje vasi, dolina Ločnice in še mnoge druge.
Ogromno škodo je pa napravila tudi na Viču, v Kozarjih, v Novi vasi, v Rožni dolini, v Gameljnih. v Črnem grabnu, v Izlakah itd.
Cez 40 hiš je uničenih, odplavljenih ali popolnoma zasutih; nešteto mlinov, žag in drugih poslopij je pa tako poškodovanih, da jih je treba podreti. Prebivalcev teh krajev, ki so vsled zasutih cest odtrgani od sveta begajo okoli brez strehe, brez hrane in obleke in preplašeno kličejo: Na po-
v t	1
raoc!
Ljudstvo, ki je v teh krajih že leta 1924 toliko trpelo, si je rešilo le golo življenje in zre s strahom v bodočnost.
Naša dolžnost je pomagati tem siromakom.
"Glas Naroda" je začel nabiral sklad v ta namen.
Vsi darovi bodo poslani na magistrat stolnega mesta Ljubljane, ki že upravlja ameriški sklad za Oom slepcev.
Vsaka pošiljatev bo poslana s pristavkom, če je namenjena za popljavljence v splošnem ali izrecno za poplavljence te ali one vasi.
Upati je, da se bodo rojaki nujno odzvali temu klicu ter zadostili svoji bratski dolžnosti.
čah, krokodilih in drugih poša-jipak od teh močno razlikovali, stih, so v Afriki nekaj vsakdanje-, Pa še nekaj drugega me je napo-ga. Iielo prebivalstvo ondotnih tilo, da sem opustil idejo o kroko-krajev ne daje tem pripovedkam jdilu. Prostor, kjer so bili priveza-
nobene »vre temveč smatra vse to ni osli, je bil oddaljen dobrih 100-.	-----;---;--------UPV _ Kako domač nostaia' — - 1 ur
do- jardov od reke. jaz pa nisem še'f	takoJ p™ j ^ ^ > 0 orl n^h nT V pal^" n ""Tt Hi" - ♦
mačinov, kar pa je popolnoma na-1 nikoli čul, da bi si isJcali kroko-l^ * moja Prisotnost nuno po ,	™	^ t ~ ^ ° ™ "T
1,1:1: -i.-,	ni- _ , trebna. Vrnil sem se tore] nazaj e je p° daljnogleda, seciei stvar Je končana!
h glavnemu oddelku družbe raz- h g™***}™ in smehljaje dejal: _ To je nesramno! Sami pra-
— Hm. . . zabavno, kaj ne'	da stanp nov daljnogled 0_
za plod prebujne domišljije mačinov, kar pa je popolnom
pačno naziranjc. Osebno sem po-jdili plena v taki oddaljenosti od polnoma prepričan, da imajo vse | vode. Videl sem že
Ha-h a.
mnogokrat J.
te pripovedke svojo gotovo podla-i kako so krokodili potegnili v vodo,lskovaleev< m vedel	da hf>iio
po. Jaz sam sem ubil več kač in napajajoče se antilope, vole, da, ppetekh StirjC dneV1' preden pn" - , , -krokodilov, ki so bili takih di- celo bivole, nikoli pa še nisem vi'dem ZOpet na ta	Ko Sem se|Je rekel gimnazi,ec. - Brez na-
menzij, kakor jih ne vidite v no- del krokodila, ki bi se obnašal k a-H* ni bil° VeC' dedu 0 "biti po"V™?	' '
benem zoologičnem vrtu na svetu.lkor se je vedla ta zver pa bila,Sastl"	afrikanski spremi je-Kastna beseda!
Ob neki priliki sem videl žival, t že karkoli. Trije izmed mojih1 valci' ki so ostali tam' so priredi-| T Tn	^ postava " ~ ^
o kateri ne vem, kako bi jo klasi- j spremljevalcev 'so videli, kako je U v moji odsotnosti	tpr P°lten° Vpra^ P!in,nasev
ficiral. Bilo je leta 190S in bil . bil ubogi osel odvlečen proti reki 1 jedh npznan0 zlvaL Kožo 111
sem najet od portugalske vlade, toda nihče izmed njih mi ni znal Z°be ZVeri SO S1 razde,lli med	1	.
1 i-i i- ••	1	■ • . . . .	,boi kar na i bi iim služilo kot ta- mlasknil z lezikom, nato je melo
da vodim ekspedicijo v malo zna-j prav opisati zveri, ki je osla od- J'	J J	T« ,	J	J
no pokrajino, ležečo med Port Mo-j vlekla. Vsi pa so bili edini v tem >Usman zopor različne bolezni in dicno dejal:
zambique in Nyassa jezerom. Ta da je bila ta zver "duh" ali vsaj' nez?ode- Z vellko tezavo se mi je| — Posodite mi za trenotek dalj teritorij je skoro povsem neob-j nekaj nadnaravnega.	I končno vendar posrečilo, da sera nogled!
'dobil košček kože in troje zobov
— Klasična!
Klasična ? — Plinmašev
J c
ljuden ter obstoja, kakor vam po-1 No, jaz nikakor nisem bil pri kaže vsak zemljevid, iz močvar. j volji, da pustim to enostavno za- U ZVe" džungel in gorovja.	j spati, temveč sem sklenil priti ce-
Dogodek, ki ga bom sedaj opi- H stvari do dna. Naslednje noči j sal, se je primeril na kraju, ki je sem ukazal privezati enejra izmed oddaljen nekako sto in petdeset oslov jar jardov od reke, kjer naj
ZADNJA EDISONOVA IZNAJDBA
IMTJ t i
HHWT illUU, »M B. C
brhka ženska, —j sem rubl jev. Pijavka!
—	Ce vam je premalo, lahko plačate dvajset rubl jev. Oh. . . Zdaj se je nagnila. . . Bajno izgleda. Oh. sedaj sedi na produ. . . Noge ji lahko vidim. . . Gležnji. rečem vam. . . ni jim enakih!
Prej se je gimnazijec v resnici navduševal, a zdaj je delal to i/, trgovskih ozirov.
-— Oh, kaj ima* Jamice na plečih! Prav zares. . . snežnobele roke. . . Oh. te jamice na komolcu!
—	Mladi mož, — je hripavo dejal Plinmašev, — ali hočete, dam vam deset rubljev.
—	Samo deset rubljev ?
—	Nimam več pri sebi. Tu je
Gimnazijec je odmajal z glavo: — Izključeno! Zakaj niste vze-Nekaj let po tem sem pokazal li sami svojega s seboj? te ostanke dr. Mendozi. velikemu j Plinmašev je iztisnil drgetajo-portugalskemu naturalist 11 in u-jčo roko. čenjaku ter ga vprašal po njego-J — Samo za trenotek!
vem mnenju. Ta mi je odvrnil, dai —Kaj še? Mar sem zato izmak-( moja mošnja. . . osem rubljev in je to koža velikanske kuščariee, j nil daljnoprled iz tetinega predal-J deset kopejk. Vzemite z mošnjo zobje pa so krokodilski, da se pa nika. da bi pra posojal drufrim ? 1	" * * v* J
od teh zopet močno razlikujejo. 1 Ce bi imeli svoj daljnogled, mi ga
Zelo žal mi je, da so se ti dragoceni ostanki izgubili, in sicer v vročičnih dneh napovedi svetovne vojne. Ob času vojne napovedi sem bil v službi nemške vzhodno-
tudi ne bi posodili.
—	Samo za nekaj sekund.
—	Ne motite me, oh. . . Gimnazijec se je dvignil:
—	Zdaj kaže hrbet. . . Kakšen
afriške vlade in kot britanskega ( hrbet! Nisem si mislil, da ima ta-podanika so me Nemci seveda ta-j ko plemiški brbev. koj zaprli. Kmalu nato se mi jej Plinmašev se je obrnil v stran, posrečilo pobejrniti na anpleško. Bil je ogorčen nad žalitvijo, ozemlje, toda žal. da sem moral j — Prav za prav. — je rekel s pustiti na mestu vse svoje stvari.; hripavim glasom, — prav za prav tako tudi dragocene ostanke one
kurijozne zveri.
.......	(r.o 2000. Sloveniia jih ima 181.
desn; }e Z118lavne?a	Edisona, ki razisku- ^inbljana fifi. Maribor 32. ostalih
je A. u. >\alshu, podpredsedniku Edisonove organizacije zad
njo iznajdbo svojega očeta.
je nesramno od vas. da opazujete dame pri kopanju. To ie nemoralno !
— Sa.i ste sami prosili za dalj-Število odvetnikov v Jne,os1aviii. nogled. Vi smete, jaz pa ne, čud-je znašala koncem leta 1025 rav-^no!
Plinmašev je molčal. Nato:
vred. . . Mošnja je Čisto nova. tri rublje je stala. — Več tudi vredna ni! Plinmašev je hotel nekaj odgovoriti, ker pa se je bal, da ne bi daljnogledu
PREROK, Kl BEGA LJUDSTVO
narnico. denar in vi dobite daljnogled. . i
—	Dobro, a dve cigareti mi morate pustiti za pot domov!
—	Ali vse eigarete ,ali pa ne
dobite daljnogleda!	1 c.
v ,	...	j v Senti je policija aretirala in
—	.\ate. . . Denar lahko pre-1., ,	.... ...
v. - ,	- .	. . \ zaprla gostilničarja Joeo Krstma.
štejete. Tu je noz. tu razglednica. <»r - •	..
+ -i	.	.	- .	-\ioz je znan sirom Baeke kot
tu doza. denarnica. . . Cujte, ali , , • . , ,- , • ot]gja »	prerok 111 je med ljudstvom zelo
"	* v	i popularen.
—	-Ne — tam stoji v vsej svoji j 1. „ , . , .	.. , .
o i • • u •	1 3 re<l u^kttJ dnevi je obiskal
lepoti. Sedaj je obrnjena na stran. \aonin u lcl„
Poglejte!	Sento, kjer je zae^l po svoji na-
T,- ... . ,, , „ vadi zbirati ljudi in jim prero-
Gimnazijec je vzel zaklade, uš- 1 •	, , .. . '
• , T>l. „	v . Kovati. Povedal jim je med dru-
eipnil rlinraaseva v nogo. zazvi-	, , , . . .
, - .v. , .	gjm tudi, da bo letos v decembru
zgal najnovejši shimmy Sem vi-;T>	, ..
i , TT 1 * 1	, - . kacka. znova jioplavljena, pri «-e-
del Helo tam v kopeli" m hitro iz- , t > 4. . '
...	1	mur bosta Apatm 111 Senta popol-
ginil v goščavi. . .	'	11
' noma uničena.
Plinmašev se je samozadovolj- Razume s0, fla j(. to «pPerok<v. no nasmehnil, nastavil daljnogled ; vanje» vzbudilo v ljudstvu, ki si na oei in pogledal: na produ pred ; ni 0]Wmoplo od zadnjih poplav kopeljo je stala v progasti oble- V(.lik strah Da bi se ta neutpme. !ci z dolgimi kopalnimi hlačami; }jena panika preprečila. — 1 judje njegova žena Marija Pavloma. so s<i namreč že začeli izseljevati Držala se je z roko za glavo in si ! je bilo 0P0Žn|5tV0 prim0rano naravnavala zeleno ruto.	preroka odstraniti, da ne bo de-
Plinmaševu je stopila kri v gla-. lal še večjih zmešnjav. Toda s vo; z divjo kletvico je vrgel dalj-j tem. da je prišel Krst in pod ključ nogled v vodo in stekel ]>roč. . . j Se ni položaj prav nič izboljšal.
Do mostu, ki jo vodil na drugi; Naivno ljudstvo sledi njegovim brepr, tja. kjer je stala njegova . besedam in je uverjeno o kata-vila. je bila peš tri vrste hoda. . .. strofi, katero je napovedal za de-
Telo mu je omahovalo, noge so st mu šibile. a za vse na svetu bi bil
cember. Mno™,i lahkoverneži i»ro-dajajo svoja posestva za majhen
rad pokadil cigareto, a gimnazi- denar in se izseljujejo v kraje, jee, ki ga je imel tako za norca, kjer upajo, da bodo na varnem, mu je bil odnesel vse.
Nenavadna oporoka.
Nojeva peresa zopet moderna.
gimnazijec povišal ccno, je molčal.
—	Oho. . '. Zdaj se je naprnila. Kaj je to. Triko se ji je 11a eni strani odpel.
—	Poslušajte. — je z drhtečim glasom rekel Plinmašev. — Razen denarnice z osmimi rubl ji vam dam še žepni nož in pikantno razglednico.
—	Je nož nov ?
—	Včeraj sem ga kupil.
—	Imate cigarete?
—	Da. . . Vam smem ponuditi
I'cigareto?
—	O. . . usnja ta tobačniea. . .
jP« ura.iuje po drugih mestih rok. . . Močnejši sem in poster^ šest cigaret. . . Torej. . . Cigarete in trgih Slovenije.	't-aa
I
vas bom nabunkal.
s tobačnico, nož, razglednico, de-
V Szolnoku na Madžarskem je i umrl te dni pastir Štefan- Bara-dv. V svoji oporoki navaja, kako j naj se razdeli njegova •zapuščina, obstoječa iz dveh oblek, dveh pastirskih palic, enega prašiča in enepa osla. Na koncu testamenta pa izjavlja, da se ne more ločiti od tejra sveta, ne da bi priznal dvi zločina, ki jih je izvršil pred 4Č leti. Leta 1878 je ubil v. družbi nekega svojega prijatelja, cigar imena ne pove. nekega trgovca, kateremu je odvzel 200 goldinarjev. Truplo sta vrgla v reko. Tsto leto mu je bila vkrarlena ovca. Dotrnal je. da mu jo je ukradel neki pastir, vsled česar era je za-da\-il in zakopal v grozdu.
Policija je stvar nreiskala in 11-gotovila. da so bila omenjenega leta res izvršena dva umora, ki doslej nista bila pojasnjena.
Pred 13 leti so morala nojeva peresa izjriniti iz mode. Zakaj? Lastniki krojačnie in modnih trgovin v Franciji in na Angleškem so se jih naveličali, ker niso motri i od njih več živeti. Sedaj pa javljajo iz Pariza in Londona, da so bile v Parizu in New Yorku v zadnjem času zaključene velike pogodbe za dobavo nojevih peres.
Londonske modne trgovine naročajo izključno barvana peresa in sicer rdečkaste, rdeče in škrla-taste barve. Toda nojev je sedaj zelo malo in zato bo ta moda zelo draga. T'bopi zakonski možje. — pripravite svoje žepe!
V Nabrežini
je umrla gospa Marija Radovie, soproga industrijalca Antona Ra-doviea. Pokojnica, ki je bila izredno dobrega in blagega srca, naj počiva v miru!

GLAS NARODA, 29. OKT. 1926
SVILA ZA DKTATOIJEVO ' ŽENO
Pred ("asom muo pisali, kako se je Pangalo«, ko je postal predsednik grške republike, odstavil od čauti ministrskega predsednika ter si sam podelil najvišje odlikovanje. Zdaj prihaja iz Aten nova vest, ki nazorno potrjuje, kako se diktatorji in njihova o-koliea okoriščajo s položajem, na katerega jih je posadil slučaj.
V pirenejskem pristanišču je te dni pristala ladja, ki je došla iz Marseille ter je vozila na svojem krovu tudi nedeklariran zavoj za go*po P*ngalosovo, ženo bivšega diktatorja. 1'arinski uradniki se niso zadovoljili z golim omotom, temveč so zavoj odprli in našli v njem za eelih pet tisoč dolarjev oblek iz najdražje svile. Ker pa ni bil nikjer zabeležen pošiljatelj je nastalo vprašanje, odkod je zavoj prišel. Telefonirali so Pan-ga losov i ženi, a ta je izjavila (kakor se vedno izjavlja v sličnih o-kolščinah), da ne ve o stvari ničesar in da si niti predstavljati ne more, kdo bi se je bil velikodušno spomnil. Toda Čudno je to. da so bile vse obleke narejene natančno po meri in so torej bile naročene. Ker se je Pangalosova žena branila priznati, da je obleke naročila sama ter ni hotela plačati earine, se bo vsebina za-, voja prodsla v Pireju na javni dražbi, da se iztrži cena, katero zahtevajo grške carinske oblasti za uvoz blaga.
Če bi bila ladja s svilenimi oblekami priplula v Pirej še za časa Pangalosove diktature, bi bil seveda zavoj neodprt in neocariu-jen priromal naravnost v stanovanje Pangalosove žene, ki bi s svojimi sijajnimi toaletami zable-stela med Grkinjami. Tako pa je hotela usoda, da se je stvar iztekla drugače.

\
POUČNE KNJIGE MOLITVENIKl
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N.Y.
: : IGRE : RAZNE POVESTI ROMANI
IN


PREMETEN SLEPAR
MOLITVENIKl:
Duša popolna ................... j,—
Marija Varhinja:
v platno vezano ...............80
v fino platno ................ 1,00
▼ usnje vezano ..............1.50
v fino usnje vezano..........^ L70
Rajski glasovi:
v platino vezano ..............1.00
v fino platno vezano..........1.10
v usnje vezano ............................1.50
v fino usnje vezano ....................1.70
Skrbi za dušo:
v platno vezano...............go
t usnje vezano.............. 1.65
v fino usnje vezano ..........1.80
Sveta Ura s debelimi črkami:
v platno vezano...............90
v fino platno vez..............1.60
v fino usnje vez. ............... 1.60
Nebesa Naš Dom:
v usnje vezano................1.60
v fino usnje veeano ..........1.80
Kvišku srca, mala:
v fino usnje vez..............J 1.20
Oče naš, slonokost bela .......... 1.20
Oče naš, slonokost rjava..........1.20
ANGLEŠKI MOLITVENIKl: (ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano Child's Prayerbook:
v belo kost vezano..........
Key of Heaven:
v usnje vezano .............
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano...
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v fino usnje vezano.........
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano .'........
Ave Mana:
v fino usnje vezano .........
Umni čebelar ................... JL-.
Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati polje ...........................80
Voščilna knjižica .................. .50
Zdravilna zelišč« ................ .40
Zgodovina S. H. 8., Malik
1.	zvezek.................... .40
2.	zvezek 1. in 2. snopič........" .70
BAZNE POVESTI IN ROMANI:
AŠKERČEVI ZBRANI SPISI:
Akropolis in piramide.............80
Balade in romance trd. vez........1.25
broe......................... .80
Četrti zbornik trd. v............. L—
Peti zbornik, broš..................90
Primož Trubar trd. v.
1.-
.80
.1.10 .70
1.20 I
1.50 1.30 1.40
Te dni se je zagovarjal pred dunajskim deželnim sodiščem 30-letni knjigovodja Ernest Mel-chers radi dolge vrste goljufij. — Dečko je začel svojo karijero kot pomožni pisar v neki dunajski bolnici. Ker mu plača ni zadostovala, si je pomagal do rodbinskih doklad s tem, da je predložil po-tvorjen dokument o svoji naknadni poroki. Videč, da se mu je ta goljufija posrečila, je postal še bolj predrzen. Falzificiral je detektivsko legitimacijo ter jel nastopati kot detektiv. Nekega dne je srečal vajenca nekega zlatarja, ki je nesel baš v trgovino svojega mojstra paket, v katerem se je nahajalo 670 gramov zlata v vrednosti 10.000 dinarjev. Mal-chers je prestrašenega fanta aretiral ter odvedel do prihodnjega urada. Odvzel mu je paket ter mu velel počakati pred vrati. — Kmalu nato se je vrnil iz pisarne brez klobuka ter izjavil fantu, da je paket konfisciral ter je nato izginil iz policijskega urada pri drugih vratih, ne da bi ga bili vajenec še kdaj videl. Kmalu nato je bil aretiran v Monakovem radi neke hotelske tatvine.
Pozneje je izvedel Melchers še vse bolj predrzne lumparije. Pri "Waehrinskem župnera uradu si je dal izstaviti krstni list na ime nekega svojega prijatelja, ki je padel v svetovni vojni. Od tedaj je živel in goljufal dalje pod imenom tega svojega bivšega prijatelja. Pod tem imenom se je končno pred letom dni tudi oženil. Žena mu je rodila dvojčka, ki sta se doslej'ravno tako pisala po v svetovni vojni padlem prijatelju njunega očeta. Pod tem imenom je bil slepar tudi pred pol letom obsojen radi neke drnge goljufije na dva meseca ječe. In pod tem imenom je goljufal dale, dokler ni bila mera njegovih grehov polna in so mu končno preiskali tako natančno jetra in ob isti, da je prišlo vse na dan. Kazen je bila primeroma nizka. Dobil je samo poldrugo leto težke ječe.
Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda ve*. .76
Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.—
Azazel trda vez .................. 1.—
Andrej Hofer ....................50
Beneška vedeževalka.............35
Belgrajsld biser .................36
Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00
Bisernice 2 knjigi ...............80
Brez zarje trda vez...............90
Brez zarje, broširana .............80
Bele noči (Dostojevski) t. v........76
Balkanska Turška vojska ........... .80
Balkanska vojska s slikami.........25
Božja pot na Šmarno goro.........20
Božja pot na Bledu...............20
Burska vojska ................... .40
Bilke (Marija Kmetova) .....m____ .25
CANKARJEVA DELA:
Grešnik Lenard t. v........... .90
Hlapec Jernej ...............60
Podobe iz sanj. t. v...........1.—
broširano ...................75
B0JA3X NAROČAJTE SC NA "frUm TfARPPA". NAJVEČJI SLOVENSKI DHKVHZK V ZDE DRŽAVAH.
POUČNE KNJIOK:
Abecednik ........................ .30
Prva čitanka....................75
Angeljska služba ali nauk kako se
naj streže k sv. maši...........10
Angleško-slov. in slov.-angL slovar .90
Boj nalezljivim boleznim ...........75
Dva sestavljena plesa: četvorka in
beseda spisano in narisano.....35
Domači vrt, trdo vez. ............1.—
Domači zdravnik po Knaipu...... 1.25
Domači zivinozdravnik ........... 1.25
Govedoreja	.75
Gospodinjstvo .................. 1.—
Jugoslavija, Mehk 1 zvezek ...... 1.50
2. zvezek 1—2 snopič	1.80
Kubična računica, — po meterski
meri................76
Katekizem, vezan .................50
Kratka srbska gramatika .........30
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................ 1.00
Kako se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju....... .50
Ljubavna in snubilna pisma.......50
Mlekarstvo s črticami za živinorejo .76
Nemško - angleški tolmač ...... 1.20
Največji spisovnik ljubavnib pisem .80
Nauk pomagati živini ............ .60
Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje n žitnih in strupenih gob ............„„...... 1.40
Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.—
broširano .....................75
Nemška slovnica .............. j60
Nemščina brez učitelja —
1. del .......................30
2 del ........................ .30
Pravila za oliko................ .65
Psihične irotnje na alkohoiski podlagi ......................... .75
Praktičniračunar................-.75
Praktični sadjar trd. ves. ..... 8.00
Parni kotel; pouk za rabo pare .... 1.— Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem t pouk .................... M
Računar v kronski in ^^ veljavi........................ .75
Ročni slov.-nemški ia nemško-slov.
slovar.................... .60
Sadno vino ...................... .30
Srbska začetnica ................ .40
8Uks iz živalstva, trdo vezana____ .90
Slovenska narodna mladina, obsega 452 str. ................ L50
Slovensko-nemški In »smžko-aloven-
ski slovar .................... JO
Spolna MTvaoct ................ .25
Spretna Marica; trdo vama .... 1.45
broširana M.<;.....1.20
Sveto Pismo stare In nove za ven, lepo trdo vezama	M	8.00
Romantične duše trda
Zbornik trd. v......
Mimo življenja X v. . broširano ..........
vez
LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI;
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije —■ Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač. .............70
2.	z v. Otročje igre v pes ene ah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač................. .70
4. zv. Kritike in znanstvene razprave........................70
5: zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ......................
Zbrani spisi, trd. vez............90
LJUDSKA KNJIŽNICA:
. .90 . 1.20 . 1.— .80
Cesar Jožef H. ..................- .30
Cvetke .......................... .25
Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana..............1.40
Ciganova osveta ..................35
Čas je zlato ....................... 80
Cvetina Borograjska...............50
Četrtek t. v. ..................... Si C
Dalmatinske povesti .............36
Dekle Eliza .......................60
Dolenec, izbrani spasi.............60
Doli z orožjem................... .50
Dve sliki — Njiva, Starka — (Mes-
ko) .........................60
Dolga roka ...................... .60
Devica Orleanska..................50
Duhovni boj ...................- .50
Dedek je pravil Marinka in škra-
teljčki........................40
Elizabeta ........................ .35
Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45
Fran Baron Trenk ............... 35
Filozofska zgodba .................60
Fra Diavolo ..................... .50
Gozdarjev sin ...................30
Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20
Godčevski katekizem .........,„.... .25
Gruda tunira, trda vez. .......... 1.20
Gusarji ........................ .90
Hadži Murat, trda ves. ........... .80
Hči papeža .................... 1.—
Hedvika ............,.......35
Helena (Kmetova) ...............40
Humoreske, Groteske in Satire, ves. .80
broširano ......................60
Is dobe punta in bojev............ .50
Is modernega sveta, trda voz.____1.40
Jutri (Strug) trd. v............... .75
JURČIČEVI SPISI:
Popolna izdaja vseh 10 sves-
kov, lepo vezanih ............ 10.00
Sosedov sin, broi................. .40
5.	zvezek; Sosedov sin — Sin kmet-
skega cesarja — Med dvema sto. loma trd. v. ................ 1.—
6.	zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20
broiira&o .................. .75
Karmen, trdo vez.................. .40
broširano.....................30
Kralj slate reke in črna Jwata .... t45
Križev pot, trdo vezan .............1.—
Krvna osveta .................... .35
Kuhinja pri kraljici g. nofici, francoski roman...................40
Lisjakova hči .. Lucifer .......
Lndovika Beosija
•»«• ••.
LH
I.	in 2. zvez. Znamenje itirih
trdo vezana.................. 1.00
z\. Darovana. Zgodovinka povest........................60
3.	zv. Jernač Zmago vac. — Mod plazovi .......................50
4.	zv. Malo življenje...........65
5.	zv. Zadnja kmečka vojska ... ,75 7. zv. PrLhajač................©0
9.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60
10.	zv. Kako sem se jaz likal, .Brencelj)......: . .......60
II.	z v. Kako sem se jaz likal,
(Brencelj) ................... .60
12. zv. Iz dnevnika malega pored-
nentla, trdo vezano ...........60
14. zv. Ljubljanske slike. _
(Brencelj) ...................60
15 zv. Juan Miseria. Povest iz
španskega življenja...........60
16. z v. Ne v Ameriko. Po resnič-
k.h dogodkih .................60
MILČINSKIJEVI SPISI:
Drotjiž .............................60
Igračke, trda vez. ................ L—
broš......................... .80
Mali lord, trdo vezan.............80
Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti
Trdo vezano ................ 1.00
Mimo življenja, broširana .........80
Mladih zanikernežov lastni životopia .75
Mrtvi GostaČ .................... .35
Materina žrtev	.60
Musolino ..j...............*.......40
Mali Klatež ~....................[ .70
Mesija .............................30
Mirko Pošten j ako vič..............30
Mož z raztrgano dušo. Drama na mor«
ju. (Meško) .................. 1._
Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25
Notarjev nos, humoreska..........35
Narod ki izmira.................. .40
Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90
Naša Vas, II. del, 9 pov............90
Nova Erotika, trd. vez..............70
Naša leta, trda vez ...............80
Naša leta, broširano...............60
Na Indijskih otokih ..............50
Na Preriji ......................
Nihilist ........................... ,40
Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1JS0
NARODNA BIBLIOTEKA:
Kranjska čebelica.................90
V gorskem sakotju...............36
Za kruhom .....................35
črtice iz življenja na kmetih ...... .35
Babica ..........................1.—
Berač ...........................35
Elizabeta, angleška kraljica.......35
Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................36
Boj s prirodo, Treskova Urška.....35
Emanuel, lovčev sin...............35
Spis je .......................... .36
Beatin dnevnik ...................60
Grška Mytologija ................ 1.00
Z ognjem in mečem ..............3.00
Nekaj iz ruske zgodovine ________ .35
Božja kazen .....................36
Napoleon I. .....................75
Obiski. (Chuikar). Trdo vezano 1.40 Ob 60 letnici Dr. Janeza E. Kuka .. .25
Ogenj tr. v................1,30
Pesmi ▼ prozi, trdo ves. ........... .70
Prigodbe čebelice Maje trda ves... 1.00
Pabirki iz Roža (Albrecht) ...... .25
Pariški zlatar .................... J5
Pingvinski otok tr. v............. .90
Pod svobodnim solncem 1. zv. .... 1.00
Plebanuš Joanes tr. ves. ..........1.—
Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjačev na ITienjiksis..... <60
Poslednji Mehikanca.... ...... J80
Pravljice H. Majar............... 30
Povest o sedmih obeieidh...........70
Povesti, Berača stopnjic pri sv. Seta .35 Po strani klobuk, trdo vez. ......... .90
Poiifaleo ....................... J5
Praprečanove zgodbe ............. .25
Patria, povesti iz irske junaške dobs .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............26
Ptice selivke, trda vez.............
Pikova dama (Puškin) ..........
Pred nevihto ....................
Pravljice in pripovedke (Košutnik)
1.	zvezek .....................40
2.	zvezek .....................40
Rabi ji, trda vez...................75
Robinzon ......................
Revolucija na Portugalskem .....
Rinaldo Ri^ai^ni .................50
Slovenski šaljivec .................40
Slovenski Robinzon, trdo vezan____
Suneški invalid...................
Skozi širno Indijo...............50
Sanjska knjiga Arabska .......„„ 1.50
Sanjska knjiga, nova velika....... .90
Sanjska knjiga, mala ............. .60
Spake, humoreske, trda vez . ____ .90
Strahote vojne....................50
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30
Strup iz Judeje.....................75
Spomin znanega potovalca....... 1.50
Spomini jugoslov. dobrovoljca —
1914—1918 ................1.—
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30
.75
-30 .35
.60 .30
.70 .35
.35 .90
.25 .25
50
Št. 27. Fran Erjavec: Brezpoole-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 sFtr., broš.........
^t. 2V. Tarzan sin opice.......
£t. 31. Roka roko ................
št. 32. Živeti ....
35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ani Dokler, 123
str., bro«.....................
St. 36. Ksaver Meško: Listki,
fitr.........................
Št.
37. Domače živali .............30
Tarzan in svet...........90
Št. 39. La Boheme________l —
št. 46. Magola ............40
St. 47. Misterij duše ..	1_
Št.
48.Tarzanove živali.............90
Št. 49. Tarzanov sin ........^ * 9q
št. 50. Slika De Graye............ 1.20
. .80 . 1.5(
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sveta Notburga...................35
Sv. Genovefa.....................50
Sredozimci, trd. vez................60
broš........................40
SHAKESPEAREVA DELA:
Machbet, trdo vez..................90
Machbet, broširana................70
Othelo .............................70
Sen kresne noči.....................70
SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA'
1. zv. Poznava Boga...........30
7. zv. Jagnje ................ -30
.8. zv. Pirhi...................30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj...............30
17. zv. Brata .................SO
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado M urnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str..........................35
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broi. .50 Št. 5. Fran Milčiaui: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre Črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš..........................25
&t. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva,
111 str., broe................. 35
Št. 8. Akt št. 113 ...............70
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš................. .70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., broš. ...........35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodns pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nl-kolajevna, roman, poalovenil U.
žun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodareki spis, pošlo re-nil dr. Albin Ogria , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broi.,.......... .45
Št. 17. Prosper Marimoe: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str., ...............30
Št. 18. Jar osi. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajšČaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broi......25
Št. 19. Gerhart Hauptmazm: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Fantek, 124 str., bro«..........50
Št. 20. Jul. Zeyer : Gompača in Komurasaki, japonski roman, is češ cine prevel dr. Fran Bradač,
154 str., bro«................. .45
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, H., 73 str.,
broi......................... .25
Št. 23. Sophoklee: Antigono, žalna i«Ta, poslov. O. Golar, 60 str., br. .30
Št. 24. E. L. Bnlwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str., broi.. ........................ .80
Št. 25. Poslednji dpevl Pompojš .. .80 št. 26. L. Andrejevi fiasko, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .85
1.— .50
.30 .9C .00 .7U .90 .90 .90 .90 $3.25
St. 51. Slov. balade in romance Št. 52. Sanin ..................
Št. 54. V metežu .......!!!!!!!!!
St. 55. Namišljeni bolnik
Št. 56. To in onkraj Sotle ........
S t 57. Tarzanova mladost ...
^'t. 5S. Glad (Hamsun) .........
-;1 G! Golar: Bratje in sestre ... Št 62 Idijot I. del. (Dostojevski) št. 03. Idijot II del (Dostojevski) št. 64. Idijot DI. del (Dosto/evski) ^t. Cn. Idijot IV. del (Dostojevski) V«i 4 <le!i skupaj..............
SPILMANOVE PRIPOVEDKE:
*2. zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav.
zaških gora...................25
4.	z v. Praški judek.................25
8.	zv. Tri Indijanske povesti........30
9.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest iz Japnskega__________ .30
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlad Akbarja Velikega .................25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, po*«>3t .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-
jonov v Koreji...............30
13.	zv Boj in zmaga, povest........30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest ........................ .26
16.	zv Zlatokopi. Povest...........30
17.	z v. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo ............. JSO
18.	zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev........................30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.30
Tisoč in ena noc, trdo vez..........90
Tik za fronto..........................70
Tunel ...........................i,_
Tatic, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. .75
Tri povesti grofa Tolstoja.........50
Turki pred Dunajem ..........«... .60
Trenutki oddiha...................40
V	oklopnjaku okrog sveta, I. del .. .90
V	oklopnjaku okrog sveta, II. del .. .90 \ Veliki inkvizitor................ L— j
Vera (Waldova) broš..........33 i
Višnjeva repatica <Levsiik) vez. L— i Vrtnar, Rabindranath Tagors
irdo vezano................ .79
broš.......................... .60
Vojska na Balkanu, s slikami.....25
Volk spokomik in druge povesti za
mladino ..................... 1.00 i
Valentin Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu narodu ...........25
Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— 1
Zmisel smrti ......................60
Zadnji dnevi nesrečnega kralja	.60 ;
Zadnja pravda, trdo vezana.......75
Zadna pravda ................... jjo
Zmaj iz Bosne.....................70
ZJatarjevo zlato...................90
Za miljoni	............35
Ženini naše Koprnel« ............... ]g5
Zmote in konec fospodične Pavle .35
Zgodovinske anekdoti .............33
Zločin v Orsevalu 246 str.........1.—,
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo..... .35
2.	zv. Hudo brezdno...............35 ' <
3.	zv. Vesele povesti................ jja *
4.	zv. Povesti in slike ............
5.	zv. fetudent naj bo. Nai vsakdanji
kruh .........................za
Naročilom je priložiti dem ar, bodisi gotovini, Money Order ali poštne znam! po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, komandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v eeni Knjige pošiljamo poštznino prosto.
"GLAS NARODA"
■LOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortland* Bt, ' Maw Wt
___
Gledališce-Glasba-Kino

ROMUNSKA KRALJICA
RODOLJUB IZ AMERIKE"
Xo, pa am o gA videli v Cleve-di večja in težja dela. Ne mošt in landu, — rodoljuba iz Amerike! ne vino, ne vreme in ne avtomobil Ne vem sicer, koJikič že, a prepri-: pač pa taki le priložnostni koma-čan sem, da ne prvič. Zadnji«' vem di, zvleče ni na slepo roko zi pra-ob koncu svojega poročita o prvi hu in brez prejšnjega temeljite-letošnji predstavi v Clevelandu | ga prevdarka postavljeni na oder, izrazil pomisleke o primernosti ter deloma tudi krivo uporablje-in kvalifikaciji tega dela za vpri- nje reklame, odvračajo naše lju-zoritev na našem odru. Zdaj, ko di od slovenskih dramskih pred-je stvar končana in ne more več stav in jih tirajo mesto v Dom.
škoditi blagajni, se ie lahko j>ove in obrazloži, zakaj ti pomisleki. Ta "Rodoljub z Amerike" sieer ni, da bi rekel, čisto za nič, in je stvar na nekaterih mestih celo jako za-
v razna kino-gledališča. To bi bilo dobro, da se premisli in prev-dari in najde pravi vzrok izostajanju naše javnosti od domačih j red t sa v in se skuša temu odpo-
bavna za naše ljudi, manjka pa ji moči. dramske vrednosti in tudi dubo-j O vprizoritvi sami naj kar vna-vita ni preveč. Ima nekaj zabav- prej povem, da je bila to pot sko-nih tipov, ki se jim človek lahko ro na višku dramskega diletanti-smeje, a je brez vsakega življenj- zma, kar mi je v posebno zado-Kkejra realizma, celo za tiste čase ščenje. Ralph Danilo je ob asisten-' pred 15 ali 18 leti. ko se je delo ei prvega režiserja Vatra Gvilla j rodilo. O njem bi kvečjemu lahko režiral celo reč. Sam je tudi igral mislili, da cika na neumnost na-'natakarja Žana. Grill pa Janka1 šili takratnih podeželskih ljudi. Flereta. gledališkega igralca. —\ Pa še to ne na posebno posrečen Danilo že ve, kakšne vloge so naein. Ali si morete misliti trške-'zanj in je bil zato tudi res nata-ga ali vaškega peka. čevljarja, kar, sicer v svojem fraku in s po- j štacunarja, gostilničarja in žnpa- lizanimi lasmi nekoliko preveč1 na, ki govore inteligenčno sloven-( "high class restaurant waiter" za | ščino, slično skoro kavarniškemu jrostilno "Pri debeli raci", ampak' žargonu bojevitih takratnih ljub | v vseh drugih ozirih popoln na-Ijanskih študentov, pa so vendar takar, kakršnega si človek pač
0 rentabilnosti miikarizma.

Smo v dobi mednarodnih kon-j delitvijo ljudi na kontinentu. Ob-gresov, na katerih «*e ustvarjajo | like blagostanja se danes menja-čestokrat najprimitivnejši pogoji; vajo s filmsko brzino in zato se bodoče duhovne in gmotne kola-1 moti vsak narod, ki misli, da se boracije evropskih narodov. Lju-jbo z vojno otresel trgovske in in-dje se vozijo iz metropole v me- dustrijske konkurence. Brezpo-tropolo in se veselijo malenkost ! selnost po vsej Evopi je še danes nih razdalj, ki jih z nedoumljivo! posledica vojne. To je strašna ra-brzino požira ekspresni vlak. av-jčunska pomota Evrope, ki je ho-tomobil in avijon. Smo v dobi. ko i tela s krvjo odkupiti — bogastvo, ne gre več za razdaljo. Število ti-j Posledice vojne so se pojavile pri stih, ki bi si hoteli ogledati svet. vseh udeleženih narodih. Tragi-res ni majhirb. Toda za potovan-jka nekaterih narodov pa je danes je je potrebno dvoje: čas in de- v tem. da iščejo sigurnosti v svo-nar. Kdor ima oboje — in teh je. jih arzenalih in hangarjih, name-v Evropi sorazmerno manj kot na sto v iskreni politiki moralne in drugih kontinentih — ima tudi materijalne.razorožitve, priliko prepričati se na lastne oči o vsej nesmiselnosti ekonomske- j ga ustroja Evrope, s posebnim o-zirom na dejstvo, .da carinske ha-j r i kade nudijo topografično sliko ! nemško - francoskega bojišča na Marni. . ,
smrtile v provinci Lanao dvanajst domačinov iz rodu Moro«. Kon-štablerji so hoteli aretirati tri domačine, radi umora Amerikanca Otona Seiforta. Domačini so se zabarikadirali v nekem fortu, katerega so zavzeli nato vojaki z naskokom.
Kje je moj brat ANDREJ SPIN-C'IČ? Naj se oglasi na ta naslov: Dave Spinčič, F. O. Ma-tewan, W. Va.
(2x 28.19)
PRODAJALCI MESA ZA MAČKE
Na, londonskih ulicah ni proda
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Naznanjam žalostno vest, da je nemila smrt posegla v našo sredo in pretrgala nit življenja najinemu šest mesecev staremu sinčku.
j Bolehal je komaj tri dni in je umrl 30. septembra ob šestih zvečer. Komaj smo dobro pokopali Francko Krašovec in ko smo prišli 0(1 njenega pogreba ter se nis-
UNOtRWOOO A CHDEHWOOO. M. v
Ta slika romunske kraljice je bila vzeta tekom njenega bivanja v Washington u.
tako neumni, da ne znajo niti dobro čitati in smatrajo poljubova-nje rok za ameriški pozdrav? — Župan, ki mu drugače teče jezik tako gladko, ne more pravilno čitati svojega govora, kaj šele -se ga naučiti! Ne, tako neumni in obenem vendar tako "izobraženi", da se medsebojno v pravcatih "go-vorancah" (1. dejanje) drug drn-
drugaee misliti ne more.
Da je Grill že znan in tudi priznan sin na našem odru, to vemo vsi. Da je tudi izboren ljubimec, idol clevelandskih slovenskih deklet, njih slovenski Valentino, tudi to vemo. A najbolj pa dekleta danja. (O, Vatro. Vatro, Ti zavidanja vreden ljubljenec bogov! — Opomba tistega, ki stavi to kri-
gega "pozivajo k miru, sicer. . .!",tiko). — Tudi to pot je ponovno — g-r-r-r-om in str-r-r- ela! — i dokazal in je bil s svojo partneri-tudi takrat niso bili nasi podežeLj^ Emilijo Švigel, ki je igrala ski ljudje. Jako nerodno obdela- Rožico Mežgonovo, ljubeznivo in
na snov! Da bi avtor svojim tipom ; naivno, kakor zna pač v Slovenki si jih je zamislil, vsaj primeren j	Cleveland!! samo ona, narav-jezik polotil v usta. Sieer pa, kaj|nost sijajen. Zlasti je jako ljub-| bi izgubljali besede s stvarjo, ki ko izpadel duet koncem 1. dejan-' je bila ie stoinstokrat premleta.|ja in sta žela zanj oba velik ap-Skratka : mestoma prijetno delce,1 lavz.
kakor sem že rekel, če zamižimoj 8koro nero<lno mi (]a moram' na eno oko, vsled enotne sccneri- lo ^ pohvaiiti skoro vse nasto. je v vseh treh dejanjih lahko iz-,)ajor.e Xo pa inenda se vslorl vedi j ivo na vsakem podeželskem tP{,a ne izpostavIjam nenvarnosti odru in tem tudi namenjeno. | ovitkov, da izrekam dvomjive po-Toda m. hočemo naš oder po- klone> videti je bilo, da so vsi ig-vzdigniti in obdržati nad povpre-• ra,ci nekam izvrstno razpoloženi Čen nivo podeželskega odra. Ali Uori G(? župana, ki je ;„rai ne! Kaj nismo lansko in predlan- Gorshe in v kateri vlo{?i Re je po_ sko sezono zasledoval, tega cilja 5util doma pa doli do pismonoS<?t in dopnnašal. v ta namen precej- sobariee in birif.a. jlirman na pri-anje žrtve T Ali ni šlo nekaj časa' m(.r je bi, v ylopi policaja v svo. res vse v to smer? In zakaj ne bi jem elementu. Kako je revež pri-zdaj šlo? Saj imamo dovolj novih j ^pihal, da bi človek mislil, zdaj, modernih del vsake vrste: burke zdaj bo dušo izpnstil. In s kak5no m komedije, ljndake in veseloigre j slastjo je p0{rrabil ubo?ega Jan-drame m žalo»gre, ki so gotovo ka kftkor bi že eei0 ve^noat ;;.akal tudi prežete zabavnega in duho- na to in požirftl sHne kdflj se mU vitega humorja, odnosno dram-	priIika da pokaže svojo
skdi in tragu-nih momentov. Ce- uradno 2možnost in zmagoslavno mu posegamo in grebemo vedno odtira koffft v «Spehkararo». Tudi po starem "špehif, ki sodi prav L^ rešpekt je imel pred BVOjim vuled njdiove splošne revščine le.županonii Tn pa 0(rrin .ki je men-še majhnim odrom? Mi ..no pa že j da noVflf a jako porabna fif?urH pokazali in še lahko i»okaŽemo, da ; za ra2ne starokrajske tipe na na-smo zmožni postaviti na oder tu-1 Sem odrUf kot £>evijar in načeinik
H .	I 1 v-«	(požarne brambe. Dalje Šircelj kot
Bojte bolečin	Žemlja in Frank Kačar kot
štacunar. Vsi trije so bili izvrstno posrečeni tipi in smo se jim večkrat prav prisrčno smejali. — Naravnost nebeški pa je bil pogled na to trojico, ko je stala pri "lojtreah" in potem ob priliki slavnostnega nagovora g. župana. Tudi pismonoša Frank Kovaeič je pokazal, da zna izpeljati razen junaka tudi še kakšne druge vloge prav dobro. In Breščak v vlogi "Johna" Flereta, pravega rodoljuba iz Amerike. Jako dobro ! pogodena maska in dobrodušen
v prsih.
do reane
Večkrat dovedejo bolezni.
Bole«" t ne in un*tje prsi Je večkrat postati lea Kloboko vkoren I njenega i»re-Jilad« alt p« i>remi|»»tfta miftic.
Temu stanju morate takoj posre. tltl rso poconioRt. Pojdite takoj v lekarno ter kupite Johnaon'x HeU CVow ubili ter «a prilepite oa prrf. «reje In Wtti ur skoro takoj predene bolečine ln okoreloHt. In kar Je £e bolj raino — adrariltte Heetavine ob-lila so pri Usnjene na pral, da zrak ne moi* poleg. <)!>u* pomirja boieCe dele, ton* 1Z katerega je zvenela njego-ureja cirkulacijo ter odpravi a tem va res pristna ljubezen do domo-
vine. Dobro sta ae držala tudi Ko-
»jroflčHnJe krvi.
Ne daiajte poskusov in se ne zdravit* x nepreUkufienlml sdrarili. ako	mar v vl°?1	in gdč. Ob-vas v prsih boli. Reeite lekarnarju,	lak Danica v vlogi županove hcer-B«J »«m da Stari, zanesljivi, veliki	ke> Tudi ga> Močnik kot dr. Pac-JofanaouH R«d Cross ledičnl ohlU z	, . .^ _ ... tdeflm flanelastim ozadjem. Po iekar-	ke 8ena in Trbiaan kot profesor nah rseporsod. —Adv't.	Mrak nista bila slaba. G. Trbižan
ima navado, da rad na odru menca z rokami, kar včasih zelo moti. To sem že večkrat opazil in tudi sedaj. Morda bo to lastnost s pridnim samozatajevanjem seaso-ma premagal. 'Tudi glava mu rada leze vedno nekam vstran in naprej. To pot je v prvem dejanju ob nastopu govoril veliko pre-tiho in se je zdelo, da ima sezonsko tremo. V tej sezoni je ta večer prvič nastopil in sicer še kot prvi in sam. G. Mrhar pa se gotovo najbolje počuti v vlogi kakega čuvaja, ovčarja ali sličnem staro-krajskem tipu. Za "dohtarja", četudi Packo, pa gotovo ni imel nikoli veselja. On je sicer v privatnem življenju izboren avto-mehanik. ki je že marsikateri "li-zi", pa tudi "plemenitejšim damam" iz avtomobilskega sveta popravil "živce in čutnost", svoji Ženi jih pa ni znal. Končno naj omenim še zamorca Georga. v kateri vlogi je briljiral Jack (mislim, da je Jack) Pleml. Xa programih namreč stoji za to vlogo ime Danilo, pa so iz neznanih vzrokov nekaj spremenili. In prav so storili. Kakor vem, da bi bil tudi Danilo dober v tej vlogi, vendar tako izboren kot je bil Pleml, ne bi bil Danilo nikdar. Zato sem tudi rabil za Plemlovo igranje izraz "briljiral", kajti to. kar nam je pokazal on, ni bil več dilentatizem pač pa umetniško dovršen tip a-meriškega "nigra", ki šepa na eno nogo. On je bil edini in prvi izmed naših clevelandskih diletan-tov, ki sem ga videl, da je z golo mimiko in gestikulacijo izzval pri publiki efekt, ne da bi črlinil besedice. Pozneje, ko se mu je nekoliko "razvezal jezik" in je pričel goleati prav po zamorsko z zateklim jezikom, je zopet pokazal« kako izvrstno ume posnema ti črnce. Tgral je tako naravno, da je pri marsikomu vzbudil sum. če morda ni to res pravi "niger". Jaz sam sem nekaj časa dvomil o tem. dokler mi ni prijatelj poleg mene izdal, da je to Pleml. Mirnim srcem lahko trdim, da bi ga bilo v tej maski in vlogi veselo vsako gledališče v mestu.
Sceneriia kot vestibul f!) gostilne "Pri debeli raci" je bila zelo okusna. Preokusna! Tako za župana, ki se je sukal v njem. kot za peka in čevljarja, ki sta prišla v ta "vestibul" kar v čevljarskem predpasniku in pek v beli pekovski delovni obleki z razgaljenimi prsi. Tu nekaj ni bilo v redu. Ali se ljudje, ki nastopajo v tej igri, niso prilegali temu okviru scene-rije ali pa je bila scenerija in o-prema "vestibula" preizbrana zanje. Kako je s harmonijo? In ali
imajo trške in vaške in sploh gostilne "vestibul"? Potem tiste bele hlače, ki so jih nosili Mrak, dr. Packa in .Janko Flere. Zakaj pre-računjeno vsi trije in bele? Ali potujejo oz. so potovali takrat ljudje po železnicah v belih hla-<"ah in so se šele potem v hotelu preoblekli v pocestno obleko, kakor je to storil tukaj Janko Flere, ali je bilo obratno res?
No, kakor sem rekel, v splošnem je bila predstava skoraj na vi!ku in publika se je imela dobro. Ne pa tako kaša, kajti v dvorani je bilo morda nekaj čez 500 ljudi, a ostali pa so "doma stiskali grozdje".
Rado Staut.
P. S.: V zadnjem poročilu o prvi letošnji predstavi se je vrinilo več tiskovnih pomot, od katerih se mi zdi potrebno, da popravim eno, ki je izpremenila sieer nedolžno besedo v grob zraz. V poro-čilu o vlogi Maksa, ki jo je igral g. Primoshic, bi moralo v stavku, ". . . zabitega občinskega pisarja. . ." pravilno jrlasiti "zapitega občinskega pisarja". Ako je človek zabit ali zapit, je v tem precejšnja razlika, v pisavi pa samo za eno črko. In baš to nesrečno črko je vtaknil škrat v o-menjeno besedo. Toliko v blagohotno vednost, da ne bo napačnega razumevanja.	H. S.
Ljudje, ki so pred kratkim prepotovali Nemčijo, pravijo, da je \~ersaillska pogodba največja zgodovinska umetnost, ki so jo kadarkoli mogli napraviti zmagovalci. Nemčija se gospodarsko obnavlja. O tem danes ni dvoma. In sicer s tako vidnimi uspehi, da se v Parizu, Rimu in Londonu že spogledujejo. Toda to ni čarovnija in tudi nemški organizatorični ! duh ne bi mogel delati nikakih j čudežev, če bi država vzdrževala I ogromno armado in če bi ffnan-čni minister moral vpoštevati o-gromne zahteve ministra za narodno obrambo. Je torej paradoks in vendar je resnica: versailska pogodba jr vir nemške ekonomske obnove. Škorpijoni so se v rokah antante zpreimenili v nedolžne brezove vejice. Medtem ko se zavezniške sile mrzlično oborožu-jejo in dušijo v atmosferi taktiziranja, se bavi Nemčija izključno z duhovnimi, ekonomskimi in
jalec mesa za mačke nič nenavad-t1110 mti P^lekli. smo imeli že nega. Niso morda to navadni raz- tlru*e-a /»rlieka .našega pokoj-pceevalei mesnih ostankov, ki jih "efra sm,'k*-
utegneš srečati tudi po drugih ve-' ZaJlvalJ"J^o se Father Myka. likih mestih, nego pravcati spe-ik' °pravil moli,ve- Prwlno so cijalisti, ki prevažajo ostanke me-,Zaprh kr*to in sPr™l!Jal »>ale-sa, namenjene zgolj mačkam 1 mrhr'a UlcVl na pokopališče v — Meat, meat!— kriči tak pro-1 Bllt,er- Pa' Zahva,jujem se tudi dajač po mestnih ulicah in vleče I krStm botn' kl J0 Položila na kr" za seboj svoj voziček. Mačke ima-i St° kraSf'U 5°P'>k *Vetja' P™V ta* jo tenka ušesa in takoj se iz vseh k° Se za}lvalJllJemo vsem, ki so hiš in vrtov prikrade dobro zna-1 nam dah avtomobil<1 ,m ™zpola-ni njihov "mijav, mijav" Mačje i ter S° "aS tolaž,,i v teh žaI(>st" cvilenje postaja vedno hujše in mh Urah" Pred 14 dnevi mn j°
gospodinji ne preostane slednjič
pokojna Frances Krašovec še prav lepo prepevala, danes pa mu že
Petrolejska polja v Ameriki skoro neizčrpna.
CCHICAGO. Ill:, 28. oktobra. K. S. Parish, predsednik ameriškega petrolejškega zavoda, je objavil včeraj pred tretjo konferenco za vzgojo in industrijo na či-kaškem vseučilišču pregled naravnih petrolejskih skladov za kurjenje motorjev v Ameriki.
Povdarjal je. da niso le petro-lejski vrelci skoro/leomejeni. temveč da bodo tudi nova izboljšanja motorjev in nove metode kurjenja odškodovale za povišanje cen petroleja.
C*e pa bi bili v daljni bodočnosti petrolejski vrelei izčrpani, bi se lahko dobivalo kurivo iz surovin, kot je naprimer premog.
Kje je JURA KtJKOVICA, doma doma iz Rajhenburga. Slovenija. Jugoslavjia, in sedaj se nahaja nekje v Illinois. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, če pa sam to bere, naj- se oglasi svojemu bratu Martian Kukovica, Box 57, Westmoreland City, Pa. (3x 29—1)
nič drugega, nego da pozove prodajalca in odkupi par kosov os-1 PrePeva v raJ»-tankov za lačno zverjad	I Xaj nm svetI Vft"'na in naJ
Pravijo, da delajo prodajalci V	„
Bsa za mačke dobre kupčije V' Zaluj0,M ostalj: F
socijalnimi problemi.
*
V pričujoči dobi mednarodnega sporazumevanja se nam uriva velika naloga, ki prihaja s plos-
mesa
| Actonu, predmestju Londona, si je nek tak prodajalec z izkupičkom kupil lepo vilo. Na vrata svojega stanovanja pa si je obesil .vizitko z napisom: John Mills, meat for cats. Vidi se torej, da se jgospod Mills ne sramuje svojega j poklica, ki mu je pripomogel do blagostanja.
Frank Kastelic in Ana Kastelic, roditelja ; Edvard Kastelic, bratec - dvojček.
Euclid, R. D. 2. Butler Co. Pa.
čine političnega materijalizma in ki slove: Ubijajte povsod in kjerkoli v Evropi dogmo o koristi, ki jo baje majo narodi od vojskovanja. Silna je zmota, ki pravi, da je vojna sijajen "kšeft". Vojna je najstarejša in najdražja oblika. ekspanzije. Pred in za njo koraka — razočaranje. V Evropi bo voj-. na v bodoče obogatila vse narode, j ki se iste ne bodo udeležili. To je( čisto fizikalni zakon. Lucien Ro-^ mier piše. da so bili med vojno j finančni krediti vojskujočih se^ sil efektivni in vedno solidarni v, nasprotju do finančnega kredita j nevtralcev. V trenotku pa, ko se( je kaka nevtralna država odloči-j la vstopiti v vojno, je že padel barometerski tlak njenega kredita. Amerika je ob vstopu v svetovno vojno doživela, da so se švicarski frank, holandski goldinar in španski pezeta dvignili nad dolar : plačilno sredstvo najbogatejše države na syetu. Vsaka o-fenziva na frontah je potresla valute zmagovalcev in premagancev in s tem je bila dokazana nesmiselnost vojskovanja z ekonomskega stališča. In je bilo dokazano, da se ekonomski konflikti ne rešujejo s tanki, topovi, strojnicami in smrdljivimi plini.
•
V počet k u je bil problem pre-obljudenosti vzrok konflagracije. Razvila se je tekom stoletij barbarska morala, da sme ekonomsko jačji in številnejši narod razlastiti manj številen in reven narod. Proti tej teoriji, ki se je rodila iz pohlepa in ki jo danes zagovarja nacijonalistični imperija-lizem, je mogoče nastopati edino-le z argumentom koristnosti. Z, vojno se problema preobljudeno-sti niso rešili nikjer. To vprašanje ae da^ešiti edinole potom uredite izseljeniškega in naseljeni-škega vprašanja: s pravilno raz-
Konstablerji ubili dvanajst domačinov.
MANILA, Filipini, 28. oktobra. Čete konštablerjev so včeraj u-
EDINI zastopnik i n založnik
FRANZ LUBASOVIH HARMONIK
v Združenih Državah.
ALOIS SKULJ
323 Epsilon Pl., Brooklyn, N. Y.
PIŠITE PO CENIK.
SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE
ki izidejo oktobra meseca.
1.	Velika pratika za leto 1927.
2.	Iz skrivnosti prirode poljudno
znanstveni spisi.
Juš Kozak; Beli mecesen — povesti.
Vladimir Levstik: Kladivo pravice_
povest iz vojne dobe.
3.
4.
V*i oni, ki so plačali članarino, jih bodo prejeli po pošti* naravnost iz Ljubljane. Natančen čaa bomo že pravočasno poročali. Vsakdo, ki se je medtem morda selil, mora skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki ga je naznanil takrat, ko je plačal naročnino.
Mi smo posebej naročili par sto iztisov, da lahko nstrežemo tudi onim, ki še niso člani te družbe. Velika pratika, kakor vse ostale knjige bodo jako zanimive.
KNJIGAM JE
PoHjite g naročilom natančen naslov in potrebno tvotc-m poslali vam jih bomo poštnine prosto, dokler zaloga
ne poide.
Vsa tozadevna pisma naslovite na:
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street,	Hew York, K. T.
82 Cortlandt Street, FRANK SAKSER STATE RANK, New
-izvršuje nakazila,--odpremlja potnike. --,
sprejema
GLAS NARODA. 20. OKT. 192(5
BELA NO C.
ZGODOVINSKI ROMAN.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
1'
Nadaljevanje.
Sf»odi»j na "rajskem dvorišču so žarelo plamenice in z močnim glasom je oznanil knez Trubeekoj, najstarejši senator, nastop vlade earja Petra Tretjega.
Slovesna himna sc je dvigala proti temnemu nebu, orožje j' zaropotalo in garde so nazdravljale svojemu novemu vladarju.
Zgoraj, v zapuščeni dvorani j«- st;ila mlada cesarska žena, s prepovedanim hrepenenjem v svojih očeh in tajnim poželjenjem v'Uenja-svojem srcu.
In tam. zu širokimi vratmi. je ležala, samotna in pozabljena, •ia baržunastem ležišču, visoka žena, pred katero se je še danes zju-traj tresla Rusija, Elizabeta, hčerka velikega Petra, mrtva carinja.
Kilo je inarea meseca 1702. Potekla sta dva meseca v sivih oneh in tednih. Na ruskem ovoru se je marsikaj izpremenilo. Preko noči ji' izginila pijanost, ki je polnila možgane Petra z zavestjo moči in polagoma je ugasnilo upanje na blesk in veselje, ki je dotekaj držalo veliko kneginjo pokonci.
In prepovedane ljubezni, katero sta oba iskala, nista še našla.
Se vedno se je upirala Klizabetn Romanovna naskokom carja, še vedno ji' čakala Katarina zaman na znamenje Orlova, ki bi ji dalo gotovost.
In vsepovsod, na tihem dvoru, v gradovih plemstva, v kasnr-nah garde, pri altarjih katedral so hodili naokrog strahovi in vsem ie tičal strah v grlu.
Kaj bo prinesla bodočnost ? Zakaj ni bilo carja na izpregled, zakaj ni bilo ničesar čuti o njem? Zakaj ni objavil novega toka. na katerega so tuli vsi pripravljeni in ki ni prišel? Zakaj sc je carinja zapirala kot jet n tea ?
Ali ji* to bila to njena lastna volja ali pa povelje carja? In od ust do ust je širila novica, da sla se oba ločila v medsebojnem 'ovmštvn in i/ mede nedoločenih govoric se je vedno izcimilo glav-to vprašanje: — Peter ali Katarina?
Tzza Petra Velikega ni hilo na ruskem prestolu nikake carske dvojice. Svojo prvo ženo je sicer spodil z nagajko v samostan, a prav tako trdovratno sc je vzdržala med narodom govorica, da sp je njegova druga žena, Katarina, rešila lastne pogibel.ji le s tem. da je pritisnila blazino na obraz bolnega carja, ob pogledu na njenega usmrčenega ljubčeka. komornika AVilliama Moens.
Vsi. ki so bili v skrbeh za lastni blrgobit. ki so se bali, da bodo iztrgani iz običajnega življenja in da sc ne bodo znali več prilagodili novim razmeral^. — -o s,tali pred isto odločitvijo ter so morali staviti svojo usodo na negotovo karto. Kot mora je ležalo to na vseh. Prisluškovali so, tipali, sc posvetovali, delali sklepe in jih zavračali, se skušali zagotoviti na obeh strani. Ni kdo ni raupal dru-
sma, {Kilna vročih ljubezenskih izbruhov, katera ji je pošiljal car prej na mešiček in ga nfitrga, trikrat aii štirikrat na dan potom svojega zaupnega služabnika. potem se bliža kajaku. Haos je — Njegovo veličanstvo je preveč milostno, je odvrnila v pripravljen. Tulenj je skrivil hr. zadregi.	ji-ct in leti z razprtim žrelom ko
Orlov sc je še vedno presunljivo oziral vanjo. Niti malo ni po- strela naglo ^kozi valove. V tem j znal njenega značaja, njenega notranjega življenja in vendar jo trenotku bi j*>nesrečen napad ve-J .ie moral postaviti kol odločilni faktor v svoj račun, llila je dviga- Ijal življenje lovca. Toda Boasj !o. s katerim je nameraval dvigniti earja in carinijo iz njih osi. pr- dvigne sulico z veliko mirnostjo j \ega k paden, drugo pa k viškit sile.	, iii jo nasadi s krepkim sunkom,
In se<Iaj se je hotel uveriti, če goji ta mlada kontesa. kljub globoko živali v grlo. da ji (logle-svojemu odporu. simpatije do Petra. Kot nečakinja kancelarja je da zadaj Lz tilnika. Tulenj zarjo-dosti videla in slišala, da spozna, kako strastno so se številni borili ve. stre.se z glavo, da zatrepeta proti carju, kako se-mu je upiral celi svet odločne kljubovalnosti. yuiiea. ki jc pa ne more ne zlom i -Morala je tudi vedeti, da jc postajal njegov zakon vedno bolj ne- ti. ne >e je otreiti. Kri pordeči srečen ter morala slutiti da je bila tajna ljubezen Petra do nje kri- morje ok;og njega. V naslednjem va vsega tega. Računal je vsled tega s tem. da vodi najkrajša pot k ta-enot k u pa ga zadene druga ^i-srcu nedolžne delNice, kot je bil Elizabeta Romanovna, preko usmi- lica sko:i p'juca v srce — in l«>j
je konČaJi.
(Dalje prihodnjič.)
Ivan Bežnik:
Narod, ki izumira.
(Nadaljevanje)
Na lovu.
Pogosto slišimo, da so Eskimi
strahopetno ljudstvo. Ti, ki jih
sodijo tako, jih videli samo na
suhem ali pa ob lepem vremenu	. .
, .	, ...	govar.rajo med
na morju — kadar so bili preko- _ '
modni, da bi kazali svoj pogum
— ali pa se niso potrudili, da bi
se bili vživeli v značaj Eskimov.
Če mi razumemo pod (pogumom, biti se proti premoči ko tiger do zaJnje kaplje krvi, tedaj moramo priznati, da Eskimo tega poguma nima mnogo, ki pri njem tudi ni v posebni veljavi.
On je vse preiuiroljuben in dobrodušen. da bi po vračal, če mu kdo na primer da zaušnico. Ravnajo -se po .načehi : Ce te kdo udari
Boas vesla čisto do živali ter ji da še zadnji sunek z dolgim nožem. ako še ni popolnoma mrt-j va. Nato pot ogne sulice iz živali, (ujame vrvico in mešiček, ki ga 1	| priveze na tmlnja. izreze konica
proti bregu. Lahka meglica leži i harpune in dene vse na svoje me-j nad ožinami med otoki, skozi ka-i sto. Nato priveze tulnja zadaj za
2.	novembra:
lUfliatiir, Cherbourg, Hamburg.
3.	novembra;
Bert-njfiu ut,	Cl»f rbouru: <"euix«
H'-r«-:!iiiii- iv	Chfrlourg, JSuvoi-,
Hiivr- f':.-^.	l!'->o=-e\ »-!t. Ch«-rKiurg. Brrnien.
4.	novembra:
Thuringia. Hamburg. 6. novembra:
France, Havre; Homeric. Cherbourg; Muencben. Cherbourg. Bremen.
9.	novembra: I>erffl'nger. Bremen.
10.	novembra:
Mauretania, Cherbourg; Republic. Cher bou tie. Bremen.
11.	novembra:
l>eulsi hlajtd. Cherbourg'. Hamburg 13. novembra:
Paris, Havre; Leviathan. Cherbourg: Olympic, Cherbourg. Bremen Bremen.
15. novembra: Suffren, Havre.
17.	novembra:
l'lts. llurtiiiifr. fh«rt*.urji. Ilr^mtn
18.	novembra:
Frant'onia, «"herlw.»iig.
19 novembra:
Martha Washington. Trst
20. novembra:
Majeatic, Cherbourg: Btuttgu-t, Cherbourg. Bremen.
24. novembra:
Berengaria., Chcrborrp: Occ ingtoii, Cherbourg, Bremen.
Wa>
27. novembra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg. Hamburg Cherbourg. Humburg.
1. decembra:
Muuretan.a, Cherbourg; Pre«. Roosevelt. Cherbourg, Bremen.
tero veslajo lovci. Galebi se zrcalijo v valovih in se zde dvakrat
čolnove jermene.
Ko je s tem gotov, se ozre se po
večji. Kajak ob kajaku režejo dnijrjh.Srečo ima: zagledal je no-lahke ploskajoče valove, vesla sejVO živa] ki kuka [z vodp uhrf
potapljajo v taktu, možje se po-.^ opro^ti mrtvega tulnja. Ivi ga
ned seboj, tu pa tam|drži me«iček na površju, in se po-
za luni vesel -meh. Zdaj .pa zdaj.da na lov (>7 nekoliko časa premaga tudi 'to žival in se vrne V
\ rže kateri puščico. da vadi s tem'
i oko. Eden izmed njih je napadel ptiča: puščica je presekala zrak.
svojemu prvemu plenu. Obe živali pritrdi na desno in levo h kaja-
prebodeni (ptič se je poskušal, j kn Ztlnj je težkn obložen, a kljub plahutajoč s perotmi, .potopiti. E^-|temu mu np dela to nobene .zapr0-fcimo ga je dvignil iz vode, izdrljk(1 da np bi ir]ovy ,katero živa,
puščico, mu zavil vrat in ga pri- Jupatani jih d^bi po štiri ali tu-tidil na kajak. Km a ln.i zapai-ste o-jdj spusti j o
toke in ožine in prosto morje.
Po ve-čurni vožnji dospejo na kraj lova. kjer kukajo glave tul_
temu. s- ara hi para.
se je bal izdajstva, vspričo tega mučnega čakanja, konca in vspričo skrivnostnega molka vladarskega
*
Nekega mrkega večera je stal (Jregor Orogorjevie Orlov ob kaminu velike dvorane v Zimski palači, ki je združevala sobe earja ■t. onimi carinjc ali jih prazaprav ločevala.
Veliki prostor s svojimi pestrobarvnimi stenami ter vdelanimi zrcali na nebeški 'način, s svojimi težko pozlačenimi štukaturami, je ležal skoro v temi, kajti le dva visoka, srebrna kamlelabra na «.lw*?i mižali sta metala borno lu<"- na rdečo perzijsko preprogo ter r.isf.-i dosegla širokih stopnjic v ozadju, ki so vodile iz dvorane navzgor k galeriji slik.
Iz sobe carja je zvenelo igranje-na vijolino. Orlov je "akal. Bil je preveč prometen, da bi postopal n?"re-t tišljeno, prenagljeno, da bi porabil prilike še predno bi držal iisneb v svojih rokah. Tudi on je pustil, da so stvari najprvo dozorele, potrpežljivo, nepremično. kot sokol, ki visi v zraku nad plenom. Isti inštinkt. ki }ra je dosed a j zadrževal, pa mil je sedaj svetoval, naj vzame zmedene nitke v svoje roke. še predno se mu popolnoma izmuznejo, jih uredi ter jih poveže skupaj v vrv, ki bo dosti močna, da ga ponese preko vsakega prepada.
Presojal je, razni isljeval ter se odločil s celo silo in trmoglavostjo konkistadorja. z brebozirno pretkanostjo človeka, kateremu je vsako sredstvo dobro, da gre po svoji poti.
In sedaj je čakal na plemenito divjačino. Elizabeto Romanov-i.o, mlado ženo, katero je Peter brezupno ljubil. Čakal je nanjo, ki naj bi carja preslepila, ga konečno ločila od Katarine in ki naj bi napravila njemu, Orlovn. prosto pot.
Prvikrat izza nastopa svoje vlade je sklical car danes kronski ' vet. ( as brezdelja je bil torej končan, vsak trenutek se je lahko pričel boj. ki naj bi razcepil Rusijo v dva sovražna tabora.
Orlov je dvignil pogled.
Marta Ivanovna, komornica Katarine, je prišla po stopnjicah ravzdol. noseča v rokah posodo za čaj.
Ob istem času so se odprla vrata Katarininih sob. V snežno beli. svileni obleki jc stala na pragu Elizabeta Romanovna. dvorna dama carinjc.
Čaj za njeno veličanstvo? — je vprašala previdno v temi korakajočo Marto Ivanovno.
M« sto odgovora pa je dvignila slednja nekoliko višje posodo. Elizabeta ji je napravila prostor.
( ujte, kontesa, — car, — je rekla Marta Ivanovna. — Prvikrat po dolgem času.
Prisluškovala je nekaj časa zvokom vijoline, a stopila nato skoz! vrata. Ko pa ji je hotela slediti dvorna dama, se je Orlov vzrav-i al ter š.-l proti njej. Luč kandelabrov je padla na njegov obraz, ki se je v trku dveh mesecev izvanredno izpremenil. Drzno, lahkomiš-1 eno in prešerno je izginilo iz njega in ostra poteza krog ust ga je
po desnem licu. .ponudi mu še le- n>v Villm'- mi'kar ^ ^aztresejo vo. Iz tega .pa ni mogoče sklepa-"1* P™'™ dedovati plen. ti, da bi bil Eskimo bojazljiv. ! lk)as- »ajboljši lovec svojega o-K.lor hoče napraviti o človeku kraJa- -ie zapazil velikega tulnja pravilno isodlK), ga mora opazovati	za^eduje. Toda tulenj se je
pri delu. Spremite Eskima na mor- potopil in čakati mora. da se zo-je. opazujte ga pri delu. spoznali prikaže.
ga boste vse drugače. Če razume-! Glej, nekoliko proč .ie pokukala mo poprum tako. da s»> v tre notica z vode temna, okrogla, glava. — nevarne,sti mirno bližamo cilju. Boas se sklone globoko na kajak odstranimo težkoče in izpeljemo, in vesla s tihimi udarci ve-d« hliž-kar moremo izpeljati, z največjo .">- Tu.lnij le/j mirno na vodi. dvi-hladnokrviwdjo in zremo in zre- ga glavo in pusti, rla ga valovi mo največji nevarnosti ali celo mirno y.i bi jej o Toda v hipu porta, smrti mirno in neustrašeno v o- ne živatl pozorna. Zagledala j.* braz, če razumemo pogum tako, odsev vesla in gleda sovražnika tedaj je v Grenlandiji več pogum- z velikimi, okroglimi očmi. Ta nLli mož kot pri nas.	-puxli veslo in niti ne gane. —
Z lovom v kajaku je združenih medtem ko drči kajak daije. — mnogo nevarnosti. Oče je utonil Tulenj ni zapazil nič posebnega na morju, brat in prijatelj tudi. in se spiriti fpet v svojo prejšnjo in vendar gre E^skirio dan za dnem breizskrbnost. Dvigne zopet <rlavo. na morje, v viharju in mirnih va- proži gobec v zrak in se koplje lovih. Ce je zelo velik vihar, ne v jutianjem -sxV.neu. ki se blesti na ^re prav rad, šzku":n.ja fra je nau- nje»o>vi mokri koži. Medtem se čila, da oh takem vremenu po«l- prd>ližuje kaiak z največjo hitro-ne marsikdo. Ce pa je že zianaj. stjo. Kakor hitro obrne tulenj po-vesla mirno dalje, ko da mu je vi- gled vanj, spusti veslač ve la in bar deveta briga.	! se ne gane, ko pa tulenj obrne
Lov v kajaku je krasna ifrra. glavo proč, se pot nadaljuje, vesel ples z morjem in — smntjo.' Boas se približa na daljavo lii-Nič ni lepšega, ko videti ponosen čaja. pripra\i hai-puuo, pogleda, boj z valovi, (ki zagrinjajo lovca če je vse v redu, nato še en nda-po<l seboj. I^Cip je rudi pogled« ko ' rec z veslom in pravi čas je pri-drčijo kajaki, napadeni od vilvar- šel — toda v tem trenatku se tuja. kot črne ptice v zatišja. Valovi len j potopi. Žival ni bila prepla-jih preganjajo, vt^sla svičejo v zra- i sena in bo prišla čez nekaj trenot-ku, telesa so nagnjena naprej. — kov zrspet nad vodo. Treba je ča-Vse samo življenje, sam pogum. kati. To pa lahko traja silno dol-ko sc kopljejo iz morskega žrela, i go časa,* szakaj tulnju se morda ne Sredi najbolj divje igre se pri-!/ljubi tako naglo pogledati v !>e-kaže tulenj: hitreje nego misel 11 i dan. Eskimo ima veliko mero /.leti harpuna .skozi razdivjan? | potrpežljivosti: ne da bi se zganil, morske pene. Tulenj uteče z me-! sedi tu. ^amo glava se obrača pre-hom. toda dobe ga kmalu ter ga žeee n<a vse strani, usmrtijo. In zopet gre stvar dalje;| Slednjič ^e prikaže tulenj ne-vse sc godi iz največjo izvedenos't- koliko proč ob strani zoj>et iz vo-jo in mirnim oibrazom, kot da v^e de. Boas obrtie previdno kajak Ln to ni nič.	nu vesla neopazen nasproti. Na_
Tu je Eskimo velik. In mi? — enkrat postane tulenj pozoren in Da. mi smo v taki okolici rescii*»- se potopi. Toda Boas pozna nava-no majhni!	, de ta!>jev že od nekdaj in vesla
Kpreniimo Eskima na lov! j z največjo naglico na mesito. kjer Ze nekaj ur pred solnčnim vz- i je tulenj izginil. Cez nekaj sekund hodom spleza na grič. kjer je do- j pogleda tulenj radoveden iz vo-ber razgled, in opazuje, ali bo' de. Ramo prava razdalja je; — vreme ugodno ali ne. Ko je glede j Boas zgrabi harpuno. za%-ihti jo z tega na jasnem, gre domov in ob- roko. . . kot blisk .zletii ost raz kop-leče kožuh. V starih dobrih eaisih ; jišče in potegne vrvico seboj. — je zajtnkoval Eiskimo požirek vo- Tulenj skrivi hrbet, da bi se poto-
(Dalje prihodnjič.)
zioz.cno fotovar.je V
LeMHLJANO
na najbolmih pit.iiiuli sveta Parnik LEVIATHAN odpluje dr,e 4. dec. preko Cherbourg l-oj vodstvom g. Josipa Turtk Par.iik PRESIDENT HARDING odpli'je dne 11. dec. preko Bremena p^d vodstvom g. Geo. Hackl Ta *ku: • a potovan i i*. \	i.«Vr5>i omin-
jeiiih	I'tiitrU Sta rs Ln:«» od-
rejena	tega. --a Ij . .o ;	:r t; t:.»rbi»i i i
bsri vsakih la^irrk. Na vseh p.rrjiW i -im^e. l"i.:tc>j S ta! t - I	;c prr-krhij -j-.l. \ -e u«% ' -.t,-', i urjir. «.■
s'j'.vo t«>v:.-.stj ■. Pro- to: -] ki!<i: r .'-rti krovi .iti., t .-rji trfl p - cbtia udu:. ila |n.tujc:r icR^ltu
V-ifga T. j-^u
ir. -'cj novembre odpiujejo na*!»-.lnji j.arn.ki S S. Preside..t Rocsevel:	dne 3. novembra
S- S. Republic	dne 10. novembra
S. S. Pres dent Ha ding	dne 17. novembra
S. S. George Wasuindne novembra
vsi pseko Bremena za natančnejša pojasnila iti udobno* t i r>otuvacjj r\ % I'.irnikih l"u;tt-<l Statr» I.inr« pronr o'i:nit( s- na
Vašega lokal nt ga zastopnika, ali pa p.«.:te na
hited States Lines
45 Broadway
(Phone. Whitehall 7300)
New YorU Cc.y
■1
na r«
koze.
mirnim, otlločnim in trdnim.
Dober večer, kontesa, — je rekel s pritajenim glasom. — vstala od mrtvih *
llvala vam, — jc odgovorila reservirano. lizabeta se jc znašla nekega jutra, malo po smrti carinjc, po'-ičih jteg. Izprva so sc zdravniki bali, da bodo izbruhnile črne
i na srečo so bile le ošpice. Že par dni je bila Elizabeta zopet,tobaka za žvečenje, ruva ter je nastopila svojo častno službo pri carinji.	[ Ko prinese kajak na breg in je
Orlov se ji je približal.	|vse orodje na svojem mestu, se
Več tednov vas ni bilo blizu, — je nadaljeval ter jo pozor-1 spravi v votlino, pritrdi kožuli na
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Kruta smrt je ugrabila iz naše srede
FRANCES KRAŠOVEC ki jc bolehala samo dva dni na vnetju slepiča. Dne 18. septembra ob 11. dopoldne je bila prepeljana v Butler County Memorial bolnišnico in še istega dne ob štirih popoldne .jc bila operirana. Operacija pa ji ni nič pomagala, kajti od tega dne je bila vedno slabša in dne 27. septembra je preminula ob štirih popoldne. Pokopali smo jo dne 30. septembra po katoliških obredih na Butler N'orth Cemetry.
Zahvaljujem se šolskim učiteljem in učiteljicam za krasni venec kakor tudi vsem šolskim otrokom, med katerimi je bila zelo priljubi jena. Zahvaljujem se tudi učiteljem, ki poučujejo nedeljsko šolo. ki so nam pomagali, da smo imeli mnogo sveč ter vse potrebno na razpolago pri mrtvaškem odru. Dalje se zahvaljujem Father Myka Pittsburg, ki je daroval za pokojno sv. mašo v cerkvi Saint T.ouis, Butler Co.. in ki jo je spremil na pokopališče. — Zahvaljujem se vsern, ki so jo obiskali na mrtvaškem odru in ki so nam bili v tolažbo v naših žalostnih urah. Dalje se zahvaljujem sploh vsem. ki so se udeležili sv. maše in ki so jo spremili k večnemu počitku. Hvala tudi časti-tim sestram, ki so jo obiskovale v bolnici in nam pomagale v na-J ši nadlogi. — Pokojnica je bila' stara 13 let in pol in je bila roje-j na v Braddoeku. Pa.
Draga hčerka in sestra, počivaj v miru in naj ti bo lahka ameriš-f ka zemlja! Naj ti sveti večna luč!j
Žalujoči ostali: Janez Krašo-; vec, oče; Marija Krašovec, mati.j Marija Krašovec, omožena Sauser in Ana Krašovec, omožena Kaste- ■ lic, Johana Krašovec, sestre. Janez ( Frank, Jože in Andy Krašovec, bratje.
lil teaoin hrdlu lir dluhd oai hrd
West Sambury, Pa. Butler Co.

SAMO SEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJZ
FRANCE 6. NOVEMBRA
PARIS 13 nov — 4 decembra
MAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin* tretjega razreda z umivalniki In tekočo vod* u X. 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in plja&a.
19 STATE STREET
NEW YORK
ALI LOKALNI AGENTJE (J
POZOR ROJAKI 1
de. zdaj ipa mora imeti par skodelic zelo močne kave. Zjutraj ne je sicer ničesar, ker bi mu sat tre-bt:h vzel vso gibčnefet; tudi ne
pil, toda v istem trenotku ga »zadene ost in se zapiči v njegovo -traji. Ranjeni tulenj otepi je ? zadnjimi luli in peni vodo ter i t-
no motril, — Kako pogosto se je car sam pritoževal.
Bila je lepša kot kedaj poprej, kajti bolezen ni pustila nikakih fcledov.	-
Elizabeta je zardela. Mislila je na številne, krasne šopke cvetk, kot jih morejo liudiji v tem letnem času le carski rastlinjaki, na pi- Vreme js mirno, valovi hitijo
vaame ničesar s seboj, razen nekaj ■ grine v valove, pategnivši vrvice
s seboj. Medtem pa vrže Boas mešiček v vodo, ki prijetno plava po gladini, ^zgine in se zopet prikaže. Boas, kd je ibil ujel medtem harpuno, katero je bil otresel tulenj, ve.«da za njim. Sulica je pripravljena. Tulenj se zapet prikaže nad vodo. RaizLjučen «e obrne proti zasledovalcu. Vrže se naj-
lesen obroč in švigne na morje. Istočasno gredo tudi drugi na lov, wi kaki dve milji daleč od brega.
Prav vsakdo-,
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodala; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspefi —
MALI OGLASI
"G 1
a a
N
aro
Prosti pouk glede državlga« tva in priseljevanja je vsak četr-"k. iD potek med 1. uro popoldne n 10. uro zvečer v ljudski šoli tv. 62 Hester & Ei&sex Street Jew York City.
Vprašajte za zastopnika Legrij4" •a Ameriško Državljanstvo.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati v atari kraj, je potrebno, ila Je poti-Cen o potnili listih. prtUajrl in tiru pih stvareh. Vsled nase dolgoletne izlcuSnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila in pri[K>ročamo. vedno le prvovrstne brzoparnlke.
Tudi nedržavljanl eamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit lz Wasliinfrtona. bodisi zji eno leto ali 6 mesecev In se mora delati pro-Snjo vsaj en mesec pred odpotova-njem in to naravnost v Washing-ten, D. C. na generulega naselul-škega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila ▼ veljavo 31. julija, 1926 se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posilee osebno, bodisi v najbližnjl naselnl-6ki urad ali pa ga dobi v New Toku pred odpotovanjem. kakor kedo t prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnike ali svojce iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena za ameriške državljane, ki žele dobiti sem stariše in otroke od 18. do 2L leta ln pa za poljedelske delavce.
Ameriški džavljanl pa zamorejo dobiti sem žene ln otroke do 18. leta brez da bi bili šteti v kvoto, potrebno pa je delati prošnjo v Washington.
Predno podvzaicete kaki korak, ptSite nam.
FRANK SAKSER STATE. BANK
«2 CORTLANDT ST- NEW YORK
ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI.
Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov. V zalogi jo ima knjigarna GJas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City.
ilad hi izvedel za naslov svojejra prijatelja JERNEJA BELLA T. Prosim rojake, da pa o-pozore na ta oglas, če pa sam čita, naj se mi oglasi. — John Tomažič, Box 7, Morris, Pa.
Kje se nahaja moj brat TONY LIICOVICIL Pred dvema letoma se je nahajal nekje v Cali-forniji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi pošlje, ali pa naj se sam javi bratu John Likovich, Box 62, Onnalinda, Pa.
ITALIJANSKE HARMONIKE.
MI Izdelujemo-In Importlramo razne prvovrstne ročno napravljene ITALIJANSKE HARMONIKE, najbotjfte na svetu. Dene t let garantirane. Nafie cene «o nitji kot drugih izdelovalcev. Brezplačen pouk v granju kupcem. Pifilte po BKEZri.AČNI i*nik RUATTA SERENEuLI A CO. 1014 Slue Island Ave, Oept.76. Chicago, III.
rozor
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da ogtakujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda*.