Gospodarski Glasnik
I

za Štajersko
List zel gospodarstvo in umno kimetijstvo.
Izdaja c. k. kmetijska družba na Štajerskem.
\ *4 '	» -
\
\ >' n C4 U
List Tel ja na leto 4 krone.
Udje dražbe prlspetnjo na leto 8 krone.
Udje dob<5 Ust zastonj.
Vsebina: Razglas glede ogledovanja živine. — Zakaj pešajo tu in tam novi vinogradi. — Naši odlikovanci. — O pridelovanju cikorije in njega rentabiliteti s posebnim ozirom na Srednje in Spodnje Štajersko.— Dolžnost kmetovavčeve odgovornosti in praktična vrednost njenega zavarovanja. — Iz razprav osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. —Iz podružnic. — Nove knjige. — Vposlano. — Tržna poročila. — Zadruga: Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Oznanila.
Razglas
glede ogledovanja živine, ki se v letu 1911 ni moglo vršiti in ki se torej mora v letu 1912 vršiti naknadno.
Visoki deželni odbor je sporazumno s Kmetijsko družbo in okrajnimi odbori določil, da se naj ogledovanje živine, ki se v letu 1911 ni moglo vršiti, vrši leta 1912 in sicer ob sledečih dne in na sledečih krajih:
1. Marnbergu	21.	maja 1912
2. pri Sv. Lenartu	3.	junija „
3. v Gornji Radgoni	4.	7>	n
4. v Kozjem	8.	n	n
5. na Ptuju	10.	*	n
6. v Konjicah	11.	n	v
Ogledovanje se bo vršilo		le tedaj, če bodo
dotični okraji brez kuge slinavke in ne bodo veljale nobene omejujoče določbe politične oblasti.
Ob enem opozarjamo na določbo v odloku visokega odbora z dne 20. julija 1899 štv. 26.106 in § 20, odstavek 2. in S. živinorejske postave z dne 17. aprila 1896, dež. zak štv. 41. da laijko dobi vsak posamezen razstavljavec v eni kategoriji (biki, krave, v plemenskih okoliših mlada živina) le po eno darilo v denarju in da ima, če prižene v kaki kategoriji 3 goveda, ki bi po splošni sodbi morala dobiti deželno ali državno darilo, pravico do b r o n a s t e, če pa jih prižene šest v eni kategoriji, pa pravico do srebrne deželne kolajne, v katero se vreže ime dotičnega živinorejca.
Od osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe štajerske.
Zakaj pešajo tu in tam novi vinogradi?
Če se poizveduje po vzrokih semtertje vidnega pešanja novih vinogradov, tedaj se zasledijo vedno napake, ki so se napravile bodisi pri obnavljanju ali ki se še vrše pri oskrbi trtnih nasadov. To pešanje torej ne priča, da bi ameri-kanska trta morda ne bila dovolj trpežna, oziroma odporna in amerikaniziranje neuspešno, kakor nekateri mislijo, temveč vzrok temu pesanju je dejstvo, da Be niso pri napravi novih nasadov in pri njih poznejši oskrbi vedno vpoštevali tisti pogoji, ki so potrebni za dober uspeh obnavljanja s pomočjo^ amerikanskih trt.
Že pripravljanje zemljišča za nov nasad je bilo marsikje pomanjkljivo. Ameriške trte, katere rabimo, imajo sploh, torej tudi če so cepljene, močneje se razvijajoče koreninje in v sled tega tudi bujnejšo rast, kakor evropejska trta sama za se. Iz tega sledi, da ne zadostuje cepljenkam tista množina hrane, s katero se je zadovoljila preje domača trta in ker silijo korenine amerikanskih podlag v širše in globokejše plasti za živežem, je potrebno zemljo, kjer menimo saditi, primerno globoko rigolati, zrahljati. V plitvo rigolanih zemljah je koreninje v par letih, ko pride na trda tla, zadržano v razvoju in v takih zemljah, posebno če so povrh še suhotne, kamenite, trpe
trte kaj rade po suši; vse to pa ovira rast, slabi rodovitnost in lahko povzroča ščasoma pešanje.
Nadalje je važno in zelo priporočljivo pri rigolanju skrbno pobirati in pokončavati ogrce (črve), kateri so mnogokrat, zlasti v lahkih, peščenih zemljah vzrok, da ni mogoče spraviti novega nasada v enakomerno rast, kajti posamezne, objedene trte vsahnejo prej ali slej in jih je treba vedno nadomeščati.
Pešanje novih nasadov pa je lahko tudi posledica nepravilne izbere amerikanskih podlag. Posamezne amerikanske vrste uspevajo dobro in trajno le tam, kjer najdejo za svojo rast prikladne razmere. Pride ta ali ona amerikanska podlaga v zemljo, ki ji ne prija ali samo deloma, tedaj no razvija vinska trta tiste življenjske moči, ki je potrebna za njen sigurni obstanek ter njeno rodovitnost in peša tu hitreje, tam bolj polagoma.
Pri izberi amerikamskih podlag torej ne zadostuje samo se ozirati na njihovo odpornost proti trtni uši, ampak tudi na svojstva zemlje, v katero mislimo trte saditi; kajti še tako proti trtni uši odporna ameriška podlaga ne uspeva, ako pride v zemljo, ki ji ne ugaja; nasprotno pa lahko opazujemo, da tudi proti trtni uši manj odporne vrste (kakor n. pr. Solonis) rastejo prav povoljno, če pridejo v zemljo, kakoršno zahtevajo.
V	tej temeljni točki obnavljanja vinogradov, pa se je svoj čas storilo mnogo napak, dasi ne-hotd, kajti saditi se je pač čestokrat moralo to, kar je bilo sploh mogoče dobiti; še več pa se je sadilo slabih vrst pod dobrim imenom. Posledice se kažejo sedaj po letih in sicer tam tembolj, kjer je razen tega še opažati pomanjkljivost v gnojenju in rednem vsakoletnem obdelovanju ter v obrambi proti raznim boleznim ali kjer se še celo pridružijo vremenske uirae.
V	koliki meri jc posameznim amerikanskim podlagam prikladna ta ali ona zemlja, je odvisno od njenih (iizikaličnih) svojstev, od njene sestave (v kemičnem oziru) pa tudi od njene lege. Vpo-števati je torej pri izberi ameriških vrst, oziroma podlag, ali je zemlja vezna (težka) ali rahla, vlažna ali suhotna, če je ilovnata peščena, apnena, kamenita, če je manj ali bolj rodna, kakšno ima lego, barvo i. t. d.
V	splošnem imamo za naše razmere zadostno zbirko ameriških vrst podlag; le tu in tam za izredno apnene zemlje niso morda prišle dosedanje tozadevne poskušnje do popolnega zaključka, sicer pa kaže vse, da se bode tudi za te zemlje končno vendarle našla primerna vrsta.
Riparija portalis je pri nas najbolj razširjena in proti trtni uši dovolj odporna podlaga. Glede zemlje je precej izbirčua. V dobrih, globokih, srednje veznih, rjavkastih in temnih zemljah, ki jih je lahko obdelovati, uspeva najboljše. Zahteva tudi precej gnoja; če ga ne dobi zadostno množino, prične pešati.
Slabo rodne, peščene, ter glinaste in pre-kamenite, presuhotne in mrzle, prevlažne in bele zemlje ji neu gajajo. Tudi no prenaša gotove množine lahko raztppnoga apna. V apnenih in prevlažnih zemljah bledi Riparjja, pa tudi trta cepljena na njo. Če je včasih opazovati, da bledijo sicer trte v apneni zemlji prva leta, potem pa ne več, tedaj se lahko sklepa, da je tekom
časa v prerigolani, rahli zemlji voda izlužila in odpeljala ono množino apna, katera je bila odveč in ki je povzročila bledenico. V kamenitih vročih legah trpi Riparija zelo od suše, ker ima svoje korenine bolj v gornjjh plasteh. To se je pokazalo posebno zadnja leta.
V	takih zemljah in legah je na mestu Ru-pestris monlicola (pravilno Rupestris du Lot), ker ima močne in navpično rastoče korenine. Prenaša tudi precejšno množino apna. Gepljenci so bujne rasti; v močnih zemljah gredo celo preveč v les. Hladne lege in vlažne to so ilovnate zemlje Montikoli ne ugajajo; tu trte, tudi cepljene, rade pozebejo in odmerjejo.
V	teh ravnokar omenjenih razmerah zopet uspeva dobro Solonis, ki je tu tudi dovolj odporna proti trtni uši, kateri pa v peščenih, toplih zemljah kaj hitro podleže.
Bojjša ko Solonis je v novejšem času presku-šena križanka Solonis X Riparija 1016, ker ima dobre lastnosti obeh. Ta. lahko popolnoma nadomešča Solonis, pa tudi Riparijo v manj rodnih zemljah.
Kot nekaka za vse štajerske razmere (iz-vzemši nekatera zelo apnena brda) prikladna podlaga se je baje izkazala ameriška vrsta Rupestris Goethe št. 9. Istina je, da jo hvalijo povsod, kjerkoli jo sadijo; tudi tam, kjer imajo ž njo že večletne izkušnje, ne vedo o njenih napakah nič povedati. V prav dobrih zemljah bo pa menda kot Rupestris poganjala vendarle preveč na les. Tu je saditi torej le Riparijo.
V	peščenem laporju in rjavem pesku ter v peščeni ilovici, v teh za Riparijo premalo rodovitnih zemljah se obnaša dobro križanka Ara-mon X Rupestris Gamin št. 1. Kjer imajo to vrsto v takih zemljah, so zadovoljni ž njo. Ali pa je ta vrsta v teh zemljah tudi dovolj odporna proti trtni uši, se bode izkazalo še le po večletnih izkušnjah.
Križanka Riparija X Rupestris 101It nadomešča prav lahko Riparijo portalis v glinastem laporju; ker ima bolj navpično rastoče korenine, je za nekoliko kamenita tla bolj pripravna ko navadna Portalis, sicer pa zahteva precej slične življenjske razmere. Za zelo apnene zemlje se po nekod priporočajo razne Riparija X Berlandieri — križanke, ki pa morajo biti za naše razmere še preizkušene. Tozadevnev poskušnje se tudi vrše v državnem nasadu v Šmarju pri Jelšah.
Izmed navedenih vrst bode torej lahko najti posamezniku za svoje razmere prikladno vrsto. Kor se te vrste razmnožujejo in cepijo tako v javnih, kakor v privatnih trsnicah, tedaj jih ni težko dobiti, ako se naročijo pravočasno. Napak v izberi amerikanskih podlag, ki so lahko vzrok pešanja novih nasadov, v bodoče ni treba več delati. V prvih letih prebavljanja naših po trtni uši opustošenih goric pa ni bilo tudi pri najboljši volji vedno mogoče se izogniti takim napakam, deloma, ker so bili prodajavci trt v marsikaterem slučaju preveč sebični, kar se sicer še lahko dandanes tudi opazuje, o kateri točki se bode pa prihodnjič razpravljalo.	Zupanc.
(Pride še,)
\
Naši odlikovanci.
89. občni zbor c. k. kmetijske družbe je sklenil odlikovati z zlato kolajno: 1. Gospoda Itainer-Hoscha, načelnika okrajnega zastopa za graško okolico; 2. gospoda Riharda Klammer j a, člana O. O., deželnega poslanca, lastnika Franc Jožefovega reda, veleposestnika na gradu Ebensfeldu pri Ptuju i. t. d. in 3. gospoda Karla Valentiniča, podružničinega načelnika in vpokojenega ravnatelja v Laškem.
S srebrno kolajno je odlikovanih 16 mož, ki so si stekli velikih zaslug za kmetijski napredek. Med njimi čitamo imena: 1. Franc Pirnat, načelnik podružnice slovenjegraške, c. k. okrajni živinozdravnik; 2. Ivan Pušenjak, načelnik kmetijske podružnice v Šmihelu nad Mozirjem; Franc Simončič, načelnik sevniške podružnice;* 4. Mihael S tar k el, načelnik okrajnega zastopa v Sevnici.
Bronasto kolajno dobi 7 članov kmetijske družbe. Med njimi Martin Ivanuša, načelnik ormoške podružnice in posestnik na Humu in Jakob Nemec, posestnik in župan vv Okoslavci!), tajnik podružnice Sv. Jurij ob Ščavnici.
Častno diplomo dobi 8 članov. Med njimi gospod Anton Trstenjak, posestnik v Ivanjcih.
Če se pomisli, da je kmetijska družba čim dalje strožja v odlikovalnih sklepih, kar seveda tudi odgovarja toku časa, kajti če bi se odlikovale vedno le enake zasluge, bi moralo dandanes že dežiti sama odlikovanja, je vendar le vesel pojav, da pride tudi na Spodnje Štajersko toliko odlikovanj. Če kaj dobimo, je gotovo zasluženo! Ta zavest je več vredna ko vse zlato in srebro, ves bron in vsa častna priznanja.	H o lz.
ik
Tu Vam kažemo izrrstni
F e 11 e r j e v rastlinski izvlečni fluid z znamko „Elsa-fluid*4, ki je, kakor smo so sami prepričali, bol utešiyoč, zdravilen, osveževalo«, mišičje in kite krepilen, ki ozdravi slabosti udov ter učinkuje proti vnetja! On utesiprotinske, živčne, revmatično bolečino, bodljajo, bolečino zob, glave, hrbta in kriza, utrujenost, oslabelost oči in glavobol, učinkuje poživljajoče jn stori človeku, da kljubuje laže raznim boleznim ter prepreči marsikako bolezen, katero povzroči prepih, prehlajenoat, n. pr. kašelj, hripavost, nahod, bolečino v vratu. Pristen je le, uko ima vsaka steklenica ,Jeller“. 12 malih ali 6 velikih ali 2 spocyalni steklenici 5 K, 24 malih ali 12 velikih ali 4 speci-jalne steklenice 8 K ttO y, 48 malih ali 24 velikih ali 8 specialnih steklenic 16 /{ s postniuo vred. — Ob tej priliki tudi povdar-jamo, da uporablja, na tisoče ljudi proti bolečinam v želodcu,krča, netočnosti, gorčici, tiščanja ▼ želodcu, bljuvanju, slabostim, pehanju, napenjanju, zabasanju in raznovrstnim prebavnim tež-kočam s pre-
snetljivim uspohora Fellerjeve odvajalne rhalmrbara-krogiico z znamko „Elsa“-kroglice. — 6 Skatljic 4 K franko in 12 skatljic 7 K 00 v frank o. — Pozor pred ponarejanjem! Pristen fluid in pristne kroglice se dobe le pod naslovom:	161—6
E. V. FELLER
dvorni lekar v Stubici, Elsaplatz 292
(Hrvaško).

O pridelovanju cikorije in njega rentabiliteti s posebnim ozirom na Srednje in Spodnje Štajersko.
Napisal Dr. Julij Olsehowy, plačani doceut na c. k. visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju in konzulent za rastlinarstvo v c. k. poljedelskem ministrstvu.
(Dalje )
Divja cikorija je za krmo slaba rastlina in ge le tu ali tam, pomešana z drugimi rastlinam, krmi.
V nasprotju z endivijo in divjo cikorijo pa ima žlahtna cikorija veliko rabno vrednost. Njeni listi se tudi lahko porabijo za solato, vendar je ta način porabe precej majhen. Mnogo večja je porabnost te cikorije za krmo. Skrmijo se Usti in glavice, ki ostanejo po žetvi v jeseni, ali pa pridelujemo cikorijo samo za krmo in jo parkrat kosimo ter krmimo zeleno. Listje, ki ga dobimo v jeseni, se lahko krmi sveže ali okisano, ali
pa po Stohmannu tudi kot rjavo seno. Konser-viranja s sušenjem ne moremo priporočati, ker sc listje zelo težko in nerado suši in zelo zmanjša. Glede vsebine redilnih snovi in prebavnosti posušenih listov in rjavega sena navaja Hitsch-mannov Vademecum (12. izdaja) sledeče številke:
Posnseni listi
Vode.......................... 45’6%
Suhe substance................ 54 4 „
Dušičaste snovi (surovega proteina) ........................... 9“2	„
Etrovega ekstrakta (surove
tolšče)......................... 2'3	,,
Dušika prostih ekstraktnih snovi	2o-2 „
Lesenih vlaken.................... 8‘2	,,
Pepela ........................... 9’5	„
Redilno razmerje.............. 1 :—i
Prebavnost surovega proteina	.	<50 0%
„ surove tolšče . . .	60’0 „
„ vezanih ekstraktnih
snovi............... 60'0	„
Množina prebavnega surovega
proteina .....	5’5	„
n prebavne surove tolšče 1'4 „ n	prebavnih vezanih
ekstraktnih snovi .	15'1	„
Rjavo «et»o
15-0% 85-0 „
13-0 „
3-8 „ 36-6 „ 11-8, 20-3 ,
1:3—4 50-0% 50 0 n
50-0,
6-5 „
1*7,
18-3 „
Iz teh številk izhaja, da imajo cikorijiui listi velike množine prebavnih snovi. Glede te množine prekašajo vse druge krmilne rastline (zelene) in samo pri prebavnosti redilnih snovi jih prekašajo razne vrste detelje. Rjavo seno ima približno isto množino redilnih snovi in vsaj pri surovi tolšči enako prebavnost kakor seno rdeče detelje. Ali je enako dobra, to je seveda drugo prašanje. Splošno se lahko trdi, da so zeleni listi in rjavo seno dobra krma, ki se lahko z velikim pridom in dobičkom daje molznim kravam, pi-tanskim ovnom in posebno še svinjam. Seveda se mora živina na to krmo najprej navaditi, kar pa gre precej hitro. Onesnaženih ali plesnjivih listov ne smemo na noben način krmiti. Če dolgo časa krmimo cikorijo molznim kravam, dobi baje mleko in surovo maslo, ki se naredi iž njega, poseben bridek okus. Znamenit gornjeavstrijski kmeto-vavec, ki se peča s pridelovanjem cikorije, pa mi je na podlagi dolgoletnih izkušenj zatrdil, da ni tega nikdar opazil. S teoretičnega stališča se prehod grenke cikorijine snovi iz mleka v surovo maslo ne da tajiti, kakor UuF ne prehod iz krme v mleko, in zato naj bodo kmetje pri krmljenju cikorije previdni. Cikorijine listje se krmi živini v onih delih Avstrije, kjer se prideluje cikorijina korenina. v Mnogo se ga skrmi tudi v Srednji in Spodnji Štajerski, kjer se cikorija prideluje za krmo. Kot dežele, v katerih .se prideluje cikorija za krmo na veliko, lahko navedemo še Francosko, Belgijo in Angleško.
Razen listov se lahko krmijo tudi cikorijine korenine, vendar je ta vrsta živinske krme manj razširjena in znana. Redilna vrednost korenin in prebavnost njihovih redilnih snovi izhaja iz sledečih številk, posnetih iz 12. izdaje Hitsch-mannovega „Vademecumu“:
Voda.....................najmanjša množina —
najvišja „	—
srednja	n	75-8 %
Suhe substance	najmanjša	n	20-8 „
najvišja	rt	28-0 „
srednja	rt	24'2 „
Dušičaste snovi (surovi protein) najmanjša	rt	0-9 „
najvišja	rt	1-25 „
srednja	v	11 „
Etrovega ekstrakta (surove tolšče) najmanjša	»	o-i „
najvišja		0-5 „
srednja		0-3 „
Ekstraktnih snovi brez dušika najmanjša		17-6	„
naj višja		233 „
srednja		20-3 „
Lesenega vlakna ..... najmanjša		0-9 • „
najvišja	rt	1-8 a
srednja	n	1-3 „
Pepela	poprečno	r>	1‘2 „
Redilno razmerje			1 :19
1’rebavnost dušičastih snovi			70 %
„	„	„ (ekstraktnih) . . Pri poprečni prebavnosti znaša množina:		90 „
Prebavnih dušičastih snovi najmanjša		0-6 a
naj višja	r>	0-9 „
srednja	n	0-8 a
Prebavnih ne dušičastih snovi najmanjša	rt	15-8 „
najvišja	rt	21'0 „
srednja	rt	18.3 „
Cikorijine korenine imajo več surove tolšče in nedušičastih ekstraktnih snovi, toda ravno toliko dušičastih snovi kolikor pesa in sladkorna pesa. Grenkoba, ki je v koreninah, se živadi iz kraja upira. Kakor zeleni listi se lahko krmijo tudi korenine pred vsem molzni živini, daljo ovnom' in molznim ovcam, v malih množinah (1 do 1*5 kff na dan) tudi konjem. Konjem se dajejo samo v ta namen, da pospešijo njihovo prebavo in ohranijo njihovo kožo svetlo in zdravo.
Samo po sebi se razume, da se smejo krmiti samo čiste in zdrave korenine.
Z ozirom na veliko množino ogljenih hidratov se iz surove cikorijine korenine lahko izdeluje tudi špirit. Razen tega je Stein že leta 1908 opozarjal na to, da so zelo dobro izhodišče za dobivanje sadnega sladkorja.
Najvažnejši in gospodarsko najbolj pomemben način porabe cikorijinih korenin je njih poraba kot dodatek k kavi. Nadomestek, dobljen iz cikorijine korenine s sušenjem, praženjem in mlenjem, se odlikuje z veliko zmožnostjo barvanja, množino innlina in sladkorja, z bridko grenkim okusom in z vplivom na prebavila. Živci so, nasprotno s pravo kavo, pred njo varni; redilne vrednosti nima. V zadnjem času se zdi, da priljubljenost cikorijine kave pojema.
Razen kot nadomestek kave se baje da cikorijina korenina vsled svojo, sladu podobne kemične sestavine, porabiti tudi za izdelovanje pre-vrete, dobremu pivu podobne pijače.
Pride še.
Dolžnost kmetovavčeve odgovornosti in praktična vrednost njenega zavarovanja.
Napisal Alfred Wittmann, Gradec.
Ponatisek dovoljen samo z dovoljenjem avtora.
„ Dolžnost odgovornostiu je ona dolžnost povrniti škodo, ki jo postava za vsakogar določa (postavna dolžnost odgovornosti), od te se mora ločiti ona odgovornost ali jamstvo, poroštvo, ki ga kdo prevzame s kako posebno pogodbo (pogodbena odgovornost ali jamstvo).
V naslednjem se bomo pečali le s postavno odgovornostjo, ki je veljavna brez posebnih pogodb za vse ljudi in jo hočemo imenovati krat-koinalo ,odgovornost11.
Najvažnejše postavne določbe o odgovornosti obsega „splošni državljanski zakonik" v svojem 30. odstavku „o dolžnosti povračila škode in zadoščenja “.
Po § 1295 ima vsakdo pravico, zahtevati od onega, ki mu je prizadjal kako Škodo, povračilo škode, ki ruu jo je zakrivil,
Krivda se v § 1294 splošnega državljanskega zakona utemeljuje z nepostavnim dejanjem ali nehanjem, s spregledom vsled zakrivljenega neznanja ali vsled pomanjkanja potrebne pozornosti ali potrebne marnosti.
Po teh določbah je vsakdo odgovoren za škodo, in sicer za celo in vsako škodo, ki je nastala vsled njegove lastne krivde, vsled njegovega nepostavnega dejanja Ali nehanja, vsled spregleda, nepozornosti, kaznjive nevednosti i. t. d.
Pri tem se po § 1297 o. d. z. meni, da vsakdo, ki ima pamet, lahko ima in pokaže toliko pridnosti in pozornosti, kolikor se je ob navadnih lastnostih lahko rabi.
Vedno pa ne zadostuje nikakor ona pozornosti, ki jo kažemo navadno sami, ali večina drugih ljudi; nasprotno se večkrat lahko zahteva največja možna mera pozornosti ob navadnih zmožnostih (ki je v katerem slučaju možna) in če te pozornosti ni, imamo spregled in smo postavno obvezani povrniti škodo, ki je nastala vsled tega. V mnogih slučajih mora oni, ki je trdil, da mu je bilo razvijanje te pozornosti nemogoče, to tudi dokazati.
Kako velike so nevarnosti, ki jih nalaga ta dolžnost odgovornosti, se vidi tudi iz § 1811 o. d. z., ki pravi:
„Samo slučaj zadene onega, v čegar možnosti ali osebi se je dogodil, če pa je kdo slučaj zakrivil ali prestopil kako postavo, ki skuša za-braniti slučajno škodo, potem je odgovoren za vso škodo, ki se razen tega ni zgodila."
Kdo lahko v resnici reče, da pozna vse predpise, ki prihajajo v poštev za njegovo osebo, njegovo lastnino, delo, podjetje i. t. d., da jih razume, da si jih je vedno svest in da jih tudi vedno izpolnjuje. Opozarjam samo na kazenski zakonik, trgovski in obrtni red, postavo o živinskih kugah, sanitetne postave, postave o logarstvu, varstvu polja, vodne zakone in odredbe, postavo o živilih, mnoge stavbinske in policijske, posebno pa prometne predpiše i. t. d.
Vsak tak predpis, varnostna ali policijska odredba pomenja poostritev odgovornosti v smislu § 1311 spl. drž. zak. pri neznanju, ne vršenju ali prestopku teh določb. Skoro vsak varnostni predpis korenini namreč v nesrečah in
izkušnji ob prejšnjih slučajih; pokazalo se je, da pazljivost ali pozornost, ki se pričakuje v § 1297 spL drž. zak., pri nenavadnih nevarnostih ni zadostna in da se mora torej, da se preprečijo nesreče, v določeni smeri predpisati večja pazljivost; pokazalo se je, da se je iz komodnosti ali dobičkarije pozornost, ki jo zahteva § 1297, neprimerno mnogokrat prezrla ali ne upoštevala, ali, da je brez posebnih predpisov velika nered-nost (n. pr. promet) ali pa, da postanejo udeleženci šele s posebnimi predpisi pozorni na posebne nevarnosti (v raznih obratih). Iz tega izhaja, da predpisane odredbe nikakor niso umljive same po sebi, da je torej zelo lahko grešiti proti njim.
Varnostni predpisi prepovedujejo pogosto danes to, kar je bUo včeraj še dovoljeno; ena edina nesreča, na možnost katere doslej šo ni nihče mislil, lahko povzroči, da dobijo vsi podjetniki nove predpise. — Gorje podjetniku, ako mu, dasi brez njegove krivde, ostane eden ali drugi teh predpisov neznan. — Će se zgodi pri njem kaka nesreča, je na vsak način odgovoren za vso škodo, če ni izvršil kakega varnostnega predpisa.
Nepregledno vrsto komplikacij pa dobimo, če pridejo poleg lastne osebnosti v poštev še razmere posestnika, službodajavca, podjetnika in živinorejca, kar se godi pri vsakem kmetovavcu in živinorejcu.
Vsak posestnik stavb ali zemljišč je v vedni nevarnosti, da bo moral povrniti škodo, ki se je zgodila v njegovem poslopju, oziroma na njegovem zemljišču in sicer:
Vsled opeke ali štukature, cvetličnih loncev ali oken, ki padejo s poslopja (§ 1318 o. drž. zak.); če ne postavi svarilnih tabel, če je hiša poškodovana, streha majava ali grozijo lavine (§ 380 kaz. zak.); če sploh ne potrosi (ali ne dovolj) trotoarja, kadar je sneg ali led; če ne razsveti dovolj stopnic ali jih ne vzdržuje; če ograj ni ali so pomanjkljive; če so pota nehodna, kleti odprte, jame slabo pokrite (tudi studenci); če ploti (posebno iz bodeče žice) ne odgovarjajo veljavnim predpisom (§ 431, oziroma 335 kaz. zak., stavbeni in policijski predpisi).
Kot službodajavec in podjetnik pa ni odgovoren samo za lastno prezretje in lastno krivdo, ampak pogosto tudi za krivdo svojih poslov in nameščencev, uslužbencev, neredko celo za škodo, ki so jo naredili tretjim, to je pri obratu ne udeleženim osebam.
Če je kak obrat posebno nevaren, zahteva posebno pazljivost nele pri nastavljanju uslužbencev, ampak tudi pri nadzorovanju. Najmanjši spregled je po § 1315 spl. drž. zak. tukaj zadosten za krivdo, ki se pokaže v tem, da se pri izberi osobja ni dovolj pazilo na „sposobnost" ali da se osobje ni dovolj in trajno nadzorovalo. Tako nastane v zvezi z drugimi postavnimi določbami dolžnost povrnitve škode, ki se je osobju zgodila pri vršenju obrata ali od osobja v obratu tretjim osebam.
V tem oziru grozijo ravno kmetu izredno velike nevarnosti. Splošno znano dejstvo je, da so v kmetijskih in logarskih obratih vsled znanega pomanjkanja delavskih moči ob času najnujnejšega dela večkrat v sili najamejo ljudjo z manjšo inteligenco, s kako telesno napako ali pa še zelo mladi. Tukaj je pač zelo lahko umljivo, da tako osebe lahko same v obratu ponesrečijo ali povzročijo škodo tretjim, v obratu ali izven njega stoječim osebam. Taka škoda pa je velika nevarnost za službodajavca, ki je odgovoren in prisiljen za povrnitev škode, ki jo zahtevajo navadno ponesrečenci sami ali njihovi svojci ali pa potom regresa bolniške blagajne, delavske zavarovalnice proti nezgodam ali druge oskrbovalne naprave, ki zahtevajo z ozirom na § 1315 spl. drž. zak. povrnitev škode od službodajavca,
Pri rabi raznih ostrih, koničastih in težkih orodij, pri delu z reznimi in mlatilnimi stroji, pri reji in oskrbi plemenske in druge živine, pri občevanju v Skednjih, - parmah in hlevih, ki so navadno prenapolnjeni z najrazličnejšim orodjem in dostopni samo po lestvah in stopnjicah, pri težkem delu na polju in v gozdu se nam pač ni treba čuditi nad tako pogostimi nezgodami, za katere je potem odgovoren službodajavec ali lastnik stavbe ali zemljišča..
Posestniku ali službodajavcu je skoro nemogoče vedno in dnevno nadzorovati vse orodje in varnostne naprave in pregledovati, ali je orodje stroji i. t. d. v takem stanju, da je vsled njega
vsako oškodovanje nemogoče. Zaradi tega je neizmerno dalekosežna zahteva onega predpisa, ki določa, da mora služhodajavec varovati svoje na-stavljence pred vsako škodo na zdravju in telesu, kolikor je to mogoče vsled narave dela ali posla.
Tudi pri največji pazljivosti se lahko zopet in zopet dogodi kaka nesreča, pri kateri se niti ne da določiti, kje tiči krivda; tako pa je tudi umljivo, da se od službodajavca zahteva vedno več odškodnin; novejše pravosodje, ki se opira vedno bolj na razloge pravičnosti in socijalne primernosti ko na postavo, take zahteve naravnost podžiga.
Za današnje velikanske prometne razmere in moderno umevanje dolžnosti lastnika in podjetnika imamo namreč postavo, ki že davno ni več času primerna (spl. drž. zak. iz leta 1811!). Da pa se vendar ustreže potrebam in zahtevam novega časa, se iščejo v postavi določbe, na katere nekdanji postavodajavec niti mislil ni.
Utemeljitve postave kakor: „že sama lastninska pravica na objektu, čegar nevarnost gre nad običajno mero, utemeljuje dolžnost povračila škode za lastnika*1; „ ... da je podjetnik odgovoren za vsako prekoračenje normalne, neodvratne nevarnosti . ..“; pravično in primerno je, da oni, ki ima dobiček iz kake gospodarske uredbe, odgovarja in jamči tudi za škodo, ki nastane iž nje“ nas nikakor ne smejo presenetiti in tudi dobri juristi danes ne morejo naprej povedati, kako bo stvar, ki je na videz popolnoma prozorna in jasna, pri sodniji iztekla. Višek pa je v tej stvari vsekakor dosežen s sledečo razsodbo, ki se je izrekla pred nedavnim: „Oni, ki ima od kake stvari ali kakega podjetja dobiček, mora trpeti tudi škodo v tem interesnem krogu in pri zasledovanju svojih koristi, kakor pravi že stari pregovor: kdor ima dobro kapljico, naj ima tudi bridko. Saj ima vsak posestnik možnost, da lahko z zavarovanjem proti odgovornosti prevali škodo na druge. Življenje in zdravje stotisočev, ki gredo vsak dan po cesti ne za zabavo, ampak za svojim zaslužkom, je pač vredno tako malo žrtev kakor je zavarovalna premija."
Današnji sodnik zahteva torej naravnost zavarovanje odgovornosti« da bi potem lahko sodil z bolj mirno vestjo. Take razsodbe lahko seveda imenujemo preveč proste ali hipermoderne, toda računati moramo z dejstvom, da pomenijo za prizadete navadno veliko škodo, če že ne naravnost gospodarski polom.
Najhujše so menda obveznosti, ki izhajajo vsled tega, da ima kdo živali, kakor konje, bike, govedo, svinje, pse, sploh različne domače živali. Neverjetno strogo se tolmači § 1320 spl. drž. zak., ki nalaga vsakemu lastniku živine, dajo mora pravilno spraviti. Še pred nedavnim je najvišje sodišče razsodilo, da se tolmači ta paragraf tako, da mora biti živina tako spravljena, oziroma zaprta (pripeta), da ne more nikomu napraviti škode. Obtoženec mora vedeti, da se v živalih pojavijo nagoni, ki jih ni mogoče vedeti naprej in ki se ne dado kontrolirati.
Že iz samega dejstva obškodbe se sklepa, da bi se ne zgodila, če bi bila živina primerno spravljena in nadzorovana.
Zgled: skozi mesto Maribor ženejo bika; ko ga ženejo v ozki ulici mimo neka trgovine, se odpre železni rol6 trgovine s tako silo in truščem, da se bik tega nepričakovanega ropota prestraši, zaleti v izložbo neke trgovine in naredi precejšno škodo. Oškodovanec zahteva od lastnika bika povrnitev cele škode; lastnik dokaže, da je poveril vodstvo bika dvema močnima in izvedenima hlapcema in sodnijski izvedenci potrdijo, da je po celi deželi navada, peljati bike na ta način. Vkljub temu se lastnik obsodi na povrnitev cele škode z utemeljitvijo; „vsak lastnik živine mora vedeti da lahko po večjih krajih naenkrat nastane kak trušč, ki živino preplaši. Zato je njegova dolžnost, da poskrbi vse potrebno, da živina v takem slučaju ne more narediti nobene škode, će pa je lastnik to iz štedljivosti opustil, je odgovoren za vso škodo, ki je nastala vsled tega." (§§ 1295, 1297 in 1320 spl. drž. zak.).
Mnogi kazenski slučaji zaradi neosvetljenih ali brez nadzorstva puščenih vozov, zaradi kršenja voznih predpisov, pasjega zapora, psov, ki so so strgali z verig in enakih slučajev so dovolj znani. Kako nevarna in neprijetna je postava o živinskih kugah, to se je pokazalo v zadnjem času pri slinavki (kugi na gobcih in parkljih).
Če so bile kake slabe ali nevarne lastnosti katere živine lastniku že od prej znane, je od-
govoren na vsak način; § 391 kazenske postave pravi namreč: „Vsak lastnik domače živine ka-koršne si koli vrste, od katere je znana kaka slaba ali nevarna lastnost mora vedno, najsi je že doma ali jo rabi izven doma, poskrbeti za to, da ne more nihče biti oškodovan. Sicer znači njegovo nehanje prestopek . . .“
Če se za gonbo strojev rabi elementarna ali živinska moč, je kmetovavec prisiljen svoje delavce zavarovati pri delavski zavarovalnici proti nezgodam. S tein jo zvezana ponovna, kakor kaže izkušnja, zelo dalekosežna dolžnost odškodovanja po določbah §§ 45 in 47 postave o zavarovanju zoper nezgode.
Po odloku najvišjega sodišča zadošča vsak prestopek § 335 kazenskega zakona za utemeljitev velike krivde v smislu § 45 postave o zavarovanju zoper nezgode, tako da pride delo-dajavee pri vsaki hudi telesni poškodbi svojega uslužbenca v nevarnost, da bo delavski zavarovalnici zapadel pri regresu.
Višina odškodnine se ravna po velikosti telesnih poškodb. Po določbah §§ 1325 do 1327 spl. drž. zak. se morajo poškodovancu na telesu povrniti stroški za zdravljenje, zaslužek, ki ga je izgubil in ki ga še bo, dalje se mu mora dati razmeram primerno veliko plačilo za bolečine; če dotičnik umre, se mora njegovi vdovi in otrokom, večkrat tudi starišem in celo drugim osebam povrniti vse, kar so zaradi tega izdali in ž njim izgubili.
Da so te odškodnine v današnjih draginjskih in pridobninskih razmerah vse drugačne ko ke-daj prej, to je lahko umljivo; tudi je zuano, da so v tej stvari zahteve večkrat neizmerno velike in da se pri takih prilikah, kakor se pravi, „veča apetit z jedjo". Zelo nedoločena je tudi „razmeram primerna odškodnina za bolečine", ki se v takih slučajih zahteva in ki jo sodniki večkrat v neprimerno veliki višini priznajo.
Višina odškodnine je odvisna od sodnikov in ni nikjer določena. V začetka je bila taka odškodnina nad 5000 K tudi pri hudih poškodbah in dolgotrajnem zdravljenju zelo redka, v zadnjem času pa so se pogosto priznale odškodnine v znesku 20.000, 30.000 K in še več, pri čemer se je oziralo na premoženjske razmere krivca, poškodovanca in višino krivde. Da bi se enaka zloraba onemogočila, se je pozneje v celi vrsti razsodb najvišjega sodišča izrazilo mnenje, da se v tej odškodnini ne smo iskati vir obogatenja in da ne sme socijalnega položaja oškodovanca bistveno spremeniti. S tem pa je zopet v nasprotju ena najnovejših razsodb najvišjega sodišča, ki pravi, da je višina odškodnine za bolečino „popolnoma neodvisna od premoženjskih razmer krivca in oškodovanca, ampak da se ravna samo in edino lo po dolgotrajnosti in velikosti bolečin". (S to razsodbo se je nekemu finančnemu stražniku priznala odškodnina za bolečine v znesku 20.000 K, kakor jo je zahteval.)
Ker v tej razsodbi najvišjega sodišča ni niti z eno besedo omenjeno merilo, po katerem je določil velikost in dolgotrajnost bolečin in priznal odškodnine 20.000 K iu ker se sploh izrekajo razsodbe, ki nasprotujejo ena drugi, danes ne more noben jurist odgovoriti na prašanje, po čem se ravna višina odškodnine za bolečine in torej tudi v nobenem slučaju ne more niti približno povedati, kako velika se bo prisodila.
Tudi ne smemo pozabiti omeniti, da se danes vsled socijalnega pouka in poučenosti v primeri s prejšnjimi časi zahtevajo odškodnine, ki so postavno upravičene, v zadnjem času pa se naravnost strašno množijo slučaji, v katerih se — vedoma ali nevedoma — zahtevajo odškodnine, ki v postavi niso določene. V dobri veri se odškodnine ne zahtevajo vedno; mnogo je ljudi, ki se sicer pošteno preživljajo, ki pa pridejo takoj vedoma z neopravičenimi zahtevami po odškodnini, kakor hitro se jim je zgodila kaka škoda.
Posledice se navadno pretiravajo ali celo simulirajo; v tej stvari je postala posebno v zadnjem času sloveča takozvana „traumatična neuroza".
Sredstvo, ki je za izsiljevanje odškodnine vedno bolj priljubljeno, s katerim se skuša ta ali ona popolnoma neosnovana odškodnina doseči, je tožba na podlagi zakona o ubožnih. Na ta način ne more tožitelj čisto nič izgubiti, pač pa dobiti; obtoženec, ki ni zavarovan, pa ima lepo bodočnost, da žene kak nesiguren proces skozi vse instance in prenese v3e razburjenje, ki je s
tem spojeno, če nazadnje tožbo dobi, ima samo to zavest, da bo sam moral plačati vse velikanske stroške, ker njegov nasprotnik nič nima. In ti stroški lahko znašajo kar cele tisočake. Zato je marsikdo, dasi si je svoje pravice dobro svest, prej pripravljen plačati 1000 do 2000 K, ko pa se izpostavljati skrbem in razburjenju.
Kolikokrat se je že zgodilo, da so velike skrbi in razburjenje, ki ga je prestal tak posestnik v procesu za svoje premoženje in naravnost za svojo eksistenco, zdravje takega nezavarovanega a za odškodnino toženega posestnika popolnoma podkopale, tako da je poleg gmotne škode imel še škodo na zdravju, ki se v številkah niti ne da izraziti!
Zavarovanje je potrebno že za to, da se obranimo nepostavnih in neopravičenih zahtev po odškodnini. Praktična vrednost takega zavarovanja se kaže torej in že danes priznava vsestransko kot bramba in varstvo pred občutnimi, večkrat naravnost katastrofalnimi gmotnimi žrtvami; razen varnosti pred škodo se zavarovancu v takem slučaju zagotovi tudi notranji mir.
S prevzetjem zavarovanja se zavarovalnica obveže, da bo zavarovancu povrnila vsa plačila odškodnin, ki jih mora zavarovanec v svoji navedeni in predlagani lastnosti plačati vsled določb državljanskega zakonika, postavne regresove dolžnosti proti bolniškim blagajnam, delavskim zavarovalnicam proti nezgodam in drugim oskrbo-valnicam, na podlagi varnostnih ali policijskih predpisov, sploh vseh avstrijskih določb glede poškodbe, smrti ali škode na zdravju oseb. Razen tega plača zavarovalnica stroške eventuelnega civilnega procesa in v kazenskem postopanju zagovornika.
Pri poškodbah oseb se povrne cela. odškodnina do najvišje, v polici naznačene višine, tako da zavarovanec ni prav nič udeležen.
Za primerno, v tarifu določeno doplačilo se zavaruje tudi poškodba tujega imetka do zneska 10.000 K s pridržkom, da mora zavarovanec plačati 20%, najmanj pa 20 K.
Tako zavarovanje se najboljše sklene pri prvi avstrijski splošni zavarovalnici za nezgode, ki je najstarejša, dobro utemeljena, najbolj zmožna in zaupanja vredna zavarovalnica te vrste v Avstr iji.
Po njenem tarifu se določi temeljna premija za zavarovanje proti odškodninski obveznosti kmetijskih in gozdarskih obratov po površini zemljišča. Pri gospodarstvih, ki so velika do< 100 oralov, znaša premija pri največji zavarovani svoti 30.000 K za vsako ranjeno ali usmrčeno osebo in 100.000 K za slučaj, če ponesreči več oseb, pri 10 oralih in 10 let veljavni pogodbi na leto čistih 10 K, za nadaljnjih 10 ha pa 4 K več. Za 25 odstotno doklado se zavaruje tudi poškodba tuje lasti. Vse te premije pa se znižajo za 25%, če v gospodarstvu ni strojev, ki bi se gonili z elementarno ali živalsko močjo.
Če ima torej kmet 19 ha (96 mernikov) in se hoče pri tej zavarovalnici zavarovati proti obvezni odškodnini, mora plačati na leto 25 K.
Predaleč bi nas zavedlo, če bi dajali še druge primere zavarovanja. Kdor se hoče zavarovati ali se za stvar sploh zanima, temu da drage volje ustmena in pismena pojasnila (pazite na adreso!) „General-Agentschaft Graz der Ersten Oster-reichischen Allgemeinen Unfall-Ver-sicherungs-Gesellschaft“, Graz, Herren-gasse 28 („Generalihof“ prej „Thonethof").
Iz razprav osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem.
756. seja due 13. marca 1912. Začetek ob 10. uri predpoldne.
Navzoči so sledeči gospodje: ekscelenca načelnik Edmund grof Attems, drugi podnačelnik Roman N e u p-e r, vladni zastopnik dr. V. N e g-baur in zastopnik deželnega odbora Franc IIa-genhofer, 14 odbornikov osrednjega odbora, med njimi Robič in Thaler; zapisnikar glavni tajnik Juvan.
Opravičilo se je 8 odbornikov.
Načelnik konštatira sklepčnost ter otvori sejo; zapisnik o zadnji seji se vpošlje okoli vsak-komur vpogled.
Nato poroča načelnik, da je po sklepu O. O z dne 13. februarja 1912 pregovoril prvega pod-načelnika gospoda pl. Pl e s si n ga, da ne odloži svojega mesta; Plessinga je sicer sklep zadnje
seje zelo razveselil; ni se mu pa mogoče udeležiti današnje seje, ker biva izven Gradca v zdravilišču. Ves odbor z načelnikom izrazi veselje nad tem, da se je posrečilo Plessinga tako daleč pregovoriti in to res izredno delavno moč obdržati v okrilju osrednjega odbora.
Nato se je razpravljalo 1. o prošnji občin Dobrna, Vojnik, Lemberg, Petrovče, Šmarje p. J. in Tinsko za povišanje sejmskih pristojbin in se sklenilo, da se prošnje radi danih razmer priporoče v ugodno rešitev.
2.	O predlogih 0.0. in podružnic glede odlikovanja nekaterih članov po 89. občnem zboru.
3.	Nato se vrši razprava o predlogih iz podružnic za občni zbor; predloge, pri katerih ni potreba debate pri občnem zboru, bo rešil najkrajšim potom osrednji odbor sam ter obvestil dotične podružnice. Na duevni red 89. občnega zbora pride 80 predlogov.
4.	Občine Slatinski dol, Špičnik, Svečina, Gornja Sv. Kungota, Vrtiče, protestirajo zoper novo ustanovitev podružnice pri Sv. Juriju ob Pesnici.
Poročavec odbornik Thaler prečita najprej tozadevne protestne dopise navedenih šestih občin in omenja, da nova podružnica ne bo zbujala samo nevolje omenjenih občin, ampak, da bo podružnica v Sv. Juriju ravno radi tega zelo težko prospevala; bilo bi torej dobro, da bi se sklep 0.0. z dne 12. novembra 1911 razveljavil in bi se novoustanovitev podružnice za Sv. Jurij ob Pesnici ne predložila občnemu zboru. Pl. Seutter pojasni temeljito razmere in navede tudi vzroke, ki so bili.merodajni pri ustanovitvi podružnice; govornik pripoznava sicer zasluge v prospeh šentiljske podružnice, v kojem delokrogu in okolišu se snuje nova šentjurska podružnica, govornik pripoznava tudi zasluge načelnika gospoda Repp-niga za procvit šentiljske podružnice; vendar se pa nikakor ne strinja s predlogom, da bi se prvotni sklep 0.0. odbora glede novoustanovitve šentjurske podružnice razveljavil; kajti če se podružnica vendar le ustanovi, dobi družba novih članov, ki bi se sicer nikdar ne priklopili organizaciji. Sicer pa protestira samo 9 oseb, do-čitn šteje nova podružnica 125 članov, število, ki dovolj jasno jamči za podružničin obstanek.
* Tudi 0.0. Zweifler podpira ta izvajanja in zagovarja stvarno prvotni sklep osrednjega odbora; protesta šestih občin torej ne smatra za merodajnega.
Končno izjavi načelnik, da ni mogoče glasovati o poročevavčevem predlogu, ker je mnogo manj članov 0.0. navzočih kakor jih je bilo tedaj, ko se je sprejel prvotni predlog in ko se je glasovalo glede drugih predlogov, ki so imajo predložiti 89. občnemu zboru; razveljavljenje sklepa glede novoustanovitve podružnice Sv. Jurij ob Pesnici se pa mora proglasiti vsaj od tako velikega ali večega števila odbornikov, kakoršno ga je bilo sprejelo.
Načelnikova izjava se vzame na znanje.
5.	C. k. vrtnarska družba prosi za 2000 K podpore za svojo strokovno šolo v letu 1913.
Načelnik predlaga, da se ta prošnja priporoči vladi v odobritev.
Predlogi: 0.0. Klammer poroča, da c. k. deželna finančna oblast kmetijskim izvedencem daja nalog, da odgovarjajo na splošna prašapja, kakor glede čistega doneska na 1 k, ki imajo veljavo za celo dotično okrajno glavarstvo. Ker pa je taka izjava zelo težka, da večinoma nemogoča, izjava namreč, ki bi odgovarjala resnici, predlaga govornik, da se naj naprosi c. k. finančno ministrstvo, da vpliva na podrejene mu urade, da na kmetijske izvedence ne stavijo več takih splošnih prašanj. II. podnačelnik Nčuper podpira ta predlog, ki se na to sprejme.
Zvezi živinorejskih zadrug za pincgavce se dovoli za pomladansko ogledovanje živine dne 4. maja 1.1. 5 srebrnih kolajn; 3 srebrne kolajne dobe avstroogrski čebelarji ob priliki svojega 57. zborovanja v Bodonbachu.
Podružnici Šmihel nad Mozirjem se je dovolila podpora za nakup raznih kmetijskih potrebščin, ki se nameravajo izžrebati ob priliki podružničinega zborovanja in sicer 30 K, podružnici Vučja vas v enak namen 25 K in podružnici Murau en merjašček.
Glede prošnje od strani šolskega vodstva v Domovi, da se mu dovoli brezplačno merjasec
in oven, je sklenil O. O., da se prej poizve, ali je od šolskega vodstva pričakovati, da se bo z živino pravilno ravnalo in da se bo živina porabila za pleme.
Zapisnikar prečita na to došle dopise, med njimi odlok c. k. namestništva’ glede podpor za mostne tehtnice iz izrednega fonda po 500 K za 20 prošenj iz vseh delov Štajerske; da se je Štefanu Korenu v Pokošah dovolilo 100 K iz državnega zaklada kot odškodnina za poginilo mu kravo; odlok z obvestilom, da se nakaže 13.000 K za pokritje poslovnih stroškov v pisarni, kakor obvestilo, da država iz gmotnih ozirov denarno ne more podpirati poučnih potovanj; na znanje so se vzeli nadalje dopisi češkega kulturnega sveta, v katerem daja navodila za po-koučavanje miši in zahvala višega zemljemerca E. Mar tiny j a v Brežicah, obširno in natančno poročilo o podružničinem delovanju v Donners-bachu, informativno obvestilo c. k. nainestnije glede udeležbe na kuharski in gospodinjski šoli v Schardingu, odlok c. k. finančne direkcije štajerske glede podaljšanja termina za izvoz ne-obdačenih mlinarskih izdelkov.
Zapisnik zadnje seje se odobri in seja zaključi. Dan prihodnjega zasedanja se bo naznanil pismeno.
Ugodnosti gnojenja kulturnim rastlinam z umetnim gnojem, v vodi raztopnim gnojem.
Pravo vrednost gnojenja z umetnimi v vodi raz topljivimi gnojili pri kulturnih rastlinah spoznamo v bolj suhih letih. Če je dovolj zimsko vlage v zemlji, se nam za pridelek ni treba bati; le tretja košnja detelje, luk in okopavine zahtevajo več vlage, če hočemo imeti lep pridelek, jim moramo poskrbeti vlago. Zato jim moramo gnojiti z gnojili, ki so v vodi raztopna. To je posebno potrebno v prvi dobi vegetacije, da še rastline močno zakoreninijo in ustvarijo senčnato listje. Kdor premalo gnoji, trati kapital.
Za tako gnojenje potrebujemo na 1 hektar:
repi	žitu krompirju detelji
Superfosfata . . 3—3 >/2 q 3—3'/, q 2—2'/, q 3—3 */2 q 40% kalijeve soli 2—2'/, 17 1'/,—2 q 2—2'/, q 1—2 q čilskega Bolitra 2—2'/, q 1 '/*—2 q 2—2'/> q.
Repnega semena je jako malo, zato moramo ž njim štediti. Zato so gospodarji letos še v prav posebni meri navezani na to, da podpirajo vegetacijo z zimsko vlago in izdatnim gnojenjem, S tem zavarujejo posevke pred poznimi mrazovi in si večji izdatek lopo povrnejo z večjim pridelkom.
Nadzornik Alfred Pcttera.
Iz podružnic.
Št. lij V Slov. gor. Tukajšnja podružnica c. k. kmetijske družbe je imela 4. minulega meseca svoj občni zbor. Podražniein načelnik gosp. Repp-nig pozdravi mnogoštevilno došle; spomnivši so tudi umrlih članov v preteklem poslovnem letu, da besedo živinozdravniku iz Maribora, gospodu K 6 n i g u. Govornik razpravlja na to o raznih živinskih boleznih kakor o telečji mrzlici, o svinjski kugi, rdečici, konjski koliki, o pomoči pri porodih in o naredbah nove kužne postave, ki imajo pomen za našega kmeta; za svoja izvajanja si* je pridobil živahno pritrjevanje poslušavcev. član O. O. gospod Thaler poda na to poročilo o podružničinem delovanju v pretečenem letu 1911, iz kojega posnamemo, da je k podružnici pristopilo 38 novih članov; odstopivših • 65 članov se je pridružilo na novo ustanovljeni podružnici pri Št. Jurju ob P.; podružnica šentiljska šteje torej končno 291 članov; imela je 6 odbo-rovih sej, 12 potovalnih zborovanj in 2 občna zbora s poučnimi predavanji o raznih kmetijskih prašanjih ,• pri štirih zborovanjih so se izžrebavala razna kmetijska in gospodinjska orodja. Podružnica si je naročila 50.000 cepljenih trt, 1100 sadnih drevesc, 27.000 gozdnih drevesc in 300 obrambnih mrežic za sadno drevje, ki so sc razdale za znižano ceno podružničinim članom; razen tega je razdelila podružnica 1 kg cepilnib tračkov, 400 drevesnih cepik, 600 vrbnih korcnjačcv in mnogo kmetijsko strokovnih poučnih spisov i. t. d. brezplačno; posredovala je nadalje nakup reznik Škarij, cepilnib nožev, tablic za izžvepljanje sodov, tablic z vinsko postavo i. t. d. Podružnica je spravila nadalje v svoj okoliš 4 bike marijadvorske pasme, 5 merjascev požlaht-njene sviujske pasme po znižani ceni in 12 družin sulmodolskih kur brezplačno. Štirje posestnikiso dobili semena za napravo trajnih travnikov za polovično cono. Podružničin inventar ponuja članom v porabo 36 trsnih škropilnic, 31 drevesnih škropilnic,
7 nahrbtnih žveplarjev, 4 trije rje, 1 2 travniških bran. Račune pregledata gospoda Hojnik in Millner; prvi poroča o gmotnem stanju podružničinem. Blagajniku gospodu Ivan Baumu se izreče za vzorno redno blagajniško poslovanje javna zahvala. Po izvolitvi delegatov za 89. občni zbor c. k. kmetijske družbe govori zastopnik tovarne „Titania" gospod Hans Holzer o novem brzoparilniku za parjenje živinske klaje, gospod A. Eiscnmann, ravnatelj mariborske mlekarske zadruge o možnosti, da pošiljajo podružničini posestniki mleko v zadružno mlekarno in gospod J. Se-k j r a, poslovodja libenauške tovarne za konzerve o setvi graha in zalaganju omenjene tovarne ž njim. Gospodje Thaler, Reppnig, Olschowsky in Girstmayr pojasnujejo njih izvajanja. Na to čestita O. O. gospod Thaler podružnici in zlasti gospodu Olscbowskemu, ki jc kot znani svinjerqjec postal naslednik pl. Plessingov, Olschowsky se mu zahvali priznavajoč nevenljivc zasluge Ples-s i n g o v c za štajersko kmetijstvo, zlasti pa za svinje-rejo ter obljublja, da bo zastavil vse svoje moči v prospeh svinjereje. Gospod Girstmayr navede par primerov, iz katerih se jasno vidijo vzroki draginje, vzroki, ki so iskati edinole pri prekupcih, pekih in mesarjih; cene pri žitu sc niso spremenile prav nič, živini je cena padla, cena za meso pa je ostala kakor prej. Govornik vspodbuja k edinosti, omenja važnost kmetijstva in umne živinoreje posebe ter pomanjkanje živinozdravnikov na kmetih in se zavzama za nižje živinozdravniške šole, kakor živino-zdravniški pouk na kmetijskih šolah. Končno se zahvali podružničin načelnik, gospod Iieppnig, vsem govornikom, ki so s svojimi izvajanji zborovanje naredili tako živahno in zanimivo; zahvali se nadalje v imenu podružnice c. k. poljedelskemu ministrstvu, c. k. kmetijski drnžbi, deželnemu odboru, avstrijskemu vinorejskemu društvu in okrajnemu zastopu za naklonjene podpore, oziroma znižanje cen pri dobavah, končno vsem občinskim zastopom podružničinega okoliša kakor zaupnim možem v podružničinem delokrogu, pospešitcljem kmetijstva na tej ali drugi strani.
*
* •*
Sv. Jakob v Slov. gor. Dno 10. marca t. 1. sc je tukaj vršilo kmetijsko zborovanje v področju šentiljske podružnice c. k. kmetijske družbe. Zborovanje je vodil član O.O. gospod Thaler. Po običajnem pozdravu došlih je govoril nadzornik J e-lovšek izborno o živinskih boleznih v obče in posebe o svinjskih. Zborovavei so mu navdušeno pritrjevali. Končno sc jo vršilo izžrebavanje gospodarskih potrebščin. Med dobitki je bil tudi vsipalnik, kojega je podarilo podružničino vodstvo. Zborovanje je bilo povsem živahno. Predsednik se zahvali vsem sode-lovavcem.
Nove knjige.
'Vestnik kmetijskih stolic na c. k. kmetijski visoki šoli na Dunaju (Mitteilungen der landwirt-scliaftlicken Lehrkanzeln der k. k. Hochschule fftr Boden-kultur in Wien). Sredi februarja 1912 je izšel prvi zvezek novih publikacij, s katerimi stopa tudi c. k. kmetijska visoka srna na Dunaju v vrsto onih visokošolskih zavodov, ki objavljajo sadove svojih znanstvenih raziskovanj v lastnem vestniku v ta namen, da postanejo te objave pristopne kolikor mogoče najširšim krogom. Profesorji kmetijske stroke imenovanega zavoda bodo v bodoče svoja dela objavljali edinole v navedenem vestniku kmetijskih stolic na c. k. kmetijski visoki šoli na Dunaju. Uredniški komite tvorijo gospodje: dvorni svetnik profesor dr. L. Adametz, profesor dr. L. Hecke, dvorni svetnik dr. A. pl. Liebenberg, profesor J. Rezek, profesor K. Sedlmayr, profesor dr. E. pl. Tschermak in profesor dr. W. Winkler; založnika tega vestnika sta R. in
H.	Hit s eh m an n. V prvem zvezku najdemo sledeče gradivo: „Razprava o kolobarjenju na poskuševalnem posestvu v GrolJ-Enzersdorfu", piše dvorni svetnik profesor dr. A. Liob en berg, „Značilne spremembe karakulske pasme", piše dvorni svetnik profesor dr. L. Adametz; „Študije k monografiji planinske koze", piše dr. L. Fflh-rer; „Preskušanja Kayserjeve (tipska tvrdka) centrifuge za zrnjcu, piše profesor Rezek. Naročnina znaša za 5 do 6 snopičev, ki tvorijo eno knjigo s 40—60imi tiskovnimi polami, 20 K. Naročila se pošiljajo na naslov : Administracija Mitteilungen der landwirtschaftlichen Lehrkanzeln der k. k. Hochschule fUr Bodenkultur in Wien,
I.	SchauflergasBe 6. Uredništvo „Gospodarskega Glasnika11 se nada, kakor navedena administracija, da se najdejo med vrstami bravcev našega lista tudi taki, ki se zanimajo tudi za nemške znanstvene objave.
Vposlano.
Družba avstrijskih superfosfatovih tvornic v Pragi, Na Prikopecb I, 17, je tudi letos izdala v nemškem jeziku koledar za kmetovavce in ga deli, dokler bo kaj zaloge, brezplačno kmetijskim društvom in drugim zanimaneem.
Vsa.	pred takim postopanjem, kakor pa naj-
dejo naši bravci v naslednjem pismu Nj. ekscelence barona Frcytagba-LoringhoVena, svetnik Veselskeca kneštva in pravega carskega ruskega državnega svetnika v Arens-burgu, Kommamlantenstralle 5, otok Osel, Gouv. Livland. — Nj. ekscelenca piše: „Smatram za svojo dolžnost, da vsem ljudem, kjer lc morem, priporočam Fellerjev Fluid
znamko Elsaflnid. Opozoril sem svojega kolega in peter-burškega zdravnika na to izborno sredstvo, enega drugega peterburškega zdravnika, ki ima tukaj močvirno kopel, sem ozdravil s tem fluidom revmatičnih bolečin v plečih, proti katerim njegova sredstva niso pomagala. Tudi neki zdravnik v Gdanskem v Vzhodnjein Pruskem rabi Elsaflnid in tako želim v dobro vseh trpečih ljudi, da bi se ta preparat še bolj razširil, njegovemu iznajditelju pa slavo." — Upamo, da bodo tudi naši bravci poskusili. Poskusni ducat stane 5 kron pri apotekarju E. V. Fe 11 er ju v Stubici, Elsaplatz št. 292 (Hrvaško).
Za ohopavlne je, kakor je znano, potrebno zeti) močno gnojenje; zato sc morajo gomoljasti sadeži, kakor sladna in krmilna pesa, razne repe in krompir poleg gnojnice in hlevskega gnoja izdatno gnojiti tudi z umetnim gnojilom. Poleg hlevskega gnoja je posebno dobro gnojenje s Tomaževo žlindro in kalijem. Tomaževe žlindre se mora vzeti tem več, čim težja je zemlja in čim pozneje se gnoji.
Bank« 1» borze. Gospod Emil Berger, prokurist c. k. priv. Bohm. Unionbanke, podružnice v Gradcu, je bil nastavljen kot strokovnjaški izvedenec sa bančne in borzne posle pri c. k. deželnem sodišču kot razsojevalnem in kazenskem sodišču v Gradcu, pri treh tukajšnjih okraj-nik sodiščih in c. k. obrtnem sodišču.
Pridelovanje krompirja. V avstrijskih kronovinah so na loto posadi približno 130.000 ha s krompirjem, na hektarju se pridela, kakor kaže desetletno poprečje, 86 metrskih stotov, kar je jako malo, ker so da tak pridelek s primerno vrsto in dobrim gnojenjem zvišati na 300 metrskih stotov. Pri nas pa se premalo pazi na primerno vrsto in izdatno gnojenje. Zelo plodne vrste so: Professor Wohltmann„ Richters Imperator, Maercker, Gimbals Silesia, Up to date, Dolkovsky. S primernim gnojenjem dajo do 300 metrskih stotov na hektarju. Seveda jc pri tem potrebno tudi izdatno gnojenje. Poleg hlevskega gnoja se računa na oral 60 do 100 kg 40 odstotne kalijeve soli, 100 do 130 kg superfosfata aii Tomaževe žlindre in 10 do 60 kg čilskega solitra. Brez hlevskega gnoja pa moramo dati 120 do 170 kg dOodstotne kalijeve soli, 140 do 250 kg superfosfata ali Tomaževe žlindre in 70 do 100 kg čilskega solitra. Kalijeva sol in snperfosfat ali Tomaževa žlindra se dasta 1 do 2 tedna pred sajenjem krompirja in povlačita, čilskega solitra polovica pred sajenjem, druga pa po prvi Kopi. Poprečno se povzdigne s tem pridelek za 60 metrskih stotov na hektarju. Pred vsem pa moramo paziti, da bomo gnojili s kalijevo soljo, ker vzame 250 metrskih stotov krompirja zemlji 176 kg kalija, 44 kg fosforjeve kisline in 96 kg dušika. Vse te snovi treba nadameetiti, pred vsem seveda kalij.
	J
	
«vjn[77>	S7 Tržna poročila.	
CTZIl^rrzr „	® j [JW»1| | l«l |.	1|	
Cena dežolnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
Mesto
Celje.. Ormož . Gradec. Ljubno . Maribor Ptuj . . . Inomost Celovec. Ljubljana. Pešt ... Solnograd Dunaj. Line ...
3
50 50 50 501 50 150 50 50 50 50 50 150 !j50;
c«
.a
h
<o
>«j
e-i
50 1
50,1
0
11
90;
50
50
70
10
l -10|65 9 50 10 50
>N
P5
o
<a>
S
>o
CL»
K v
10 50 10
10
10
10
11
S
5
11
11
10
n
10
n
92 70 50 I
11 90 10 40
tl
11
10
9
1,1
0
11
501
25
S
11
9 60
o
03
O
so;
50
Mesto
Celje... Ormož . Gradec Ljubno Maribor Ptuj ... Celovec.
50,11 50
|50
50,
50;
ni
'O
■4? K\ v
X>
O
«
l! o tt o •§
! ~ -S 1 c
1) OJ OJ M
!| C/J ! C/J
s I
>N
3 "
c3
od g
sl
£> C/3
|50! 111—
jO°j
i4—;i8
25| — 22
11
A
50 17
K\ e 11K
—! 3 5 3 3 2
—II 3
'(K' »||i
H *
4
10511 2
a*
95 60
60j| SIlO;1
II
50
50
251
2|50j 2 80,
25
50!
50.
Graško tržno poročilo.
Sejem s krmo in slamo od 11. marca do 17. marca 1912. Pripeljalo se je 58 vozov s 708 metrskimi stoti sena iu 29 vozov s 370 metrskimi stoti slame; sejem je bil boljše obiskan ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K b"— do K 6.80, sladko od K 5.20 do K 1’—; ržena slama od K 4.60 do K 5’40; pšenična slama od K 4‘40 do K 5'20, ječmena slama od K—-— do K—; ovsena slama od K do K — •—; ježna slama od K —
-do K —.—.
Sejemz rogato živino dne 21. marca 1912. Prignalo se je 160 volov, 145 bikov, 165 krav, — žive teleta in — konj, pripeljalo se je
—	mrtvih telet, — svinj, — drobnice.
Izvoz na Nižje Avstrijsko: - volov, 10 bikov.
—	krav, — telet; nfe Spodnještajersko: — volov
—	bikov, — krav; Gornje Štajersko: 40 volov,
12 bikov, 20 krav, — telet; Trst :	1 vol,
—	bikov, 89 krav, — telet; Predarlberško: 5 volov, 6 bikov, 8 krav, — telet; Celovec
—	volov, — bikov,— krav, —telet; Primorsko volov, — bikov, — krav, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od 98* — do K K 106 — (izjemoma K 110’—), poltolsti od K 901— do K 96-—, suhi od K 78-— do K 88-—; voli za pitanje od K —•— do K — • —; klavne krave: tolste od K 761— do K 86‘—, poltolste od K 58‘— do K 74-—, suhe od K 52-— do K 56'—; biki od K 78*— do K 94/—; dojne krave do 4. teleta od K —*— do K —•—; črez 4. tele od K —•— do K —•—; breje od K —■• — do K —•—;; mlada živina od K 78-— do K 94’—
Sejem klavne živine dne 22. marca 1912. Žaklanaživina: 797 telet, 2538 svinj, 77 komadi drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K D40 do K 1-48; teleta la (izjemna cena) do K L50 do K L56; mlade svinje od K l-44 od K T50; nemške mesne svinje od K—•— do K —; nemške pitanske svinje od K 1*40 do K T46; ogrske pitanske svinje la od K 1-46 do K 1-54; ogrske pitanske svinje Ila od K 142 do K 1.46; mesne svinje od K 1*32 do K 1.44; bošnjaške pitanske svinje, debele, od K T32 do K l-40; bošnjaške pitanske svinje, suhe od -•— do K -•—; ovce od K —.— do K —•— kozlički in jagnjeta od K 6’— do K 12-—. Kupčija živahna, Cenaje stalna.
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, Sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 8. aprila v Spielfeldu, okr. Lipnica.
Due 9. a p r i 1 a v Šoštanju**; v Ljutomeru**; v Ormožu (sejem s ščetinarji); na Ptujski (Črni) gori*, okr. Ptuj; v Rogatcu (sejem z veliko živino) ; v Podčetrtku**, okr. Kozje.
Dne 10. aprila v Koprivnici*, okr. Kozje; v Ribnici*, okr. Marnberg; v Framu*, okr. Maribor; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v mestu Mariboru*; v Itnenem (svinjski sejem), okr. Kozje.
Dne 11. aprila na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); pri Novi Cerkvi**, okr. Celje; v mestu Gradcu (sejem z rogatino).
Dne 12. aprila v mestu Gradcu (sejem z malo klavno živino).
Dne 13. aprila v Dobjem*, okr. Kozje; v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 15. apr ila v Arvežu (sejem z drobnico); pri Sv. Janžu pri Sp. Dravogradu**, okr. Slovenji Gradec; v Vojniku*, okr. Celje; pri Sv. Lenartu v Slov. gor.**.
Dne 16. aprila v Spielfeldu**, okr. Lipnica; v Radgoni*; v Ormožu (sejem s ščetinarji);
Dne 17. aprila v Kapelah**, okr. Brežice; na Ptuju (sejem s ščetinarji); na Vranskem**; v Imenem (sejem s ščetinarji) okr. Kozje.
Dne 18. aprila na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v mestu Gradcu (sejem z rogatino).
Dne 19. aprila v mestu Gradcu (sejem z malo klavno živino).
Dne 20. aprila v Brežicah (svinjski sejem): pri Št. I(ju pri Turjaku**, okr. Slovenji Gradec.
Kdor škropi, bori
r-, 1 sss opis in cenovnik 1912.	—.—
Brezplačno se pošlje nova patentirana iu postavno ......	zavarovana , i
drevesna in trsna škropilnica.
J. Jessernigg, Stockerau III
- Nižje-Avstrijsko. =========
To so najboljše in v sedanjem času najbolj priljubljene škropilnice. Triletna reelna garancija! Priporočene od štajerskega deželnega ravnatelja za vinarstvo in sadjarstvo, drn. A. Stieglerja. Odlikovane z zlatimi in srebrnimi državnimi kolajnami.
ZAD RUGA

Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p.
Gradec, Franzensplatz št. 9.
Poročila glede blagovnega prometa Zveze.
l.
Deželna vzorna klet v Eggenbergu.
iz deželne vzorne kleti Zveze se prodajajo samo in edino le štajerska vina, katerih pristnost in izvirnost se izrečno zajamči. Vsa vina, ki so v kleti, so prišla od štajerskih producentov in se pred nakupom preiščejo in precenijo od posebne komisije, oziroma, če se zdi potrebno, se preiščejo tudi kemično:
Zveza ponuja sedaj iz deželne vzorne kleti vina po sledečih cenah in pogojih.
Vina v sodih od 96 litrov naprej, in sicer:
Letnik in vrsta	al v ~ ^ M	Letnik in vrsta	gl ° 3
Bela vina iz leta 1911.	V	iz leta 1908.	
Haloško		62	Jeruzalemska mosla-	V
Slovenjegoriško . . .	62	vina		74
Zavr&ko		68	Herzogberger ....	86
od maja j Kumersko	68		
naprej (Loibenberger	68	Stara vina.	
Turikovrško ....	70	Jeruzalemska mosla-	
Ljutomerska moslavina	76	vina 1907	....	88
iz leta 1910.		Stadtberški rulandec 1907 		90
Kaisersberger . . . ljutomerska	laška	64	K&isersbcrški beli burgundec 1907 . . .	
			106
grahovina ....	66		
Kumerska moslavina	70	Rdeča vina.	
iz leta 1909.		Bizeljsko 1911 . . .	64
Stermška laška gra- boviua	 EizentUrer muškatov	70	Konjiška Vinarija 1908 Sausaler	Schilcher 1911		84 64
1 silvanec		90	V	
Vina v steklenicah po V, o in % litra, neobdačena. Izvirna polnitev deželne vzorne kleti.
Letnik	Vrsta s steklenico	|V,.	[% litra
		V	V
1908	Bela vina. ČrešnjevBka bela grahovina .	■ 120	70
1908	Ritoznojsko		120	70
1807	Pekrska renska grahovina	130	75
1907	Bobrovninki beli burgundec .	130	75
1908	Eckberški traminec		150	85
1907	Stadtberški rulandec ....	150	85
1908	Poppenberški traminec . . .	160	90
1907	Kaisersberški beli burgundec .	160	90
1907	Jeruzalemski trajninec . . .	160	90
1907	Eichberška renska grahovina	220	120
1907	Rdeča vina. Snlztalec portugizec ....	110	65
1908	Konjiška Vinarija		120	70
1907	Eichberger Cabernet . . . .	150	85
1907	„	plavi frank . . .	150	85
Cene so nastavljene pri sodih i		n steklenicah	
huje kredit, so potrebne reference.
V posodi se manj ko 56 l ne pošilja; vse pošiljke gredo na stroške in nevarnost prejemnika.
Vsaka pošiljka se mora pred prevzetjem vestno pregledati, ker je uprava železnice odgovorna za eventuelno škodo, ki se zgodi med prevažanjem. Na reklamacije se oziramo 14 dni po prejemu blaga.
Vina v posodi raonyo, ko pridejo, ležati vsaj' 8 dni v kleti; steklenice morajo ležati na mrzlem prostoru.
Če se vzame več vina, ponudimo posebne oferte.
2.
Žveplo.
Ventillato Trezza, najfinejša kakovost v bombaževih vrečah, po 25 kg, od našega skladišča v Mariboru ob Dravi, 100 kg za 21 K 50 v.
3.
Rafija,
Najboljša Majunga, od kolodvora v Gradcu, 100 kg za 80 K, cena nastavljena od kolodvora
v Gradcu, brutto za netto z vrečo vred, brez škonta, plačljivo v Gradcu. U... . .	4. Cene za melamina močna krmila. Ker so	naše	pogodbe, sklenjene za	nizke cene, pri kraju, smo prisiljeni svoje cene nekoliko zvišati (od naših skladišč). Zato ponujamo, dokler je kaj zaloge: Za 100 kg Melaso iz palmovega jedrčja in otrobov štv. IV	K	16-60 Melaso iz palmovega jedrčja štv. I . . , 17 60 „	.	» iu kokosa štv. II	„	17-80 Melaso z drožmi	štv. VI	„	18-90 Cene se razumejo od naših skladišč v Ljubnem, Gradcu iu Račah, v 14 dnevih netto kassa brez vreče, ki jo zaračunamo s 60 v in vzamemo za isti znesek nazaj, če se nam v 4 tednih dobro ohranjena vrne v Gradec na južni kolodvor. Če se vzamejo polovični vagoni, damo popusta 10 v pri 100 kg. Č6 pa se vzamejo celi vagoni, veljajo sledeče cene: Za 100 kg Melasa iz palmovega jedrčja iu otrobov štv. IV		K 15-70 Melasa iz palmovega jedrčja štv. I ..„ 16*75 „	*	,	„	in kokosa štv. II	„ 16-95 Melasa z drožmi štv.VI		 18’— L Izkaz o kontokorentnem poslovanju Zveze januarja 1912. (Promet *	A. Pos			V tem slučaju se računa cena od tvornice v Brucku-Kiralyhidi in brez vreče. Razen tega damo, če se vzame 10.000 kg, pri 100 kg 20 v popusta. Svojim članom svetujemo, naj nam pošljejo svoje ponudbe sedaj, ko še veljajo znižane vožne cene. 6. Poziv na naročbo semenja. Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem odda, dokler je kaj zaloge, sledeče 6eme: Duppavski II. posevek, 100 l težkih 57 kg, 100 kg brez vrečo za 28 K. Petkuško letno rž, posevek, 100 i težkih 76 kg, 100 kg brez vreče za 30 K. Raabski letni ječmen, 100 l težkih 74 kg, 100 kg brez vreče za 28 K. Poletno pšenico, moravsko, 100 l težkih 83 kg, 100 kg brez vreče za 33 K. Štajersko črno letno ajdo, 100kg za 23 K, brez vreče. Ogrsko letno graholjko, presejano, 100 kg za 28 K brez vreče. Pri naročilih nad 500 kg dajemo posebne cene. Seme detelje in trav gre vedno bolj proti koncu, Mammuta, rdeče domače in oberndorfske imamo le še male množine. [. gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca z denarjem in blagom). ojilnice.					
	Konto vlog				Konto kreditov			
	li				II Kroditi	| Povračila kreditov			
Posojilnice	Povračila vlog II		Vloge					
	K	V ||	K	| v		K	v II	K		V
Stanje dne 91. decembral911 Promet januarja 1912 • .	325.401	38 i	8,255.852 888.576	17 38	4,292.817 221.031	61 88	284.152	69
Skupaj . . . Proč vračila		325.401	38	8,644.428 825.401	55 38	4,513.849 133.422	49 69	284.152 .	69
Stanje dne 31. januarja 1912 B. D	ruge krnel	— 8,319.027 II ajske zadrug		17 B in	4,292.696 društva.	80	•	—
Kmetske zadruge	Konto vlog				Konto kreditov			
	II Povračila vlog	Vloge 					 II .				li Krediti	n Povračila kreditov			
	K	v ||	K	| v			K	V	K	| o	
			2.793 2	94	1,310.985 1.256	43		
Promet januarja 1912	. .	20	80		60		20	13.926	44
Skupaj . . . Proč vračila		20	80	2.798 20	54 80	1,312.241 13.926	63 44	13.926	44
Stanje dne 31.januaija 1912	—	~~ -	2.775	74	1,298.315	19		—
Ves promet posojilnih društev Zveze meseca januarja 1912.......................
Ves promet ostalih gospodarskih zadrug in društev meseca januarja 1912	...
Stanje vseh vlog koncem januarja 1912	........................................
Stanje vsega kredita,	„	1912............................................
Uvoz blaga v januarju 1912..........................................................
Izvoz ,	„	„	1912..................*......................................
Skupni promet meseca januarja 1912	..........................................
Število pridruženih posojilnih društev koncem januarja 1912: 282.
Število ostalih pridruženih gospodarskih zadrug iu društev koncem januarja 1912: 87.
in rabne živine priobčuje spiske ponudeb in zahtev za plemensko in rabuo živino (govedo, svinje, ovce, koze), da lahko stopijo interesenti med seboj v direktno tržno zvezo.
1,219.162 33 15.206-04 8,321.802-91 5,528.011-99 276 840-20 153 627-73 430.4G7-93
Zadružna vnovčevalnica živine pri Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem. Pregled ponudeb in naročil.
Pozor!
Od Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem ustanovljena posredovalnica za prodajo plemenske
Niti kupec niti prodajavec nista s svojo prijavo obvezana, da bi morala živino prodati ali kupiti lo s posredovanjem Zveze; to jima je po. polnoma prepuščeno na prosto roko.
Delovanje posredovalnico in prejem ponudeb sta popolnoma brezplačna. Pač pa morajo vsi, ki se poslužujejo Zvezine posredovalnice, Zvezi nemudoma naznaniti, če so pripravljeno živino že prodali ali iskano kje drugje kupih.
Posredovalnica ne prevzame za pravilnost podatkov v ponudbah in glede zanesljivosti in poštenosti pozameznih strank nobene odgovornosti. Kupcem se priporoča, naj vprašajo z dopisnico, ali je živina še na prodaj, predno se peljejo k ponujavcu.
Zaradi formularjev za prijave in sploh vseh stvari, ki zadevajo označeno posredovalnico, naj se interesenti obrnejo naravnost na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2/1.
Živinski sejmi v Gradcu meseca aprila in maja 1912.
Sejmi z rogatino: 4., 11., 18. in 25. aprila in 2., 9., 15., 22. in 30. maja.
Sejmi z malo klavno živino: 4., 12., 19. in 26. aprila in 3., 10., 17., 24. in 31. maja.
Konjski sejem: 4. aprila in 2. maja.
Ponudbe:
Zadruga za vnovčevanje živine v Lebringu in okolici proda: pincgavskega bika, 2y2 leta starega, lepo raščenega, že vpreženega, kakih 700 kg težkega in z državnim darilom premira-nega, za 700 K\ brejo marijadvorsko telico, 350 kg težko, za 360 K. Oba se lahko ogledata pri Antonu Vollmannu v Gornjem Tilmiču. Nadalje več parov vprežnih volov razne velikosti. Vpraša se naj pri poslovodji zadruge Janezu Holzerju v Gralli pri Lipnici.
Matija Poklic v Dobrinju pri Žetalah, proda 2 napol pitana vola, težka približno 1000 kg, 100 kg za 90 K.
Jernej Pongračič v Dobrinju pri Žetalah proda dva pitana vola, težka približno 1000 kg za 840 K
Uprava kopališča Steiner h ofa pri Kapfen-bergu na Štajerskem, odda prasce, prašičke in prašičice križane pasme Yorkshire X žlahtna svinja; 1 kg žive teže stane 1 K 50 v.
Ignac Salfellner v Dirnsdorfu, pošta Kammern, proda plemenskega bika, murodolca, z dokazanim rodovnikom, 2 leti starega, 650 kg težkega, 100 kg za 110 K.
Zaupnik nadučitelj Sotošek v Žetalah pri Rogatcu naznanja 3 pare pitanih volov in 4 pare napol tolstih za pleme na prodajo.
Prva koroška zadruga za vnovčevanje živine vLabodski dolini, v Wolfsbergu na Koroškem, naznanja, da ima na razpolago vole za vprego in pitanje.
Alojz Wi e d n er, posestnik pri Sv. Juriju, cncr. Radgona, proda 16 mesecev starega in 400 kg težkega pincgavskega bika, 100 kg za 100 K\ izbere se lahko izmed dveh enako starih.
Simon G a s t e r e r, po domače Kirschbaumer v St. Lambrechtu proda dva pitana marijadvorska vola, 1500 kg težka, za 1440 K.
Janez Kazianer, župan v Nestelbergu, pošta in železniška postaja Heimschuh, proda zaradi pomanjkanja prostora nad 500 kg težko čistopasemsko pinegavsko kravo, brejo s četrtim teletom, pripuščeno 20. julija 1911, lepo raščeno, brez napak in dobro za vprego, za 430 K. Me-šetarji so izključeni.
Naročila:
F. Gross, graščina Brandhof, pošta Studenci pri Mariboru ob Dravi, kupi 10 montafonk.
Prosimo, da se pri ponudbah živine navede po možnosti živa teža in cena.
Prijave za prodajo in nakup se priobčijo samo trikrat, če se nismo pismeno drudače pogodili.
cenejša fosfoniata gnojila, ki so se obnesla v vseh vrstah zemlje. Vsebina strogo zajamčena. Najzanesljivejše sredstvo, da si senožeti hitro spet opomorejo, da pridelana krma dobi potrebno množino fosfornatili snovi (soli). -
povzroča pri žita (siljn) in sočivju, da se zrnje razvije popolnoma, da vsi sadeži, torej tudi krompir, repa i. t. d. pridobe na tečnosti in žlahtnosti. Razen tega ponujajo amonijakove, kalijeve in solitrne
vse tovarne za umetna gnojila, trgovci in kmetijske zadruge in kmetijske družbe ::: ::: ::: :::	1—12
Centrala: PRAGA, Pr skopi 17.
Oznanila t „Gospodarskem Glasnika« dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev.
Jajca za nasad
od čistih, večkrat premi-ranih kokoši in rac. Zahtevajte cenik o najbolj pre-mirani perutnini, kuncih, golobih, psovili i.t. d. Perutninarstvo ,,EdelweiB“, Va-lašskč Mezižiči, Moravsko. 138-2
„Gospodarskem Glasniku"
dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev.
Vsak kmetovavec
se pouči o za njega neizogibnem
Jamstvenem zavarovanju |
- - obrata in o zavarovanju - -
s proti nezgodam s 1
za sebe in svoje osobje pri	Si
Prvi avstrijski splošni zavarovalnici proti nezgodam na Dunaju.
GLAVNO ZASTOPSTVO V GRADCU, HERRENGASSE 28 (GENERALiHOF).
Varnostni zaklad nad 30,000.000 K.
Izplačanih premij nad 57,000.000 K. 155—12
j, ..*k
Tovarna za gu» pikg«
mijeve izdelke »EiIUIj
Diinai, IX., Frankgasse 1.
—....-	===== Če potrebujete ="■'■"•.■ =
frake za cepljenje trt, cevi za pretakanje vina, priprave za zatiranje peronospore
ali kake druge predmete iz gume, ne prezrite najcenejšega vira pri najtrpežnejših kakovostih.
(lauedena tovarna zalaga tudi Zvezo kmetijskih zadrug.
Naročila sprejema Zveza kmetijskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2, in tudi c. k. kmetijska družba v Gradcu,
Stempfergasse 3,	103-24

Sumi
rjucwsmr
Tvornico zn lunetijshe stroje in pluge
Jos. Kulterer
St. Veit an der Glan, Koroško
izdeluje kot špecijaliteto daleč znane pluge iz stisnjenega jekla
kakor brabantske dvojnate in obratne pluge s
samodelnim držajem in vse vrste preprostih in dvojnih
plugov.
Cenike zastonj.	90—W	Cenike zastonj.
motorji za surovo olje in lokomobile.
Motorji z visokim tlakom.
Najcenejši za kmetijstvo, industrijo in obrt.
Stotine zadovoijiTih na- stroški za kurjavo na HP in uro od I v naprej, prav že v obratih. —.........— '	... ■	............
conikt in proračnni Brez nevarnosti eksplozije. Brez kontrole
brezplačno. finančne oblasti. Potrebuje malo vode.

Radgonske parne opekarne
oddajajo trpežno strešno opeko in grapasto
votlo opeko za goveje hleve in svinjake

STALLbodenzi
Osterr. Patent
4 KS 41.04-0.	—*
Po dolgem premišljevanju in mnogih poskusih se nam je posrečilo napraviti iz žgane ilovice tlake za hleve, s katerimi lahko napravimo vzorne hlevske tlake. Ker površina teh plošč ni gladka, ampak razdeljena v male kocke, ni mogoče, da bi živini izpodrsavalo in po jarkih med temi kockami se lahko scalnica vedno odteka, vsled česar ostane stelja dalje suha in ohranjena.
Če primerjamo stroške za napravo lesenega tlaka in našega iz lončenih plošč, lončeni ni dražji, ako sc oziramo na njegove velike prednosti in na trpežnost.
Kakor se vidi iz slike, se položijo te plošče na lahko podlago iz betona, ki je nagnjena 2J/2 do 3% za govejo živino, 5 do 8% za svinjake.
Hlevski tlak iz gline je pripraven za vsak hlev, se lahko osnaži z malo vodo, le parkrat je treba potegniti z metlo, prihranita se torej čas in materijah .......... Na železniški vagon z 10 tonami se lahko naloži 150 m2 teh plošč. 1 komad : 6 kg. Na m1* gre 15 plošč. '	..
Vzorci tr> pomid.t>0 »o na razpolago.	m~u
mmm m
V -
4UERSCHNITT EINES STAUBODENS


Urejuje Franc Holz, tajnik kmetijske družbe na Štajerskem. — Prevaja na slovensko dr. J. Glonar. — Zalaga c. k. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam“ v Gradcu.
Ako se krave ne obrejijo
ali zavržejo, če je koža na spolovilu rdečkasta, zasluzena ali mozolčasta, je vzrok tega navadno nalezljiva smolika na spolovilih. Tedaj pokličite, kakor hitro sc da, živinozdravnika, ki bo žival z „B i s s ul in om“ kmalu ozdravil. Takojšnje zdravljenje varnje pred okuženjera celega hleva! Varujte še ponarejkov. Pravi „Bissulin" nosi svoje ime na ovitku. Knjižico z opisom bolezni pošilja brezplačno H. Trommsdorff, kem. fabrika, Aachen. Sestava: 0 25% socojodolovega živega srebra -(-mast.
MaTfartlOT sejalni stroj „AGRICOLA" (Model 1912)
NBjftBOfita?' nejča seata**. Močna
konstrukcija. Enakomerna, setov. Knlti-vatorji,brane, volji, kakor vbo kmeti joke stroje naj-soli dne j še in najboljfio ii-vriitvo it-deloje in
prodaja Ph. Majfarth A Co.,Duoajll
Frankfort o. M., Berolln, Parin.Kataloj* it. 8ža 8 bogato vsobino •zastonj in poštnino prosto, laiojo
Le Kometovi mlini
so seda] najboljši stroji za pripravljanje ===== meške in moke za pecivo. ==
Kilb (N.-A.), dne 1. februarja 1911.
Z Vašim mlinom (žrmljami) št. 4, katerega ste nam svoj čas poslali, smo, če bo vedno tako dobro služil, zelo zadovoljni. Ž njim se da namleti v 1 uri 200 kg mečke (trota) brez posebnega truda.
Z odličnim spoštovanjem beleži
417/11—24
Kmetijska zadruga v Kilbu.
Prvi zavod za izdelovanje miinskHi kamnov E. J. HELLER, r. z. z o. z., Sandau pri Lipi, Češko.
' Pozor pri malovrednim blagom!
Thomosovo moka I.
je najboljše in najcenejše fosfornato gnojilo, ki se lahko rabi vsak čas in pri vseh rastlinah. — Za čistost in za nakazano vsebino fosforjeve kisline, razlopne do zadnjega v citronski kislini, kakor za fino mleto moko, zaznamo-
vano s
štiriperesno deteljico
garantira (jamči) znana in že z nad 30 letnimi, vedno sijajno uspelimi skušnjami gledo Tboma-sove moke	66—24
kupčijska pisarna za Matovo moko čeških Thomasovih tovaren
Dunaj I., Bauernmarkt 13. .
Vplačana akcijska glavnica K00,000.000 Rezervni zaklad K 12,550.000.
K. k.
priv.
BSItmische Union-Bank
(podružnica v Gradcu), centrala v Pragi.
Podružnice: Beichenberg, Jablonec, Brno, Olomuc, Bielitz, JHgerndorf, Tropava, Rumburg, Žatoc, Llneo, Hohonelbe, Dornbirn, Salzburg, M.-Schonberg, Novi Jlčln, Gradec, Ljubno (Gor. Staj.), Olje, Kraljičin dvor, Celovec, Beljak; ekspozituri: Friedcck-Mistek in Braunan. Izvaja vse bančne transakcije in daje tozadevna pojasnila. Kupuje in prodaja efekte in valute, novce in kupone. Najccnejo eskomptira trgovske menice. Prevzema denarne vloge proti vložnim knjižicam, blagajnim listkom in na tekoči račun.	229—12
§Mffl
TON ASOVA ŽLINDRA
zvezdne
znamke
je po mnogoletnih preizkušnjah priznano zanesljivo učinkujoče in najcenejše fosforovo-kislo umetno gnojilo. Ta je letos posebno vsled znižane vožnine izdatno cenejša, kakor lansko leto. Kdor hoče po lanski hudi suši svoja polja in travnike okrepčati in osvežiti, naj rabi le
Tomasovo žlindro zvezdne
Tozadevna pojasnila in spise daje brezplačno ter sprejema naročila na cele vagone in na drobno
veletrgovina z železnino .Merkur* Peter Majdič. Celje,
kjer je glavno zastopstvo in zaloga tvrdke Thomasphosphatfabrlken ■— Berlin. =====
116-6
džžh vžžh džbš	džfeb vjbh
m