e Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 262. V LJUBLJANI, pondeljek, dne 14. decembra 1925. Posamezna številka Din 1.—. LETO II mk Ant opoldne, izvzonJi nedelj 4n praznikov. SGesaSna naročnina: V Ljubljani. In po p^ti* Din 20-—, inozemstvo Din 30—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO Df UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STE V. 11 TELEFON 8TEV. OSI Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarRn. Pismenim vprašanjem naj se priloži nmnh za odgovor. >v Račun pri poštnem ček. uradu štev. HUBA, Odmev Radičevega govora. Zlasti v Maribora je bil utis Radičevega govora velik. Vsi poslušalci, in med njimi je trii inteligenčni sloj zlasti številen, so bili presenečeni od globoke vsebine Radičevega govora in osvojeni od njegove simpatične osebnosti. Kako veliko je bilo zanimanje za Radičev »hod, se vidi tudi iz tega, da so skoraj vsi večji listi poslali na shod svoje poročevalce. V vsem je bilo na shodu okoli 15 žurnaMstov. Današnji beograjski in zagrebški listi objavljajo že obširna poročila o Radičevem shodu. Nekateri poudarjajo, da je govoril Radič aelo umerjeno. Iz vseh porodil pa se vidi, da je naredil Radičev govor zelo globok utis in da postaja Radičeva ofenziva v Slovenijo vedno bolj rfesna. MARIBORSKI NEMCI PRI RADIČU. Maribor, 13. decembra V soboto ob štirih popoldne je Radič sprejel številne deputacije. Tako tudi deputacijo mariborskega gledališča. Radič je razložil Reputaciji svoje nazore o gledališki umetnosti, poudaril njeno važnost in naglasil, kako treba za njo delati zlasti na periferiji države. Govoril je, da je v dvanajstinah za mariborsko gledališče določenih 150.000 dinarjev, torej znatno več, ko preje. Z Radičevim odgovorom je bila de-putacija zelo zadovoljna . Politično najvažnejša je bila deputa-clja mariborskih Nemcev, ki so izročili Radiču spomenico o svojih zahtevah. Radič jim je odgovoril, da je manjšinsko vprašanje tudi politično vprašanje. Treba, da so Nemci v Jugoslaviji tako lojalni, kakor so Tirolski Nemci pod Italijo iii potem ni dvoma, da se bo našla pot, da se bo tudi njih deca učila v. maternem jeziku. VAŽNI UKREPI PROSVETNEGA MINISTRA. Beograd, 14. decembra. V ministrstvu prosvete je bila izdelana podrobna osnova o reparacijah, ki se tičejo bivših neprijateljskih držav. Tudi se bo rešilo vprašanje o prevedbi nekaterih vseuči-liških profesorjev v prejšnji čin. Gre za profesorje, ki so prišli na svoj sedanji položaj proti določilom vseučiliškega zakona To velja posebno za nekatere profesorje zagrebškega vseučilišča. BEOGRAJSKA ORJUNA PROTI DR. LEONTIČU. Beograd, 14. decembra. Včeraj je bilo v Beogradu zborovanje beograjske Orju-ne. Na zborovanju je bila sprejeta ostra rsolucija, s katero se je obsodilo postopanje dr. Leontiča. Dr. Leontič je bil v resoluciji pozvan, da skliče izredni kongres direktorija Orjune v Beogradu, na katerem naj bi prišlo do razčiščenja oele zadeve. Dr. Leontiču se očita, da kot Orjunaš napada izrazito narodne osebe, pa protidržavnih elementov. • NESOGLASJA V RADIKALNI _ : STRANKI. Beograd, 14. decembra. Glede na nesoglasja v radikalni stranki objavlja odličen član radikalne stranke v »Narodni politiki« članek, v katerem navaja, da obstoje y radikalni stranki tri skupine. Prva je skupina ministrov, druga je skupina državnih podtajnikov, tretja pa je skupina ministrskih kandidatov. Te tri skupine so krive današnjega stanja v radi’ k* d stranki, v kateri je edino Pa-šič ihocaep d vseh, ker, uživa v narodu ■veliko avtoriteto. Članka*-poziva Nikolo Pasica, naj. napravi red v stranki, ker je lo dolžan domoVini in radikalni stranki. Predsednik HSS Stjepan Radič v Mariboru. MINISTER STJEPAN RADIČ V MARIBORU. — VELIKANSKO ZANIMANJEZA RADIČA. — SPREJEM NA KOLODVORU. — INŠPEKCIJA ŠOL. — BANKET V NARODNEM DOMU. — SIJAJEN NEDELJSKI SHOD. — VPRAŠANJE LJUBLJANSKE UNIVERZE — SELJAŠTVO IN INTELIGENCA. Prihod g. prosvetnega ministra Stjepana Radiča v Maribor je vzbujal v tukajšnjih krogih vedno več zanimanja. Tajništvo stranke v Narodnem domu so že nekaj dni sem oblegale stotine radovednežev, ki so hotele dobiti vstopnice za jutrišnji shod. Med temi množicami smo videli tudi ljudi, o katerih bi nikdar ne pričakovali, da bodo posvetili prihodu g. ministra v Maribor toliko pažnje. Do danes pred poldnevom je bilo izdanih že preko 3000 vstopnic, dasiravno gre v veliko dvorano Narodnega doma maksimalno 2000 ljudi. Špekulanti so izrabili to priliko in pričeli dobljene vstopnice prodajati dalje. Nastala je cela borza, tako da so se vstopnice prodajale naposled po 20, 30 in še več dinarjev. Tudi naval na kolodvor ob prihodu g. Radiča je bil nenavaden. Brez dvoma je, da ni še noben politik doživel v Mariboru takega sprejema, kakor on. Na peronu sicer ni bilo toliko ljudi, zato pa je bil poln občinstva ves prostor pred kolodvorom, kjer se je zbrala naravnost ogromna množica. Vlak, ki bi moral priti normalno ob 14.34, je prišel vsjed zamude 50 minut pozneje, vendar je občinstvo vztrajalo na mrazu, samo da vidi velikega hrvatskega tribuna. Končno je prisopihal zagrebški brzi vlak in pripeljal prvič v Maribor g. Radiča. Policija je na peronu napravila kordon in pustila k vlaku le vodstvo stranke, zastopnike oblasti in žumaliste. G. Radič, ki se je pripeljal v prvem vozu, je izstopil prvi. V njegovem spremstvu so se nahajali gg. ing. Ko-šutič, g. Pucelj, g. Prepeluh, g. dr. Cihlar 8 soprogo in sin g. Radiča. Ob prihodu na mariborska tla ga je pozdravil g. dr. Paninger, predsednik krajevne strankine organizacije za Maribor. V svojem pozdravnem nagovoru je pozdravil g. Radiča ob prvem prihodu v Maribor ter omenil njegovo borbo in trpljenje za vzvišene seljaške in narodne ideje. G. Radič mu je odgovoril v kratkih, toda izbranih besedah, naglašujoč tisočletno skupno življenje in sodelovanje Hrvatov in Slovencev. Za tem mu je ob burnem aplavzu izročila hčerka’ g. dr. Faningerjeva krasen šopek vrtnic z narodnimi trakovi. Pri sprejemu na kolodvoru so bili navzoči veliki župan dr. Pirkmajer, prosvetni referent Poljanec. ravnatelj gimnazije dr. Tominšek, zastopniki vojske, raznih uradov itd., ne oziraje se na vse odlične ’ štajerske voditelje Stranke, ki so bili zastopani skoro korporativno. Pred kolodvorom so g. Radič in gosti sedli v avtomobile pred tisočglavo množico, ki je g. Radiča burno aklamirala. Minister Radič se je ob strani velikega župana dr. Pirkmajerja in policijskega šefa g- Korševana odpeljal v avtomobilu na inšpekcijo šol. Obiskal je po eno ljudsko, meščansko, srednjo in strokovno šolo, kjer se je o ustroju in delovanju izrazil zelo laskavo. Pri sprejemu in ves čas inšpekcije ni prišlo niti do najmanjšega incidenta, čeprav so klerikalni listi hujskali na demonstracije. Banket. Po inšpekciji se je podal g. minister s spremstvom v gostilno Spatzek, nato pa v Narodni dom, kjer je bil prirejen banket. Banketa, ki je pričel ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma, se je udeležilo okrog 90 oseb. Med odličnimi predstavniki stranke smo videli poleg že omenjenih tudi g. dr. Matkota, g. bivšega narodnega poslanca Dobnika, Mermoljo itd. Zastopana' je bila tudi NRS in mnogi kmetijski strokovnjaki. Prvi je na banketu povzel besedo predsednik krajevne organizacije v Mariboru g. dr. Faninger, ki je omenil slavnostni povratek g. Radiča v domovino po onih usodnih dneh, ki jih je preživel v inozemstvu. Danes je prišlo do združitve treh strank, ki so zastopane na banketu in katerih skupni šef je minister prosvete g. Stjepan Radič. (Navdušeni živijo-klici.) Nadalfeval je: Dvignem zato čašo na njegovo zdravje, bog živi g. Radiča!' (Gromovit aplavz.) Za njim je povzel besedo g. Stjpoan R*diČ, ki je govoril približno sledeče: Drage sestre, mili bratje! Mi Hrvati in Slovenci smo bili vedno najtesneje združeni. Na črti, dolgi nad 100 km, mejimo in živimo nedeljivo skupno življenje. Že po naravi smo mi ena celina; vaše reke tečejo k nam, vaše so in naše. Pa tudi kulturno smo vzgojeni že nad 1000 let. Naša kultura je tudi vaša kultura, saj je naša inteligenca študirala na istih visokih šolah kot vaša, v Gradcu, na Dunaju, Budimpešti itd. Res je, da je bila ta kultura zgrajena na nemškem duhu, in tudi nič ne de, čeprav ni bila ta kultura ravno na višku, toda vsem nam je bila skupna in vezala nas je. Toda ne samo to, družila nas je tudi ista krščanska vera, da, še več, ista katoliška cerkev. In družil nas je tudi isti jezik v cerkvi. Končno nas je družilo isto gorje, proti kateremu je vstal vaš in naš heroj, Matija Gubec, pred 350 leti. Potem sta prišla Gaj in Vraz. Gaj je do gotove mere uspel, Vraz ni,, ker je nastopil proti njemu Prešeren. Toda ne eden, ne drugi nista šla na deželo med narod. Vraz je zašel med Ilirce, Prešeren pa med Kranjce, ne Slovence, s Vremena Kranjcem bodo se zjasnila.« Pozneje, ko se je pojavilo strankarsko življenje, je šel vaš kmet za duhovniki v klerikalizem, vaš .delavec pa med socialne demokrate. Toda duhovniki niso mogli nikdar voditi naroda v pravo življenje, ker ga niso poznali. Življenja ne more poznati, kdor nima družine in katoliški duhovnik je nima. On govori nekaj, dela pa' drugo, zato je vredno le ono, kar govori, ne pa tudi ono, kar dela. Tako je postala naša hrvatska inteligenca služabnica peštanske gospode, vaša pa dunajskega klerikalizma. Ta inteligenca je tirala v smrt nas Hrvate in vas Slovence, poleg tega pa ni na merodajnih mestih pomenila nič; pobirala je le drobtine. Nič čudnega ni, na je, navajena na to, hotela nadaljevati isto prakso po osvobojenju in ujedinjenju tudi v Beogradu. Mi pa nismo šli tja zato, da vlado podpremo — ampak da jo ustvarimo po naših načelih. Pri ustvarjanju tega ideala se nismo bali ničesar, tudi ne zapora, ker smo vedeli, da če smo danes v zaporu, bomo jutri na vladi. Velika muče-ništva so le za posameznika, ne pa za ves narod. (Buren aplavz.) Ves naš narod je šel na Golgoto, toda ne brez uspeha. Drugače je to, kakor zamisel Kreka, ki je bil sicer velik, in Korošca. Nam ni za metode Pešte tn Dunaja, kjer je bila naša inteligenca le nemški paragraf. Mi. smo hoteli politiko, ki je ni treba tolmačiti. Rekli smo: Jaz sem seljak, ti si seljak, seljaki smo vsi, ki smo stvorili to državo tako, kakor nismo poprej niti sanjali. Zato jo uredimo tudi ha socijalno kmečki podlagi, Mi Slovenci, Hrvati in Srbi smo enakopravni, zato hočemo tudi popolno enakopravnost. Ni namreč ljudi zdrave pameti, če niso špekulanti, Židje, ki bi rekli, da smo po narodnosti Jugosloveni. Mi smo Srbi, Hrvati in Slovenci. Mi zastopamo Srba Sv. Markoviča, Slovenca dr. Kreka, ne kakor klerikalci, ki so vzeli njegov nacionalizem, ne pa njegov socializem, in Hrvate. Nič ne de, ce Slovenci danes niste v vladi, mi zastopamo vaše interese, včasih z večjim, včasih z manjšim uspehom, toda dosledno. Velika napaka je pri vas, da ljudje v uradih mislijo na oblast, ne pa na dolžnost. Spominjam se profesorjev, ki so bili strogi, ■ ^..riSali, pa so 'nam bili smešni;'dimil1 80 pili dobri in prijazni, te smo ohranili v najboljšem spominu. Vsakemu se je dogodilo : to. Vidite, tako je i z inteligenco. Vsa hi ta- i ka, ali večinoma je militaristična in birokratska. Kdor pa hoče imeti vpliv, kdor ho-: če vladati, mora znati tudi voditi. Nesreča, ie’r\i 0 8111,10 poveljuje, a ne vodi. • Delavec hoče vladati, ker se mora 'boriti proti kapitalu, in čimvečja nesreča ga tare, tembolj se zaveda potrebe solidarnosti'. De-, lavci 80 revolucionar«, so dinamit, mi sel ja- j ki smo pa drugačni, smo element miru, j razvoja. In ta zdrav človek, ki ima svoje korenine v zemlji, je vedno prvi. Vse, kar' smo počeli prej, so bili eksperimenti, če' bi mi Hrvati ne bili v zajednici s Slovenci in Srbi, bi bilo na eni strani, morda bolje, na drugi pa slabše. Imeli bi danes najbolj: urejeno in popolno seljaško zakonodajo, toda i mi sami nismo mogli brez škode za brate stvoriti svoje lastne seljaške države. Zato; smo se odločili za edino naravno in zdravo življenje z vami in s Srbi v eni skupni hiši.1 Naša in vobče vsa mesta so dobro in obenem zlo; mesta so ognjišče prosvete in na-1 predovanja, so pa zaostala v poštenju daleč za vasmi. , ' ' I 'In naša politika. Voditi jo moramo,v .skla-' du z narodom, zato smo stvori!’ sobraziim.; . ... d_____ Važna je tu finančna politika. G.' StOjfidino- Hrvatom, Sele, bič path je pokazal pravo pot, ■ ‘i ,i. *l!) ■ i T ' ,'.^141'! f Vi Maribor, 12. decembra. vič je odličen človek, ima pa le eno napako, da je preveč bankir in premalo ekonom; tudi minister za poljedelstvo je odličen človek in radikal, je pa premalo seljak, po svojem pojmovanju in čuvstvovanju namreč. Mi pa moramo narod vzgojiti v duhu moralne seljaške kulture, vpeljati ga v umetnost in ustvarjal bo čudeže, nad katerimi bo strmel svet. Naša glavna naloga je ustvariti novo moralo, na razvalinah sedanje evropske gosposke morale. Zato je glavna točka našega sporazuma z radikali ne politična, ampak duševna. Ujediniti moramo Srbe, Hrvate in Slovence duševno. Ujediniti pa moramo tudi vas in mesto. Mesto ima napake, vas ima napake; te pa moramo tu in tam odstraniti. Nam ni do tega, da bi ojačali mesta, mi nočemo, da se Zagreb pomnoži na pol milijona, Ljubljana na morda 200.000 prebivalcev, ne, bolje je število prebivalstva mest znižati, zato pa jih moralno ojačati in vzbuditi, izobraziti vasi. Brez harmonije ni pesmi, pa tudi ne kulture; veliko civilizacije brez harmonije niso naravne, so izrodek. Le vsled nepojmovarija tega ‘se je moglo dogoditi, da je ostala krščanska kultura brez Jezusa in brez osnovnega elementa — kmeta. In isti vzrok je, da je postala ameriška kultura brez socialnih načel in barbarizem./Mi smo uvedli temeljni kmečki element v kulturo in v politiko. Dosegli smo, da je 50 zastopnikov naše stranke seljakov, radikalnih pa tudi vsaj 30 do 40. Meni se jo očitalo, da sem demagog, da hodim v opankah na agitacijo, katere sezu-jem, ko pridem v vas, toda jaz nisem nikdar nastopal z demagogijo. Zahtevni sem le, da se tudi inteligenca vrne k zemlji, iz katere je vzrastla. Mi smo izšli iz kmečkih vrst. Naš jezik je bil nedavno sel jaški, kravnrski, mi pa smo ga dvignili na stopnjo kulturnega jezika Evrope. Pri vas Slovencih je tako’, da se je inte-ligenca kakor kmečka masa bala Korošca, kar pa je komično, smešno.. Ljudje, ki se napihujejo, njso nikdar resni. Mi Hrvati prihajamo k vam, da vas povedemo k zakonom sedanjosti. Danes govorim kot šef stranke, jutri bom pa govoril kot minister prosvete. In končno ni zame neprilika, da imate Korošca, ampak je neprilika za vas Slovence. Tudi vaša inteligenca se mora vrniti k narodu, kot se je že deloma naša. Posebno vi Štajerci ste nam blizu, Kranjci so nam pa nekoliko manj blizu. Kljub temu pa bo zmagala končno v celi Sloveniji le seljaška misel. Naši nasprotniki bodo lahko srečni, Če bodo sploh mogli sestaviti svoje kandidatne liste, ko. pridejo nove volitve. Deset milijonov srbskih in hrvatskih seljakov mora potegniti za seboj tudi en milijon Slovencev. Vsak narod mora končno priti k pameti in prišel bo tudi vaš, o tem ni dvoma. To se bo zgodilo pri prihodnjih volitvah, zato napijam veliki bodoči seljaški večini! (Silno odobravanje in navdušenje.) Tretji je govoril g. dr. Cihlar, ki je omenjal velik uspeh g. Radiča v Ženevi, kjer je dosegel s svojo idejo preporoda današnje kulture velik uspeh pred licem zastopnikov cele Evrope. (Nato je zapel zbor par narodnih pesmi.) Zatem je govoril toplo pozdravljen posl. PrcsH. 1 Slovenci smo se mnoge premalo bavjli s 'politiko, ker smo videli v politiki nekaj, slabega. Toda to je zmota, ker politika je v korist ljudstva. Nismo bili zavedni, zato se nismo zanimali za politiko. Najbolj zaveden je bil včasih še delavec, dočim je ostali narod obvladal fa-rovž z vero, odvetniki pa z liberalizmom, i Toda kakšna je bila ta naprednost, se vidi najbolj iz boja liberalne stranke proti zadružništvu. Slovenec se je zanimal včasih kvečjemu za občinske volitve in samo tako je bilo mogoče, da so slovenski poslanci vstopili nekod v HoIienwai;tov klub in kot Slovenci delali nemško politiko. Po breobratu se je stvar mnogo izboljšala, ker smo se na vojni mnogo naučili. Spoznali sinov da ne bo za kmeta bolje, Če sam ne vzame politike.-v roke. Zato smo : osnovali svojo kmetijsko,stranko. Tudi v Beogradu je • bila zemljoradniška. stranka in v nadi, da podpremo kmetsko -misel, smo se pridružili zemljoradnikom. Spoznati' pa smo morali, da 'je- bil ta korak napačen'. Le naša'ozkosrčnost , je bila kriva, da se nismo takoj .pridružil* Tudi inteligenca nam je skušala prikriti pravo pot. Kakšne Laži so so vse pisale o Radiču, kako dosledno se je o njem krivo poročalo. Niti duhovništvo ni bilo bolje. Tudi njegovi listi so se borili proti Radiču z lažjo. In vendar je dr. Korošec bil samo na podlagi Radičeve torbe minister štiri mesece. Ko pa Radič ni več hotel podpirati Koroščeve ministre, tedaj je bil zopet demagog in •nlfca. In tedaj je zapeljala skušnjava dr. Korošca, da je poslušal dr. Šimraka in da je mislil z agitacijo po Dalmaciji in Hercegovini vreči Radiča, ki je prišel v vlado. Dogodki bodo pokazali, da je dr. Korošec brez koristi podlegel skušnjavi. To je kratka zgodovina naše združitve s HSS. Nismo iskali sebe, temveč samo blagor ljudstva. In ko smo spoznali, da je bila naša pot napačna, smo bili dovolj možje, da smo zmoto pripoznali in šli k Radiču. V tem j>a je tudi pomen jutrišnjega shoda. Viharno pozdravljen je govoril nato Alb'n Prepeluh. 'cino^oče je skoraj govoriti po predsedniku T' i.ai: ('e govorim vseeno, storim to, odar in ne tisti, ki reže kupone! Vprašanje vseučilišč ni politično vprašanje, temveč vprašanje znanosti. Logično je namreč, da si ne moremo misliti posebne slovenske znanosti, posebne hrvatske in posebne srbske. Slovenec mora biti učenjak. Noben slovenski učenjak ne more biti, ki bi znal samo slovensko. Tudi Srb ne more biti učenjak, ki bi ne znal slovensko. Beograjsko vseučilišče zahteva aparate od reparacij. Mislijo, da je to zelo enostavno in da bo minister prosvete že dal. Pa ni enostavno! Dosedaj je dobil reparacije vsakdo, samo seljak ne. Kje so plugi, ki bi prišli kot reparacije? Še enkrat: stvar ni enostavna in vseh reparacij ni mogoče dati vseučiliščem. Reparacije treba dati v prvi vrsti v produktivne namene. Posebno vprašanje je gradnja mostu v Pančevu. To bi bil največji most in Vojvodina bo zvezana po njem z Beogradom. To moramo dobiti na račun reparacij. Ne vem, če se nam bo posrečilo, zapoznili smo se za sedem let. Za to veliko stvar, ki mnogo velja, ne samo Srbijo, bomo morali vse reparacije pustiti. Nobeno vseučilišče se ne bo ukinilo. Vse se spopolni. Toda ne tako, da bi bila Slovenija zase država, Hrvatska zase, Srbija zase, ampak da bodo vse ena prosvetna federacija, federacija za edinstvo duha. Vidite n. pr.: Mentanistika, katero imamo v Ljubljani, se naj razvije v najboljšo rudarsko šolo v Evropi. To vprašanje moramo vzeti tako, kakor je. Kar se tiee finančne strani, je tu lahko braniti čisto slovensko stališče. Za štiri poslovne mesece se je za belgrajsko vseučilišče potrošilo 17 in pol milijonov dinarjev, za zagrebško 10 iu pol. za ljubljansko pa celih 2 in pol milijona dinarjev. Absolutno je potrebno, da ne napravimo slabe fakultete v Subotici in Skoplju. V Subotici je toliko dijakov, kolikor štipendistov. Kaj delajo? Samo tepejo se in pijejo. Isti položaj je v Skoplju. Tam se bo ustvaril muzej, kakor ga je napravila Avstrija v Sarajevu. K sreči ima južna Srbija toliko umetnini, o katerih niti ne sanjamo, še iz stare dobe. Te stvari se morajo zbrati in svet se bo divil mestu, kakršno je Skoplje. Napraviti moramo muzej, ne samo za Slovence in Hrvate, ampak da bo videl cel svet, da ni res, da Balkanci rušimo, in da bo spoznal, da nismo nobeni divjaki. Slovenskemu vseučilišču v Ljubljani, ne samo, da ne preti nobena nevarnost, ampak bo doživelo v drugi obliki popoln razvoj; morda bo vseučilišče, ki bo tam obstojalo, reprezentanca vse naše znanosti. Kadar dete dovrši ljudsko šolo, je staro deset let in ni za obrt, ako ne gre v smilijo šolo. Doba od 10. do 13. leta je odločilna, to uvideva tudi naš program. V tej dobi se nauči otrok delati in bo celo življenje delal, če se bo naučil to sedaj. Ta tri leta so tudi za jezik najvažnejša. Uvesti hočem. da bo vsako dete v celi državi imelo priliko, da se temeljito nauči ali obrti ali poljedelstva, poleg tega pa tudi jezika. Uči- lo se bo rusko, nemško, češko in angleško. V katerih krajih nemško ali angleško, to bomo videli. Ne sme biti našega človeka, ki ne zna rusko. Narod, ki ne najde pota v svoj ocean, ta ne obstane. Naš ocean je slovanstvo, ki ga brez Rusije ni. Naučil se boš rusko toliko, da se razumeš. Rusi so i?.dajali sijajne knjige in silno cene za malega človeka. Vsa glavna dela angleška, nemška, japonska, indijska se iz rokopisov prevajajo na rusko. Kdor zna rusko, ima vstop v vse literature, v vso znanost. Vsa mestna deca bo skupno poslana za nekaj časa na deželo. Dve, tri leta bodo na deželi, da se bodo naučili kmetovati. Kmetski posel je najbolj dovršen, kajti on pomeni obdelovati polje in rediti živino. Kmet vzgaja deco. — Ako bomo to izvedli, bo naša deca sposobna za življenje. Tekom par stoletij je bila politika na žalost samo forma. Ničesar nisi mogel t>rez vere. Povsod so vladale forme. Današnja doba pa je napravila s politiko to, kar je bi o nekdaj religija. Sami vidite, da govorimo o šolski, socialni politiki itd. I olitika je instrument, ki služi narodu. Tudi prosvetni minister se mora baviti s politiko in čeprav je minister seljačke stranke. V am, ki ste delavci, in drufeim. ki s svojim delom skrbite za 'življenje, hočem reči te besede: Če pride do rekonstrukcije vlade, se bo samo še močnejše naglasil naš narodni se-ljaški značaj, Se pa pride do volitev in kadar bo prišlo, bo seljaški karakter Slovencev, Hrvatov in Srbov še enkrat jačja. (Živijo!) To je važno, toda še važnejše je to, kar se dogaja, kadar tehniški narod prehaja v agrikulturo. Počasi gre to — ne gre tako naglo, kakor k industriji. Nemci in Angleži so tehniški narod — potrebujejo veliko železa in prilagodujejo se terenu. Pridejo novi stroji za obdelovanje, za setev itd. Kmet, ki je bil preje privezan na zemljo, na fevdalnega gospodarja, še ni mogel znati, kako se orje z drugim ko lesenim plugom. Sedaj se mora stvar dvigniti, ker pridejo stroji. Bodo največje in najkolosal-nejše čudo, od katerega je odvisno naše človeštvo. To so stroji v industriji. V poljedelstvu je človek gospodar stroja. Stroji pomno-žujejo njegove moči. Delo, ki se je prej opravljalo par dni, se zdaj opravi v par urah. vojni. Ker železo se ne more braniti in niti ne proti pruskemu militarizmu. Svetovne sile so samo one, ki se opirajo na seljaštvo. Srednja in zapadna Amerika sta seljaški in Rusija je prvorazredna seljaška država. Naše naloge. Velikanske so naloge, ki jih mora seljaštvo izvršiti pri nas. Treba z osušenjem močvirij dobiti novo zemljo. Obdelovanje polj je treba pri nas dvigniti. V kratkem dobimo veliko posojilo v znesku 4 5 milijard. Od tega morajo iti 3 milijarde za melioracije in tedaj bomo najbogatejša dežela na svetu, ker bomo imeli vse potrebno doma in hrane v izobilju. Italija ima krasno obdelana jx>lja v Lombardiji, toda vseeno se ne more preživeti. Mi jim bomo dajali hrano in množili svoj kapital, ker naš narod je najbolj delaven narod na svetu, zlasti vi Slovenci. Pomen seljaštva za civilizacijo. Pri nas je seljaška civilizacija močna, ne pa tudi povsod drugje. Tako je na Čehoslo-vaškem industrializacija dežele razbila dušo d nižine. Gorje, če bi ne bilo seljaške Moravske in Slovaške, ki dajeta češkemu narodu vedno novo moč. f In tudi angleški imperij se ne bi vzdržal, če bi bil samo industrijski. Toda samo London in Angleška sta industrializirane, Kanada, Indija, Južna Afrika. Avstrajila, t° so seljačke države in samo vsled njihov© poa-j>ore je vzdržala Velika Britanija v svetovni Organizacija seljaštva. Jaz sem pred 2 leti pričel organizirati narod. Mislili so, da moje delo preprečijo, če me proglase za antikrista. Še danes velja škofovo povelje, da se me s prižnic proglasi za antikrista. Ko pa so me žene na vasi videle, so se smejale: kakšen antikrist. Škol je mislil, da se da z okrožnico rešiti selja-ško gibanje. Velikanska zmota, ker naše gibanje je pregloboko. Mi nadaljujemo tam, kjer je krščanstvo okoli leta 300. nehalo, ko je sklenilo pogodbo z vladujočimi sloji. Tedaj je krščanstvo katakomb prenehalo in mi obnavljamo zopet njegov duh. Naše gibanje ima zato svetovni pomen in zlasti, ker sloni na pacifistični misli prvih kristjanov*. In poleg pacifizma je socializem glavna stvar. Dosedaj smo ga silno zanemarjali. Niti enega socialnega zakona še nismo sprejeli v Jugoslaviji. Vse delo pa mora sloneti lia solidarnosti vseh stanov. Kmet je palec, obrtnik in delavec sta kazalca, sredinec je uradnik, mezinec muzikant. Toda samo vsi skupaj sme roka, ki dela in samo vsi skupaj pest, ie treba. Nikomur ne bo dobro, če pride v naše roke in kdor bi prestopil našo mejo, bi to spoznal. V nekaterih ministrstvih se naša seljaška politika dobro izvaja, v drugih manj. Tudi to se bo izboljšalo. Seljak je desna roka, inteligenca je mozeg. Toda samo tista inteligenca, ki kaj razume. Naša inteligenca pa je v dostem podobna kokoši, ko išče mesto, kam da bi se vsedla, da zleže jajce. Ne zna si najti naša inteligenca svojega mesta. Njeno mesto pa je samo v narodu, iz katerega je izšla in ki preživlja ter ohranjuje vse. Živel narod sfbski, hrvatski in slovenski! • Viharno odobravanje je sledilo Radičevim besedam in vsa dvorana je odmevala gromkih vzklikov: Živio Radič. Nato je predsednik shoda predlagal, da so po51 jo udano»tao bi-aojavko kmlju in po- zdravno brzojavko predsedniku vlade. Zbor je temu navdušeno pritrdil, nakar je bil shod zaključen. Politične vestL — Barbusse o Bolgarski in Romunski. Barbusse je imel te dni na Dunaju predavanje o svojem potovanju po Balkanu. Govoril je v prvi vrsti o Bolgarski in Romuniji. Dejal je, da je bila njegova naloga jako težka, zakaj oblasti so mu delale velike težave. Tako v Bolgariji kot v Romuniji vlada neomejena policijska diktatura in soldateskn. Vsak, kdor zine le besedico zoper kako uradno osebo ali vlado, je takoj aretiran. Diktator Cankov je odgovoril na neko interpelacijo, da bo 5e več ljudi usmrčenih, če se poizkusi na vlado še kak napad. V vsej Bolgarski se ni upal nikdo ž njim govoriti niti besedice o politiki, kajti povsod preže fikofanti in vsakdo je izgubljen, če pove resnico. Neki minister je odgovoril Barbusseu na vprašanje, koliko ljudi je v Bolgariji izginilo, da jih je izginilo kakih 3000, toda to število je treba, pravi Barbusse, pomnožiti s 6 ali 7. Nesrečneže sežigajo, mučijo ter more na bestijalen način. Kot primer navaja Barbusse, da je pomorila eskorta eel transport aretirancev, 100 oseb po številu, na poti iz ene ječe v drugo v nekem gozdu. Nič manj kot 20.000 ljudi je bilo na Bolgarskem umorjenih brez vsakega sodnega postopanja. Barbusse je izjavil, da bo dokumente, »H*® in protokole, ki jih je zbral o n ©številnih slučajih, objavil v obliki knjige. Komentarja ne napiše nobenega, češ naj govore dejstva sama. Končno je izjavil, da bi bilo potrebno, da bi se ustanovil mednaroden odbor za kontrolo takih grozodejstev. Barbusse je označil Bolgarsko kot evropejski madež. Bolgarsk* vlada gre v svojem terorju tako daleč, da prepreči vsako pomoč otrokom in vdovam umorjenih ter prepoveduje celo, da bi raz" deljevale podpore, ki so bile za te sirote nabrane. = Nova rusko-turška pogodba, leheranski dopisnik »Morning Poste« poroča, da se vrš« med Turčijo in sovjetsko Rusijo pogajanja za sklenitev nove pogodbe. Turčija da je po tej pogodbi pripravljena odstopiti Moskvi dve provinci v Bližini Batuma in za siuc«! neugodne razsodbe Sveta Zveae nar ki vidijo v njej ne samo eno najmočnejših postojank Jugoslovanstva in Slovanstva., marveč, radi njene geografične ege, tudi poklicano kulturno posredovalko med njimi in nami. Pred vsem pa vidijo v njej mogočno poroštvo iskrene, uerazrušljive vzajemnosti Srbov, Hrva-in Slovencev. Tega njenega pomena so se zavedali »b njeni ustanovitvi najvišji državni fi-»itelji, naš kralj, vlada in parlament; ,i*ega se zaveda najgloblje tudi unirerza > *s*ma.s. . Ljubljana, 1t. decembra 1925. Za univerzitetni svet: Rektor: Dr. Pitamie, 1. r. Ta manifest se je poslal g. ministrskemu >r«ds«iniku, g. ministru prosvete, g. pred- - ž«dmku parlamenta in drugim odločilnim či-■iiiteljeni in vodilnim listom v državi. — Za izboljšanje- telefonskega prometa. •Ker se vsl-od snežnih zametov An viharja se-t-aj često dogaja, da se pretrgajo telefonske in prekine promet, je uvedlo ministrstvo jgwrste in brzojava na vseli postnih in brzojav-. »ib uradih ob glavnih progah posebno de--jfeirstvo, katerega naloga bo vsako poškodbo jttiage takoj prijaviti pristojnim direkcijam, *jfci bodo morale takoj podvzeti vse potrebne ^rakej da se zveza čimpreje zopet vzpo- K um erri al j itaci ja rudarskih podjetij. V 7*»KK«tratvu tat jn rudnikov je izdelan nov aafconski načrt o komercializaciji rudarskih -podjetij. — Falzifikatov dvodinarskih novcev ni. ^Strokovno raziskavanje je ugotovilo, da so ai»odinarski novci, glede katerih se je dO-usncvnlo, da so ponarejeni, makulatura ne falzifi-kat. Stavka v bec^ajski poštni in brzojavni ■»•(v. Med učenci beograjske poštne iin brzojavne šole je izbruhnila v petek stavka VctoV: Učenci niso dobili obljubljene jim »ranstie obleke .in plaščev. Ko je izjavila 8o4--;.«a oblast, da bo .vsak, kdor se takoj ne vrne te. predavanjem odpuščen, bo si učenci premotili ter se vrnili v šolske klopi. — Davčni vijak. Posestnik Jurij Kaste! iz VtnSm Palanke ima pni Iloku približno 100 ■jara! polja. Za to posestvo so mu odmerili 'SRJ00O Din letnega davka. Ker je ostala pri-®»žt>a zoper ta predpis brez uspeha, Kastel, j*0 mogel pljčati davke, sedaj posestvo p - Zdržati hoče samo še 16 oralov. Marn, T-rr^va v°jne škode & oddala v bre- * okl?ju 330 P,US°Y: nabavljenih v V'*’ na račun reparacij- Za vsak plug je »sorti prejemnik plačati 150 Din. — Inšpekcija bank v jnšni Srbiji. Minister •za trgovino in industrijo bo imenoval te dni »*®*no komisijo, ki bo inspicirala nekatere «*»ke v južni Srbiji. R»dio-tclegrafisti pri finančni {lotili, trr«« Kratkim je dovršilo vojno radio-tele-.^raifično šolo v Šibeniku 30 organov finančne iteratrole. Uspeh je bil povprečno prav dober. Absolventi so bili takoj razporejeni po plov-«*Ss objektih finančne kontrole. — Velikansko darilo Angleža v znaufdrc-•b ■svrhe. Londonska bolnica je dobila te dni neznanega dobrotnika darilo 50.000 fun-'Sspv' Sterlingov, ki naj se vporabijo na izrec-’*»• željo darovalca, ki noče biti imenovan, v *Msastvene svrhe. — Tolpa ponarejevalcev denarja iz mari-'btvtšip, in ptujske okolice, je narasla že na 3f> oseb. Ker so pa izpustili med tem 8 obdolžencev na svobodo, jih je vsega skupaj tačas 28 v luknji. Pred poroto pridejo šele spomladi. Obravnava bo najbrže tajna, ker bi se utegnili sicer gotovi ljudje marsičesa ' naučiti. — Kongres novinarstva narodnih manjšin na Sedmograškem in v Banatu. V Bukarešti se je vršil pred kratkim kongres žurnalistov sedinograških in banaških narodnih manjšin. Kongres je sklenil resolucijo, ki je vsebovala izjavo lojalnosti napram državi. — Dnevnik fraaicoskih fašistov. Te dni je izšla v Parizu prva številka novega glasila francoskih fašistov. Imenuje se »Le Nou-veau SiScle*. Glavni urednik lista Valaois ppvdarja v uvodnem članku, da hoče biti list zanesljiv vodnik Francozov v politični in gospodarski krizi. Med sotrudniki lista je večje število znanih novinarjev, literatov in umetnikov. — Spalni vozovi na pros;i Bukarešta—Berlin. Na podlagi sklepa liaške železniške kon- J 'erence se uvedejo v kratkem na progi Bukarešta — Budimpešta — Praga — Dresden — Berlin direktni spalni vozovi. Novi brzo-vbk bo skrajšal vožnjo Bukarešta—-Praga za 11 ur. — Strašna nevihta ob Bosporu. Te dni je besnela ob obali Bospora strašna nevihta. Morski valovi so povzročili veliko opustošenje. Vihar je razrušil okrog 20 samostanov in mošej. Minaret mošeje Mezle Hanepaku se je podrl. Prebivalci hiš v bližini mošej z visokimi minareti so bežali v paničnem strahu na vse strani, ker se je zdelo, da se razrušijo vsi minareti. Veliki bazar v Carigradu je kakor izumrl. Parniški promet je prekinjen. Na veliki most pri Zlatem rogu, ki veže Carigrad z Galato in ki ga pasira dnevno na 10.000 ljudi so pljuskali ves dan morski valovi, tako, da je bil vsak promet nemogoč. Morski valovi so odnesli z obale okrog 100 lesenih hiš. Razburkano morje je uničilo v Makrokoriju, Sv. Štefanu in Malen Čekmed-žu vi'« transportnih ladij. Tudi rusko kopališče je izginilo v valovih. Tudi na otoku Prinkipi je povzročila nevihta velikansko škodo. Kazinsko poslopje ob obali se je porušilo. Neka vila je postala žrtev morskih valov. Neurje je zahtevalo tudi človeške žrtve, katerih število pa še ni znano. — Jngoslovenski parnik »Naprijed« potopljen? Iz Aten poročajo: Pristaniški kapiten v Leukadi ie obvestil jugoslovensko poslaništvo v Atenah, da je bila ob obali pri Leukadi najdena zapečatena steklenica, v kateri je bilo obvestilo, iz katerega se sklepa, da se je v noči od 14.—15 novembra jugoslovenski parnik >Naprijed r, last »Dubrovačke Plovit-bec potopil. — Katastrofa na morju. Pri Framboraughu ob vzhodni angleški obali je trčil parnik ■Landport« iz New-Castla z nekim norveškim parnikom ter se potopil. Pri tem je utoni io 10 oseb. — Rudniška katastrofa. V oveTtonskem rovu južno od Birminghama v državi Al.ibama se jo užival pokalni ni in. Doslej go u potovali 40 mrtvecev in 20 težko ranjenih. 75 rudarjev še pogrešajo. 1 najn Obleke nodernejše Izdeluje I 1 Anton od 150’— Din laprej tvrdka Presker, ti Ptm tun u. — 285 milijonoT izgubil v tramvajskem vozu. Te dni je izgubil na Dunaju kafetje Fritz Berger 28.000 šilingov. Denar je bil prodajna svota, ki jo jo dobil za svojo kavarno ter je reprezentiral vse Bergerjeve prihranke, tako da je postal mož čez noč berač in bo moral postati zopet marquer, če se denar ne najde. — Poslanec ponesrečil. V petek dopoldne jo izpodrsnil in padel v Beogradu na potu v parlament narodni poslanec Licentije Matič-Pri tem padcu se je na glavi težko poškodoval. Prenesli so ga onesveščeneea v ambula-torij, kjer mu je bila nudena prva pomoč. — Žalosten rekord. V Budimpešti je bilo v dneh 9. in 10. t. m. 22 požarov, tako da eo bili zaposleni ognjegasci oba dneva od jutra do večera. Slo je, razven enega večjega požara v neki bolnici, izključno za manjše požare v stanovanjih in trgovinah. — Iz železniško službe. Imenovan je dosedanji dnevničar Josip Pokorn za uradnika II. kategorije 1. skupine, podskupina a). — Premeščeni so: Josip Tančič Iz Maribora h kontroli prihoda v Ljubljani. Ivan Vičič z dolenjskega kolodvora v Ljubljani na gorenjski kolodvor, Fran Koder in Andrej Ahčan pa iz Borovnice h kurilnici v Ljubljani. — Krvna os veta t juini Srbiji. V petek je obstrelil v Skoplju neznan storilec tamkajšnjega uglednega turškega plemiča, rentirja Rašibega ter ga smrtno nevarno poškodoval. Rašibeg je izjavil, da misli, da je napadalec-identičen z Bajramom Abdulo, bratom Hasana, a katerim je živel Rašibeg v sovraštvu. Bajram Abdula je bil aretovan- Ko so udrli v njegovo stanovanje orožniki z nasajenimi bajoneti, se je silno prestrašil. Kljub temu, da so ga dobili orožniki ležečega v postelja, trdi G prič — Aniavtov, da «o ga videli ob kritičnem času teči po Njegoševi ulici. Rašibeg je bil takoj operiran. Kljub temu, da so mu ekstrahirali izstrelek iz trebuha, je njegovo stanje zelo kritično. — Rodbinska tragedija. V mestecu Bauer-witz v Gorenji Šleziji se je odigrala te dni rodbinska tragedija. 261etna žena godbenika Warzineka je vrgla svoje triletno dete v reko, nakar je 'skočila še sama v vodo. Seboj jo potegnila 61etnega sina, ki je kričal iz vsega grla ter so zaman upiral z vso močjo. Ko so prihiteli ljudje, je bilo že prepozno. Deklico so izvlekli iz vode mrtvo, mati in sin pa sta par ur nato v bolnici umrla. Kot vzrok obupnega dejanja navajajo nekateri, da je dobila žena poročilo, da se je njen že 4 leta v Ameriki živeči mož tamkaj poročil z drugo. Ker pa je mož za svojo družino vedno dobro skrbel, je ta verzija precej neverjetna. Z druge strani se trdi, da je iskati vzrok v neozdravljivi pljučni bolezni žene. — Ker se je hotela na stara leta v drugič poročiti. Nad 50 let stara vdova Matilda Kiž-kavič v Dragi pri Sušaku je zahrepenela, da-si je že vsa zgrbančena, na stara leta zopet po sladkostih zakonskega življenja, ter se hotela v kratkem zopet poročiti. To je njenega sina, 26] e t nega Ivana, ki je po poklicu zlatar, toda radi tuberkuloze brez službe, silno jezilo. Ko je videl, da je vse njegovo odgovarjanje zaman, je planil ponoči iz postelje ter jei na svojo mater streljati. Oddal' je nanjo 4 strele, jo sicer nekoliko obstrelil, vendar pa se ji je posrečilo pobegniti. Nato si je pognal nervozni fant kroglo v glavo. Par ur pozneje je v bolnici umrl. — Smrt nervoinega inženjerja. Rudniški inženjer, Rus Nikola Sviderski v Skoplju, je bil silno nervozen človek. Sekiral je svoje podrejeno osobje na vse mogoče načine, tako da so ga splošno smatrali za nekoliko prismojenega. Prav posebno je imel na piki pisarja Dikliča. Da je omogočil nastavitev svojega prijatelja, Rusa Sergija Stavova, je izposloval, da je pisar Mane Diklič odpuščen. Diklič je prišel te dni v pisarno ter stavil Sviderskega na odgovor rekoč: »Kaj sem vam storil, gospodine, da mene invalida mečete sedaj sredi zime na cesto?« Inženjer se je zadrl: »Vi ste nesposobni, ne trpim vas pri tem podjetju!« Nastal je ljut prepir. Oba nasprotnika sta bila oborožena. Sviderski je dobil nevrasteničen napad ter nastavil Di-kliču puško na prsa. Diklič, ne bodi len, zgrabi urno svojo puško ter požene inženjer-ju strel v prsi. Sviderski se je zgrudil mrtev na tla, krčevito držeč svojo puško v rokah. — Revolverski streli pred sodiščem. Iz Gradca poročajo: V Leibnitzu se je vršila te dni obravnava radi motenja posesti. Zdelo se je že, da sta se nasprotnika sporazumela, zakaj poravnava je bila v teku. Nenadoma pa je potegnil tožitelj Johan Bauer, zaradi junaštev z nožem že opetovano obsojen posestnik, samokres ter oddal na zastopnika nasprotne stranke dr. Vogla strel. Nato je streljal še na ljudi, ki so mu hoteli odvzeti orožje. Z velikim trudom so ga končno ukrotili. K sreči ni bil nihče zadet. Nasilnega kmeta so zaprli. — Velika tatvina lesa. Pri somborskem okrožnem sodišču se je vršil te dni proces, ki šteje glede števila obtožencev, — ki jih je lavno 80 — med največje, kar se jih je kdaj vršilo v naši državi. Obtoženci so ukradli z državnega veleposestva Belje, k*i meji na njihovo vas, za 1 milijon dinarjev drv, pripravljenih za odpošiljatev. Ogromno množino drv so obtoženci deloma vporabili zase, deloma pa prodali dvema bogatima Židoma, ki sta sedela radi tega sedaj ž njimi vred na zatožni klopi. Med obtoženci se nahaja mnogo uglednih oseb. Na predlog zagovornika je bila zadeva odstopljena okrožnemu sodišču. — Goljufija z industrijsko soljo. Te dni se je vršila v Osijeku obravnava zoper trgovca Steva Korača in trgovska potnika Jovana Sežanskega in Živama Kostiča, ki so bili obtoženi, da so prodali 1922 osješkemu trgovcu Hugonu Kravsu 4 vagone industrijske soli, ki se rabi le kot umetno gnojilo, za 100.000 Din za kuhinjsko sol. Ko jih je Kraus opozoril, da je sol zaznamovana kot industrijska sol, so izjavili, da je to radi tega, ker je prodaja kuhinjske soli prepovedana. Obtoženci so bili obsojeni vsak na 3 leta težke ječe. — Vojak nazarenee obsojen na 8 let ječe. V Skoplju se je zagovarjal te dni 'inf anten st Ivan Jakšič iz Vinkovcev, ki je obtožen, da ni hotel nositi orožja niti priseči kralju zvestobe. V svoj zagovor je navedel JakšiČ, da je že od svojega 13 leta nazarenee ter se kot tak drži zapovedi sv. Evangelija, ki pravi izrecno: -»Ne ubijaj!« Sodni dvor je obsodil obtoženca na 8 in pol letno prisilno delo. Jakšič je sprejel obsodbo z največjim mirom. „ — Madžarska jnstica. Iz Budimpešte poročajo: Socijalno-demokfatični pisatelj Fenyes Laszlo je očital nadporočniku Horthyjeve armade Sevcztku 20 umorov in slučajev trpinčenja žensk. Nadporočnik je vložil tožbo. Obtoženec je ponudil dokaz resnice. Sodišče je njegov predlog zavrnilo ter obsodilo pisatelja na 6 mesecev zapora in 20 milijonov kron denarne globe. — Otrok aa dražbi. V Petrijancu pri Varaždinu živi zanemarjen lOleten otrok, čigar mati je bila tja pristojna in za katerega je morala skrbeti občina. Občina je prišla na originalno idejo, da proda otroka na dražbi. Dražba se je vršila pred par dnevi. Udeležilo se jo je številno občinstvo. Otroka je dobil neki mož, ki se je zavezal, da ga vzdržuje z občinsko mesečno podporo 54 Din proti te* mu, da mu bo pridno delal. — Milijon romarjev v Rimu. Prihodnje dni se zaključi »anno santo« — četrstoletna proslava Vatikana — z istimi velikimi ceremonijami in svečanostmi, kot je bilo meseca decembra 1924 otvorjeno, nakar se »sveta vrata« Petrove cerkve zopet zazidajo do leta 1950. Sicer statistika o tujskem prometu tekom »svetega leta« še ni gotova, vendar pa dokazujejo dosedanji delni podatki, da je prekosilo število tujcev, ki so prihiteli v vsvetem letu« v Rim, normalno visokost 300.000 oseb daleko. že sedaj je ugotovljeno, da je število pobožnih romarjev doseglo ali pa celo prekoračilo 1 milijon. Med najbolj zanimive je spadala romarska skupina avstrijskih parlamentarcev, ki so se mudili istočasno v Rimu, kot večja skupina madžarskih politikov in plemičev. Pri papeževi maši v Za vse vrste oblačil do Božiča« znižane cene pri priznano solidni tvrdki J. Maček LJUBLJANA. Petrovi cerkvi so sedeli avstrijski parlamentarci pod vodstvom dr. Seipela na eni strani cerkve, na drugi pa Madžari pod vodstvom, nadvojvode Albrehta. Od drugih zanimivosti omenjamo mednarodno dijaško romarsko skupino dvanajstih tisočev mladeničev in š« več mladenk z vseh univerz Nemčije, Anglije in Amerike. Število brzojavk je bilo leto« za- 6 milij. višje kot zadnjič, število paketov pa za 30.000. Sveto leto se Zaključi na Božični, dan. Na predvečer bodo prinesli še enkrat papeža v slavnostnem omatu, sedečega na tronu, skozi >sveta vrata«. Po vsakovrstnih verskih obredih se bodo zazidala »sveta vra-ta«. Papež, opasan z neikakim predpasnikom, bo vrgel z zlato lopatico prvo malto na sad ter položil nanjo prve 3 opeke, nakar bodo delo nadaljevali zidarji. Ko bodo vrata zazidana, bo konec tokratnega »svetega leta«. — Najlepše božična darilo nudi vsakemu loterija Jugoslovenske Mati«e, koje žrebanj« se vrši 20. t. m. Dobitki obsegajo dve motorni kolesi in 25 navadnih moSkih in ženskih koles. Srečke po 10 Din so naprodaj |wi vseh podružnicah Jugoslovenske Matice » Sloveniji, v vseh ljubljanskih trafikah, Ti-, »kovni zadrugi, Matični knjigarni in pisarni Jugoslovenske Matice v Ljubljani, Selenbur-gova ulica 7/11. Izžrebane številke bodo ob-javljene v vseh slovenskih dnevmikih. Kdor zadene dobitek, ga lahko takoj dvigne, odnosno se mu dostavi po železnici. Kdor Se nima srečke, naj si jo nabavi najkasneje do 15. t. m. Ljubljana. 1— Ljubljanska porota. Danes se je pričelo zimsko zasedanje ljubljanske porote. Dosedaj so razpisani sledeči slučaji: Dne 14. decembra: Danimir Vidmajer (uradna poneverba) in Ivan Pogačar (rop); dne 15. decembra Nikolaj Veber (poneverba) in Malija PotuSek (tatvina); dne 16. decembra Anton Babnik (tatvina in soudeležba); dne 18. decembra Josip Kirn (tajna razprava zaradi hudodelstva po § 127., 128. in 506. k. z.) in Ant« Potočnik, Josip in Janez Kopus (tatvina). — Nadalje še pridejo na vrsto kmečki fantje iz Brezovice: Anton in Janez Filipič, Joaip Francelj, Fran Čainernik, Rudolf Oseaek, Fran Jeriša in Leopold Mavsar, ki so v prestopu nekoga ubili. 1— Nesreča? V soboto ob pol 11. dopoldne so našli 671etnega Ivana Sirnika, posestnika v Sp. šiški na Jernejevi cesti št. 29 v spalnici na tleh v mlaki krvi mrtvega. Policijska komisija je ugotovila, da je imel Sirnik na gla- vi 3 cm dolgo rano. Domneva se, da je Sirnik, ko je vstajal, najbrže zadel, pri čemur se je do smrti pobil. Da pa se ugotovi, če ne gre mogoče za nasilno smrt, bo truplo obdo-cirano. 1— Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo radi snaženja zaprta v dneh 15., 16. in 17. decembra 1925. 1— Koncert »Grafike« 21. decembra. Na programu se nahaja poleg slovenskih zborov tudi znana Griegova skladba Langjending m mošiki zbor, bariton solo in orkester na besedilo nordijskega pesnika BjJjrstjeme BjBra-soma. V tej pesmi opisuje Iijornson razpoloženje o priliki vrnitve Olava Trygvasona v svojo domovino. Olav Trygvason (964 do 1000) je moral že kot -dojenček zapustiti z materjo Norveško, ter je živel do svojega 91. leta v pregnanstvu na Angleškem. Ko jo padel pod morilčevo roko njegov tekmec Hfc-kon Jari, se je vrnil na Norveško ter prevsel tam kraljevsko oblast. Trygvasonovo ploditev po Severnem morju je Grieg mojsterako orisal v orkestru. Z rafinirano instrumeota-cijo in harmonizacijo zastre večkratno vračanje istih napevov, dokler dovede skladbo t mogočnih akordih do viška, kjer se ztijet zbor in orkester v enoten spev, ki naporo duje življensko delo Trj-gvasonovo, na mm-pokristjanjenje Norveške. V veliko zaslugo je-treba šteti »Grafiki«, da se je lotila svetama: literature, in da skuša tudi v tem oziru delovati s svojimi skromnimi močmi med članstvom v prospeh glasbene umetnosti. — Na kraljev dan vabi »Atena« mladino m prijatelje mladine k »pravljicam za de©*« katere bo umetniško prednašala gdč. Šturma-va v mali dvorani Narodnega doma od 4.—5 ure popoldne. Istočasno opozarjamo na Ha nek »Pravljice«. Pričakujemo, da pozdravi ji starši in naši vzgojitelji nove prireditve s-pravim razumevanjem. — »Psihoanalitik Freud in njegova teorija o panseksalizmu« je naslov predlvinji, ki ga priredi v pondeljek 14. t. m. ob 20. uri akad. soc.-pedag. krožek na moškem učiteljišču.. Ali poznate vsi Sigmunda Freuda? Najbrže ne.-In vendar razburjajo njegove teorije že 25 let sem vse velike in hajvečje duhove, ki se bavijo s skrivnostmi naše duše. Ta metoda je tako nova, da pravi njen ustanovitelj S. Freud, da so v njej tudi psihiatri prav teko laiki, kakor vse ostalo kulturno obfiin-stvo, čeprav jo v glavnem vporabljajo zdravljenje duševnih bolezni. Vsi, ki noče*« zaostati za časom, obiščite to predavanje-Predava tov. Vladimir Bartol. Vstopnine ni! Btraa 4. NARODNI DNEVNIK, 14. decembra 1925. Štev. 262: KAKO SE PRIDOBI DRŽAVLJANSTVO V KRALJEVINI SHS? Z ozirom na to, da vlada med prebivalstvom glede modalitet, pod katerimi se pridobi državljanstvo v kraljevini SHS velika •»orientiranost, je objavilo notranje ministrstvo v informacijo sledeče: Prošnje se morajo vposlati notranjemu ministrstvu, upravni oddelek, direktno ali indirektno, preko krajevne policijske oblasti, ki jih opremi s svojim mnenjem. V prošnji je navesti: 1. Dan, mesec in leto rojstva' prosilca, žene ia vseh mladoletnih otrok. 2. Rojstni kraj in državljanstvo. 8. Od kedaj živi prosilec na ozemlju države SHS (dan, mesec in leto). 4. Ce je oženjen, ali ne, če je, je navesti rodbinsko ime žene, kakor tudi imena vseh otrok — ter kje živi prosilec točasno. 5. Za koga se prosi za državljanstvo. 6. Motivacijo, zakaj se prosi državljanstvo. Prošnji je treba priložiti sledeče priloge: a) krstni (rojstni) list zase, za ženo in vse otroke, ki še niso prekoračili ‘21 leta; b) poročni list; če originala krstnega ali poročnega lista ni, je treba priložiti uradno overovljeno potrdilo; c) nravstveno spričevalo, izstavljeno od kake policijske oblasti, glede zadržanja v mo-ralnem in političnem oziru; d) najvažnejša šolska spričevala; e) potrdilo delodajalca, pri katerem je prosilec nastavljen; f) za slučaj podelitvn državljanstva mora biti zasigurana pristojnost v kaki občini kraljevine SHS; g) domovnica ali izkaz o tačasni domovinski pristojnosti; "h) uradno potrjena izjava žene, da želi tudi ona dobiti državljanstvo kraljevine SHS, dalje dokaz, da je prosilec odpuščen iz državljanstva države, ki ji je doslej pripadal, ali pa da ima zagotovilo, da bo odpuščen v slučaju sprejetja v jugoslovensko državljanstvo. Dokaz, da je kdo iz svoje občinske pristojnosti izstopil, ne zadostuje. Originalnim krstnim in poročnim listom tar izkazom glede službe je priložiti tudi ■raduo overovljene prepise — če so ti doku- menti izstavljeni v kakem tujem jeziku, je potreben tudi uradno overovljen prevod. Vse to pa v interesu prosilca, zato da se mu morejo vrniti originali. Vse priloge morajo biti pravilno kolkovane. Če niso že v originalu po predpisu kolkovane, je treba kolko-vati priloge vsako z dvodinarskim kolkom, pravtako v slučaju da so originali kolkovani ■z inozemskimi kolki. Prošnjo samo je treba kolkovati s 105 dinarji v jugoslovenskih ko-lekih. Prosveta. Gospa Olga Olgina gostuje v. ljubljanski operi drugič v torek, dne 15. t. m. Pela bo naslovno vlogo Massenetove opere >Manon«. Ostala zasedba ostane nespremenjena. Predstava se vrši za abonma E. V petek, dne 18. t. m., se bo izvajalo na koncertu v unionski dvorani eno najznamenitejših del češke glasbene literature, impozantno simfonično delo Vit. Novaka: >Vi-har.< Delo je pisano za veliki simfonični orkester, soli ter zbor, in sicer na podlagi basni, ki jo je spesnil Svatopluk Čeh. Na tem koncertu bomo imeli zopet priliko čuti veliko glasbeno delo svetovne vrednosti, ki obsega celotni koncertni večer. Tako se polagoma vračamo v one predvojne čase, ko smo v našem koncertnem življenju leto za letom mogli zabeležiti izvajanje velikih glasbenih del svetovne slave. Po vojni pa je to delo pravzaprav tretje veliko delo, ki se je poleg Dvorakove Stabat Mater in Cesar Francko-vih Blagrov pelo na koncertnem odru. Prihodnje dni priobčimo natančnejšo analizo in vsebino dela. Vstopnice bodo od ponedeljka dalje v predprodaji v Matični knjigarni. 30 troglasnih mladinskih zborov. Za vjšjo stopnjo osnovnih šol in za meščanske šole zbral in harmoniziral Ciril Pregelj, učitelj v Celju. Samozaložba. Cena 20 Din. — Dose-daj se je po šolah petje mnogo premalo go-zilo in čas je že, da se ga ne smatra postranskim predmetom. Treba je pa mladino navdušiti zanj in zato je treba dobrih učiteljev. Bo enoglasnem in dvoglasnem petju v prvih razredih bo zelo dobrodošla šolam pravkar izšla zbirka Pregljevih narodnih (30 pesni ki so priprosto, pa vendar spretno prirejene za troglasni mladinski zbor. Porabne so za šolsko petje, pa tudi za nastope mladinskih zborov na šolskih prireditvah. Zbirka se naroča pri prireditelju g. C. Preglju v Celju in jo vsem šolam radi priporočamo. Kje je dobil Rihard Zika svojo vijolino? Znani goslec in primarij Zikovega kvarteta gospod Rihard Zika je srečni posestnik stare, znamenite vijoline, ki je delo enega najslavnejših nemških mojstrov Matevža Klotza. — Violina je mojstrski izdelek, eden najlepših ia najboljših opusov priznanega mojstra ter prekaša marsikateri mojstrski izdelek slavnih italijanskih mojstrov. Starost violine naj svedoči dejstvo, da je bila več kot 50 let last grofovske rodbine Sturm v Rydesheim ob Reni. Pri nekem koncertu Zikovcev je slišala stara grofica Sturm Zikov kvartet in igra gospoda Riharda Zike jo je tako presenetila, da je takoj sklenila, da mu podari violino, ki je bila last družine. Njen sin, kon-servatorist, je namreč padel v svetovni vojni in pred svojim odhodom k vojakom je naročil materi, da ne pusti ležati dragocenega instrumenta v slučaju njegove smrti v omarah, ampak če pade, naj jo podari onemu umetniku, o katerem bo prepričana; da jo bo ljubil tako, kakor je ljubil svoj instrument on sam. Z ozirom na to jo je, kakor že omenjeno, podarila g. Rihardu Ziki. Na tem instrumentu bo igral gospod Rihard Zika vse tri točke sporeda komornega koncerta, ki se vrši v sredo, dne 16. t. m. v Filharmonični dvorani in za katerega so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. 20. DECEMBRA T. L. se vrši žrebanje loterije Jugoslovenske Matice, ki obsega kot dobitke dve motorni kolesi in 25 navadnih moških in ženskih koles. Srečke po 10 Din so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji v vseh ljubljanskih trafikah, Tiskovni zadrugi in pisarni Jugoslovenske Matice, Šelenburgova ulica 7/II. Prodaja srečk se zaključi 18. t. m. odnosno v pisarni Jugoslovenske Matice 19. t. m. Kdor še nima srečk, naj si jih pravočasno nabavi. *>• Gospodarstvo. j X Dobave. Direkcija državnih železnic v • j Ljubljani sprejema do 18. decembra 1925» 1 ponudbe za dobavo merilnih priprav. Pred-j metni pogoji so na vpogled pri ekonomskem, j odeleuju te direkcije. — Ministrstvo vojne- I in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu, sprejema do 5. januarja 1926 ponudbe za dobavo perila (10CO komadov moških, srajc, 3000 komadov belih ovratnikov, 1500 ■■■.■ kravat). Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino,, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. X Izvoz raznega blaga v Grčijo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je prejela iz-Grčije dopis, s katerim se ji naznanja, da bi se moglo na grškem tržišču placirati velike • količine dobrih namipiih jabolk, nadalje hrušk, orehov, fižola, žita, sira, lesa za. sode.,. drv, oglja (500—1000 vagonov), marmelade ■ itd. Interesenti naj bi poslali vzorce z navedbo cen franco državna meja SHS Gjevgjelija-via Solun na tvrdko, katere naslov dobijo v pisarni zbornice za trgovino, obrt dn industri- r jo v Ljubljani. To tu ono. OBLEKA IZ CELULOIDA. Najnovejša modna novost, ki prihaja iz» Amerike, so obleke iz celuloida. Ce se bodo obnesle, je vprašanje. Kajti, čeprav utegne biti izredno lepa in mlada deklica, oblečena v prozorni celuloid prav mikavna, vendar ne -smemo pozabiti, da bo večina žensk o taki prozorni obleki — manj privlačna. Toda moda je moda, in pripravljeni moramo biti na . vse. Da izgloda obleka iz celuloida bolj dražestna, se nosi vrh nje mrežast, iz zlatih ali. srebrnih nitk obstoječ dessus. Obleka iz ce- -luloida se da tako impregnirati, da se ne vname, ako pride v dotiko z ognjem. V tem. oziru je torej vsaka nevarnost eliminirana--Ostane pa nevarnost, da se vname moška ljubezen. Pa to je mogoče glavni namen izr -najdbe. (155) V oklapniaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. »Da. Vedeli smo, po kateri poti boste vozili iz Buenos Airesa, in tedaj je bilo že vse pripravljeno. Predvsem tale jama. Izbrali snio zato ta prostor, ker ste tu morali pasti noter. Med temi tesnimi zidovi se ne morete nikamor umakniti, ne namenoma in ne slučajno, kar bi se v pampi povsod lahko zgodilo; če bi pa izkopali jamo pred ali za kakim mostom, bi padel vanjo morda še pred vami kak drug voz ali jezdec. « Adam sune okameaelo deklico. »Ali nisem rekel?« »In tega moža,« nadaljuje Leonor vsa iz sebe, »ste privezali danes zjutraj na konja in ga zapodili v pampo, le da nam pove ono pravljico o ujetih ženah?!« »O ne, nekoliko drugače je vseeno bilo. Priprave za to mazepsko jahanje smo napravili šele tam poleg ceste za griči. Približno smo izračunali, kdaj pridete mimo — to se pravi, pri nas pampskih roparjih ne pride v poštev nekaj dni ali tudi nekaj tednov, naučili smo se čakati.« »Kaj mož ni bil na konju od ranega jutra?« »Komaj deset minut Šele ko je bilo videti vaš voz, so ga navezali in zapodili konja pred vas.« :>Saj je bil vendar popolnoma onemogel?« . Prav nič ne.« »Niti govoriti ni mogel.« Tako se je le delal.« »Saj se je onesvestil.« »Zakaj bi se ne onesvestil nalašč? »Izpil je skoro poln škaf vode kar zdržema. »O, takle gancho vam izpije še mnogo več, četudi je le voda,« se smehlja prijazno bandit. »In vse to le zato, da nas zvabite sem? »Da, le zato. Saj je vendar razumljivo, da ne bo pustila mis Morris dvajset vjetih belih žen pri Indijancih.« j »Lopovi!« zakliče Leonor, izgubivši ravnoduSnost. \ »Da, jaz sem ropar te pampe, morda ste že kaj i culi o meni, Ned iz Pampe je znano ime — sicer sem pa manj lopov, kot marsikdo drugi, ki je v vaših mestih poštenjak.« , Leonor se je zopet umirila. Slišati hoče še več. »Kaj ste si vse to izmislili vi sami?« »Ne, delam po naročilu drugega.« »Kdo je to?« »To je pač vseeno.« »Ali vam je to naročil mr. Artur Deacon?« »Hm — ko ga že imenujete — da, on mi je naročil, čeprav ne direktno. Slišal sem le slučajno, da je neki mr. Deacon glavna oseba.« Torej zopet on! »In kaj vam je naročil?« poizveduje Leonor dalje »Ustaviti in prijeti vaš avtomobil tako, da ne bn mogel dalje.« »Tu v teh razvalinah?« »Ne, tega ne. Svetovali so mi pač, da naj izkopljem jamo, a to je bilo pravzaprav samoumevno; prostor* sem izbral jaz.« »Kdaj ste dobili naročilo?« Predvčerajšnjim je dospel sel, ki ga je poslal,, oni yankee in me je takoj našel.« Leonor napravi hitro iračun na pamet Tu se -nekaj ne zlaga. »Ali že veste, da je požar uničil Buenos Aires?« >Buenos Aires? Nifi uo vem.« Potem je šel oni odposlanec že pred katastrofo iz mesta, povest so izmislili že zdavnaj, ko je bil avto še na morju. Deacon je potoval pač po krajši poti, da je prehitel avtomobil. »Vse to pa sedaj nima več pomena« »Zakaj ne?« »Ker sem predala javnosti skrivnost morrisita.« »Tako? To me ne briga. Izvršil sem naročilo, obljubljeno premijo bom gotovo dobil, če mi je ne bo hotel dati oni Artur Deacon, potem mu bom že pokazal, kdo je Ned iz Pampe, izvedel bo, da ni na zemlji kotička, kamor bi se skril pred mano.« (Dalje prih.) ■■■■■■■■■■■■■■■■■■•j Vsak hote v Božižu in Novem letu napraviti svojim veselje s primernim darilom in to je le ^mogoče, če iste kupi pri tvrdki JOSIP PETEL1NC - Ljubljana 1 ki ima veliko zalogo žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samovezmee, angleške sifone, fine klote, vezenino, čipke, torbice, nahib-nike, police in še veliko, veliko drugih lepih m potrebnih stvari po znatno znižani ceni. — Na veliko in malo. ■■TMroMMmamMMaMM”111111! Vsak din namočena polenovka v soecijalni trgovini LJUBLJANA, Gradišče štev. 7. Sobarica marljiva, zdrava in poštena se sprejme. Prednost imajo one, ki znajo w-vatL Ponudbe na Julka J. Bailony, Beograd, Miloša Velikog ulica 58. Potnika MALI OGLASI 40 M kMid Din 5*—» vsaka nadaljna basada M par. PREMOG • ČEBIN Votfm ulici 1/11 • Telefon 56. Okrajne zastopnike -_S“* ■a Kranj, Rado Kamnik, Logatec, ravaliiira. Služba stalna to primoran an upokojence. Ponudbe z opisom dooedanjega poalovanja, pod »Stal-a*< na »Puhlicitast d. d. oclaeni zavod, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7. a Fotografa ali Amatorjn za pokrajinske slike in stereofotografije, sprejmemo za stalno. Ponudbe z referencami in navedbo plače pod šifro »Fotograf« na »Publicitas« d. d. oglasni zavod, 'jjubljana, Šelenburgova ulica 7. »• RAOlO-aparate tn sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, Ljubljana Cankarjevo nabrežje štev. 5. *a razpečavanje razglednic dobro upeljanega se sprejme pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Potnik« na »Publicitas« d. d. oglasni zavod, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7. II. Akademik išče sobo, če mogoče separirano, za takoj. Najraje v sredini mesta. Ponudbe na upravo lista pod »Soba«. Znanja želi z inteligentno gospodično visoko-šolee. Le resne ponudbe — neanonimne in s sliko — na upravo lista pod »Dvajsetletna«. . DUIilEO (P Najboljši švicarski pletilni stroji.na svetu znamke DUBIED za obrt )n industrijo. — | Edino tovarniška zaloga za Slovenijo JOSIP PETEL1NC, LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika. .VINOCET. tovarna vinskega kisa, d. z o. L, Ljubljana, nudi sajfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. JBtthtevajle ponudbo! Tehnično in higijenično najmoderneje £ urejena kisama « Jugoslaviji. * Hm: Uvttim, Nmfrka casta itao.it, I. ndstropj«. •aiBBoauioao PRODAM več vagonov borovih brzojav. drogov od 7 do 12 m. — Ponudbe na Fr. Paiave, parna šege, Lahovče pri Komendi. Vrtnarske zadeve posreduje Goikova ..Vrtnarska šola" v Kranju- HiiaooaoiooMnooBBiaMa* ■■■■■■•••n IodaJateJj ia odgovora! urednik ZKLRZNI KAR ALEKSANDER. - Za tUkarao »M«- kur« v Ljubljani Andrej Sever.