the oldest and most popular slovenian newspaper in unted states of america. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. —. ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) najstarejši in najbolj. priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. ŠTEV. (No.) 163 chicago, ill., petek, 22. avgusta — friday, august 22, 1930. • LETNIK XXXIX. Ustvarjajoče se skupine med evropskimi državami. — ena skupina zahteva, da se mirovne določbe upoštevajo, druga pa, da se morajo predrugačiti. — sovražnost med obema skupina ma Pariz, Francija. — Z gotovo se lahko reče, da že izza časa pred svetovno vojno niso politične razmere v Evro-P1 tako zapletene in napete, kakor jih vidimo danes. — U-^Varjajo se različne skupine ln Podskupine držav, izmed aterih vsaka stremi za svoji-^ Posebnimi cilji, katerih de-!anie in nehanje pa je ustvarja0 na podlagi sovražnosti, Jubosumnosti in nezaupanja Pr°ti svojim sosedam. Dve glavni politični skupini ^ojate danes, ki ste ustanovni na popolnoma nasprotnih ei^eljih in ki razdelite takore-celo Evropo v dva sovraž-1)3 tabora. Prva skupina stoji na stališču, da se morajo brez-upoštevati vse določ-ki so zapopadene v mirov-^ Pogodbah in katere mora-ostati kot take neizpremen-Druga skupina je pa takozvrr.ib r^i'ijani-. 0v> to je tistih držav, ki trdi-določbe mirovnih kon-niso pravične in se mo-»!J° na vsak način predruga-.'tl- Zlasti se to, tiče novih me-,a' ki jih je začrtala mirovna °ftferenca med posameznimi, asti mecj n0vimi, po vojni na-alimi državami. Lahko je umljivo, h kateri j/uPini so se priključile posa-^6zne države. V prvi so pred-zmagovalke v svetovni 00jIli> ki so po-vojni pridobile n^lja. Voditeljica te skupi-st ,J_e Francija. Njene najzve-je zaveznice so države ma-ja ailtante, namreč Jugoslavi-in' ^umunija in Čehoslovaška, ^ daUe tudi Poljska. Na čelo vjlUge skupine se je pa postaji kalija, .smrtna sovražnica tjj^ije, kateri iz zgolj do-str .osnih interesov stoji ob ani Nemčija. Nemčiji gre v „a 1 yrsti za to, da bi dobila g^3 sv«je prusko ozemlje, ki s^6 morala prepustiti Polj-Vk Vsled katerega je vzhod" čjjj^sija, ki je še ostala Nem-^ izolirana, Italija je pri h nJi vojni pridobila ozemlje, povečanje harvard univerze UGOTOVITEV ŠKODE PO SUŠI Posebna komisija sestavljena, ki bo nakazovala potrebno pomoč okrajem, prizadetim po suši. — Razne olajšave za oškodovance. Washington, D. C. — V sredo je pričela s svojim poslovanjem posebna komisija, ki jo je imenoval predsednik Hoover, da prouči škodo, ki jo je povzročila suša v posameznih <5krajih Unije. V pretres je vzela takoj tri brzojavne prošnje governerjev držav Alabama, Texas in Wyoming, v katerih prosijo za svoje poljedelce takojšnje odpomoči, češ, da je stanje nevzdržno. Odbor je že sestavil listo, ki obsega 300 različnih okrajev, kjer je pomoč najbolj potrebna, ker grozi nevarnost, da bo ostalo podeželsko prebivalstvo v pomanjkanju preko zime, ako mu ne bo pomagala državna ali pa zvezna vlada. Za predsednika tega odbora je imenovan poljedelski tajnik Hyde,, ki je tudi že izdal ukaz vladnim agentom, naj strogo pazijo na to, da se v pokrajinah, ,ki jih je prizadela suša, ne bo skušala nesreča farmarjev od brezvestnežev izrabljati v dobičkanosne svrhe. Dalje jih je pooblastil, da smejo izdajati izkaznice, ki upravi-čujejo do znižanih tovornih cen na železnicah. Prodajalcem pa, ki bi z ozirom na zmanjšano žetev zahtevali višje cene za žito, naj se ne dovolijo nikake znižane vozne postavke. Predlog je stavljen dalje, da se prizadetim farmarjem dovolijo krediti, toda le pod tem pogojem, da se bo denar uporabil za nabavo žita v svrho hrane. Slika nam kaže ravnokar zgrajeno novo poslopje, last Harvard univerze, takozvano "Dunster house", ki bo letošnjo jesen prvikrat stavljeno na razpolago za pouk. Iz Jugoslaviie« jugoslovanski delavci v franciji dobrodošli. — zadnji vihar v ribnici razklal 300 let staro lipo. — lanski ribji lov. — smrtna kosa. — razne nesreče. S KONVENCIJE K• S. K, J. Zaslišavanja posameznih glavnih uradnikov. — Razmotri-vanja o gospodarstvu in in-vestacijah ter druge zadeve. do brez ^ 8e Je kljub temu postavila |0 re*izijoniste, ,se je zgodi-Jv eloma iz sovraštva dVo ClJe> predvsem pa Sof^ iz uPanja, da se bo mo-d-jl ' ako revizijonisti prodro, v6{ tudi za njo dobiti Še kaj WILLARDČANI! d' W5s- ~ Prihodnj° ^Ša"10 ,24' av£usta> bo sv 9;iio ob 8. uri, druga pa ot v Greenwoodu. Rev. J. Novak. mn°žina°cigaret Chin u|cradena "^kart80' 111 — Zavarovalno SŽba Je razpisala na-Mp0 *16>°°0 tistemu, ki bi iev> ki , do izsleditve ropar- Pali tr>° v zadnjem času oro- skiptH) L0transPorte cigaret 3 zabojev. Vrednost *5o. zaboja se računa na KRIŽEM SVETA\AMERIKANEC -VOHUN nigra želita adoptira-ti belega otroka Chicago, 111. — Neki policijski matroni se je vzbudila pozornost, ko je opazila v hiši na 5222 So. La Salle St., da neka črnka skrbi za belega o-troka. Zadevo je naznanila in izkazalo se je, da je to neki nezakonski otrok, katerega bi se rada iznebila njegova mati, še bolj pa njegov oče. V oskrbo ga je nato vzel črnski zakonski par Wm. Linder. Zdaj sta ta zakonca vložila pri sodišču prošnjo, da bi smela obdržati otroka za svojega. To je prvi tak slučaj v zgodovini okroja Cook in dela sodniji precej preglavice, naj li prošnji ugodi ali ne. Tozadevni predpisi države Illinois ne vsebujejo nikake določbe, ki bi prepovedovala adoptacijo vsled razlike v plemenih. Wa.ukegan, 111. — Poročila gluviiih uradnikov, ki so bila na dnevnem redu že v torek, so se nadaljevala še v sredo zjutraj. Ker je bilo pa pripravljenih več ugovorov tu in tam, zato je zbornica sklenila, da po končanem poročilu glavnih uradnikov dobi delegacija pravico do vprašanj za pojasnila v raznih slučajih, o katerih se je izražalo kritiko. Nato je vsak glavni uradnik dajal pojasnila in odgovore na razna vprašanja, kritike in ugovore, nakar se je za vsakega glasovalo za zaupnico. Ker glavni jednotini zdravnik Dr. J. Seliškar ni mogel preje priti na konvencijo kakor šele v sredo, je prišlo na dnevni red njegovo poročilo v sredo popoldne. Govorilo se je tudi o načinih investiranja, ko se je vzelo v pretres poslovanje finančnega odbora, kako bi se v bodoče še bolj previdno ravnalo pri investiranju. V tem oziru se je izmenjalo več koristnih mnenj. Razpoloženje med delegacijo je izborno, in kakor kaže, se v prijetni in gostoljubni ameriški Vrhniki vsi prav izborno počutijo. Ako zbornice ne bo zadržalo preveč delo na pravilih, bo konvencija zaključena najbrže še \a teden -o—— zgodaj je začela Newark, N. J. — Neka deklica, po imenu Raffies, je stara šele 11 let, a že zdaj kaže, "da bo še nekaj iz nje". Na prefrigan način si je znala pomagati do denarja. Pri tem je delala na sledeči način: Hodila je po stanovanjskih poslopjih in pritiskala na zvonce. Če se je kdo odzval, je vprašala za delo kot pestunja otrokom. Če se pa na njeno zvonenje ni nihče oglasil, je bilo to znamenje, da ni nikogar doma. V takem slučaju se je poslužila zasilnih stopnjic (fire escape) in po njih zlezla v stanovanja ter jih oropala. Končno pa so jo izsledili in sodnija jo je postavila za eno leto pod nadzorstvo. — Rejkjavik, Islandija. — Tukaj je pretekli torek pristal nemški letalec W> von Gronau. Kakor se čuje, namsrava nadaljevati polet'v Ameriko. E-nak poizkus je napravil že prejšnje leto, a je bil tedaj prisiljen, opustiti "to misel. — Koenigsb^rg, Nemčija.— Iz Kovna, Litv^inije, prihaja poročilo, da jei bil nad načelnikom litvanske skrivne policijske službe poizkušen zavrat-ni umor. Atentator ga je napadel med spanjem v postelji ter ga ustrelil v glavo ter zabodel v telo. — London, Anglija. — Število brezposelnih v Angliji še vedno narašča. Po izkazih delavskega ministerstva je brez dela 2,050,000 oseb, kar je za 39,000 več kakor pred dvema tednoma. — Los Angeles, Cal. — Znana pridigarica, Aimee McPher-son, je resno zbolela. Trpi na oslabelosti živcev, kar je povzročilo, da je začasno skoraj popolnoma izgubila vid na enem očesu. — Haag, Nizozemska. — Pododsek lige narodov za prometna vprašanja je sestavil predlog, da bi bili potniški avtomobili, ki potujejo po Evropi iz ene države v drugo, prosti davkov od posameznih držav. Predlog bo razmotrival svet zveze narodov. Po 58 letih odsotnosti ob po-vratku v domovino aretiran, a pozneje zopet izpuščen. —o— Pariz, Francija. — Čudno se je zdelo 75 let staremu Ch. L. Hartmannu, ko se je po 58 letih odsotnosti vrnil v svojo staro domovino Alžacijo in so ga vsi njegovi prejšnji znanci in prijatelji nad vse mrzlo sprejeli. Zvedel pa je za vzrok, kajti kratko po svojem prihodu je bil aretiran in francosko vojaško sodišče ga je obvestilo, da je obdolžen veleiz-daje in obsojen na smrt. V letu 1916 da se je namreč povrnil iz Amei'ike na Francosko in da je tam špijoniral v prid Nemčije ter je bil zato 1. 1919 obsojen na smrt. Starček ni mogel tega doumeti, kajti celih 58 let je stalno bival v Ba-kersfield, Kaliforniji, in se mu je to s pomočjo ameriškega konzula posrečilo tudi dokazati. Ker se je izkazala resnica, ga je francosko sodišče izpustilo in se tudi oprostilo. — Kakor so pozneje dognali, si je neki drugi zlikovec nadel njegovo ime, pod katerim je vohunil po Franciji. -o- NEPROSTOVOLJNA VOŽ- OTROŠKA NEPREMIŠLJENOST Chicago, 111. — Mali, 5 letni Edw. Pierce, 4637 So. Union ave., je imel slabo navado, kakoršno večkrat opažamo pri otrocih, da se je namreč natikal zadaj na truke, da si dobi zastonj vožnjo. To svojo drznost je v torek plačal z življenjem, ko mu je pri zopet-nem takšnem poizkusu spodletelo ter je priletel na tlak in si razbil črepinjo. Umrl je na poti v bolnišnico. strela strgala obleko z ženske Tabor, Ia. —/Stoječi na vratih porča, je strela potegnila vso obleko z Mrs. W. Kimsley ter ji obenem povzročila težke opekline na hrbtu. Obžgala je tudi roko njenega soproga, ki je sedel poleg, skočila nato v kuhinjo ter odtrgala od stene velik kos papirja. nja V EVROPO New York, N. Y. — Navadno se izletniki v Evropo pripravljajo po cele mesece za pot, dva mlada človeka, Jos. Whelan in Miss Marta Burris, pa sta se pripeljala tja in zdaj zopet nazaj brez vsake priprave. — 26. julija je namreč odšel v Italijo neki njih prijatelj, ki je pred odhodom še priredil "party" na parniku, katerega sta se udeležila tudi omenjena dva. Nihče ni pazil na uro odhoda in ko je bilo veselje na višku, je parnik s celo družbo na tihem odplul. Začudeno sta pogledala neprostovoljna izletnika, ko sta opazila, da se nahajata že na visokem morju. Tu so se pričele njih težave, kajti bila sta popolnoma brez denarja; na radijske brzojavke, ki sta jih poslala prijateljem, pa nista niti odgovora dobila. Po mnogih križih sta napravila pot v Italijo in zopet nazaj. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! 5000 naših delavcev za Francijo. Zastopniki francoske družbe za zaposlitev naših delavcev v Francijo so dospeli iz Zagreba v Novi Sad in stopili v zvezo s tamošnjo Borzo dela, da jim preskrbi 5000 poljedelskih delavcev, ki bi odpotovali v Francijo še to leto. Delavci se morajo zavezati, da bodo ostali v Franciji vsaj 9 mesecev. Nudi se jim dnevno zaslužek od 26 do 60 frankov. -o- Vihar v ribniški dolini. Pri Novi Štifti se je v sredo, 30. julija ob pol štirih popoldne močno stemnilo, in od severne strani je prišla silna nevihta z groznim treskanjem. Od štirih orjaških lip, ki že 300 let krasijo Novo Štifto, je eno vihar razklal na dvoje, in velikansko drevo je padlo proti cerkvi, vendar zidu ni poškodovalo, pač pa porušilo streho nad cerkveno lopo. -o- Neurje. V noči od 30. na 31. julija je divjala po vsej Mirensko-Št. Rupertski dolini silna nevihta, spremljana z grmenjem in bliski, ki so vso noč razsvetljevali temno ozračje. Vmes je padala tudi toča, ki pa je kmalu ponehala. Le po vaseh' Stara gora, Debencu in Dolgi njivi je naredila precej škode vinogradom in obenem vinogradnikom, ki bodo imeli vsled nje stroške za škropljenje. -o- Življenje na Bledu je v polnem razmahu, četudi vreme vedno nagaja. Število gostov je večje od lanskega leta. Tudi je publika zbrana z vseh delov sveta. Še celo iz daljne Nove Zelandije in daleč doli iz Avstralije smo imeli priliko pogostiti par gostov. Opaziti je tudi vedno več po-setnikov Angležev, kar Bledu ne bo v škodo. Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je u-mrl Kari Vidmar, najemnik, star 40 let. — V Košakih je u-mrl Avgust Žnurere, viničar, star 76 let. — V Domžalah je umrl Alojzij Urbanija, mizar. — V Črnomlju je umrla Ana Plut, roj. Grahek. — V Splitu je umrl dijak Slavko Masterl. — V Ptuju je umrl Karl Heller, trgovec. — Na Planini je umrl upokojeni avstrijski častnik Josip Podboj, star 54 let. -o- Nesreča v Ljubljani. V barakah Pred Prulami se je obstrelil 181etni Bruno Pir-nat, pristojen v Trst. Kroglja iz revolverja mu je prebila grudnico pod želodcem. Rana je zelo nevarna. Pirnat je povedal, da se je obstrelil po nesreči pri manipuliranju z revolverjem. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Kurja kuga. V Mokronogu in okolici je zelo razširjena kurja kuga. Žival težko oboli, glava in greben postaneta temno plava. Meso take živali počrni, dihala in prebavila so zelo vneta. — Mlade kokoši hitreje podleže-jo, kakor stare. Za zdravilo nihče ne ve. Ljudje se boje, da bodo ob to priljubljeno domačo žival. -o- Nesreča spremlja nesrečo. Komaj tri dni po prestani požarni katastrofi, ki je zadela Stariča in Draganovo v Bitni vasi, je prišla druga nesreča. Franc Vrščaj iz Bitne vasi je pomagal Draganovim podirati smreke za noyo poslopje. Pri tem mu je padla ena tako nesrečno na prsa, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. -o- Gad je. V mariborski okolici je vedno več gadje zalege. Pred nedavnim časom je pičil gad 24-letnega Friderika Kapuna iz Bresternice, ko se je vračal domov z dela. Pripeljali so ga takoj v bolnišnico. -o- Ptuj. Jernej Korošec, čevljarski pomočnik, doma nekje na Koroškem, je trikrat globoko zasadil nož v trebuh Ivana Ro-doška, poljskega delavca iz Podloža, občina Ptujska gora. Hudo ranjenega so takoj z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico. Dasiravno je bila Rodošku nudena takojšnja zdravniška pomoč in nad njim izvršena operacija, vendar je bil ves trud zaman in je izdihnil. -o- Tat v župnišču. Predzadnjo nedeljo meseca julija se je v župnišču v Boh. Bistrici pojavil tat, ki je pobral precej denarja. Drugega ni odnesel, ker najbrže ni mogel tako hitro spraviti. Poročajo, da so ga že orožniki prijeli. -o- Lanski ribji lov. Split, 30. julija. — Direkcija pomorskega prometa je objavila statistiko našega ribjega lova za lansko leto .Lani so v našem primorju vlovili 6,642,-000 kg rib I vrednosti 50 milijonov 584,000 dinarjev. -o- Nesreča pri delu. Dvanajstletni fantek Vohar Alojz iz Dokležovja je metal s skednja snopje. Med delom je hotel popraviti desko. Pri tem mu je spodrsnilo in fantek je telebnil na tla. Pri padcu si je zlomil desno nogo. -o- Napad. Ko se je Franc Radovan v Trbovljah vračal z ohceti, so ga neznani zlikovci .napadli. Ni jih pa mogel spoznati radi noči. Vendar je poklical orožnike, ki so enega že prijeli. r Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 22. avgusta 1930 \ 'AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. j? Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. ' Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 P Naročnina: ..$5.00 .. 2.50 .. 1.50 Za celo leto .. Za pol leta — Za četrt leta .. Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ___________________________$6.00 Za pol leta ...................................... 3.00 Za četrt leta ............................... l-75 The First and the Oldest Slove-nian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ................................2.50 For three months ......................— 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ................................$6.00 For half a year ................-........— 3.00 For three months ............................ POZOR. _ Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker |s tem veliko pomagate listu. __ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlam na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. ____ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._______ 'J. M. Trunk: Malo luči gače, recimo amerikansko, in državna ideja je malo drugačna tudi po krščanskem pojmovanju. Amerikanska in krščanska ideja se skladata in sta pravilni, Hegelova je napačna. Držali smo se pa Hegelove ideje in tako zašli v naš državni žin-goizem. Odtod razsodbe nižjih sodišč v imenovanem slučaju Mac-Intosha, ko je šlo za vest in državo. Država naj bi izbrisala vest, ako vest z vso opravičenostjo protestira zoper kako vojno, katero smatra za krivično,, neopravičeno, dasi država vodi tako vojno. Prisijala pa je luč. Višji sodnik Martin T. Manton na prizivnem sodišču je dal žingoizmu brco, in se pridružil amerikanskemu in krščanskemu pojmovanju, prvič, da je vojna lahko pravična, a lahko tudi krivična, in drugič, da država pri krivični vojni nima neomejene oblasti, ker je nad državo — vest, višja in neoporečna inštanca. Še mnogo razjasnenja in veliko več luči nam bo treba, ampak nekaj je le, in Hegelova filozofija je dobila brco in udarjen je bil neznosni amerikanski žingoizem. Človek ima neke pravice od Stvarnika in po Bogu od narave. Te kaka država lahko tepta, odvzeti jih pa ne more, ker država ni nad Bogom, niti nad naravo. r Znano je, da je pesnik W. Goethe na smrtni postelji izrekel besede: "Več luči!" Veliko več luči bo treba nam Amerikancem, ako nočemo zapasti nekemu odurnemu žingoizmu, ki se je grozno razpa-sel med nami zadnjih 50 let v pojmovanju pravic, katere so bistvene za obstoj družbe. Nekaj luči se je pa le prikazalo, in morda je pride malo več. Slo je za podelitev državljanstva pri gotovih slučajih. Trije izraziti slučaji so se pojavili. Najvažnejši je morda slučaj Rev. Douglas Clyde Maclntosha, ki pri zaslišanju pred sodnikom ni hotel položiti izjave, "da bo podpiral kako in vsako bodočo vojno." Vsa zadeva bi se sukala okoli tega, ali je vest nad državo, ali pa država nad vestjo. To je akademično vprašanje, in na vsak način bo prav informirana vest nad državo. Konflikt pa je nastal radi nekega povsem napačnega pojmovanja države, in tu je bil razlog za odločevanje nižjih sodnijskih instanc v imenovanem slučaju. Ne gre toraj pri kaki razpravi za slučaj kot tak, gre bolj za pravilno pojmovanje državne ideje. Opravičeno govorimo pri nas o nekem žingoizmu z ozi-iom na pojmovanje državne ideje. Treba je imeti pred očmi, da se mi Amerikanci pri filozofičnem pojmovanju ne smemo ponašati z bogve kako samostojnostjo. Preveč smo v mate-rielnem biznesu, in idealno pojmovanje ne nese. Kar najdemo, za to zgrabimo, ne moremo pa presoditi ali nimamo časa, ali je to praj/ilno ali napačno. Pojmovanje države smo v zadnji dobi dobili iz Nemčije. Za vodilnega filozofa je med Nemci veljal Hegel. Politično je Nemčija silno zrasla po letu 1870 in vojni. Hegel je skoval neko državno idejo, ki ne pozna naravnih pravic. Politika in sila sta pripomogli, da se je udomačila v filozofiji prava spa-ka. Hegel je zahteval, da se mora človek prilagoditi tej državi in ji biti brezpogojno pokoren. Razen državnih ni nobenih pravic, in od države človek ne more zahtevati nobenih pravic, ker sploh nima pravice, da kaj takega zahteva, in če mu država že neko pravico prizna, je to le privolenje, ugodovanje, kar pa se lahko takoj zopet prekliče. Tudi Anglež ima- svoj "my country, right or wrong, my country", kar je zelo podobno Hegelovi filozofiji o državi, a Anglež ima le rek, Hegel pa je imel filozofično idejo. Right or wrong, pravilno ali krivo, pravičnost ali krivičnost . . ., to so za Hegela malenkosti, in ker se ti pojmi ne morejo kratkomalo izločiti iz življenja, je Hegel odločil, da naj se odločijo po — glavah, glasovanju, in kjer je večina, tam je pravica, in krivica je pri manjšini. Kar večina zavrže, to se mora zavreči, in se niti ne sme trpeti. Naš Lincoln je rekel, da pravica podeluje moč, Hegel pa je upostavil načelo, da moč dela pravico, in vsaj pri Nemcih mu je Bismarck zvesto sledil, ko je izjavil in tako tudi ravnal, da moč gre pred pravico. Skozi vso zadnjo dobo so Amerikanci capljali pri pojmovanju državne ideje za Hegelom. Ampak tisti, ki so amerikansko državno idejo zvarili, so državo pojmovali malo dru- PISMO IZ KANADE Trail, B. C. Bil bi se lahko že večkrat oglasil, pa kaj naj pišem? Veselega prav res ni kaj poročati. Žalostne delavske razmere so pa itak v vseh listih. Danes sem zbral skupaj nekaj boljšega, da vam lahko nekaj boljšega povem, da boste vedeli, da tudi tukaj v Kanadi korakamo počasi k napredku, kakor to delate skoraj po vseh slovenskih naselbinah v Združenih Državah. V nedeljo dne 10. avgusta smo imeli tukaj v Trail na do-broznanem Mr. Andrew Kavic ranchu 1. vseslovenski piknik. Povabljeni so bili vsi Slovani od juga in severa. Računalo se je, da nas bo prišlo kakih 30 do 50 ljudi skupaj. Na vse zadnje nas je bilo nad 150 ljudi. Torej jako lepo število. Seveda bi nas bilo vsaj dvakrat toliko, ako bi se bili vsi udeležili. Vseeno je to lep useph za prvič. Vsa zasluga za to pa gre Mr. A. Kavicu, ki je dal vse lepo preurediti. Napravili smo namreč eno precej obširno barako in jo pokrili z zelenimi vejami Celo elektriko smo napeljali. Za prigrizek pa gre hvala Mr. Pauliču in Mr. F. Starčoviču, ki sla spekla jag-njeta na ražnju. Da nam pa pečenka ni v grin obtičala smo pa prav pridno zalivali s pivom, pa tudi drugih slaščic ni manjkalo. Godbo so napravili dobri hrvatski tamburaši, ki so želi mnogo aplavza, kakor tudi John Bukovec, ki je nategnil harmoniko na vso moč. Pri takih pripomočkih so nas prav kmalu zasrbele pete in spustili smo se v ples da je bilo kaj. Na vse zadnje smo "uštimali" tudi petje, ki je bilo še dokaj složno. Pričakovati je za v bodoče seveda še mnogo boljšega, ker se bodo sčasoma gla- sovi bolj ugladili in ker bomo za naprej večkrat katero zapeli. Odkrito rečeno, je bil to jako lep piknik in smo ga bili vsi prav do srca veseli. Zabave smo imeli dovolj. Ako bomo združeni bomo laglje dosegli kakšen uspeh. Sčasoma bomo delali na to, da si ustanovimo društvo, saj smo sedaj videli, da nas je precej. Mogoče bi še počasi prišli do tega, da si bomo napravili svoj dom? Je do tega še jako daleč, pa v'slo-gi je moč. Pri Italijanih to najbolj vidimo, saj imajo eno najlepših poslopij v mestu, tako imenovano "Columbo Hali". Ne bilo bi lepo, ako bi mi Slovenci za- njimi zaostajali. Po zaslugi Mr. A. Kavica, bo prav kmalu ustanovljeno tambura-ško društvo in sicer tako, da bodo dobili delo tamburaši na tukajšnji "Šmelci"'. K vsemu temu nam pomaga tudi Father Kabson, ki je rodom Kanadec, a je jako dober pastir za svoj okraj 'in vedno pripravljen pomagati vsakemu. Le žal, da se ni mogel udeležiti našega piknika, ker se je peljal v Vancouver za nekaj dni. Oprostil se je pa pismeno, pri Mr. A. Kavicu, kar nam je v veliko zadoščenje in smo jako veseli, da gospod na nas misli. Pri prihodnji zabavi pa upamo, da bo tudi on navzoč. Tla so torej ugodna, da bi se začelo kaj naprednega misliti in delati. Seveda le polagoma, kakor pravi naš pregovor: "Zrno k zrnu pogača — kamen h kamnu pa palača."— Kar se pa tiče delavskih razmer, so pač povsod enake. Ljudi je na stotine brez dela in ni svetovati nobenemu sem hoditi. Vsaj za sedaj še ne, ker nas je itak preveč "štaparjev" med katerimi je tudi Vedenov Francelj. RAZNE NOVICE Z ELY Ely, Minn. V naši naselbini je letos nenavadno veliko porok. Neko posebno korajžo so dobili naši fantje za ženitev. Morda je to vzrok nenavadna vročina, ki je ogrela ljubezen do zakonskega življenja pri naših fantih. Frank Kovach, profesor na kolegiju v Duluthu se je poročil meseca junija z gospodično Katarino Butala, učiteljico na publični šoli, ki je hčerka Johna in Mary Butala v Pine-ville pri Biwabiku. Ženin je sin znane Kovačeve družine iz Aurora, Minn. Po poroki se je podal ženin v Minneapolis University. Nevesta pa in njena sestra Mary Butala ste obiskale južne države, preko meje Zdr. držav. S seboj sta prinesle "ta boljšega" za ateta in pa morske vode za "wash", ki mu pa ni teknila. ^ Josip Skala, sin Martina in Mary Skala, se je poročil z gdč. Frances Gachnik, uslužbenko v John Zupancichevi trgovini. Preden se je napotil proti domu z University, je povabil ženin svojo zaročenko v Chika-go, kjer sta si v katedrali pred oltarjem prisegla dosmrtno zvestobo. Nato se pa kot mož in žena podala v rojstno mesto, da iznenadita vsak svoje roditelje. Tudi Franc Sershen, si je poiskal svojo cvetko. Našel jo je na Vrtnikovem vrtu. Vzel jo bo pred oltar, kjer si bosta obljubila dosmrtno ljubezen. Ta cvetka je Mary Vrtnik, hčerka družine Mr. in Mrs. Jos. Vrtnik. Želimo obema vse naj-b61jše. Dne 24 .avgusta bo v cerkvi sv. Antona prvo sv. obhajilo, pri drugi sv. maši ob 7 uri. Za ta najlepši zakrament v človeškem življenju, so poučevale poleg dveh domačih duhovnikov tudi sestre iz zavoda Corpus Christi, in sicer pet po številu. Nad 500 otrok je obiskovalo cerkev za pouk. Cerkev je bila pred kratkim prav okusno preslikana. Suša je tudi tukaj pritisnila, vsled katere je začelo v gozdovih na raznih krajih goreti. Ognje zanetijo po neprevidnosti razni nabiralci borovnic in pa turisti. Ker je letos velika trava, vsled obilnega spomladanskega dežja, in se je vsled sedanje velike suše posušila se kaj rada vname. — Krompir in druga zelenjava se jako slabo obeta posebno po peščeninah Štorklja se je tudi oglasila pri družinah Anton Sojar in Steve Grahek. Pustila je za spomin vsaki družini po enega krepkega sinčka. Častitamo. J. P. BARAGOVA PROSLAVA NA CALUMETU (Konec.) Mr. Allegretti je zelo promi-nenten katoličan v Chicagi in izboren govornik. Znan je zlasti kot predsednik škofijske zveze društev Najav. Imena. Mudil se je ravno na počitnicah na Eagle Harborju, kamor redno prihaja že daljšo vrsto let. Z veseljem se je odzval povabilu in zelo navdušeno govoril o Baragi ter o potrebi, da Baragov duh preveva srca današnjega rodu. Med posameznimi govori se je oglašala pesem "Povsod Boga", "Oznanil je Angel", "Sacred Heart" itd. Mr. Sedlar je tudi prebral kabelgram, ki ga je zborovalcem poslal Fr. Klopčič, calumetski slovenski župnik, iz Gorice: Greetings to Baraga's Pilgrims. May this spirit guide ybur actions! — Pozdrav zelo priljubljenega župnika je dvignil med množico živahno ploskanje. Calumetski odbor je poslal Fathru tudi odgovor, ki se je glasil: Baraga's celebration a wonderful success. Greetings from everybody! Nadaljnji govori so bili še v drugih jezikih, ki se govore na Calumetu in okolici. Tako se je tudi iu pokazala ona katoliška vzajemnost, ki jo je Baraga, oznanjeval in praktično učil, oznanjujoč evangelij različnim narodom v različnih jezikih. Very Rev. Zimmerman, dekan iz Lake Linden, je imel nagovor v nemščini, Rev. Pa» ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Povsod kregan. — Sodnik tatu: Zakaj ste ukradli blago, denarja pa niste ukradli? - — Obtoženec: No, zdaj pa še vi, gospod sodnik! Saj me je že žena dovolj kregala za radi tega! quette s Calumeta v francoščini, Rev. Greco, tudi s Calumeta, v italijanščini. Prav ginlji-vo je bilo opazovati, kako so se razni narodi strnili v eno skupno falango k skupni proslavi velikega sina slovenske matere. Kot zaključni govornik, ki je zopet v milem slovenskem jeziku nagovoril množico, ^ bil ljudstvu predstavljen nas Mr. Anton Grdina. Kot glav® predsednik KSK. Jednote je izrazil prisrčne pozdrave vsega Jednotinega članstva in P0' tem v mogočnih besedah P0' zivljal k skupnosti in odločnemu ter možatemu katoliškemu udejstvovanju. Zadnja točka na program« je bil blagoslov z Najsvetejšim. Hitro je bil prirejen i®* proviziran altar kar na gov«1' niškem odru, p. Bernard je V& ob asistenci Fr. Trobca in Omana prinesel iz Baragov« cerkve presveti Zakrament Vsa množica je padla na kolena in navdušeno pela blag"' slovne pesmi. Tako se je oficl" jelni program končal prav ko, kot se je tudi začel in sč vzdržal skozi in skozi — v P1'3' vem Baragovem duhu vere pobožnosti. Tisoči so se razšli na ^ strani, nekateri na okrepči'0, drugi k vodi, tretji v gozd, ce' trti na podrobnejši ogled ragove cerkve, peti na pokop8' lišče in še drugam. Vsem je ? sijala z obraza vesela zaves • preživeli smo resnično lep d3"' »M JUGOSLAVIJE Nezgoda. V Črni vasi na Barju je neki mlad brezzvesten kolesar povozil 271etno učiteljico Slavo Vidmar. Morali so jo pripeljati v ljubljansko bolnišnico. -o- Nova maša. V Slovenjgradcu je imel novo mašo g. Joško Schondorfer, sin dobro znanega in uglednega posestnika. Vsa 'župnija je bila na nogah, da je dostojno proslavila redko slavnost. Novi zvonovi. Cerkvica sv. Barbare, ki je podružnica cerkve sv. Martina pri Slovenjgradcu, je dobila dva nova zvona. Blagoslovili so ju v nedeljo, 22. julija ob mnogoštevilni udeležbi občinstva. Poprava kapelice. Kapelico sv. Jožefa na stavici, v kateri je dovolje»° na leto tudi trikrat mašev-J jo (kil lastnik g. Jože Padati v cV* ki je uslužben v sirotišcu Jožefa v Ljubljani, skoro z polovico povečati. Požar v Laškem. Gospodarsko poslopje po-setnice Knapič v Marija grad-cu je do tal pogorelo. Zažgal je njen mož, ki je slaboumen. Ušel je iz ljubljanske umobolnice. Po požaru so ga odpeljali nazaj. Hči cesarja Montezumč je povest, ki obsega št«-1' deset vrlo zanimivih P0' glavij. Vsa so napeta, nimiva in polna življenj' ske romantike. Citate^ bodo s to povestjo uživ^1 nekaj, kar se ne najde v vsaki povesti. Ta zan»'I,, va povest začene v dneh izhajati v listu merikanski Slovenec", se bo vlekla več mesecev- Vsi naši naročniki so Pr? da opozore sv"Je tO eil sem, prijatelje in sosede na izredno zanimivo pov' in jih naj nagovore, d» naroče lifct pravočasno, bodo čitali povest od četka. GLASOVI IZ TEME DAVNIN (Dalje.) Ko pa jo je zdravnik prosil, naj dene z glave klobuk, so jo že zopet oblile solze in sesedla se je na stol kakor črno oblečen, mršav kupček nesreče. — Ne, tega ne bo preživela. Ne, ne; dobro ve, da ji tečejo sedaj zadnje ure. "Toda preje znoreti! Oglušiti! To šumenje y ušesih, vso dolgo noč . . ." Dr. Hock potisne svojega prijatelja v sosednjo sobo, ki je njegov zasebni laboratorij. Milostivo gospo hoče natanko preiskati, pravi, ne samo ušes. Njegov zamaščeni glas zveni neverjetno pomirjevalno, skoraj nežno; Leonhardtova sestra takoj utihne in začne mirneje dihati v navzočnosti tega dobrega, debelega človeka in ob pogledu iz njegovih umnih oči ni mogoče biti razburjen. Peter Leonhardt, radoveden kakor vsak časnikar, s« ozira po sobi, v katero ga je zaprl njegov prijatelj. V tej sobi še nikoli ni bil, a o njej so šepetali po vsem mestu. Skrivnostna delovna soba debelega Ho-cka! Vsemu mogočemu je podobna, samo ne zdravniški sobi. Tu se očividno obdelujejo les in kovine, tu se nekaj gradi in šušmari. Povsodi leže žice, membrane, tenke pile in zamotani tehnični aparati. Radio? Najbrže; tudi zvočnik je tu. Peter Leonhardt, ki mu rojenice niso dale zmisla za tehniko, o celi šari nič ne razume. Ve pa, da se je Hock že v šoli strastno zanimal za fizikalne iznajdbe in da še sedaj kot slovit zdravnik, posveča tem študijam vsak prosti trenutek. Zato ga je tako redkokdaj videti. Da te stvari ne bi imele nobene zveze z njegovim po- klicem? • Hock je srdito ugovarjal. Kako naj bo akustična tehnika izven poklica ušesnega zdravnika? Saj ušesne bolezni ne obstojajo samo iz vnetja v ušesih. Kdo ve, kaj prineso ta nova raziskavanja, nauk o slišnem valovanju, v zraku ravno za ušesno medicino! Z eno' besedo — mož sestavlja radioaparate, to je vsa skrivnost. Zato tiči vedno doma. Zato se vse noči zaklepa v to sobo. Zato velja kot posebnež. Strast kakor vsaka druga. čez nekaj časa pride zdravnik po prijatelja. Zdi se nenavadno razburjen. "Kaj ji je res kaj?" mu med vrati poše-peče časnikar. Čeprav tega ne bi hotel priznati, ima vendar le zelo rad svojo sestro in ne bi hotel, da bi bila resno bolna. Sedaj sloni v naslonjaču bleda, s pordelimi očmi, drhteča, toda tiho, kakor ukročena — priden otrok, ki se nečesa boji. Debeli doktor, ki učinkuje v svojem belem plašču in z zrcalcem na čelu, ki se skrivnostno blesti liki dragulj v mističnem pokri-valu velikega duhovnega — kakor mag, postoji sredi sobe in stegne roko proti njej. Vidi se, da jo je nekoliko hipnotiziral in dobil velik vpliv nanjo. "Torej," je dejal počasi in slovesno, "tvoja gospa sestra mi je vse povedala. Kako jo je v novem stanovanju od prve noči dalje mučilo to grozno šumenje v ušesih, in čudni grozotni zvoki in glasovi, ki govore nerazumljive ali nezmiselne stvari. Ubožica potem seveda ne more spati, kaj ne? Milostivo gospo sem natančno pre-iskal. Le nikar ne delaj takega obraza, moj dragi, nikar ne misli, da ji ni nič!" Gospa vdova finančnega nadsvetnika začne tiho jokati. "Ah, ne, ne!" je hitel zdravnik. "Nič tako hudega ni, kakor sem vam že rekel. Seveda: vaša bolezen je udarila v uho!' Peter Leonhardt je okame-nel. Kakšne neumnosti pa kvasi ta debeluh? Ali tako govori zdravnik? "Njena bolezen je udarila v uho," je z neomajno resnostjo nadaljeval dr. Hock. "Toda to bo kmalu minilo. Vse, kar potrebujete, je injekcija nekega novega sredstva, to pa takoj, še danes. Dam vam slovesno svojo častno besedo, da po tej injekciji že nocojšno noč ne boste slišali najmanjšega šuma, marveč boste dobro spali. Toda injekcije vam ne morem dati jaz. Iti morate v sanatorij. Predlagam Parksanatorij, kjer sem s primarijem dr. Hiitter-jem dobro znan, on bo lepo skrbel za vas. Toda, prosim, takoj. Danes še. Nemudoma. Naravnost od tod." Leonhardtova sestra je jokala še bolj. Peter Leonhardt ne ve, ali čuje ali se mu sanja. Kakšna ušesna bolezen je to, zaradi katere je treba takoj, na mestu injekcije? Dr. Hock govori hitro dalje, ne da jima priti k sebi: "Najamemo si avto in se peljemo vsi trije naravnost v sanatorij. Da, ne preje k vam na dom. Vem, milostiva, treba vam je tega in onega s seboj. Ampak veste kaj? Dajte svojemu bratu ključ od stanovanja, in v tem, ko boste vi dobili v sanatoriju injekcijo, se pelje brat v Wett-mannovo ulbo ter vam prinese ali pošlje kovčeg z vsemi stvarmi, ki jih potrebujete za prvo noč. Jutri pa greste lahko sami za kako uro domov, ce hočete, da si vzamete še vse ostalo, kar mislite, da bi potrebovali, če hočete nekaj dni ostati v sanatoriju." Gospa vdova finančnega nadsvetnika je nehala jokati. Prvič sliši iz zdravniških ust, da je resnično v nekaki resni nevarnosti; drugače vseh teh odredb ne more razumeti. — Leonhardtova sestra je naen- krat vsa oživljena in pogun^|r Samo zaradi lepšega še ^ ^ ne: "Oh, saj vem, gospod ^ sanatorti8. cent, da tega sanatory- ^ bom živa zapustila . • •' .. si pogled je proseč. Zdravn1 ^ smehlja; zelo prijeti'0^, smehlja. "Figo!" pravi vc ^ "V par tednih boste zdravl^r kor riba v vodi." Rada jame. (Dalje prih.) reP>r Dva pevca sta se PrC' ^ kdo da boljši poje. 1 ' p glasbe naj bi to razsod"'.^ j«, sta oba odpela par PeSI11gVcii: rekel profesor prvemu 1' ^ "Vi ste najslabši P®weC'j / sem jih kdaj slišal." VT"*?]»v vec je bil tega vesel, k<^neJin še sodbe po njegovem . ^ ni bilo mogoče izreči-spod profesor mu je ^'f $$ veselje z besedami: [ prijatelj, pa sploh lie peti." Petek, 22. averusta 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 sv. Družine VOOOOOOOOOOOOOOCH CTHE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Sedež: Joliet, 111. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za v««.* GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Jolitt, IIL Podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. U- Podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago "lavni tajnik: Frank T. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, 111. «pisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, IIL »agajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Uuhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 2210 So. Damen ave., Chicago, IIL Jacob Štrukel, Edwards ave., R. No. 1, LaSalle, IIL john Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, IIL POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, ID. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime St., Joliet, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, IIL Do (jne j jan 1929 je d s. D. izplačala svojim članom in članicam er njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku w'.634.00. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40. le-* Se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. leta $500.00. Od 45. do le*a se zavaruje le za $250.00. Mladinski oddelek, od rojstva pa do 16. leta. Rojaki, pristopajte k družbi sv. družinei odb. OO-OOOOOO-OOOOO-OOOOOOOOOOOOOOOO-OOOOOO ^ADNO NAZNANILO GL. PREDSEDNIKA D.S.D. Smislom ustave, po sklepu 7. gl. zborovanja in odloga gl. .. 0ra> se bo pričelo 8. glavno zborovanje, oziroma konven i1]a DSD. v torek, dne 2. septembra 1930 ob 8. uri zjutraj v Hlle, m. naznanilo naj blagohotno upoštevaje vsi glavni urad-vsi delegatje in delegatinje, kakor sledi, jjj. 2eUa bratskega društva sv. Družine št. 3 DSD. v La Salle, in program je sledeči: PROGRAM. j V Ponedeljek zjutraj, to je na Labor Day, ob 9. uri sprejo javnih uradnikov, uradnic, delegatov in delegatinj v cer-'dvorani sv. Roka, na Crost Street. D0t 9:30 se združimo z lasallskimi društvi in skupaj kor-§v ativno odkorakamo v cerkev sv. Roka h konvenčni sv. maši. ^j.^ša bo slovesna z leviti in jo bo daroval duhovni vodja 'J°sip Škur iz Pittsburgha, Pa., za vse žive in mrtve člane lokupnega članstva »D.S.D. Naš konvenčni pripravljalni odbor je marljivo na delu, da se vse potrebno uredi. Ako bi pa kljub vsemu trudu in pripravljanju kateremu ne bilo kaj po volji, ga že sedaj prosimo oprostitve. Upamo pa, da bo vse O. K. — Da, komaj čakamo dneva, da vas kot poslance prijazno pozdravimo. Veselimo se, da bo vsaj za par dni med nami delegacija naše dične in slavne D.S.D. Vse pa prav uljudno prosimo, da pridete pravočasno v La Salle ob 10. uri dopoldne dne 1. septembra. Kakor je že v programu omenjeno, se bo služila sv. maša za vse žive in mrtve člane in članice DSD. Prosi se vse, da se za gotovo udeleže sv. maše. Posebno se pa na to opozarjajo člani in članice društva sv. Družine št. 3 DSD. Po končani sv. maši odkorakamo vsi v- dvorano, kjer bo društvo imelo pripravljen banket v počast vsem glavnim uradnikom, delegatom in dele-gatinjam. Ko se okrepčamo, bodo sledili govori, ,več različnih zastopnikov in velikih mož drugih društev. Ko se zaključi banket, se zberejo fantje od baseball game na Heglerjevem parku ob 3. uri popoldne in pričnejo žogometno igro. Vsi delegatje in delegatinje ste naprošeni, da se. tega športa udeležite v velikem številu. Ko se to zaključi, ste pa zopet vsi prav uljudno povabljeni na društveno veselico, katera bo v dvorani sv. Roka. Pripravite se vsi za ples. Muzikant je že obljubil, da bo vsem prav po taktu zaigral. Vstopnina k veselici je 25c. Vse drugo bo preskrbljeno, tako da boste vsi zadovoljni. Vsi odborniki in celokupno članstvo našega društva vam kliče še enkrat: Dobrodošli nam mili bratje in'sestre! V slučaju, da želi kateri kaj pisati na konvencijo, je naslov sledeči: Convention of D.S.D., St. Roch's Hall, 6th Street, La Salle, III. Ant. Štrukel, predsednik. ---o- Društvene vesti in naznanila. KONVENČNI ČASI clalice DSD. Asistirala mu bosta domači č. g. župnik Rev. (,atlc's šaloven in č. g. P. Anzelm M urn, župnik fare sv. Šte v Chicago, 111. končani sv. maši skupno odkorakamo nazaj v kon-^ ^ dvorano, kjer nam bo lžfsallsko društvo sv. Družine V{Hc; priredilo banket. Banket bo prirejen v čast vsem te/11'1® uradnikom in uradnicam, delegatom in delegatinjam terim gostom. Na banketu bodo pozdravni in drugi ori. - Govorili bodo govorniki domačih društev in glavnih I,J^ukov, odbornic, delegatov, delegatinj in raznih povab- Jenih gostov. p lj j,^°Poldne ob 3. uri se začne baseball game. Tekma med Joliet in domačim lasallskim teamom DSD. Gotovo, ^ i!e k°nio vsi skupaj udeležili te igre, ki bo velika reklama °nvencijo DSD., ki je doživela to čast. tio Ob bratsko društvo sv. Družine št. 3 DSD. v cerkveni dvo- '1 lfr^ ....... . . , .... Hov 6. uri zvečer se prične domača veselica, ki jo priredi Prijateljski sestanek, deloma pa v pokritje raznih h \ j Da s tem vsaj nekoliko odpomoremo društvu odpla-,Vettke stroške konvencije, posebno v sedanjih slabih ča-^ ttioja želja, da bi se vsi udeležili te veselice. zjutraj naj vsi zborovalci in zborovalke točno ob Padejo v konvenčno dvorano, kjer se uradno otvori prva £ redne konvencije DSD. \ ullano vani je vsem, da je konvenčni čas drag in vsi veil) > nekatera društva težko plačujejo svoje zastopnike W °Pnice na konvenciji. Te velike stroške žrtvujejo iz do organizacije. Radi tega upam in želim, da pride-regss pravim namenom napredka in edinosti, da na-^ kovanje ne bo trajalo več, kakor kvečjemu tri dni. To en dan pred konvencijo posvetimo zabavam. Drugi Pa stroga konvencija. Naša konvencija je navadno '''plaV6 1)0 ^va d™- Izjema je bila zadnja konvencija zara-lestvice za en dan podaljšana. Letos nimamo s to 0 uič dela, ker se je uredila tako, da je sedaj stalna. Pademo skupaj res s pravim namenom in edino za V članstva in Družbe in vsi delamo -----... na to v čim večjem 65 k llrnu' bomo v teku dveh dni veliko storili, kar upam, da godilo. lx!ede So lm°h posebno "Special Street Car". hl naza;) $2-12- Ta "Retur karta" pa velja le za one, ko J! Zc.v Ponedeljek večer nazaj. Za nas, ki bomo ostali vožnje iz Jolieta v La Salle vam naznanjam, da w»u0t. Posebno "Special Street Car". Vožnja bo stala za Hi• .1 nas da se snidemo v naši naselbini, v se t)'«0*8" nekaj" dni in bomo Pričeli z rednim zbo- ° Vse z j 'P' ^om> da vas čaka veliko dela, a upam, da lajboljšo in bratsko voljo vršilo, ki bo v korist ce- Waukegan, 111. Člani in članice so pričakovali konvencijo, ki se vrši tukaj v Waukeganu. Veliko časa smo se pripravljali in delali tukaj za to konvencijo, da se v najlepšem redu vodi in da bo dobro postreženo delegatom in delegatinjam v Waukeganu in North Chicagi. Še ena konvencija se bo vršila, katero pričakujemo. To je konvencija Družbe Sv. Družine, ki se bo vršila v La Salle, 111., meseca septembra. Kakor mi tukaj zasledujemo razmotrivanje glavnega predsednika, tajnika, odbornikov in raznih članov te naše Družbe, se tudi mi izrazimo in povemo svoje mnenje. Ko smo skozi in skozi pregledali družbene pravila, katera so bila preurejena na zadnji konvenciji v Waukeganu, 111., da bi se člen 4. točka 6 spremenila. Naše mnenje je to, da vsako najmanjše društvo v Družbi bi imelo pravico poslati enega delegata. Po teh mislih, bi bilo vsako društvo zastopano na konvenciji, pa naj bi bilo še tako majhno. Ker smo pa že pri tem govorjenju, bi še to 0-menili, da bi naj zadostoval en delegat za društvo, ki šteje do 100 članov in članic. Kar se tiče centralizacije, vam damo tudi nekaj sporočila. Za manjša društva je ta i-deja dobra, za večja in močnejša društva pa ne. Veliko (in močno društvo ima svojo močno blagajno in bi se radi tega ne podalo v centralizacijo, ker prav lahko izhajajo. Pisano je že bilo, da bi vsak član plačal po 50c v bolniški asesment, ne vemo, ce bi se s tem izhajalo. V centralizaciji bi morali biti bolniški asesmenti najmanj po $1.00 na mesec za $7.00 na teden bolniške podpore. Ako pa vsako dr. plača vsak. član 75c bolniškega asesmenta za $6.00 bolniške podpore na teden, društvo lahko izhaja. S tem končam to. — Pozdravljam vse člane in članice naše mlade organizacije, DSD., kakor tudi vse delegate in delegatinje. Joseph L. Drasler Jr., delegat, Fr. Ovsenak, Anton Marinčič. IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD. Joliet, 111. Kakor vam je znano smo imeli posebno sejo dne 12. avgusta, na kateri smo razmotri-vali naša družbena pravila D. S. D. Naši delegatje in uradniki so pa že imeli svojo posebno sejo dne 29. julija. V pretres so vzeli vse glavne točke in potem odločili, da se naj skliče posebna seja da bodo tudi člani društva pritrdili, kar se jim bo zdelo.dobro, ali ovrgli, kar bi spoznali, da ni prav. Prva točka ki pride na vrsto je, na koliko let naj se vrši prihodnja konvencija. Predlagano in sprejeto, da se ista vrši na vsake 3 leta. To pa zato, ker je naša organizacija še mlada. 6. točka pravi v starih pravilih : vsako društvo ki ima 50 ali več članov ali članic ima pravico poslati enega delegata na konvencijo. Na vsakih dodatnih 50 članov ali članic še dodatnega delegata. Ta točka naj se črta. Predlagano in sprejeto je bilo, da vsako društvo ki ima 8 članov ali članic pa do 75 članov ali članic ima pravico poslati enega delegata. Za vsakih dodatnih 75 članov ali članic, enega delegata več. Člen 12, točka 2. Družba plača, od glavnega odbora pooblaščenim organizatorjem $10.00 nagrade. Predlagano in sprejeto, da se tukaj doda, "za ustanovitev novih društev". Kar se tiče našega Glasila A-merikanski Slovenec, naj ostane še v bodoče naše glasilo. Če je mogoče, da bi naj imeli (Our Page), za našo mladino v angleščini. Predlagano in sprejeto, da bi se sprejeli člani iz mladinskega oddelka v odrasli oddelek od $250.00 do $500.00, brez zdravniške preiskave. Centralizacija naj ostane po starem., kot do sedaj. Na tej seji so bile tudi delegatinje od dr. št. 12, Rose Bahor in Frances Kalčič. ki so povedale, da imajo nalogo, da se ne sme asesment zvišati niti za le. Tako je tudi večina našega članstva ravno takega mnenja in to vejo tudi naši delegatje, ki bodo vedno na to gledali, za vedno večji napredek Družbe, a le tem potom, seveda, da ne povišajo asesmenta. Vsi oni, ki pojdete dne 31. avgusta v Chicago, ste prošeni, da se priglasite vsaj do 28. avgusta pri George Stoniču, 815 N. Chicago Street, da bomo vedeli koliko "Bussov" bo treba. Ali pa se priglasite pri tajniku Louis Martinčič, 1410 N. Central Street. Vožnja na "bussu" stane za tja in nazaj samo $1.34 za posameznega udeleženca. Vsak kdor misli iti, naj plača naprej, da bomo za gotovo vedeli, koliko jih pojde na slavnost društva sv. Ivana Kr-stitelja št. 13, DSD. v Chicago, 111. Bratski pozdrav. Louis Martinčich, tajnik. -o-- IZ URADA DRUŠTVA SV. IVANA KRSTITELJA, ŠT. 13, DSD. Chicago, 111. Vsi člani in članice našega društva ste prav uljudno vabljeni na prihodnjo mesečno sejo, ki bo dne 24. avgusta točno ob eni uri popoldne v navadnih prostorih. Vsak član in članica naj se malo potrudi in agitira za našo slavnost desetletnice, ki bo dne 31. avgusta. Vsi moramo iti na delo in kar največ listkov razprodati. Ako je le mogoče naj vsakdo naznani, koliko jih proda, da se bo vedelo za koliko pripraviti. Ne čakajte samo na odbor, kakor da bi moral sam odbor vse napraviti. Dolžnost vsakega člana je, da po svojih močeh pomaga, da se tako zagotovi uspeh. Ob enem bo na prihodnji seji ki je zadnja pred konvencijo, razmotrivanje v prid DSD., in društva. Zadnji dve seji sta bili bolj slabo obiskani, zato se pa te seje gotovo udeležite pol-noštevilno. Tisti člani, ki dolgujete dva ali več mesecev, prosim, da poravnate svoj dolg, če ne je moja dolžnost, da vas na podlagi društvenih pravil suspen-dam. Ker bi pa to ne bilo za člane lepo, zato pa vredite stvar s tem, da dolg poravnate. Ni treba potem radi suspen-dacije dolžiti tajnika, ampak ste suspendacije sami krivi. Z bratskim pozdravom. Steve Fojs, tajnik. -o- NAPREDEK DRUŽBE SV. DRUŽINE Joliet, III. Lepo je slišati, če se pri kakšni organizaciji člani in članice ter društveni, kakor tudi glavni odbor tako razumejo in se medsebojno podpirajo ter se po svojih najboljših močeh trudijo skupno sodelovati za skupne koristi, kakor to delajo pri naši DSD. Da v naši organizaciji vlada zadovoljnost in pravo bratstvo se prav lahko prepričamo, ko prebiramo razne dopise članov in poročila glavnih odbornikov. Naša DSD., vedno točno zadosti svojim obveznostim in člani ali njih dediči so ji hvaležni za mnogotero pomoč. V tem oziru so vsi in smo vsi prav lahko popolnoma zado-valjni. Zato delajmo naprej, za večjo našo DSD. — Ako vzamemo v roke Amer. Slovenec, Glasilo naše Družbe, najdemo v njem zanimive vesti iz raznih naselbin, ki jih sporočajo uradniki raznih društev in drugi člani. Ti dopisi nam kažejo aktivnost naših društev v različnih naselbinah. V našem glasilu se tudi pridno oglašajo naši mladi člani DSD. Baseball teama, kar je gotovo tudi hvale vredno, da se mladina zanima za DSD. Le tako naprej po tej poti. Ta pot je edino prava in nas ne more privesti drugam, kakor le k dobremu. Toleranca, bratstvo in medsebojna podpora, nam more pridobiti samo ugled in prijatelje ne samo med Slovenci, ampak tudi med pripadniki drugih narodov, ker vidijo in spoznajo naše delo in naše namene. Zato naprej za večjo in močnejšo D. S. D. Joseph Wjolf, 3. porotnik, DSD. -o- IZ URADA DRUŠTVA SV. TEREZIJE ŠT. 16, dsd. Chicago, 111. Vsem članicam omenjenega društva se naznanja, da se je na zadnji seji sklenilo, da se vse članice udeležijo prihodnje seje, ki bo dne 25. avgusta ob pol 8. uri zvečer, da boste raz-motrivale v prilog konvencije, da boste povedale delegatinji, katere točke naj odobruje, katere ne. Boljša ko bodo pravila, toliko boljše bo za vse, za društvo in za Družbo sv. Družine. Nadalje vam naznanim, da nas je društvo sv. Ivana Kr-stitelja povabilo, da se udeležimo njih slavnosti, ki se bodo vršile v nedeljo dne 31. avgusta. Članice pridite na sejo, da se o vsem tem dovolj pogovorimo, ali se bomo slavnosti u-deležile korporativno. Kakor beremo, se bodo udeležila te slavnosti tudi druga društva iz drugih naselbin. Torej članice, še en opomin, da se prav gotovo udeležite prihodnje seje vse v obilnem številu. Sosester-ski pozdrav. Mary Anzelc, tajnica. ST. JOHNS D. S. D. NO. 13 Chicago, 111. St. Johns DSD. No 13, Chicago, 111., was defeated by Trinity E. V. in a practice game Wed., Aug. 13, by a score of 10 to 6. Sunda3r, August 17, St. Johns DSD. was defeated by Weavers aces by a score of 9 to 8, in the morning and the afternoon. St. Johns defeated St. Stephen 2nd team by a score of 5 to 1. A thrill was furnished by Andy Puplis the St. Johns pitcher who hit a home run with the bases loaded. In the afternoon game a great play was made by Ude, (capt.) who stop a hot smash and turning in to a triple play. With St. Stephens runners 011 1st and 2nd the batter hit a line drive to Ude, (capt.) and 2nd basemen of St. John who step on 2nd base doubling the runner there then throwing to 1st and getting the runner there also. Another thrill was furnished by W. Necker who hit his 2nd home run in five games. Sunday, Aug. "24, St. John is going to play against the Cy Bears at the Harrison high school ground at 10 A. M. All members are asked to come out and to root for the boys. R. S..... -0-- OUR YOUNG DSD. Joliet, 111. Sniff! Sniff Sniff! — Oh no! We are not crying, we were just kidding you. The H. F. S. (DSD.) baseball team played the N. E. Boosters at the Chaney School ground diamond Sun., Aug. 17, 1930 at three o'clock, and they sure did some wonderful playing, our expert pitcher on the "mound was F. Likovic, he fanned 13 while they fanned 7 of ours; but talk about an interesting game and exciting you should of been there, we had one of the best crowds and rooters yet at the H. F. S. (DSD.) base-ball game, and could that crowd root for them, you should of heard it, I believe there were many hoarse voices the next day, but just the same the crowd went home happy even if the H. F. S. team did lose, and it was only by a small margin, the score 10—9 in favor of N. E. B. A. W. NEWS AND NOTES Frank Plankar sure can play ball wasn't that some catch he made Sunday, how about it base-ball fans? We all wished A. Fabian and J. Mutz a Happy Birthday and may they live to see many many more which they celebrated last week. Al. Zadel reminded me of H. Wilson getting his suit all dirty Sunday, and can that boy slide. Oh boy! and how. We miss you very much at the games Evelyn. The first time seen at H. F. S. base-ball game were Mr. & Mrs. F. Plankar, hope to see i you at many more, we know you enjoyed it. We sure enjoyed K. Zadel's presence at the game. Have you seen F. Gnidovic's car it sure is a dandy. The boys are waiting patiently for another invitation from Pa Gersich, to a Lamb roast out in the open. Don't forget the next game Sun., Aug. 24 at the Richard St. groynds at 1 o'clock; be sure and be there. N. W. -0- OUR YOUNG D.S.D. Joliet, 111. Something to talk about. Once again a few notes from Joliet, III. First I hear that J. N. and A. N. were on their vacation somewhere in Wisconsin. Tell us about it, girls. A. F. and J. M. had a birthday the other day and they had a party on them Saturday at F. Wedic home, they all had a wonderful time. Oh, how L. G. can pull on that squeeze box of his is no one's business. M. J., the tall man, had some time ducking his head so he wouldn't get bumped. Mr. J. P. was at the party, he sure is a wonderful man. Mrs. A. W. sure did have a nice lunch for the boys, and, oh, the birthday cake she baked was swell, it sure had a lot of candles on. The beys sure did enjoy it. Well, you should have seen A. F. and J. M. trying to cut the cake, it sure was worth seeing, a few lessons boys and you will know how. Seen at the game Sunday: Mrs, Z. sure had some time among the N. E. Boosters, rooters, and how they did razz her. Well, don't let that worry you, we all know our boys are good players even if they did lose, it was a wonderful game to see the score being 10:9, it shows that they can play. Mrs. M. at the game with her big smile. We missed F. K. and A. K. at the game Sunday. I hear, they were in Chicago that day. I have also seen some new fans at the game Sunday. — They were Miss G., she came to see her big brother play, and Miss H. Come again, girls. F. G. mother was also there. How did you enjoy the game? Mr. and Mrs. P. came to see their son play. Well folks con^e to the game Sunday and we will do some rooting; how about it? F. Z. was there trying his best to see if his lungs are really as good as he thinks they are. We would like to see J. N. and A. N. at the game Sunday, so be sure and come out girls. I didn't see Mr. and Mrs. M. J. at the game, now, that wasn't nice of you to stay away. A. ŠIRITE AMER. SLOVENCA' ELEKTRIKA NA GROBOVIH Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani je v teku delo za napeljavo električnega toka na grobove. Na njih ne bodo odslej svetile brleče mrtvaške leščrbe; napredek zahteva, da se tudi grobovi modernizirajo. Električna luč pa ima to prednost, da je veter ne ugasne. Do vseh svetih bo že velik del pokopališča električno razsvetljen. Seveda bodo morali naročniki za to plačati odškodnino. NA PRODAJ BUNGALOW, šest sob, ogrevanje s toplo vodo, solnčni parlor, kuhinja v kleti, ki je vseskozi tlakovana. Pripravno za transportacijo in za šolo. Zmerna cena. Vprašajte: Mrs. Anna Golobich, 5503 W. 24th PL, Cicero, 111. (3230) NA PRODAJ AVTOMOBIL Hobe Mtr. Co., Olds Sedan od 1929 F. 29, za $650. Telefon 1933-R. Frank Pire, 1627 Ridge Ave., N. Braddock, Pa. (3229) HOP M-""- f L 1 Mil Kar pričakujete, dobite z Anheuser-Busch Budweiser Barley-Malt Syrup svetel ali temen redilen ni grenek Gospodi« Franjo •H, i ROMAN. ' ' ,, r ' Spisal Podlimbarald. f ! Vodja orožniške patrole, tisti, ki je bil pol leta poprej odvedel Mušiča iz hana ob Osko-vi v Tuzlo, je spoznal brezuspešnost pogona za harambašo. Togotno je zamahnil z roko ter se okrenil k Samojlu. "Na čigavem konju je odnesel zločinsko življenje?" Vilar je pristopil bliže In rekel: "Na mojem." "Na vašem ? To je čudno." "Tu ni nič čudnega. Duškal sem v gostilni, moj konj pa pod pristrešjem. V sili si ga je kaludjer izposodil." "A tako. Dovolite, gospod inženir, da vas o stvari izprašam in denem vaše pojasnilo na protokol," je rekel z zapovedujočim glasom vodja ter mignil družbi v han. Stvar je bila enostavna, orožniški vodja pa jo je v svoji stanovski vnetosti razblinil v široko testo. In kakor pekovski mojster iz razteptanega testa poljubno gnete najrazličnejše krušne oblike, tako so iz orožnikove izpovedbe dva tedna pozneje pri sodišču spe-kli domnevo, da je morda inženir nalašč nastavil ubeglemu hajduku svojega konja. Ko je bil ViL.r opravil pri orožnikih, je sedel na Samojlove sani in Manojlo ga je peljal pod Konj-planino. Vso pot mu je brnel današnji dogodek po glavi. Čudno naključje ! Človek, čigar sestri je obljubil svojo pomoč in svojo veliko ljubezen, je postal hajdu-ški glavar! Prijazno je občeval z njim, potegnil se je zanj, ko je videl, da se mu godi velika krivica, in zdaj je za glavo tega človeka razpisana denarna nagrada. Morda je v gorski vasi že sam zakrivil zločin požiga, morda že lepi na njegovem handžarju nedolžna človeška kri. Tako se je mučil Vilar in nikakor ni mogel spraviti nesrečnega človeka v sklad s svojim nravstvenim naukom. Ni se vpraševal, kaj poreče svet o njegovi ljubezni : tuzlanski svet se mu je zdel toliko ni-čemen, kolikor se je temu svetu on sam zdel smešen in preziranja vreden. Zaradi ugrabljenega konja ni bil v skrbeh; vedel je, da ga Jovica v tem malo dostopnem, po orožnikih zastraženem ozemlju ne more dolgo rabiti. V hudi stiski si ga je izposodil, da je ušel preganjalcem. Vprašal je v Živinicah pri knezu, i]i li jahal mimo kaludjer, pa tam ga nihče ni videl; nadejal se je, da zve kaj v hanu ob Oskovi, kamor se je pripeljal že v mraku, pa han je bil prazen in Mušiča več ni bilo v dolini. Ko je Bierkopf tisti večer slišal, kaj se je zgodilo, je zakipelo v njem čuvstvo škodoželjnosti. V zlobni radosti se je zamolklo rogal ponižanju tega pri drvarjih tako u-glednega, pri gospodi pa tako sovražnega inženirja. Težko je čakal dneva, ki ga osvobodi sovražnika. Nočni spanec je pomiril Vilarja, ugladil mu je živčno razdraženost. Drugo jutro je mirneje gledal na dogodek prejšnjega dne. Začel je opravičevati Jovico in čim več je mislil o njem, tem bolj se mu je utrjevalo prepričanje, da sta si v nekem oziru podobna, da teče njiju usoda vzporedno po dveh tirih. Že se je bil popolnoma zavedel, da sma- trajo tudi njega za samosvojega človeka, za takšnega, ki hoče po svoji glavi vse zasnovati in uravnati, ki se ne boji težkoč življenja, izviraj očih iz tragičnih nasprotij med bornim posameznikom in mogočno družbo. Ni ljubil tistih potuhnjencev in tihošlapov, ki po vseh straneh pomagajo sramotiti in zatirati oni zasužnjeni narod, iz katerega so se sami' rodili, občudoval pa je ljudi Miloševičevega kova. Borbo narodov za osvobojenje in za svobodni razvoj lastnih sil je smatral za največjo stopnjo nravnosti, zato je hitro opravičil dejstvo, da teče nedolžna kri, kadar priki-pi takšna borba na svoj višek. Nameraval se je napotiti v Mušičev han, da tam kaj zve o Jovici in o svojem konju. Pa tega ni bilo treba, ker blizu desete ure je zagledal na poti pred kolibami dva orožnika, ki sta spremljala njegovega konja, poleg katerega je korakal otožni Bobojedac, držeč ga za uzdo. Pogrela je inženirja radost, ob enem pa ga je zaskrbelo, kaj je z Jovico. Ali so ga morda vklenjenega že odgnali pred vojno sodišče, ali jim je utekel ? Nič več se ni čudil, da je zašel Milosevic na pot oboroženega upora, saj je takrat v zasedenih deželah gorelo in vrelo na vseh straneh; z neba ali odkod je padlo oznanilo, da je človek brez svobode, kar riba brez vode. Eden orožnikov je stopil k njemu v sobo in prosil za pismeno potrdilo, da je oddal konja. Potem je izvlekel iz listnice razmečkan kos papirja in ga pomolil Vilarju. Na listu so stale v naglici in z grobo pisavo pisane besede : "Oprosti mi, gospodine Franjo! Do smrti sem Ti hvaležen za konja. Jovica." Ta list so našli zataknjen za uzdo. Orožnik ga je zahteval nazaj, da ga priloži svojemu pismenemu poročilu. Spravljajoč papir v listnico, je škodoželjno in porogljivo migal z glavo, kakor bi hotel reči: Ta razbojnik ti ne bo dolgo hvaležen. Precej po orožnikovem odhodu je pristo-kal v sobo Bobojedac. "Oj, da pišem, tri dni bi ne napisal vseh svojih jadov!" je prekanjeno vzdihnil. "Najprej mi povej, kako si prišel h konju. O tvojih se pomeniva pozneje." "U-u — včeraj, ko sem kuhal kašo za otroke, je pridirjal tvoj konj pred mojo kočo. Z njega je skočil razbojnik, ki je nekdaj ušel iz manastirja, potem iz ječe, a ne uide svin-čenki, tisti, ki se je toliko prismojal z učenjem otrok. Butnil je z roko ob okno, da se je razletelo na kose. Zazrl se je strašni kaludjer v mojo izbo tako divje, da so mi otroci od strahu počepali krog ognja. Najmlajša dva sta si ožgala obleko in naga sta zdaj, kakor sta bila gola, ko sta se rodila. Zavpil je Jovica v mojo izbo: Konj stoji zunaj, povedi ga gospodinu Franju! Nato je izginil. Pobral sem otroke in jih nakrmil. Potem sem šel vun, da zasedem tvojega konja-viteza in od-jaham k tebi. Pa me dolgo ni hotel sprejeti nase. Gladil sem ga in mu prigovarjal, ker na konja treba gledati kakor na svojega brata, a jahati ga treba kakor dušmanina. (Dalje prih.) 'Najboljše delo za manj denarja Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju In popravljanja zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo 10 tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. [Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokatenl, ne odlašajte, da bodo Se slabši. Pridite takoj Jutri In K*IS-rujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. C. V. MeKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje -j« (tov. 204 PKone: 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, I Lil Preiskava In ocena BREZPLAČNO ženska postreinica Odprto: mi ». zjutraj do 8 zvečer, od 10. zjutraj do 12. opoludiM. V nedelj« -r V DOMOVINO Napravite že danes načrt za to pripravno potovanje v Jugoslavijo v jeseni Odhod parnikov v septembru S. S. PRES. HARDING.............................3. septembra S. S. LEVIATHAN ........................6. in 27. septembra S...S. PRES. ROOSEVELT ....................10. septembra S. S. GEO. WASHINGTON ................13. septembra S. S. AMERICA ..............C..........................24. septembra Ladje plovejo v Plymouth—Cherbourg—Southampton—Hamburg Kaj more biti lepšega, kakor počitnice v domovini, obisk starih znanih mest, ljubljenih sorodnikov in prijateljev v prvih mesecih krasne jeseni. Izberite si katerokoli izmed gori navedenih ladij in zasigurajte si tako izvrstno potovanje, po kakoršnih so vse ladje United States Lines svetovno znane. Kupite si povratne listke (za tja in nazaj) Za podrobnejše informacije, cene itd., se obrnite na svojega lokalnega agenta, ali pa pišite naravnost na UNITED STATES LINES CHICAGO OFFICE ^f^l^Zll^ Charles Krcilek, Gen. Agt. « B*° * 21« N. Michigan Avenue New York City DR. J. E. URSICH — Zdravnik in kirurg — 2000 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1 — 3 popoldne in 7 — 8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918. Rezidenčni telefon: La Grange 3966. PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. ROJAKI VABLJENI NA BANKET IN VESELICO. DRUŠTVO SV. IVANA KRSTITELJA, CHICAGO, ILL. priredi slavnostno obhajanje DESETLETNICE SVOJEGA OBSTOJA v nedeljo, 31. avgusta 1930. Po zadnji sv. maši bo BANKET v cerkveni dvorani sv. Štefana. Med banketom obširen pevski program. Nastopita oba naša zbora, Adrija in Jezero. — Po banketu PLES v obeh šolskih dvoranah. Vstopnina SOc. » Vabimo iskreno vse rojake, kajti desetletnico praznujemo samo enkrat. Da boste vsestransko zadovoljni, vam:jamči Odbor. Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMANICH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois * 4» 4* 4» 41»fr 4» 4» 4» 4» 4? 4» 4» 4» 4,4,4,X' * + * + + + + 4* «o prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najceneji« MESO IN GROCERIJO V zalogi im»m vedno rsake rr»t« stcžc ali suho prekajeno meso ter rse predmete, ki spadajo v messr-»Vo in grocerijsko obrt. JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS„ Chicaaro Telefon 2917. JOLIET, ILL. * * * * * * * + iupiiiiiaiiiniiiiHiii iinuin lailllMIllllBUlIBIlliaiUIIHI! urnimi Prihranite nekaj svojega zaslužka vsak plačilni dan in uložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro vaši prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Če ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Naša banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL ti ANK i i CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILLINOIS. WM. REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir. JOSEPH DUNDA, pomožni kasir. ...........................................................................................WII|]lpili||||lllll«llll«illMIII«l ^OOOOOOOO-OO-O-OOOOOOOOOOOOOOO-OOO-OOOOChOOOOOOOj PISANO POLJE joooooooooooo. ^ Trunk; ixkhxkjoooooo Gor in dol. (Dalje.) Razprava je vredna, da jo objavim v celoti, saj moramo Slovani upoštevati pred vsem to, kar prihaja iz naših vrst, in se s posebnim bogastvom metafizičnih proizvodov ne moremo preveč ponašati. Glasi se: "When a child is born, its sense-organs are brought in contact with the outer world. The waves of sound, heat and light beat upon its feeble body, its sensitive nerve-fibers quiver, the muscles contract and relax in obedience; a gasp, a breath, and in this act a marvelous little engine, of inconceivable delicacy and complexity of construction, unlike any on earth, is hitched to the wheelwork of the universe. The little engine labors and grows, performs more and more involved operations, becomes sensitive to ever subtler influences and now there manifests itself in the fully developed being—Man—a desire mysterious, inscrutable and irresistible: to imitate nature, to create, to work himself the wonders he perceives." To je uvod. Čudovita moč je položena v človeka že z njegovim porodom. To je podlaga, substrat. Na tej podlagi za-počne delo. Kako? "Inspired to this task, he searches, discovers and invents, designs and constructs, and enriches with monuments of beauty, grandeur and awe, the star of his birth. He descends into the bowels of the globe to bring forth its hidden treasures and to unlock its immense imprisoned energies for his use. He invader the dark depths of the ocean and the azure regions of the sky. He peers into the innermost nooks and recesses of molecular structure and lays bare to his gaze worlds that are far remote. He subdues and puts to his service the fierce, devastating spark of Prometheus, the titanic forces of the waterfall, the wind and the tide. He tames the thundering bolt of Jove and annihilates time .and space. He makes the great sun itself his obedient, toiling slave. Tel. v uradu Crawford 2893 Tel. na (Jomu Rockwell 2816 DR. ANDREW FURLAN SLOV. ZOBOZDRAVNIK URAD: OGDEN AVE. BANK BLDG. soba at. 204 Vogal Crawford in 3959 Ogden Ave., Chicago, 111. Uraduje: Od 9. do 12. dop., od 1. do S. pop. in od 6 do 9 zvečer. Ob sredah od 9 do 12 dop. if==a, THE — Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS. Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00 C. E. WILSON, predsednik I Such is his power and mi^ that the heavens reverberatj and the whole earth tremble by the mere sound of Invoice." _ Znanstvenik in strokovni« pove iz svojega stališča vemo o človeku in Jijftg0^1 zmožnostih tudi iz drug<$ stališča. Teslovo oko pa se upre tu«1 v bodočnost. Tu pa je treb<> previdnosti, da strogi raz® ne zaide v mračnost gole do-nvšljije in v prazne sanje Tesla poprašuje: "What has the future in sto* for this strange being, born a breath, of perishable tissue yet immortal, with his p°ffer* fearful and divine? magic will be wrought by ^ in the end? What is to be^ greatest deed, his crown® achievement? , Long ago he recognized flail perceptible matter co®e; from a primary substance* ' a tenuity beyond concept* and filling all space—the A5' sa or luminiferous eithe^ which is acted upon by life-giving Prana or create force, calling into existence never ending cycles, all tb' and phenomena. The primary .■ ubstar*^ thrown into infinites'® whirls of prodigious vel°cl; becomes gross matter; force subsiding, the 11,0 s ceases and matter disapP^ reverting to the primary s stance. . Can Man control this gi"ar',| est, most-awe-inspiring 0i ^ processes in nature? harness her inexhaust1'- i energies to perform all functions at his bidding, still—can he so refine means of control as to F them in operation simp'^ the force of his will?" (Konec prih.) W ZRAVNIK JI JE REKE1- "Whiting, Ind., julija 20.—^ „C leti mi je rekel moj zdravnik, rabim -.10 TRINERJEVO GRENKO katero je napravi lo čudovitost'- (\r nes ne trpim več vsled zaprtfl'ce' 'l((| vobola, slabega spanca, katere r> mučile leta. Mrs. A. Ha)'1!^ Trinerjevo grenko vino očis" ^ povrne apetit in prinese norina" lovanje prebavnega sistema. u 3 rednega vživanja (vsake pol llI"e JT jedjo, trikrat dnevno pol žlice) dovi.ti. V vseh lekarnah,—(Ad*' JOSEPH E. SPELICH Kupite pohištvo, karpet« peči od JOSEPD E. SPEUCH • 11 P0' dolgo letno izkušnjo v r hištvu v Jolietu. , t fjf* Sedaj skupaj z Fitzgefa Dobro pohištvo za STB^ ceno. 805-807-809 CASS Zunaj iz visoke rentn« Odprto zvečer. Zamenjajte pri n»s stare pohištvo za n°v° cefr SV<>