9. štev.
V Ljubljani, dne 26. februarja 1911.
Leto II.
Napredno kmetsko glasilo.
Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar.
Posamezne številke veljajo 10 vinarjev.
Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osminka strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust.
Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo .Slovenskega Doma' v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5.
1. nadstr. Rokopisi se ne vračajo.
NaraEnina in oglasi se naj pošiljajo n pravni itvu „S!ov. Doma" v Ljubljani.
Vnebovpijoče lopovstvo.
Pri zadnjih državnozborskih volitvali je kandidii‘al v Beli Krajini kot kmetski kandidat proti sedanjemu deželnemu glavarju Šukljetu posestnik in poštar v Gradcu Julij Macele.
Vse je že kazalo na to, da bo kmetski kandidat zmagal, Šuklje pa sramotno pogorel.
Tega so se zavedali tudi klerikalci in ker so uvidevali, da s poštenimi sredstvi ne morejo blizu Maceletu, so sklenili poseči po nepoštenem orožju.
Skovali so lažnjivo ovadbo na poštno ravnateljstvo, češ, da izrablja Macele kot poštar uradne tajnosti v'svoje zasebne namene, ter zahtevali, da se uvede proti njemu službena preiskava.
Obenem so poslali v boj tudi dr. Šušteršiča, ki je imel nalogo, da pregovori poštnega ravnatelja dr. Pataja v Trstu, naj nemudoma Maceleta z ozirom na ono ovadbo odstavi od službe.
Pataj se je res uklonil Šusteršičevi zahtevi ter telefonično zaukazal takrat slučajno v Ljubljani so mudečemu poštnemu komisarju dr. Slejku, naj proti Maceletu brez odlaganja uvede uradno preiskavo in ga ne oziraje se na izid te preiskave kratkomalo začasno odstavi od službe.
Dr. Slejko je ta ukaz tudi izvedel.
Toda še preden je dr. Slejko prišel v Gradac, je »Slovenski Narod« izvedel za to nakano ter jo spravil v javnost.
Toda bilo je že prepozno.
Dr. Slejko je vkljub temu izvršil, kar mu je ravnatelj dr. Pataj zapovedal ter odstavil od službe Maceleta.
Klerikalci so to porabili ter jeli obdelovati belokranjske kmete, češ, vidite, tak je vaš kmetski kandidat, od službe so ga odstavili. In takšnega človeka si sedaj hočete izbrati za. poslanca!
In res, kmetje so jim šli na lim in rešen je bil Šuklje, ki je nato zmagal z neznatno večino.
Sedaj, ko je bil Šukljetov mandat spravljen pod streho, so klerikalci sklenili maščevati se tistemu, ki so ga imeli na sumu, da je predčasno izdal njihov in Pata jev naklep »Slovenskemu Narodu«.
Bil je to takratni ljubljanski poštni ravnatelj Leban.
In zopet so najeli za svojega rablja tržaškega poštnega ravnatelja dr. Pataja.
Ta je zopet ukazal komisarju dr. Slejku, na gre nad ljubljanskega ravnatelja Lebana ter ga tako dolgo pesti, da bo mož sprevidel, da je najbolje, ako se vzpričo takšnih sumničenj umakne v pokoj.
Dr. Slejko je storil, kakor mu je bilo ukazano, in je tudi dosegel, da je Leban šel v pokoj.
Imenovani komisar dr. Slejko se je, kakor je znano, pred tedni v Trstu ustrelil.
Kratko pred svojo smrtjo je te grozovitosti zaupal nekemu svojemu prijatelju, ki je nato poslal »Slovenskemu Narodu« pismo, v katerem je razkril vso nezaslišano postopanje klerikalcev in ravnatelja Pataja proti Maceletu in Lebanu.
»Slovenski Narod« je to pismo dobesedno priobčil preteklo soboto.
Toda na to razkritje molče tako klerikalci, kakor ravnatelj Pataj, kakor nemi, kar je dokaz, da je vsa stvar resnična in da se zavedajo svoje krivde.
Slovenski kmet, vidiš, s kakšnimi sovražniki se je treba naprednjakom bojevati.
Ali je potem čudno, ako so izvoljeni za kmetske poslance ne za blagor kmeta vneti možje, marveč sami farovški podrepniki'?!
Vodja klerikalne stranke dr. Šušteršič Je v seji deželnega zbora dne 25. t. m. priznal, da se Je klerikalna stranka zvezala z Nemci proti slovenski Ljubljani. Slovenski kmet, ki sl volil v deželni zbor te klerikalne poslance, kaj porečeš ti k temu?
Meča želč.
Čudne misli so me obšle, ko sem prebral tole v zadnji številki »Bogoljuba«: »Ko so Judje zidali tempelj po babilonski sužnosti, so moški z eno roko zidali, pri drugi roki so imeli meč, da so se branili sovražnikov. V naših resnih časih bi moralo in bode moralo biti tako.« — Vedno sem se ravnal po našem pregovoru:	Ne
glej duhovnika, kaj dela, živi pa po njegovih naukih. Ostal sem pri napisanem in začel premišljevati: »Kaj bi bilo z menoj, ako bi začel živeti tako! Z eno roko naj držim motiko v roki, v drugi pa nož in mislim na svojega neprijatelja, da ga umorim, če mi ta ni po volji. Gospodarim naj in kdor se mi ne pokori, zamahnem proti njemu z mečem. Ta nauk bi me peljal v pogubo, na vislice, in vendar je to nauk lista naših božjih namestnikov. Ne, to ni že voč nauk, to so besede človeka, ki želi krvi in maščevanja. Po njih dejanjih ne smem živeti, še manj po takihle naukih, ker sem človek in imam usmiljenje s svojim sotrpinom. Kaj naj torej storim?«
Oglasila se mi je vest. Spoznal sem, da je ona hčerka božja, kajti ona mi jo narekovala, da moram živeti po njej in pustiti sovraštvo in meč, katerega si želijo moji učitelji. Začutil som potrebo, premišljevati dejanja naših duhovnikov, in če treba tudi obsoditi s studom. In to sem storil, ko sem čital o njih želji po meču.
Razumel sem, zakaj naši božji namestniki s tako strastjo in sovraštvom preganjajo svojega rodnega brata. Vsakdo spozna iz tega, da si želijo ustvariti gospodstvo in žalibog v prvi vrsti mesarsko: meč v roki in po njem. To je njih geslo. Meč, denar, boj na nož, sovraštvo so njih ideali. Zidati in magari na truplih lastnih bratov brez usmiljenja in brez srca. »Kdor ni z nami, ta jo proti nam,« kričijo in lop po njem toliko časa, da ga uničijo. Kaj jim mar njegovo življenje, kaj jim mar njegova duša, da radi njih greši in preklinja. Vprašam Vas, kdo bi ne delal tako? Kam se naj zateče, ko so
mu uničili vso vero. S svojimi dejanji in nauki iztrgajo iz srca vzvišene nauke Kristusove.
»Vero vam hočejo vzeti,« nam pridi-gujejo, a oni jo sami krepko in s koreninami pulijo iz srca. Vero so vzeli v zakup in držijo jo z vso silo, saj to nese. Most med vero in njimi je denar. Ro bi tega ne bilo, kak prepad bi zijal med nami in njimi! In mi bi doživeli razočaranje: Pustili bi vero in nas in šli za kšeftom. Prosim vas, ali bi to ne bilo mogoče, saj so zmožni napisati: »Na eni strani zidati, na drugi pa klati z nožem v roki.«
Kaka slika se nam odpira! Duhovnik, iz katerega naj sije ljubezen in mir, naj bi imel meč v rokah1?! Kaka razlika med Kristusom in njegovim namestnikom: Kristus prinaša mir in ljubezen, njegov namestnik pa meč. Kar je Kristus z vso silo pobijal med Judi, tega si želijo nazaj njegovi lastni zastopniki. Kdor mi ne verjame, naj vzame zadnjo številko »Bogoljuba« in bral bo lahko črno na belem.
Kaj naj si mislimo o tem? Znabiti bomo mi kmetje sami tista revna para, v katero se bo zajedal ta meč. Sedaj nas ljubijo, ker jim kot volilci dajemo sredstva v svrhe, da davijo druge — potem pridemo mi na vrsto. Denar in zopet denar je njih trdna vera in ko ožamejo vse, bomo pa mi dobri, saj je zamorcev dosti, ki želijo svobode in cerkva. Kdor ne verjame, naj gre znabiti vprašat gospoda župnika Oblaka v Št. Lovrenc, ki revežu še na smrtni postelji ni privoščil zadnje popotnice, ker je imel samo to napako, da je bil siromak.
Odprimo oči in poglejmo, da ne bo prepozno. Ne poslušajmo jih samo, ampak premišljujmo njih dejanja in lahko pridemo do tegale zaključka:	Znabiti dobimo
mrvico, da nas pridobijo, potem bomo pa čakali in čakali. Napeljali bodo vodo na svoj mlin in ta bo mlel z močnim ropotom na njih veliko veselje. Mi bomo nosili kot črna živina, oni bodo jemali. Ako se pa slučajno upremo, bodimo prepričani, da še bridko občutimo, da je njih geslo to-le: »Na eni strani zidaj, na drugi pa imej meč.« Župnik Oblak je seveda že sedaj bolj moderen in bi rabil v cerkvi na koru — revolver.
Dolenjski kmet.
folitični pregled.
Avstrija.
Politični položaj se je v toliko spremenil, da je ministrski predsednik baron Bienerth prisilil nemškega ministra - rojaka dr. Schreinerja, da je odstopil. — Dr. Scbreiner je bil v ministrstvu tista oseba, ki je vzbujala med Slovani največje nezaupanje, saj je znano, da je ta mož izrabljal svoje visoko mesto zgolj v to, da je z vsemi sredstvi podpiral vsenemško propagando. Razume se, da so nemški nacional-
ci radi Sclireinerjeve odpustitve silno razburjeni in da je z ozirom na to 19 nemško-nacionalnih poslancev stopilo v opozicijo proti Bienerthovi vladi. — V četrtek je imela poslanska zbornica prvo svojo sejo v tekočem letu. Najprvo je volila dva nova podpredsednika — Malorusa Roman-čuka in Laba dr. Cončija, tako da ima sedaj zbornica v celem enega predsednika in 7 podpredsednikov. Nato je jela razpravljati o zakonu glede vojaških novincev. Pri tej priliki je govoril domobranski minister Georgi, ki je obžaloval, da še ni mogel predložiti zakonskega načrta o uvedbi dveletne vojaške službe, in obljubil, da to stori, kakor hitro bo to mogoče.
Hrvatska.
Hrvatski sabor (deželni zbor) bo, kakor poročajo listi, sklican prve dni meseca marca. Obravnaval bo najprvo o proračunu, nato bo volil 40 novili zastopnikov v skupni državni zbor v Pešto, končno pa bo sklepal o volilni reformi, s katero se ima dati volilna pravica vsem tistim, ki plačujejo najmanj 6 kron pravega davka. — Te dni se vrše v Zagrebu občinske volitve. Borba med strankami je silno ljuta. Izid volitev bo pokazal, katera izmed strank ima v meščanstvu največ opore. Iz volitev v Zagrebu se bo dalo potem sklepati tudi na izid bodočih saborskih volitev.
Bosna in Hercegovina.
Preteklo nedeljo je bila v Bosni in Hercegovini slovesno proglašena ustava, to se pravi, Bosna je dobila svoj deželni zbor. Ta deželni zbor bo štel 72 izvoljenih poslancev in 20 virilistov. Ti poslanci bodo razdeljeni po veroizpovedanju, in sicer tako, da jih dobe največ pravoslavni Srbi, ki jih je po številu največ v Bosni, potem Mohamedanci*in končno katoliški Hrvati. Volitve v deželni zbor se bodo vršile meseca maja, junija meseca pa bo imel deželni zbor svojo prvo sejo.
Rusija.
V zadnjem času so se vršila med našo državo in Rusijo pogajanja, da bi se med njima pokopali stari spori in se doseglo v raznih prepornih vprašanjih sporazum-ljenje. Po najnovejših vesteh so se ta pogajanja razbila. Zato se je Rusija jela zopet oboroževati in pošiljati, kakor javljajo poljski listi, polk za polkom na avstrijsko mejo.
Na Balkanu se kuha vojna.
Na Grškem so homatije na dnevnem redu. Vse kaže na to, da bo prišlo do krvavih nemirov, ki merijo v prvi vrsti na to, da so Grška otrese sedanje kraljevske rodbine. Ce pride do revolucijo na Grškem, potem se prične krvavi ples prav gotovo tudi v Makedoniji, zlasti ako je resnično poročilo, da so grški revolucionarji že stopili v zvezo z revolucionarji v Makedoniji. — Pravijo, da prično
zopet pokati puške v Makedoniji, kakor hitro se stopi sneg na gorah. Cisto verjetno je to, zlasti ker se je tudi Bolgarska jela silno oboroževati. Te dni so imeli v Sofiji vojno posvetovanje bolgarski generali. Kaj so sklepali, ni znano, da pa se uganiti, ako uvažujemo, da je jela bolgarska vojna uprava takoj nato pošiljati vojake, topove in streljivo na turško mejo. Sedaj je že 50.000 mož bolgarske vojske zbrane na turški meji, a vedno še vozijo vlaki nove voje z vseh strani. Kdo ve, ako ne bodo jeli grmeti topovi in praskati puške doli na Balkanu, ko se zemlja obleče v zelenilo?
Seveda bo zopet Turčija tista, ki bo morala ta krvavi ples plačati s svojo kožo.
Kdo je pravi zastopnik ljudstva to je kmeta in delavca?
V seji, dne 31. januarja je v imenu naprednih poslancev predlagal gospod E. Gangl, naj se odpravijo poslanske dijete, ki znašajo vsako leto najmanj 50.000 K. In kaj je voditelj klerikalne stranke dr. Šušteršič na to rekel? — Da ni za odpravo dijet, zakaj brez dijet bi ne bilo prida poslancev, ne prida deželnih odbornikov in ne prida deželnega glavarja. — Volilee, sedaj pa sodi sani, kateri poslanci so boljši ljudski zastopniki, klerikalni ali napredni? — Napredni poslanci hočejo ljudstvo zastonj zastopati in tako davkoplačevalcem na leto najmanj 50.000 kron prihraniti, klerikalni poslanci pa ljudstvo zastopajo samo za dobre mastne plače.
Razgled po Slovenskem.
r Klerikalno nemška zveza sc je očitno pokazala! Predpretekli petek je imela kranjska trgovska in obrtna zbornica sejo, v kateri je med drugim imela tudi voliti zastopnika v deželno pridobninsko komisijo. Župan Ivan Hribar je predlagal, naj bi se v to komisijo volil Slovenec Ivan Knez, in sicer z vzklikom. Temu se je vzprotivil Nemec Pammer, ki je predlagal, naj se voli z listki. Volitev se je na to vršila po listkih. Oddanih je bilo 20 glasov, in izmed teh jih je dobil Slovenec Iv. Knez 12, 8 pa znani zagrizeni Vscnemcc dr. Ambroseliitz. Ker je bilo pri seji navzočih 12 naprednih svetnikov, klerikalcev in Nemcev pa skupaj 8, je jasno, da so klerikalci kot en mož glasovali za Vse-nemca Ambroschitza. Klerikalci bi torej raje videli, da bi slovenske davkoplačevalce v deželeni pridobninski komisiji zastopal Vscnemcc, kakor pa pošten napredni Slovenec Ivan Knez. Ali ni to sramota? Takšni Slovenci so ti naši klerikalci! Potem pa naj še taje, da niso zvezani z Nemci!
r Škof zopet tožen! Škof Anton Bonaventura je svoječasno najol stavbenika Rotha, zagrizenega nemškutarja v Celju,
da mu na Dunaju preskrbi posojilo v znesku 400.000 kron. Za njegov trud mu je obljubil izplačati 500 kron. Roth je škofu res izposloval posojilo. Ko pa je Anton Bonaventura imel v žepu denar, je popolnoma pozabil na svojo obljubo.Rotk ga je opominjal, prosil in rotil, naj mu izplača omenjenih 500 kron, ki jih je itak porabil za opetovana pota na Dunaj zaradi posojila, toda vsi ti opomini niso nič zalegli. Škof je ostal gluh in Roth je bil končno primoran, da ga toži. Te dni je bila obravnava pred tukajšnjim sodiščem. Sedaj ko mu je voda že tekla v grlo, bi se bil škof rad poravnal, toda Roth je upravičeno odklonil vsako poravnavo. Škof je bil obsojen, da plača Rothu obljubljenih 500 kron z obrestmi vred in povrne tudi vse pravdne stroške. Torej eno pravdo je škof že izgubil, sedaj ima še na vratu dve drugi — bolj nevarni.
r Kolinska tovarna razpisuje emisijo svojih delnic. Čutila je potrebo zvišati svojo delniško glavnico pred vsem zato, ker se podjetje rapidno veča in agende dan na dan naraščajo. Opozarjamo na subskripcijo pred vsem slovenske trgovske kroge s pripombo, da naj prav hitro subskribirajo, kjer je pričakovati, da bodo delnice prav kmalu vse oddane. Omenjamo le še, da imajo delničarji predpravico in dobe na dve stari delnici po eno novo. Subskribira se lahko v tovarniški pisarni v Ljubljani na Martinovi cesti ali pa v kolikor pridejo naši kraji v poštev v »Ljubljanski kreditni banki« in nje podružnicah, pri podružnicah »Zivnostenske banke« in »Osrednje banke čeških hranilnic«.
r Družba sv. Cirila in Metoda je založila prav lepe in originalne velikonočne razglednice. Pričakujemo prav mnogo naročil!
r Družba sv. Cirila in Metoda križana in kronana. »Slovenec« jo je križal s svojo »Cirilmetodarijo«, rodoljubni Slovenci pa ji pošiljajo srebrnih kron. Gdč. Bertica Mullerjeva v Zagorju za Savo je poslala 100 K, katere je nabrala blagajničarka podružnice v odgovor na »Slovenčevo« »Cirilmetodarijo«. V istem smislu je dal odgovor gosp. Anton Muha v Lokvi s prispevkom 200 K v obrambni sklad. V Višnjevku na Goriškem je nastalo delovanje v korist družbe sv. Cirila in Metoda vsled »Slovenčevih« napadov ži-vahneje. Gosp. Sirk je poslal 3 K, zbirko vesele družbe v odgovor slovenskim izdajalcem. Te vrste odmevi na »Slovenčevo« »Cirilmetodarijo« so najboljši. Hvala!
r Družba sv. Cirila in Metoda ne ugaja »Rdečemu Prapor,ju«. Ne bili bi si mogli tega misliti, saj so deležni sadov družbenega delovanja posebno otroci delavcev. »Rdeči Prapor« trdi, da je družba sv. Cirila in Metoda bratovščina in da so dolžni elani opravljati gotove molitve. Resnično I>a je, da je družba edino le šolska družba, in se od članov ne išče ničesar drugega,
kakor le tisti gmotni prispevek, katerega donašati se je priglasil prostovoljno vsak član brez vsake druge obveznosti. Nadejamo se, da »Rdeči Prajtor« dotično notico resnici na ljubo popravi, saj se more o bistvu družbenih namenov prepričati, ako še ni docela poučen.
r »Kmečki glas«, glasilo kmečke stranke na Goriškem, je prenehal izhajati.
r Avtomobilno vožnjo iz Opatije skozi Ilirsko Bistrico v Postojno začne s 1. aprilom avtomobilna zveza v Opatiji. Zveza bode dnevna.
r Za zdravnike, oziroma lekarnarje. V nekem trgu na Koroškem s slovensko okolico, kjer daleč na okoli ni lekarne, bi imel lekarnar lepo eksistenco. Še bolje pa bi bilo, ako bi se naselil mlad zdravnik s popolno hišno lekarno. Sedaj je v trgu za obsežno okolico edini distriktni zdravnik, ki pa je že zelo star. Pojasnila daje gosp. Ante B e g, potovalni učitelj družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
r Gremij kranjskih lekarnarjev je imel v torek sejo. Novi predsednik gosp. Ph. Mr. Sušnik je vodil sejo v slovenskem jeziku. Po nasvetu Mr. Hočevarja je bil imenovan starosta kranjskih lekarnarjev, cesarski svetnik Š a v n i k, o priliki svoje 701etniee za nevenljive velike stanovske zasluge soglasno za častnega člana.
r Izrednost. V torek je neka ženska prinesla iz Zatičine na trg v Ljubljano človeško ribico, ki jo je bila vjela v ta-mošnjih vodah, in sicer že drugo. V za-tiških vodah, pravi ženska, da se dobe le ob času, ko naraste vodovje. Človeška ribica se je na Kranjskem najprej dobivala v Postojnski jami.
Dolenjslil noulčor.
Jfovice iz fltije.
d Iz Litije se nam piše 22. t. m.: Nekateri tukajšnji rodoljubi in rodoljubke so zložili in poslali »Družbi sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani 100 K, kot odgovor »Slovencu« za nokrščanski in zelo hudobni napad na to velevažno in koristno družbo, brez katere bi bili Lahi in Nemci že na tisoče slovenskih otrok požrli. Za isto družbo sta nabrala »zamorčka« v lekarni gosp. Brillija 2 K 50 h in v notarski pisarni gosp. Luke Svetca 2 K. — V nedeljo, dne 20. t. m. je zadela naše mlado sokolsko društvo velika izguba. Umrla je članica gospica Franeika Dolškova v 20. letu svoje starosti vsled Škrlatice in angine. Rajnka je rada sodelovala pri dramatičnih predstavah ter bila tudi ud naše Ciril - Metodove podružnice, ter se imela v kratkem poročiti. Blag ji spomin! Nje materi, tukajšnji posestnici, ki je pred poldrugim letom izgubila pri veliki katastrofi v rudniku na Nemškem sina, katerega je zadušilo v jami, naše srčno sožalje!
d Iz Šinartna pri Litiji nam pišejo: Dne 18. t. m. je bil naš učitelj P. obsojen na 20 K globe oziroma na 48 ur zapora, ker je nekega šolskega otroka malo preveč pobožal po obrazu in očesu. Še pred ga je pa tožil radi žaljenja časti naš nadučitelj g. D., kateri mu je pa prav po krščansko odpustil pri obravnavi, kar bi se v nasprotnem slučaju gotovo ne bilo zgodilo. G. P.,nikar ne mislite, da bi smeli vse nekaznovano storiti in govoriti, če ste v farovžu priljubljeni. G. dekan tudi ni povsod vsegamogočen; pravica je še na svetu.
d Z Vač nad Litijo. Našim poraženim velikašem kar ne da vest miru, zato brez prestanka servirajo že tolikrat pogreto jed, to je občinske volitve na »Domoljubovo« mizo. Te jih bolj pečejo, kakor bi jim požgali vsa kurja očesa. Ako ste hoteli, da ne izgubimo zaupanja v vaše čiste roke, zakaj nam na naše opetovano zahtevanje niste hoteli dati jasnega računa glede dobljenih podpor in različnih daril ob času požara? Pravijo, da kjer se osel valja, rad dlako pusti, mi pa še danes lahko mislimo, da je tu pustil tudi nekoliko kože. Očitate nam, da smo šli s posurove-lostjo v volilni boj, saj imamo vendar dokaze, da je vaša stranka nastopila z vsemi mogočnimi sredstvi, katerih mi nismo imeli na razpolago. Da bi pa bili vsi ljudje enih misli in enega prepričanja, tega pa ne more nihče zahtevati. Torej vdajte se usodi in potrpežljivosti, saj to je božja mast, namažite se ž njo tako korenito, da bodete ob prihodnjih volitvah zopet sposobni sedeti na svojih polomljenih stolčkih. Dregate zopet v naše »Sokole« in pravite, da se ti skrivajo, kar pa ne odgovarja resnici. Godi se nasprotno pri vas vse tajinstveno. Iščete v najem prostorov, a ne poveste v kakšne namene. Pa ne, da ste postali toli usmiljeni in hočete spraviti pod streho pred nekaj dnevi v Ljubljani porojenega »Čukca«. Veste, krščansko delo bi to res bilo, ampak tudi nekoliko potuhe za naša dekleta. Ker smo pod kožo vsi enako krvavi, zato tudi narava tistim ne prizanese, ki se držijo stare vere in stare kmečke pameti, le toliko je razlike, če sc pri vaših ljudeh kaj takega zgodi, pravite, da je bog dal, če se pa pripeti enak slučaj pri hiši, v kateri ne trobijo v vaš počen rog, pa tak dogodek imenujete z drugim imenom. Da ste pridni, vam radi priznavamo, zato vas bomo posnemali ter vam marsikaj iz preteklega časa v spomin poklicali. Zatorej: Le tako naprej, dokler je za marke kej!
Z Vač. Kakor vidite, gospod urednik, smo primorani Vas nadlegovati z dopisi skoro vsak teden. Saj pa je res pri nas v zadnjem času nastal hud boj. Par podrepnikov, ki so skriti za »Domoljubovim«, oz. »Lažiljubovim« urednikom, laže teden za tednom v imenovanemu listu, da smrdi do neba. Z lažjo in obrekovanjem bi si radi
pridobili zopet tal v naši občini. Laž in obrekovanje sta jim dušna brana in sicer vse to po zgledu »Ljubi svojega bližnjega ...«. Kdor čita omenjene članke, se prime za glavo ter ne more verjeti, da se morejo vršiti take laži pod patronanco kaplanovo. Posebno je tem obrekovalcem pri srcu naš gospod nadučitelj. Dasi ne stori nikdar nikomur nič žalega, pač pa mnogo dobrega, napadajo le njega, dobro vedoč, da visi nad njim, kakor nad vsem kranjskim učiteljstvom, strahovlada. Mi kmetje nadučitelja dobro poznamo, in ga spoštujemo, ker nam mnogo koristi. Odločno povemo, da ni on povzročil prevrata pri zadnjih volitvah, ampak mi kmetje, ker smo spoznali, da nam taki podrepniki ne morejo več voditi občine. Tudi agitiral ni namenoma. Vse oblasti ste spravili nanj, a vsi mu niste mogli dokazati kaj hudega. Veseli pa smo, da sedi g. nadučitelj v starešinstvu, saj z vso vnemo zastopa kmečke koristi. Povejte nam vi svetohlinci, kaj ste storili za občino v osemnajstih letih? Posebno vi, gospod eksžupan Mrva. Na občinske stroške ste častili škofa ob priliki birm, vsi drugi smo ga pa častili na svoje stroške. Ali vas ni sram? Vi, ki ste poln najčistejše ljubezni do bližnjega, poln svete vere in pobožnosti, pa si niste upali škofa počastiti na svoje stroške. Ali veste vi hinavci, koliko se je trudil g. nadučitelj ob birmi? Veste koliko je sam izdal ob isti priliki, vodil lepo petje itd., in vse to na svoje stroške. Le nadaljujte z lažmi, mi bomo šele pričeli, pa ne lagati, ampak čisto resnico bomo pisali, a resnica bo taka, da bo oči klala. Preiskali bomo vse kotičke, segli bomo prav globoko v vaša gnezda. Za danes vas samo poživljamo, da jionatisnite Vaš prvi napad iz »Domoljuba«, v kakem listu, ki ni skrit pod imuniteto. Na svidenje prihodnji teden! — Zaveden kmet.
Jfovice iz loškega potoka.
d Vzorni katoliški mož! Za časa volitev svetovalcev v naši občini, se je strogo poudarjalo, da se morajo izvoliti »vzgledni krščanski možje«, ki bodo kakor zvezda danica obsvetljevali »Potoško obzorje!« Pa glej ga spaka! Eden prvih naših »svetilnikov« se je pokazal kvaterni dan v pravi luči. V gostilni je očito poklical proti večeru poln krožnik mastnih klobas in jih slastno zavžival. Na kratko opazko, da je post, je izjavil: »Saj so že zvezde na nebu in sedaj ni več posta.« Tako torej! Zakaj se vendar ta »skrivna nova vera« ne razglasi, da bi jo bili poleg »vzormož« deležni tudi drugi občan je? — Morda nam odbornik g. S. pojasni to pereče vprašanje? — Očividec.
d Kako osrečuje kmetijsko društvo svoje ljudi! Leta 1908 je naročil neki tukajšnji kmetič na prigovarjanje kmetijskega društva neko gospodarsko potrebščino. — V mesecu septembru je bilo delo
dovršeno in meseca oktobra istega leta je poravnal kmetič račun v znesku 522 K 47 vin. Par mesecev pozneje se je napotil čez morje služit sebi in družinici vsakdanji kruh. Pred nekaj časom pa je dobila njegova žena od nemčurske tvrdke nalog, nemudoma poravnati dolg. Značilno je, da je znašal račun sedaj le 4(53 K 70 vin., torej za celih 58 K 75 vin. manj, kakor je stranka že pred 15 meseci plačala! Iz tega je jasno, da je kmetijsko društvo računalo za naročilo (dopisnico) svojemu elanu 58 kron 77 vin., torej nad 12%; če se upoštevajo obresti, celih 18%. Ne bi nas zanimalo delovanje kmetijskega društva, če bi se ne čulo pogosto dokaj pikrih besed, kako izkoriščajo trgovci svoje ljudi. Z ogorčenjem zavračamo ta očitanja in prepuščamo našim ljudem sodbo, če se je dogodilo, da bi bil računal trgovec za samo dopisnico 58 K 77 vin. — Pričakujemo, da se »kmetijsko društvo« opraviči pred javnostjo in svojimi člani.
d Vsled prevelikega števila šoloobi-skujočih otrok je tukajšnje šolsko vodstvo sporazumno s krajnim šolskim svetom vložilo prošnjo v mesecu avgustu 1. 1. za vzporednico II. razredu, v katerega pohaja 134 otrok. Krajni šolski svet in županstvo sta ukrenila takoj potrebno. V razredu stare šole se je napravil nov pod, nove klopi, nova tabla itd., skratka, vse je bilo preskrbljeno pred novim šolskim letom, samo čakalo se je na odlok c. kr. deželnega šolskega sveta, a ni ga hotelo biti. Kaj misliš, dragi bralec, da je zadeva vsaj do danes rešena? A, kaj še! Skoro gotovo spi spanje mirnega med kakimi zaprašenimi akti! Vprašamo samo, kje je vendar vzrok, da se je zadeva tako daleč zavlekla. To 'je prav po polževo. Vsled te zakasnelosti pa po našem mnenju trpi pouk in tudi občina je lahko ogorčena nad tem polževim poslovanjem, saj je morala trpeti toliko in toliko stroškov za šolsko opravo, ki bo vzela samega dolzega časa konec, ker se ne uporablja. Reši nam to zagonetko, kogar ni pozobal kurent!
1’ o t o č a n.
3z Krmelja pri Št. Janžo.
d Lasje bodo posiveli gospodi v Krmelju od samega ugibanja. Vsaka številka »Slovenskega. Doma« vzdigne šunder, kakor bi s palico podrezal v sršenovo gnezdo. Pa zastonj je vaš trud! Po krivici sumite in dolžite dopisovanja take, ki nimajo nobene zveze z dopisi. Le streljajte kozle brez smodnika še naprej, a oni, ki je posvetil svojo pozornost razmeram v Krmelju, sc vam bo še nadalje prisrčno smejal in na tihem pomiloval vašo glupost. Gospod Flatschat bo šel iz Krmelja, prodno bo dopisnika pogruntal in nikomur ne bo za njim srce bridkosti polno. »Slovenski Dom« bo še v obilnejšem številu prihajal in prinašal raznovrstne žalostno-vesele novice; gospodje a la Flatschat, Gmajner
ga bodo lahko še kedaj vzeli v roko — »z,ur Unterhaltung«. Krmeljčani pa celo upajo, da se bo v prihodnje še koreniteje obračunavalo z izrodki germanske hiper-knlture, ki so se bili jeli šopiriti v Krmelju.
d Vzoren red. Kljub odredbi, da se mora vpeljati nedeljski počitek, se zdi, da pri krmeljskem podjetju o tem ni še nič slutiti. O tem kmalu kaj več, ako se ne spremeni korenito.
il Lepe sanje. Krmeljska aristokracija je že lansko leto sanjala te-le bujne sanje: Napraviti hočemo tukaj nemško šolo, v katero bo pohajala naša nadebudna deca. Morda je sanjala še več; da bi namreč v to šolo izvabila še otroke iz okolice in jih potujčila. Že verjamemo, da bi bilo uresničenje teh sanj ideal višje gospode v Krmelju. A bodite potolaženi,ni še tako blizu čas, ko bodo pri nas heilali izrodki takih sanj. Tako »pametni« tudi priprosti ljudje niso, da bi izročevali svojo mladino, ki bi jo vi potem vračali narodno-mlačno ali pa celo ubito nazaj. Poturic ne rabimo.
d Iz Kostanjevice. Preteklo soboto smo se Kostanjevčanje poslovili od notarskega substituta, g. Rado Jereba, ki je bival med nami poldrugo leto. V tem kratkem času si je pridobil večino prebivalstva, vse poštene ljudi. Odhodnica, njemu v slovo prirejena, je pričala o tem. G. Jereb nam je bil ves čas svojega bivanja v Kostanjevici odkritosrčen prijatelj, mil družabnik ter v narodnem oziru zvest sodelavec in vnet podpornik. Posebno so veliko z njim izgubila tukajšnja društva: »Sokol,« »Čitalnica,« »Gasilno društvo,« Ciril-Metodo-va podružnica, »Napredno, politično in gospodarsko društvo« itd. Po njegovi zaslugi se je v tem času povzdignil tudi promet v naši mladi občinski hranilnici. Skratka, gospod Rado Jereb se je vselej in povsod pokazal kot značajnega moža narodnjaka in naprednjaka. Pri tem pa je s svojim ljubeznivim nastopom tudi dosti pripomogel, da so se — svoj čas — tako razbite razmere v Kostanjevici kolikor-toliko izravnale in nasprotstva — preje večinoma umetno napravljena — v korist teh izravnanih razmer ublažila. Zato kličemo njemu in njegovi gospe soprogi: ohranita nas v blagem spominu, tudi mi Vaji ne pozabimo!
d Notarsko pisarno v Kostanjevici je po odhodu g. Rado Jereba prevzel gospod notar Josip R o h r m a n , katerega poznamo še iz prejšnjih časov, ko je bil še kandidat v pisarni rajnega g. notarja Rozine. Ker pozna tudi g. Rohrman od takrat razmere in ljudstvo v tem dolenjskem kraju, upamo — kot njegovi sorojaki — na skupno koristno delo.
d Iz Škocijana pri Mokronogu. Prosim Vas, gospod urednik, da sprejmete v svoj cenjeni list sledeče vrstice: »V 7. številki »Domoljuba« z dne 16. februarja t. 1.
me je neki dopisnik v dopisu iz »Škoeijana pri Dobravi« napadel imenoma. Ne bi odgovarjal, toda v to me sili nmazano de-nuncijantski dopis, v katerem se vedoma zavija resnica, kar kaže, da je dopisnik iz »znane« šole. Torej, da se vidi resnica, zato odgovarjam. Napadel me je najbrže iz suma, da sem pisal nekatere dopise, ki jih je prinesel »Slovenski Dom« zadnji čas, ki so pa, kakor se vidi, zadeli v živo. Trdim, da se me iz navedenega vzroka napada neupravičeno. Zato izjavljam na tem mestu s svojo častno besedo, da dotičnih člankov nisem pisal jaz, (Potrjujemo! Uredništvo.), niti nisem bil z njimi v kaki zvezi. Vedel nisem zanje prej, da sem jih bral v listu. Torej to ne velja. Ako me je pa napadel vsled ustanovitve podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Škocijan in okolico, za katero sem deloval po svoji skromni moči, ni na napačni poti. Povem mu, da me bodo napadi le bodrili, da se s še večjo vnemo zavzamem za družbo, ker vsak pritisk povzroča protipritisk. Vsaj družba ne more biti napačna, ako je njen dosmrtni ud celo milostlivi gospod knezo-škoi' ljubljanski, ker ni ne klerikalna, ne liberalna, temveč eminentno narodna, in za katero se je naš prečastiti gospod župnik, P. B o h i n j e c , tako neustrašeno potegoval ob priliki I. katoliškega shoda celo proti dr. Šušteršiču. Glede »kvartopirske bratovščine« veljaj, da se vsak lahko zabava v prostem času po svojem okusu. To velja tudi za Vas, g. dopisnik! Trdim pa odločno, vsled tega nisem niti enkrat zamudil ali opustil izvrševanja svojih dolžnosti. Razumete, g. dopisnik!? Zvito trditev, »da je bila šola zaprta od 5. do 10. februarja«, kar kaže navidezno šest dni, moram razjasniti, da Vas, gosp. dopisnik, čitatelji »Domoljuba« ne bodo imeli za lažnika. Jaz Vas razumem, ali kinetiški človek ne, ker ste rabili 5. in 10. februar nevšteto. Zakaj to, že veste! Slišal pa sem očeta šolskih otrok, ki je rekel: »Saj to ni res! 5. (sobota) in 10. (četrtek) februarja so bili moji otroci pri pouku v šoli! Torej je pisana tukaj laž!« Da je to res, ve tudi gospod katehet, ki je imel 10. februarja dve uri pouka. — Poleg tega ste pozabili povedati, da sta bila C. (nedelja) in 9. (pepelnična sreda) februarja- prosta dneva. Ostaneta torej le še 7. in 8. februar, tedaj dva dneva. Ako ste bili radovedni, zakaj ta dva dneva ni bilo šole, vprašali bi bili pri šolskemu vodstvu, ki bi Vam bilo drage* volje dalo pojasnilo, da ima učiteljsko osobje v letu lahko po § 115. šolskega in učnega reda do 0 dni dopusta in kako se ta dobi; ali bi se pa bili obrnili na c. kr. okrajni šolski svet v Krškem, ki je bil o zadevi pravočasno obveščen. Toda, kaj bi pisal! Vem dobro, da Vam je vse to znano, da ste pa vse skupaj le satansko zavili iz hudobnega namena, da bi me pred oblastmi in ljudstvom očrnili in mi tako na ugledu škodovali. A, ne bo šlo! Končno izjavljam, da na nepodpisane napade ne
bom več odgovarjal. Vsak razsoden človek ve, koliko je treba dati na nepodpisane članke v »Domoljubu«, katerega urednik je državni in deželni poslanec. Ljudstvo pa, ki to bere, pozna mene in Vas, moje delo in Vaše, ker med njimi delujem že dolgo vrsto let. Ono naj sodi! Ako pa mislite, da bo ta sodba izpadla Vam v korist, se jako motite, ker naše ljudstvo se ni dalo in se ne bo dalo strahovati. — Ivan B e n ed ič i č , nadučitelj.
d Čudni ljudje. Piše se nam. V Pun-gartu v svetotrojiški fari, okraj Mokronog, je neki posestnik, pred katerim ima ljudstvo upravičen strah. Dotični posestnik se piše za Janeza L u b š e k a, kateremu pravijo po domače Šega. Ta človek trdi, da so vsi sosedje vragi, ki ponoči po zraku prifrče cio njegove hiše. Eadi tega je izkopal okrog svoje hiše dva velika jarka in zraven je še napravil visok plot. Ponoči pa mnogokrat tako strelja, kakor bi bila kakšna majhna vojska. Ob večjih praznikih pokliče svojo družino. Postavijo se kakor za procesijo ter gredo okrog posestva. Prvi nese svetilko, drugi na križu ovenčanega boga, tretji kadilnico in četrti kropilnico. Zadnji škropi na vse pretege, da odžene hudobne duhove od njihove hiše. Sredi januarja je šel oče s svojima dvema sinovoma na božjo pot na Brezje. Dobili so jih pa v nekem gozdu orožniki, ko so ravno meso kuhali. Ko so vse tri preiskali, so našli pri njih revolver in zelo nevaren nož. Odpeljali so jih v Radovljico na sodnijo, ta pa jih je izročila sodniji v Mokronogu. Mokronoška sodnija je odredila hišno preiskavo na njihovem domu, in tu so našli orožniki še štiri revolverje, eno puško, eno pištolo in dva zavoja kro-gelj. Tako zdaj ne vemo, ali se tem ljudem meša, ali so tako hudobni. Zakaj so imeli toliko orožja? Najmlajši sin, ki je star 11 let, je pobegnil z doma. Sosedje so mnenja, da se je tudi temu zmešalo. Najbolj verjetno je, da je vsa družina versko blazna.
d Cankarjevi »hlapci«. Iz Št. Ruperta nam pišejo, da se je vsilil v farovž učitelj Miroslav Trošt, ko je obhajal žup-ni k svoj god. Učitelj je pac pričakoval, da se bo dobro gostil pri župnikovi mizi z lepo dišečimi mesenimi klobasami in ruj-nim vinčkom, toda gospodu učitelju je prinesla kuharica tisto, česar župnik sam ni maral. Prinesla mu je eno »danko« in kozarec kislega jabolčnika. Pravijo, da je delal g. učitelj zelo kisle obraze.
d Občni zbor »Prostovoljnega gasilnega društva« v Št. Rupertu se je vršil 13. t. m. Izvoljen je bil ves prejšnji odbor. Po volitvi pa se je vnela huda debata radi udeležitve pri procesiji o Veliki noči in na sv. Rešnjega telesa dan. Pri gasilcih je namreč tudi šest Čukov. Ti so rekli, da bodo šli za procesijo trije kot gasilci, trije kot Cuki. S tem pa pravi gasilci niso bili zadovoljni. Menda se bo tako ukrenilo, da
bosta, šla v parih po en Cuk in en gasilec. To bo še Večja čast za boga, ki bo imel tako pisane častilce.
d Ce so ženske preveč hude, ni nikoli dobro. To je izkusil Martin Gognavec iz Cešence pri Trebnjem. Vzel je v hranilnici 200 K od svoje glavnice in spil v Mirni-peči par litrov vina. Ko je prišel po polnoči domov, se je bal, da ga bo žena zopet do ranega jutra oštevala, kakor je to njena navada, in je šel leč raje na pod. Neki nepridiprav je porabil to priliko, da mu je vzel ves denar, ko je spal na podu. To bi se ne bilo pripetilo, če bi bila imela žena malo krajši jezik, mož pa malo daljše — hlače.
d Iz Vel. Brusnice. Naš župnik Nemanič je čuden človek. Ce se vedno ne prepira in tožari s svojimi župljani, pa ni srečen. Koliko sitnosti je imel radi organista, dokler ni prevzel orglanja — nadučitelj Sila. Zadnjič pa je nekaj fantov le všlo na kor, pa jih je župnik ovadil. Tožbe mora imeti, pa je srečen.
d Bela zastava je visela dne 8. in 9. t. m. raz okrajno sodišče v Novem mestu ter oznanjevala, da ni nikogar v zaporih.
Gorenjski noulčar.
Joviče iz Št. Vida nad Ijubljane.
g Zloraba prižnice. Pred par tedni je stopil v šentviški cerkvi na prižnico neki, nam popolnoma tuj duhovnik. Predstavil se nam je le toliko, da smo vedeli, da je iz ljubljanske škofije. Ko pa je začel strastno agitirati za čukarijo in jel apelirati zlasti na nas očete, da naj vpišemo svoje sinove med čuke, spoznali smo takoj, da je vse to le Zabretovo maslo. Mi pridigarju nismo zamerili, kajti revež je itak moral delati le na komando. Tembolj gorko pa povemo Zabretu, da če on misli, da bo s pomočjo prižnice rešil pojemajočo čukarijo, se silno moti. Presneto bi moral biti zanikrn in ničvreden tisti oče, kateremu hi bila prihodnjost njegovega sina tako malo na srcu, da bi ga silil vpisati se med ono zavrženo čukarijo, ki ponareja ključe in si prisvaja in pije tuje vino. Tako se torej Zabret trudi zaman, ako tudi zlorablja prižnico, ki je na svetem kraju in ki je namenjena le za božjo besedo, v grde čukarske namene. Ako imajo naši sinovi veselje do telovadbe, naj le pristopijo k tukajšnjemu »Sokolu«, ki obstoja zares iz samih vrlih fantov. K čukom pa nikdar ne in nikoli ne, če tudi prižnico poderetel
Več očetov, r Literarni tatovi. Naša kmečka pisateljica Manica je spisala lansko leto za »Slovensko Gospodinjo« črtico »Poroka«. Celovški »Mir« je v svoji sedmi letošnji številki dobesedno ponatisnil omenjeno črtico, kot pisateljico pa je navedel neko L. Fiirstovo. Opozarjamo na to dejstvo pravo pisateljico »Poroke«, ki naj stori proti literarnim tatovom potrebne korake.
g Za kratek čas. Miha: Veš Jože, zadnjič se mi je zdel Zabret res precej prifrknjen, ko je kričal na prižnici, da bo naprednjakom vzel ugled in veljavo. Pazi naj,da se kaj takega njemu in njegovim ki-movcem ne prigodi! — Jože: Motiš se Miha, kajti njim se kaj takega ne more prigodi ti. — Miha : Kako to misliš ? — Jože: I zato, ker Zabret in njegovi ld-movci ugleda in veljave že zdavnaj nič več nimajo, in zato jim tudi to dvoje ne more nihče vzeti!
g Izpod Šmarne gore. Pretekli teden so dobili od c. kr. vlade vsled toče prizadeti vaščani v Šmartnu in Tacnu podporo, pa ne vsi poškodovani posestniki, zlasti pa ne tisti, ki bi bili res podpore potrebni. Tudi vasi Gameljne niso dobile ne vinarja podpore, ako ravno je toča tudi tu mnogo škode napravila. Gospod orožnik se je zelo trudil dognati škodo. Pri tem mu je v Šmartnem Klinec, v Tacnu pa Jožovec olajševal stališče. Kje je krivda, da drugi prizadeti niso nič dobili1? Ali ni dolžnost župana Alo Teršana, da bi bil g. orožnika spremljeval in ga primerno informiral1? Pri takih važnih prilikah bi bila dolžnost župana, da ljudi zastopa. Seveda, kadar se gre za blagor občanov, takrat nima časa; ako pa je v »Unionu« kak shod, pa ima vedno čas, da se nastavlja klerikalnim gromovnikom in klečeplazi okrog njih, da bi bil izvoljen za predsednika. Kako je Alo naklonjen svojim občanom, se razvidi iz tega-le : Lani, ko je vlada dala podporo v koruzi, ni pripustil, da bi jo bili smeli Šmarčani inTacenci prepeljati preko Save na brodu. Seveda, sam pa je smel na bro-du prepeljati veliki vagon koruze. Ali ni res1? Zakaj pa bi ne delal tako, kaj ne1? Saj so ovčice še neumne in pohlevne. Ker je jasno, da je župan zakrivil, da niso vsi prizadeti dobili podpore, je njegova dolžnost, da krivico popravi in preskrbi naknadno podporo posestnikom, ki niso nič dobili. Ljudje so hvaležni za podporo, vendar je ta v primeri s škodo veliko premajhna. Dolžnost poslancev dr. Šušteršiča in Povšeta bi bila, da bi izposlovala še izdatnejšo podporo na Dunaju. Toda kaj se ta dva brigata za želje ubogega kmeta! Saj ne delata drugega, kakor sanjata o ministrskih sedežih.
Jeseniške novice.
g Upravništvo »Prosvetine« knjižnice na Jesenicah pi’osi, da se mu vrnejo že dlje časa izposojene knjige, da se bodo mogle oddati naprej. Knjižnica posluje vsako nedeljo od 9. do 11. dopoldne v restavraciji pri »Sokolu«.
g Redni letni občni zbor telovadnega društva »Sokol« se je vršil dne 13. februarja ob jako mnogobrojni udeležbi. Točno ob 2. je otvoril br. starosta občni zbor ter pozdravil navzoče brate, poudarjajoč, da je društvo tudi v preteklem letu mnogo napredovalo. Iz poročila brata tajnika je
razvidno, da je društvo posebno v preteklem letu marjlivo delovalo. Društvo je imelo tri izvanredne občne zbore. Ker je bilo društvo postavljeno na cesto, so mu priskočili na pomoč razni rodoljubi, zlasti brat Trevn, ki je daroval svet za stavbo »Sokolskega doma« in prepustil brezplačno svoje prostore v začasno uporabo, potem brat Schrey, ki je daroval potrebni les za stavbo; dalje »Radovljiška posojilnica«, ki je darovala 500 K. Društvo je imelo v preteklem letu 17 odborovih sej. Vršila se javna telovadba na sokolskem svetu, ki se je je udeležilo društvo korporativno. Udeležilo se je tudi z naraščajem sokolskih slavnosti v Radovljici in v Tržiču. V Tržiču je postavilo tekmovalno vrsto in je sedelovalo tudi pri skupščini »Družbe sv. Cirila in Metoda«; prisotno je bilo tudi pri veselici in javni telovadbi na Javorniku. Društvo je priredilo vinsko trgatev, Silvestrov večer in običajno plesno veselico. Brat blagajnik je poročal, da je imelo društvo dohodkov 895 K, stroškov pa 929 K; skupno premoženje brez zemljišča znaša 1600 kron. V odbor so bili izvoljeni ti-le bratje:	starosta	br. Lovro
Hnmer, podstarosta br. Špicar, tajnik br. Ferdinand Kobal, blagajnik br. Miha Artel; odborniki br. Franc Lipar, Fran Hlebajna, Miha Ažman, Karel Naiman, Janko Ravnik, Mavricij Smolej; načelnik br. Silvester Boštele; računska pregledovalca br. Urbar in br. Nagode; v gledališki odsek br.: Pretnar, Demšar, Hlebajna, Lipar, Špicar, čop; delegatje za župni občni zbor br.: Boštele, Humer, Špicar; odposlanec v odbor župe:	br. Humer; na-
mestnik: br. Kobal.
g Občni zbor »Možke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda« za jeseniško občino se je vršil dne 20. t. m. ob jako mnogobrojni udeležbi. Predsednik je poudarjal, da se je število članov podružnice navzlic klerikalni gonji potrojilo, ter izražal veselje, da so zastopani v podružnici skoro vsi jeseniški posestniki. Podružnica je imela v letu 1909 25 članov, letos pa jih jih je naraslo na 65. Blagajnik Humer je poročal, da podružnica ni spala in da je vsako leto poslala gotovo svoto glavni družbi, sedaj pa, kakor vse kaže, se bo zanimanje za družbo podvojilo, ker gotovi ljudje, misleč škodovati naši prekoristni družbi, delajo zanjo le velikansko reklamo, za kar jim bodi izrečena primerna hvala. Pri volitvah so bili izvoljeni gospodje: prvomestnik: dr. Kogej; namestnica: ga. Pičmanova; tajnik: Špicar; namestnica: gospica Iva Pretnarjeva; blagajnik: Humer; namestnik: Lipar; odborniki: Špicar, Kerštain, Kobal, Žifrer; za delegata za glavno skupščino se javita in sicer gresta na svoje stroške g. Moze in g. Žifrer. — Na občnem zboru se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda 5 K 48 v. Volitev se je vršila z računskimi listki, ki jih je izdala Družba sv. Cirila in Metoda.
g Iz Škofje Loke. Trgovci in obrtniki našega mesta in okolice so sklenili, da odslej popolnoma ustavijo svojim odjemalcem običajna novoletna, velikonočna in druga darila, bodisi v gotovini, blagu ali koledarjih. Zato pa bodo darovali primerno svoto v dobrodelne namene. Vsak trgovec in obrtnik, ki bi ravnal proti temu sklepu, zapade kazni do 500 K. Znani so vzroki, ki so naše trgovce in obtrnike privedli do tega sklepa. Tudi drugod se že zdavnaj odpravili vsa novoletna in slična darila in kupujoče občinstvo, vsaj pa raz-boritejši odjemalci, se temu niso proti vili. Tako upamo, da tudi odjemalci našega mesta in okolice, vpoštevajoč splošne gospodarske razmere v zvezi z našimi krajevnimi okoliščinami, ohranijo našim trgovcem in obrtnikom ono zaupanje in naklonjenost, kakor do sedaj. Saj bodo ti v isti meri skrbeli za dobro, pošteno in ceneno blago ter za to, da postrežejo svojim odjemalcem v vsakem oziru najbolje vzlic temu, da so, sledeč z zgledom v drugih krajih, jih razmere prisilile do tega sklepa. Te razmere so provzročile, da se je stanje trgovin in obrtov v zadnjem času znatno poslabšalo, dočim industrija in veleobrt napredujeta vspričo velikanskega razvoja obrtnih sredstev. Mala obrt in trgovina se vsled tega nahaja v obupnem položaju in se mora z vsemi mogočnimi sredstvi boriti zoper vedno večjo konkurenco. — Toliko v vednost in uvaževanje cenjenim odjemalcem in p. n. kupujočemu občinstvu!
g Kranjskogorska podružnica »Slovenskega planinskega društva« je imela v nedeljo 13. t. m. ob 3. popoldne na Dovjem v gostilni g. Janše svoj drugi redni občni zbor. Ob označeni uri pozdravi predsednik podružnice g. dr. Tičar navzoče člane iz Dovjega, Jesenic, Kranjske gore, Mojstrane, dalje v velikem številu zastopane gdč. in gospice članice, častnega člana prečastitega župnika Aljaža, očeta Pož-ganea in z oddaljenega Logatca došlega zvestega člana g. sodnika Prevca, z zahvalo za tako obilo udeležbo. Omenja delovanje društva v preteklem letu. Markirala. so se pota; kako večje delo pa namerava započeti odbor v doglednem času. Denarno stanje se je močno povzdignilo, kar gre hvala posebno Dovžanom, Moj-stranom in gospodični Ivanki Jegličevi iz Žirovnice, ki je nabrala s svojim «med-vedltom« znatno vsoto za društvo. Priredba »Kmetske ofccti« je* tudi dobro uspela. Spomladi se namerava prirejati skupne izlete. — Tajnik in blagajnik g. Petrovčič omenja podrobno delovanje v minolem letu, o napravi reklamnih tabel, o izletu na Koritnico k otvoritvi češke koče. Društvo se je tudi udeležilo rešilne ekspedicije na Škrlatici v slučaju g. dr. Stojca, in želeti bi bilo, da bi bila podružnica obenem nekaka rešilna postaja. Kot blagajnik omeni, da je število članov poskočilo na 81. proti prejšnjemu letu 61 z ustanovnikom.
Med temi je 15 dam. čistega dohodka je 827 K, med tem je nabrala gdč. Ivanka Jegličeva znatno svoto, 150 K. — Poročilo se je vzelo z odobrenjem in zahvalo na znanje. Nato se je pa vnela živabna debata radi oskrbovanja Kadilnikove koče na Golici in se sklene, da se pošlje kot delegata gg. Kunaver in Hrovat iz Jesenic v oskrbovalni odsek te koče. Soglasno se tudi pridruži zbor sklepu cerkljanske podružnice, da se reorganizira »Slov. Plan. Društvo« s tem, da se osnuje v Ljubljani tudi podružnica. Dosedajne osrednje društvo naj se pa prekroji v zvezo, v katero bi volile podružnice svoje odposlance. Po dveurnem zborovanju zaključi g. predsednik dr. Tičar živabno zborovanje, na kar se je razvila pravcata planinska veselica. Planinski pevski zbor iz Kranjske gore zabaval je s planinskim petjem veselo družbo do poznega večera.
Hotranlslil nouičor.
Joviče iz Vrhnike.
n Z Vrhnike. Iz vse mogočih krajev tužne kranjske dežele, ki ječi pod neusmiljenim črnim jarmom rimskega klerikalizma, prinašate teden za tednom zanimive novice, le z Vrhnike, ki je pravi prototip klerikalnega trga, doslej še ni bilo čitati ničesar v »Slovenskem Domu«. Temu nedostatku naj bo z današnjim dnevom konec! Tako ne sme in ne more več ostati. Javnost, posebno pa naš preprosti kmet in delavevc, mo rajo zvedeti, kako delajo »božji namestniki« in njih kumpani, v pijanosti svoje moči, brezmejno grdo, ostudno, naravnost satansko gonjo proti vsemu, kar si upa v današnjih srečnih časih »katoliške« vlade nad slovenskim ljudstvom še misliti tako, kot nam narekuje zdrava pamet in ne tako, kot nam hočejo komandirati naši »dušni« očetje! Nikjer pa ne morejo delati grše, kot delajo na Vrhniki. Tukajšnje klerikalno vodstvo obstoji iz samih ljudi, ki so bili pred dobrim letom še največji ateisti in brezverci, ki so hoteli »farje« v žlici vode utopiti. Danes pa so zlezli tem farjem pod kuto in so njih slepo orodje. Z golim mečem gredo nad vse, kar neče trobiti v njih rog, uničiti hočejo očete in otroke, ugonobiti družinsko življenje, in če ne gre drugače, potem se poslužujejo naravnost barbarskega sredstva: Želodec je najobčutljivejši človeški organ, si mislijo, začnimo torej pri želodcu. Vzemimo ti kruh in prišel boš ponižen kot pes prosit usmiljenja in pomoči. Pri tem ne pomislijo prav nič, da je njih žrtev morda družinski oče, ki ima doma ženo in kup otrok, ki so vsi odvisni od borih vinarjev, ki jih zasluži oče — vse to jim ni nič mar, saj Krista in njegov nauk o ljubezni do bližnjega se že zdavnaj pozabili. — A to še ni vse! Naši dobri vodniki gredo še dalje! če vidijo, da se nad
starši ne morejo maščevati, se spravijo nad otroke (katerih učitelji so nota bene!) in se osinelijo očetu zabrusiti krilate besede v obraz: »če se ne boin mogel maščevati nad tabo, maščeval se bom nad tvojimi otroci!« V lastnih društvih terorizirajo svoje ljudi tako, da si ne upa nik-do izpregovoriti besede, ker je potem takoj »osel«, »norec« in kar je še drugih takih lepili priimkov. — Vse to so le velike poteze, vse to je le ogrodje, kar smo napisali v tem listu, pripravljeni pa smo priti tudi s posameznostmi na dan. Z vso neusmiljenostjo bomo vzeli metlo v roke in pometali po vrhniškem Augijevem hlevu, da bo zasmrdelo po vsem Slovenskem! Ti pa, ubogi, tlačeni slovenski kmet, ki si klerikalcem dober le tako dolgo, dokler mu daješ svetle kronice, in ti, slovenski delavec:	»Slov.	Dom« v roke in izpre-
videl boš, kje je resnica in kje laž, lopovstvo in nekrščansko sovraštvo!
n Novi brivec na Vrhniki. Dvanajst let imamo že na Vrhniki svojega brivca gosp. Josipa Miletiča, ki pa ima to grdo lastnost, da si upa misliti s svojo glavo. To pa seveda klerikalcem ni všeč, dasi pravi katekizem, da je dal bog vsakemu človeku um in prosto voljo. Torej po njem! Pa kako? Čisto enostavno:	priskrbimo
mu konkurenta! Rečeno, storjeno. Šli so in pripeljali novega brivca Cehuliča, ki bo sedaj (lcako dolgo, tega ne vemo) bril na katoliški podlagi! Priskrbeli so mu brivski »salon« z vsem potrebnim pohištvom in orodjem »v lepi Klemenčičevi hiši«, kakor piše zadnji »Domoljub«. V koliko je ta hiša Klemenčičeva, se bo v kratkem videlo! Ginljivo je bilo videti oba kaplana Sedeja in Vovka, kako sta igrala v novi brivnici postreščka, prestavljala stole in urejevala škarje, glavnike in britve. Morda jih vzame Celiulič o priliki, ko bo imel mnogo opravila, za pomagača!
n »Satanova sapa« je gosp. Miletič, kakor piše »Domoljub«. Na Vrhniki je zavladalo veliko začudenje, ko se je zvedelo za ime novega katoliškega brivca. Vsi smo namreč mislili, da dobimo sedaj vsaj angelsko, če že ne božjo sapo na Vrhniki. No, pa smo se vendar zmotili. Novi brivec je namreč Cel-hudič (Celiulič), dočim je Miletič le njegova sapa. Torej smo sedaj še na slabšem, kot smo bili poprej!
n »čuki« imajo vedno križe in težave s svojim vrhovnim poglavarjem, kaplanom Sedejem. Sedaj je baje odložil čukar-ski načelnik Jeršinove svojo čast, kakor se govori, radi tega, ker ga je hotel kaplan Sedej prisiliti, da gre v kroju k spovedi in k obhajilu. To pa je bilo celo načelniku Jeršinovcu preveč.
n »Cirilmetodarija«, ta perfidni napad »Slovenca« na našo prepotrebno šolsko družbo, ki leto za letom rešuje sto in sto slovenskih otrok pred sovražnim morjem, je odzval tudi na Vrhniki pri narodno čutečih ljudeh nepopisno ogorčenje. Začelo se jo takoj z nabiranjem prosto-
voljnih darov, kot odgovor na »Slovenčev« napad. Ko se je pozvalo v tukajšnji vseskozi narodni gostilni »Mantua« učitelja Štreklja, naj položi tudi on svoj obolus za šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, se je hinavsko namrdnil in izjavil, da bo dal že za kaj drugega, za Ciril - Metodovo družbo pa da ne da nič. Ta gospod je že znan ljubitelj naše šolske družbe, saj se je izkazal že lani kot poseben prijatelj naše mladine s tem, da je pri »Jurci« vrgel družbin nabiralnik na tla ter ga še sunil z nogo, da se je zakotalil po celi sobi. Za vsa ta junaška dela bo gotovo tudi letos obdarovan z Metelkovo nagrado.
Joviče iz Žirov.
n Kaplan Perko našemu uredništvu.
Kaplan Perko nam je poslal to - le pismo, ki ga ponatiskujemo v celoti čitateljem v zabavo:	»Slavno	uredništvo »Slovenski
Dom«, Ljubljana! Na tako odurno pisavo, kot jo je začel prinašati »Slovenski Dom« v svojih novicah iz Žirov, nisem navajen reagirati na jednalc način. Pač pa svarim sl. uredništvo, naj bo v bodoče previdno, kadar sprejema dopise iz Žirov, ki se tičejo moje osebe. Svojo osebno čast sem še vedno branil z vspehom pred sodiščem in tako — upam — jo bom tudi poslej. Stvarne polemike se ne bojim in jo rad sprejmem. V stvareh, ki se tičejo moje osebe, bom pa brezpogojno zahteval od medništva, da mi pove ime dopisnika. Ako pa uredništvo tega ne bo storilo, bo ono imelo priliko pred porotnim sodiščem dokazovati resnico dopisove vsebine. Toliko v blagohotno svarilo, ker mi je ljubši mir nego pravda. — Žiri, dne 20. feb. 1910. — Pavel Perko, kaplan.« — častivredni gospod Perko se moti, ako misli, da nas bo s takimi pismi ostrašil. Naj bo miren in spodoben, naj oznanja mir in ljubezen, mesto da neti sovraštvo in seje razdor, pa bo imel mir.
n Iz Žirov nam pišejo. Tukaj vlada splošna nezadovoljnost radi regulacije naše vode. Eni pravijo, da nimajo od regulacije nobene koristi, ker morajo plačevati, dočim se je prej obljubovalo, da bosta prispevala k stroškom dežela in država, zdaj pa vidimo, da mora vse plačati revež. Drugi se zopet jeze, ker morajo nele plačevati, marveč se jim je odvzelo tudi precej sveta, če bi bili naprednjaki tako obljubovali, kakor so klerikalci, zlasti Lengar in Peternel, to bi bil zdaj krik in vik v klerikalnem taboru. Naše upanje pa je , da tistih, ki niso podpisali, ne more nihče siliti, da bi plačevali. Marsikaj bi bilo lahko pri nas drugače, da bi imela občina več dohodkov, a klerikalci ovirajo vsak napredek. Tako bi lahko imeli enonadstropno občinsko hišo, pa tudi sejmi so napačno urejeni. Vsled neumnih klerikalcev moramo plačevati višje doklade! Upajmo, da bodo vendar že vsi ljudje izprevi-deli, da je klerikalec samo za škodo na svetu.
n Iz Borovnice. Povsod se »Čuki« ponosno hvalijo s svojim napredkom in izobrazbo, samo pri nas v Borovnici še molče, menda še njihova izobrazba dosedaj ni tolika, da bi jo kazalo pohvaliti v javnosti. Najboljši talent za izobrazbo ima nekdo, ki si je vzel za zgled šentviške »Čuke«. Odprl je namreč z vitrihom vrata od prodajalne gosp. Ivana Majarona v Borovnici, potihotapil iz blagajne 50 K denarja, šel na izlet na Vrhniko in je tam s tujim denarjem se dobro zabaval. Zabava pa je trajala le malo časa, ker je bil od borovniškega orožništva prehitro zasačen.
0 tem seveda »Domoljub« in »Slovenec« molčita.
n Iz Postojne. Zanimiva obravnava se je vršila pred okrajnim sodiščem v Postojni v četrtek dne 24. t. m. Na zatožni klopi je sedel katehet Ažman radi pretepanja otrok. Razsodbo bodemo poročali drugi teden. Zvedeli smo, da je c. kr. okr. glavar poklical tožnika k glavarstvu ter pritiskal nanj, naj odstopi od tožbe ter ga naj izroči sodbi politične oblasti, katera bi ga seveda oprostila. Nehote si stavimo vprašanje — zakaj to? Je li c. kr. glavarstvo kaj v stiku ali sorodstvu s katehetom Ažmanom? Ali se boji, da bo tožba vzela preveč vpliva katehetu Ažmanu, kar mu zna osobito sedaj škodovati, ko imamo pred vratini občinske volitve, za katere je Ažman vedno goreč agitator? Res čudno, kaj smejo gotovi ljudje vse storiti — ako pa kdo v jami malo bolj glasno zakliče »Živio«, pa je takoj kaznovan od politične oblasti na 10 K globe. Sploh vladajo v Postojni tako lepe razmere, da bomo morali malo več pozornosti obrniti nanje.
n Za »Sokolski cloin« v Postojni so darovali: po br. Slavoju Kraigherju 3 K, ki so jih darovali gg. Pletersky 1 K, Seliškar
1 K. Dragič 1 K, gdč. Iva Dereanijeva še za en prodan robec izročila 5 K; br. For-tunat Kurnik 11 K 45 v kot eno čertino izkupila za pivo, ki ga je podaril na njegovi odhodnici društvu v prid. Cenjenim darovalcem in nabiralcem, zlasti pa požrtvovalni gdčni. Dereanijevi in vzgled-nemu rodoljubu br. Kurniku naša iskrena zahvala. Živeli! Na zdar!
n Strašen zločin. Kaj smatra vse naša politična oblast za demonstracijo?! Te dni je bil obsojen v globo 10 K pri postojnskem okrajnem glavarstvu neki gospod, ki je o priliki jamske slavnosti dne 15. avgusta 1909 v družbi z drugimi pevci pel odkrito »Lepa naša domovina« ter navdušeno klical: »živio«. V postojnski jami tedaj ni dovoljeno več slovensko petje in ne klicati živio. Kam pa to pride?
n Marjeti Pavlič, okrajni babici v Ložu, je c. kr. deželna vlada dne 8. februarja 1910 podelila častno svetijno za 401et-no zvesto službovanje.
n Na ustanovnem občnem zboru idrijske župe, ki se je vršil v nedeljo, dne 20. februarja v Logatcu, je bil izvoljen so-
glasno za župnega starosto br. Engelbert Gangl iz Idrije, za podstarosto br. Fran Paternost iz Postojne, za načelnika br. Julij Novak, Idrija, in za podnačelnika br. Avgust Kraigher iz Postojne.
n Obrtniško podporno društvo »Zjedi-njenje samostojnih obrtnikov« v Idriji je imelo dne 13. t. m. svoj redni 3. letni občni zbor ob polni udeležbi članov. Kakor se je razvidelo iz poročila knjigovodje, stoji društvo, dasi še tako mlado, gmotno jako dobro ter se kaže, da postane prava trdnjava obrtniškemu stanu v idrijskem okraju. Članov ima še malo, a želeti bi bilo, da bi se obrtniki in sploh tudi trgovci društva oprijeli in mu pristopili.
n Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v Idriji se je naklonil iz zapuščine enega njegovih članov in dobrotnikov blagodušni dar v znesku 100 K. To dobro delo kaže, kako plemenitega srca je bil darovalec, ki ni samo tekom celega svojega življenja z vso vnemo podpiral vsako -človekoljubno in občekoristno stremljenje, temveč se tudi v zadnjih mu odločenih dnevih spominjal zapuščenih sirot. Tak mož je tedaj bil gospod Viljem P o h 1, ravnatelj meščanske šole, ki je 27. januarja 1910 nenadoma preminul v Idriji. Nekako pred petimi leti je stopil v pokoj ter se preselil iz Rohlica na Češkem v Idrijo. Kakor si je bil poprej na svojem službenem mestu pridobil velikih zaslug im polju dobrodelnosti, tako da je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem, in bil imenovan častnim občanom, tako je postal v kratkem tudi v Idriji splošno priljubljen in ugleden. Vsak, ki je spoznal njega čisti značaj, njegovo priprostost, vsak ga je čislal in visoko spoštoval. Bil je mož, čigar odločni avstrijski nazori in druge lepe lastnosti značaja in duha ne izginejo nikdar iz spomina njegovih mnogoštevilnih prijateljev. A tudi v častni knjigi društva za otroško in mladinsko skrb v Idriji ostane hvaležni spomin imena Viljem P o h 1 neizbrisen in nepozabljen.
n Iz Erzelja. V predzadnji številki smrdljivega »Lažiljuba« je neki žegnani dopisun nasul polno najnesramnejših laži iz Erzelja. No, da znajo ti ljudje lagati, smo davno vedeli — a kaj takega pa ne! Seveda: lahko je pisati pod imuniteto »Domoljubovega« urednika neresnico, a to si naj zapomni oni gospod v Branici, da je v očeh vseh poštenih Erzeljcev lažnik in nesramen obrekoyalec. V dokaz le nekaj: Dopisunče trdi, da je župan gosp. Terčelj oznanil volitev le liberalcem in zato klerikalcev ni bilo k volitvi. Ali se niso vsi klerikalci iz Branice udeležili volitve? — Dopisnik to ve, vendar laže. Ali ni laž, da so se šolarji in šolarice udeležile plesa? Ali ni laž, da je hotelo županstvo volilce za volilno pravico oslepariti? Komu je bilo že več volilnih sleparij dokazanih, ali klerikalcem ali liberalcem? Za zgled so Železniki, kjer gospoduje nam
znani čedni Marčič. — Dopisun tudi pravi, da gosp. Terčelj ne bo več rezal Er-zeljcem občinskega kruha, niti kak njegov pristaš. O siromaki klerikalni! Ali hočete mogoče zopet takega župana, da bi moral vsled nezmožnosti odstopiti, kakor zadnji klerikalni Bizjak? No, za vas bi bil vsak dober, da se le zna na razne »pritožbe« podkrižati. K sklepu pa vam pravim, lažnjivi g. dopisnik, pustite laži in osebnosti, sicer vam pokličemo v spomin jako neljube dogodke, ki so se nekdaj vršili nekje na Tolminskem. Saj se spominjate? — E den od deveti h.
n Iz Ustja se nam piše: Naš župnik Jerič je čuden človek. Pridiguje o ljubezni, sam pa ima v srcu samo sovraštvo. Bila je neka ženica pri njem pri spovedi. Tej ženici je prepovedal hoditi v štiri napredne hiše in tudi govoriti ne sme s člani teh hiš. Seveda je župnik ženici naročil, da ne sme o tem ničesar povedati. Zenica pa je celo stvar izklepetala, kar je prišlo tudi župniku na ušesa. Zena je imela v cerkvi plačan sedež, toda župnik je bil tako jezen nanjo radi prelomitve spovedne molčečnosti, da ji je vrnil denar, zraven pa zagrozil, da bo sodnijsko postopal proti njej, ako bo šla še kdaj sedet v cerkveno klop. Naš župnik hoče napraviti misijon, zahteva pa, da bi misijon plačali mi kmetje. Ce hoče župnik imeti svoj misijon, naj ga sam plača, saj ga je on potreben bolj ko mi. Ta bi bila lepa, da bi nas župnik z eno roko tepel, v drugo naj bi mu pa mi kron-ce dajali.
Amerilke novice.
Ponesrečeni Slovenci v Ameriki.
Začetkom tega meseca se je prigodila v Ameriki, v Primero blizu Trinidada v državi Colorado v nekem rudokopu velika nesreča, pri kateri je našlo smrt kakih 40 Slovencev in Hrvatov. Kolikor je doslej znano, so bili ubiti ti - le Slovenci:
G. Zajc iz Kamnika; Ivan Kosirnik, Ivan Lipar, Ivan Slanovec in Josip Pibernik iz Lahovč pri Kamniku; Martin Dobovšek iz Sidraš; Fran Kern in Fran Omers iz Komende; Mihael Slanovec, Anton Bergant in Fran Žagar iz Stranj pri Kamniku; Alojzij Lanisek iz Bistrice pri Kamniku; Anton Kern z Brega pri Kamniku; Lovro Jerič s Klanca pri Kamniku; Josip Pibernik in Fran Krt s Primskove-ga pri Kranju; Anton Bergant s Štefanje gore pri Kranju; Ivan Ambrožič iz Ribnice; Fran Novak, Marko Keš, Josip Slavec, Albin Logar in Anton Šarc iz Knežaka; Josip Požar iz Rupe; Anton Juričič iz Lipe; Anton Ckada, Andrej Štumpf, Mihael Saftič, Ivan Saftič, Ivan in Jakob Iskra iz Dolenje pri Voloskem.
Kakor razvidno iz gori navedenih imen, je bil zlasti kamniški okraj grozno prizadet.
Pogrel) slovenskih žrtev je bil nad vse pretresljiv. Vseh 17 slovenskih žrtev so položili v tri skupne grobove. Po cerkvenih opravilih se je poslovil od nesrečnih žrtev v imenu rojakov avstrijski konzul iz Denverja, naš rojak gosp. dr. Josip Goričar. V imenu konzulata je položil na. slovenske grobove krasen venec. Njemu so sledili še drugi govorniki. Krasen venec so položili na slovenske grobove tudi sobratje. »Slovenske delavske podporne zveze«, ki je izgubila dvanajst svojih članov.
a Kdo ve zanjo? Lani 1. marca je odšla v Amei*iko 251etna Ana Š e k, doma iz Polhovega gradca pri Ljubljani. Od tega časa ni nobenega glasu več od nje. Kdor izmed rojakov v Ameriki bi vedel za njo, naj to sporoči Lovrencu Bzjaku, posestniku v Polhovem gradcu pri Ljubljani, ali pa uredništvu »Slov. Doma«.
Gopdorstvo.
gd Trtni les za krmo. Zmlet enoleten trtni les (lesni zdrob) je tečna in redilna hrana za živino, ker ima skoraj dve tretjini redilne moči dobrega sena. Da se tudi pri nas na Kranjskem vpelje krmljenje živine z lesnim zdrobom, je c. kr. kmetijsko ministrstvo brezplačno postavilo 12 strojev za mletje trtnega lesa, katerih se lahko vinogradniki proti majhni odškodnini poslužujejo. Ti stroji so postavljeni: a) v krškem glavarstvu:	1. pri graščini
grofa Barba na Dobu pri Št. Rupertu (parna gonilna moč); 2. pri A. Kovačiču v Krški vasi št. .36, občina Cerklje (vodna moč); 3. pri J. Pungerčarju v Raduleh št. 19, občina Bučka (vodna moč); 4. pri J. Kušlanu v Št. Jerneju, občina Št. Jernej (vodna moč); b) v novomeškem glavarstvu: 5. pri kmetijski šoli na Grmu (živalska gonilna moč); 6. pri Flor. Zorku v Družinski vasi, občina Belacerkev (vodna moč; c) v črnomaljskem glavarstvu: 7. pri A. Rajmarju za vinarsko zadrugo v Metliki (živalska gonilna moč); 8. pri J. Šušteršiču v Semiču (živalska gonilna moč); 9. pri J. Klobučarju v Dobličah (živalska gonilna moč); d) v postojnskem glavarstvu: 10. pri J. Kopatinu v Št. Vidu pri Vipavi (vodna gonilna moč); 11. ]>ri županstvu v Budanjah (živalska gonilna moč); 12. pri L. Deklevi v Bujah, občina Košana (vodna gonilna moč). — Zdaj, ko se je režnja v vinogradih že prižela, opozarjam gospodarje, da naj ne mečejo trtnega rezja (reznine) proč, ampak naj jo skušajo zmleto pokrmiti. Na ta način prihranijo na drugi krmi in pridelajo večjo množino gnoja, ki je zlasti za vinograde zelo dober. — B. S k a 1 i c k y.
Somišljeniki, narodnjaki, naročajte in širite »Slovenski Dom!“
Pozor naročniki!
Izšla je knjižica »Cerkvene pristojbino ali štolnina« z dodatkom »Kako se določa kongrua?« Cena 30 vin., po pošti 40 vin. - • Dobiva se v tiskarni Iv. Lampreta v Kranju.
Kdor se hoče poučiti o cerkvenih pristojbinah, naj seže po tej knjižici!
LISTEK.
Na pustni večer seje postila.
Spisala M a r.i ca Koma n.
»Ni dobro človeku samemu biti,« dejal je že bog v raju.
Bridko resnico teh božjih besed občutila je poleg mnogih drugih nesrečnih bitij najbolj Kramar jeva dekla Meta. Kaj si mislite, dekle — pri petintridesetih letih, to ni kar si bodi.
I, saj ni bila ravno grda, ta Meta. Dote res ni imela nobene, a bila je pridna in na to bi se snubači vendar le imeli saj nekoliko ozirati. Poredni ljudje so sicer pravili, da je v Metini glavi vse bolj na »kratko«, i pa vsem se itak ne more nikdar ustreči.
Naj bo že tako ali tako, resnica je, da je Meta od dne do dne bolj želela vpreči se v presladki zakonski jarem. I kdo bi jej to zameril? Služiti se je že naveličala, in to zlasti na kmetih, kjer se mora toliko trpeti. In tako-le, kadar se je pekla na solncu po cele dneve, plazila se kleče po razorih ali trosila ogromne in goste kupe gnoja po zelenem travniku, so jej stopile nehote pred dušo vse dobrote zakonskega stanu . . .
»Delam in delam ko črna živina, pa kaj imam od tega,« dejala si je včasih. »Staram se, drugega nič. Pa da bi imela zato kaj hvaležnosti! Cim več storim, tem več zahtevajo. O dekla, to je revica na svetu. A kedaj bo temu konec? Nikdar, — no pač, pač — ko bi — i seveda staram se že, to je res. A še starejše jih dobijo. In marsikatera je mnogo grša od mene. Morda me ne upa vsak povprašati. Ponujam se jim pa tudi nerada. Saj mislim, da prevzetna nisem preveč. Nasprotno, proti marsikomu sem skušala biti prijazna, kakor sem le najbolj vedela in znala. Še celo z besedo sem mu tako-le od strani namigovala, da mi je všeč. Ce bi bil le količkaj prebrisan, bi me bil lahko uniel, a kaj ko so možki dandanes tako malo pretkani. Ako bi imela moža, bilo bi pač drugače. Vsako delo bi si delila. In če bi bil dober, naredil bi marsikaj namesto mene. Pa bi dejal: »Moja ljuba Meta, vsedi se, in poči j!« In vsedel bi se še on poleg mene, vprašal to in ono, stisnil mi roko, pobožal me po licih ...«
Tako si je govorila Meta ter mislila in mislila . ..
Zamislila se je daleč v prošle čase in se spomnila celo na svojega očeta, ko je rekel včasih: »Dobro, da imam otroke, da mi vsaj na stara leta pručico pod noge doneso!«
O ko bi zamogla Meta kedaj tako govoriti ...!
Pa res čudno. Parkrat je že plačala za mašo, naj bi se brala v »dober namen« in marsikaka vroča molitvica je že spuhtela iz njenega srca tja gori v sinje višave, a vse zaman. »Njega od nikoder ni!«
Bilo je neko nedeljo, že bolj koncem predpusta, ko pride druga Kramarjeva dekla Lenka od maše domov ter jame Meti hlastno pripovedovati:
»Cuj, Meta, nekaj novega! Martinovo Ivanko so oklicali. V Stanežiče polje. Zdaj pa verjamem, da Kobaleževka res nekaj ve. Majnika meseca je bilo, če se še spominjaš. Po pšenici smo plele. Ko je beseda nanesla na Martinovo, dejala je Kobaleževka: »Boste videle, dekleta, da se Ivanka še letos omoži«. Glej kako jo je zadela starica!«
»Hm, prava reč to, če se omoži,« dejala je Meta s kolikor mogoče mirnim, brezbrižnim glasom. Lenka pa, ki je Meto dobro poznala, je videla v njeno notranjost ter vedela, da bi bila Meta kaj rada na Ivankinem mestu. Hotela ji je to že v obraz zabrusiti, pa premislila se je. Ni vredno, da bi se Meta jezila in rotila.
Uboga Meta pa je potem celo popoldne zopet mnogo mislila Lenkine besede: »Kobaleževka res nekaj ve,« niso jej mogle iz spomina. Kaj, ko bi šla k njej. Ako je vedela za Ivankino, zakaj bi ne vedela za njeno bodočnost. Morda .ji še celo pokloni ali razkrije kako sredstvo, s katerim bi zamogla čim preje dospeti do toli za-željenega cilja. Da, k nji pojde.
Stara Kobaleževka je bivala koncem vasi v napol podrti bajti. Odkod je prišla, ni nihče prav vedel. Govorila je pol slovensko, pol hrvaško. V prejšnjih letih se je bavila s kako kupčijo, a sedaj pa je večjidel presedela v svoji bajti. Med vaščani je krožil glas, da zna prerokovati in da ume »narediti«, da živina pogine ali da se kaka druga nesreča zgodi. Naj je že vsakdo tem govoricam verjel ali ne, resnica je bila, da so imeli vsi nekak strah pred njo, ter se je kolikor mogoče ogibali.
In k tej ženski se je napotila Meta še iste nedelje zvečer. S težavo in z okoliši ji je razodela namen svojega prihoda. Končno jo je pa kar naravnost vprašala, ima li kako tako sredstvo, si bi ji pripomoglo do možitve.
Starki je švignil krog usten zloben nasmeh, nato pa je rekla slovesno:
»Najbolje bi bilo, da bi jaz pogledala v »črne bukve«. V njih je obilo izdatnih sredstev za možitev. A ni varno. Zaradi tebe ne. Veš, »črne bukve« ali pa navadne bukve, to je vse kaj drugega. Ni dolgo
temn, ko je neko dekle koj na mestu omedlelo, ko jih je le zagledalo. Zaradi tvoje varnosti jih torej ne jemljem iz skrinje. Je pač vseeno, ker znam iz njih skoro vse na pamet. Torej poslušaj:
»Za možitev se dandanes ženske mnogo trudijo. Ni čudo, devet jih pride na enega. Res, srečna, katera ga dobi! Zato se kar skušajo, kako bi moškim bolj ugajale. Nekatere se lišpajo, druge barvajo, tretje jih mamijo z medenim govorjenjem i. t. d. A vse to je prazno. Edino sredstvo, ki pomore v zakonski stan, je — post. Vedi pa, da post ni vedno enako dober. Tako na primer post ob petkih, to ni nič posebnega. Takrat se itak vsi postite, kar vas je pri hiši. Ako pa se postiš o Veliki noči, o žegnanju ali drugih takih prilikah, ko imaš dovolj dobrih jedil na razpolago, oj, to je pa vse kaj drugega. V črnih bukvah se bere, da največ premore post na pustni večer. Takrat namreč pridejo na mizo klobase, krofi, pečenka in še mnogo drugega. In kdor na ta večer samo gleda, kako se drugi maste, o to je pri Bogu toliko vredno, da mu je prav kmalu izpolnjena najiskrenejša želja. Torej, ako se upaš vzdržati na pustni večer vsake jedi, ter potem ves post in vse težave, katere si prestala radi tega, Bogu daruješ, o, potem ti dajem besedo, da takoj po Veliki noči se zglasi pri teči ženin, kakršnega si najbolj želiš, in par tednov pozneje si že lahko prav srečna zakonska žena. Povedala
sem ti dovolj. Poskusiš lahko, goljufana ne bodeš, kajti to govore »črne bukve!«
Meta je kar strmela v starko in se čudila njeni učenosti. Takoj je bila pri volji ravnati se po njenem nasvetu.
Komur so znane kmetske šege, on ve, da se pustni večer ne obhaja kar tako. To vam je celo svatovanje. Mesa, klobas in krofov kar polne sklede roma na mizo. Da se tudi vina in piva ne manjka, to se samo ob sebi razume. In pri tako obloženi mizi postiti se, to je res velika žrtev, že zlasti za človeka, ki ima tako zdrav želodec kakor je bil Metin. Toda kaj se vse ne prestane za moža .. .!
»Mati, zelo sem vam hvaležna za vašo prijaznost«, vsklikne Meta vsa vzrado-ščena, »toda sedaj mi povejte, koliko sem vam dolžna?«
»Vidiš, ljuba Meta, prav nič ti ne bom računala za to, ker ti ne smem. črne bukve mi to prepovedujejo. Kar pa mi s prosto voljo daruješ, tisto pa že smem vzeti. Tako na primer jaz zelo teško vlačim drva na svojem starem hrbtiču. Kupovati jih pa ne morem, ker sem revica. Zato bi mi takole kako krepelce posebno prav( prišlo«.
Pri zadnjih besedah je zpmahnila starka z roko tja proti Kramarjevi drvarnici. Meta jo je umela.
»Ze dobro, mati, že, vse dobite,« po-šepetala je Meta ter se hitro poslovila. Ko
je zaprla vrata za seboj, švignil je zopet starki krog usten tisti zlobni smehljaj.
Še isto noč je dvakrat škripal s poleni naložen mlekarski voziček od Kramarjeve drvarnice tja proti Kobaleževini.
Približal se je pustni dan. Kramarjevi so po starem običaju doli na travnik nanosili velik kup slame, tresk in butar. Ko pa je zazvonilo ave-marijo, hiteli so vsi na travnik in tam »pusta« zažgali. Ko so spremenili tega »pusta« v prah in pepel, so odhajali drug za drugim domov ter se jeli takoj pripravljati k večerji.
Mati Kramariča je pa že toliko pripravila, da se je kar miza šibila. »Ako na pustni večer kaj primanjkuje, potem manjka celo leto,« to je bil njen pregovor. No, ako je bilo res kaj resnice na tem, potem se Kramarjevi dimžini ni bilo treba bati, da bi pomanjkanje trpela med letom.
(Konec prihodnjič.)
Izdajatelj in urednik Rasto Pustoslcinšek.
Loterijske številke.
Dvignjene v soboto, dne 19. februarja 1910 Gradec:	35,	20,	45,	76,	23.
Dunaj:	6,	73,	63,	75,	87.
Dvignjene v sredo, dne 23. februarja 1910. Brno: 43, 72, 79, 68, 83.
m
m
m
m
========== Najbolj varno naložen denar ======
Stanje hranilnih vlog nad 38 milijonov kron.	je	v slovenski	Rezervni zaklad nad 1 milijon kron.
MESTNI HRANILNiei LJUBLJANSKI.
Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema
hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure popoldne in od 3. do 4. ure popoldne, Jih obrestuje po41/<°/() ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Posoja se na zemljišča po 5% in proti amortizovanju posojila po najmanj V// na leto Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi popre , ako to hoče,
Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
Denar se lahko pošilja tudi po pošti.
Mestna hranilnica izdaja lične domače hranilnike proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti.
V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov je vpeljala ta slovenska hranilnica tudi
==	■	Isred-itamo	d.r	ta	š t^r o. =--■	■==
Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v lastni palači
v Prešernovi prej Slonovi (Elefantovi) ulici štev. 3.	112-2
mm
Eng. Pranchetti
v Ljubljani, Sodnijska ulita 2, nasproti kavarne „Evroua“
priporoča svojo elegantno in higljenično urejeno *—	brivnico
in prodajo raznih dišav in kozmetističnih predmetov.
Svofi k svojimi	20	52—33
Kri! Moč! Zdravje!
dosežejo	odrasli	in otroci,
bolni	in	zdravi.	— Polo-
vico stroškov prihranite v gospodinjstvu na kavi, sladkorju in mleku, ako pijete SCšt SLADIN, “S3S to je dr. pl. Trnkoczyja sladiti čaj.
En	zavoj	velja 50	vin.	Dobiva	se povsod.
Po	pošti	se	naroča	najmanj pet	zavojev po
.■. povzetju pod naslovom v glavni zalogi. .•.
Lekarna pl. Trnk6czy
v Ljubljani zraven rotovža. .-.
O
C
><J
o
+■*
o>
<u
O g
u S
o. <-» n .5
>
a
u
o.
o
a.
"O
o
T3
M
<
pr
O -a
s s o 2.
• o n ir m
O
r><
s
o
m
i
Lnme m nežni
domačega izdelka priporoča
3 52-9
Josip Vidmar
= v Ljubljani =
Pred Škofijo 19,	Stari	trg	4,'
Prešernova ulica 4.
O
61
‘3 JS (©J1 tf
is § e
n o >bb2®
s»«s
ST
«2 s ©
o a s
a.2: s ™
oT
Cržne cene v £jub!jani
kg govejega mesa I. vrste .
»	a	a H* n
a a	a III* a .
„ telečjega mesa ....
„ prašičjega mesa (svežega)
,, (prekajenega) „ koštrunovega mesa „ jagnjetovega mesa . .
’rašiči na klavnici . . .
kg masla.....................
„ masla surovega . . .
„ masti prašičje . . .
„ slanine (Špeha) sveže.
„ slanine prekajene . .
„ sala ......................
jajce .......................
I mleka......................
„	„ posnetega . . .
„ smetane sladke . . .
„	„	v„	kisle
kg medu . piščanec .
golob raca . gos . kapun puran 00 kg pšenične n 00 00 00
00
00
00
00
00
00
oke št 0 1 2
3
4
5
6
7
8
koruzne moke 10	„	ajdove moke	.
O	„	ajdove moke	.
0	,	ržene moke	.
1 fižola . .
„ graha .
„ leče . .
„ kaše . .
„ ričeta . .
0 kg pšenice
rži . ječmena ovsa. ajde .
prosa belega	.	.
„ navadnega koruze .... krompirja .	.	.
Lesni trg.
Na trgu je bilo — voz in — čolnov z lesom Cena trdemu lesu od 10 K — h do 11 K 50 h za ms.
Cena mehkemu lesu od 9 K — h do — K — h za m8.
Trg za seno, slamo in steljo.
Na trgu je bilo
— voz sena ......................
— „ slame........................
— „ stelje....................
Cena
od do
50
50
m
*
m
m
m
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeve ulice štev. 2.
Rezervni fond K 300.000.
Del. glavnica K 3,000.000.
$
$ Podružnica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu.
m
j# Sprejema vloge na knjižice in na g tekoči račun ter jih obrestuje od
'm m
dne vloge po čistih
41/2°/o
Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
52 52-29
m
m
m
m
m
fK
*
&
m
m
m
m
m
****«****«»««*««**«******«»**««««***««****«»*»*«««
Vinske sode
nove iz klane in žagane domače in slavonske hrastovine izparjene in ovinjene, porabne takoj za vsako vino prodaja
zadruga
Agro-Merkur,
Ljubljana.
Kupujte pri narodni tvrdki domači izdelek.
Moko
otrobe in druge mlinske izdelke iz\rstne kakovosti dobavlja zadruga
Agro-Merkur
v Ljubljani.
Umetna gnojila
kakor žlindro, kalijevo sol, kajnit, rudninski supeifusfat naročite za pomladansko gnojitev takoj pri zadrugi
Agro-Merkur,
Ljubljana.
Vino
kakor ljutomersko, haloško, bizeljsko, dolenjsko, metliško, vipavsko, goriško, istrijansko, zanesljivo pristno, izborno kapljico dobavlja od 56 I naprej zadruga
Agro-Merkur
v Ljubljani.
10 48-4
Ustanovljena 1882.
Pošt. hranllnični račun št. 828.406.
Telefon štev. 185.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 18, v Ljubljani
gg
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa K 71,417.344-75
upravnega premoženja K 17,519.983-93. Obrestuje hranilne vloge
po 4'/2%
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Uradne ure vsak dan
od 8.-12. in od 3.-4.
v lastnem zadružnem domu.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908
kron 17,102.011'27.
Posojuje na zemljišča po 5,/4°/0 z */ii0/o na amortizacijo ali pa po 5‘/4°/o brez amortizacije. Na menice pa po 6°/0. Posojilnica sprejema tudi vsak drug načrt glede amortizacije dolga
Uradne ure vsak dan
od 8.-12. in od 3.-4
2 52-9
Tisk »Narodne tiskarne" v Ljubljani.