lakaja v0** das riM> ••del« b GLASILO ILOVEN8K narodne: podporne jeonote dali* t Helldaya. LETO—YEA* X. CHICAGO, ILL., TOREK 27. MARCA (MARCH) 1917. sTE V»—NUMBER 71. Milica poklicana pod orožje. I Mobilizacija mfflee se spopotafrie. mornariška milica se ni mobilizirana. — naročenih je 2,000 letal za armado in mornarico. — vsa znamenja kažejo, da pride do konflikta z orožjem med združenimi državami in nemčijo. — priprave so v polnem v tiru. poizku« posreči. V dobro poduče nih krogih pravijo, da Združene države niso spremile svoje pozicije glede bojevanja s potaplja-čami, odkar je bil parnik, Lusita-nia potopljen, ker se ne more pogajati radi življenj ameriških dr žavljanov in se takih vpražanj ne more reševati potoni razsodišč. Iz uradnih krogov se sploh ne izve nič, tam molče, le neoficijel-iM se sliši, da bo vlada odklonila posredovanje glede bojevanja a pot a pijača m i, na- daljuje z bresoWifmpj,,, bojevanjem s potaplja&ttlE^v Vspričo dejstva, dj potečeta mogoče dva tedna, preden pod-vzame kongres odločne korake, se nekateri boje, da Nemčija izrabi ugodno priliko in udari prva. Ta strah je posebno pomnožila neuradna vest, da setge ameriškemu križarju "De« Moines," top-ničarki 'Hcorpion" in 4€aesarju\ parniku za prevažanje premoga v turških vodah dogodila nesreča. Vlada se je seveda takoj obrnila na ameriškega poslanika Klkuss v Carigradu za pojasnila. Kongresniki prihajajo iz vseh krajev Združenih držav v Washington. Voditelji obeh buržoaznih strank se zavedajo, da je nujna potreba Washington, D. 0. — Čimbolj se bližamo odtvoritvi kongresnega zasedanja, tem jasnejše potr-dujejo vladne naredbe, da postaja položaj izredno resen in da čas ni daleč, ko prično sovražnosti med Združenimi državami in Nemčijo, ee ne odkrijejo poti, ki vodi do pogajanj in končno do sporazuma. V nedeljo je izdal predsednik poziv za mobilizscijo ensjst polkov, treh kompanij in dveh bataljonov milice v vzhodnih državah ob Atlantiku. Mobiliziranih je o-koli 12,000 mož .za vladno alužbo. Povišal je število moštva v mornarici na 87,000 in je inštrui-ral mornariškega tajnika Danie-la, da izda poseben poziv za 27,-000 rekrutov za mornarico. Vse te odredbe dokazujejo, da se bližamo vojni. Mornariški zakon daje predsedniku pravico, da kadar postaja po njegovi sodbi položaj tak, da je potreba zvišati moštvo mornarice, da ga zviša na 87,000 mož. Za zabavo in igrajčkanje predsednik ni dal teh inštrukcij mornariškemu tajniku, ampak je moral položaj nastati tako resen, da je nastala potreba pomnožiti mornarico na 87,000. S tem pozivom za mornarico je j potreba, da so pri orgsnlsiranju iriel obenem't\Td! ukffz za lttofii- ffcohgrfsa 'lia-fkoST vtt k(mjmn«l. lizacijo milice v vzhodnih državah. Res je sedaj znova mobiliziranih le okoli 12,000 mož. Ali v par dneh so lahko mobilizirani že drugi miličarski polki. Iz dobro poučenih krogov prihaja vest, da ostane 55,000 mož milice na mehiški meji, da podpirajo regularno armado. To ni nič presenetljivega. Ameriški dnevniki poročajo že skozi tedne, da je več tisoč nemških rezervistov odpotovalo v Mehiko,da tam organizirajo vpatl v Združene države. Rezervisti so haje dobro opremljeni s puškami, strojnimi puškami in malimi poljskimi topovi. Ameriška uprava i-ma ivoje agente v Me-hiki, ki jo informirajo o vsem, kar se godi v deleli. Mlličarji, ki so -bili mobilizirani, »o vsi služili ob mehiški meji. Kakor hitro dobe svojo opravo, preatopijo v zvezno alužbo in njih naloga bo stražiti vladne tovarne in arzenale, tovarne za strelivo, "ploh mesta, ki jih je treba za-"trižiti po mnenju vlade. <"> izide tudi poziv ju 500,000 prostovoljcev ie potenj ko bo vsa »nillea mobilizirana, se sedaj še ne "»ore izreči, kajti poziv proatov-•jcev pod orožje je odvisen od na-daljnih dogodkov. Mornariški tajnik Daniels izjavlja, da za sedaj še ne odredi mobilizacije 10,000 mož organizi-rN)e mornariške milice. V mornariškem departmentu upajo, da /glasi za aktivno služIm v mor-toliko mož, da ne bo treba 'skoj mobilizirati mornariške milic«. Svoboda govori ja v nevaraoit malenkostni LJUDJE JO u-orožajo. Mount Vernon, N. Y. — Nekatere osebe v tukajšnjem mestu tO spremenile ustavo Združenih držav, ki garantira vsem državtja- no pravico. To se je izvršilo, da preprečijo govoriti profesorju Scot t Nearingu, ki ga mnogi pe- kot kalile* miru. Župan Fiake je dejal, da je popolnoma v redu in pravično, Če se takenm govorniku onemogoči govoriti tudi v dvorani. Profesor Nearing je poznan ket pacifist in nasprotuje ubijanju ljudi. To je povzročilo, da ao ss zdrufžili neksteri pripadniki ameriškega krščanstva, da preprečijo Nearingu govoriti na shodih. Profesorja Nearinga je aem povabila javna komisija za rasve Farmarji v Wisconsinu * se organiziralo politično. »delali so svoj program Marshield, Wis. — Farmarji Wisconsinu (prihajajo čimdalje ________ bolj k zavesti, da njtti interesi nil nom svobodo govora in žborovai- e,,lki 1 int*reai industrijalnih baronov. Wisconsinsku podružnica "Narodne nepriatraimke lige," nove tični in vsegaaiti državljani mrze fa,,,n«r*ko politične organizacije, drilo, da predava o "ceni življe- Akciji Živil. nja". Njegovo predavanje ae je imelo nanašati na razmere v iniiu- ki ni nobena stvar tako poeenl kot Človeško življenje. Leto sa le-tnh ubijejo na tisoče delsvcev v ameriški industriji vsied nesa-dostnih vsrnostnih naprav in ker finiran način, da izstisnejo is njlb več dels. Taka predavsnjs seveda niso všeč IndustrijeInim kraljem, ker smatrajo vsako omejitev is* koriščenja človeške delavne sila fanicatoričnim delom. Takoj na »ki je adramila faonnairje v Sever-|ii aDkoti in revolueaonirala far-rnarsko politiko, je sklicala držav-no konvencijo. Na tej konvenoiji je podružnica izdelala avoj pro gram. 1. Farmarje poatavi kot kandidate aa poulavodajne »bore. 2. Podržavljen je vseh naprav za javne potrebe. 3. Odpravi naj se davek ua uboljšanje fanm. r 4. Prepova naj se igra v pro- To so najvažnejše točke v far-tolarskem programu. Konvencije se atriji. Občeznano je, da v Amsri- j* udeležilo sto delegatov in med njimi je bilo mnogo takih, ki so odborniki v farmarskih zadružnih in drugih organizacijah. Sestopu* «ii ao bili vsi okraji v državi in konvenoiji je došlo mnogo po- delavce priganjajo na najbolj rta*' sdravnih listov z oapodbujajočimi besedami za nadaljevanje zapiriče. tega dels. Podružnics "Narodne nepri stranske lige" prične tskoj z or Waahington, D. O. — Vea zna- meri J«kažejo, da se Združene dr "" pripravljajo za vojno, kljuh temu da ii * vzdržujejo veati, da bilHaft|kaml Konferiratl hoče tudi v " Nemčija rada pogajala z Zdru 'Munii državami glede bojevanja • P«*« pijačami. Ves vladaj aparat je na delu. fl* ™Wl£ira vhc obranrbns sile: •r'»'»0 hite z mobilizacijo, ''orsčila, d* neka evropaks sila v zadnjem trmntku po-'»• prepreči šc večji 'MruUumt državami in tt* upanja, da se Med priprave za vojne spsda tudi naročilo 2,000 novih letal in 4,000 letalcev. Tovarne, ki izdelujejo letala,so dobile nalog, da hite z delom. Program za Četo letalcev je izdelan. Ktrokovnjski pravijo, da potrebuje armada, brojetfa en miljon mož, 1,000 letal. Okoli 200 letal potrebuje mornarica, okoti 800 jih potrebujejo za obrambo obrežja. Vojni tajnik Baker je dob)l priporočilo od kongreenikov, go-vernerjev in županov, da je najboljše, če občine same organizi-rajo oddelke stražarjev za var-nostno službo doma. Taki stražarski oddelki bodo sestavljeni iz državljanov, ki niso sposobni zs sIušIk) v armadi in mornarici, ki bodo stražili mostova, javns poslopja, železnice in tovarne za strelivo. V oficijelnih krogih govore, ds mornariški tajnik predloži kongresu, da povišajo pomorščakom plsčo za $5 mesečno, ds ae tem rajše priglasijo rekmtl ss vstop v mornarico. Washington, D. 0. (Kasneje). — Kasnejša poročila naznsnjsjo, da je bilo kasneje mobiliziranih še 20. pešpolkov in pet bataljo-nov milice. Te čete ao bile mobilizirane v zapsdnih in srednjeza-padnih državah. Milica bo straži la javna poslopja, mostove, pomole, železniška križišča itd., če pride do voj. ne. Priprave so izvršene za d^ra nova vojaška departmenta na atlan-tiškem obrežju. * , Predsednik je imel včeraj koip-fefanen s Ohsrlea J .Vepleko, bi-v*m ameriškim poslanikom na teku tedna kongresu. a voditelji at ran k v MERI PRIHAJAJO V KO. Oalvseton, t«. — U Puerto Barrios prihaja poročilo, da odtoa-jajo Nemci ie republike Cluatema-la v večjem številu v Mehiko. Ob začetku vojne je došlo večje število nemških rezervistov is Ouste-male v Osi vest on, da se vrnejo v Kvropo. Ko so pronašli, da je to nemogoče, so «e vrnili v Uuatema lo. za poseganje v njih lastninske pravice. In ker so javni organi na strani industrijalnih kraljev, je eamoiposebica,da skušajo v njih interesu preprečiti shode, ki ljudstvu odpirajo oči, da le radi profita vsako leto ponesreči na tisoče delavcev v tovarnah, rudnikih in nt železnicah. . Tako aa je sgodilo tudi tukfti, ds jth župan dejal, dk ee takega govornika spodi lahko is vsske dvorsne. Če delsvstvo ne nastopi proti takim samodržkim željam o-aeb, ki »o a prisege potrdile, da bodo čuvale ustavo Združenih drŽav, se lahko dogodi, da bodo kmalu pogažene vae pravice, ki so zajamčene v ustavi. NEMIRI V OBSTNOtBLBBNI* KI STAVKI. Springfield, Mo. — Veliko razburjenje je nsstslo med delavci in štrajkajočimi cest noželesnišk imi uslužbenci, ko se je po mestu raz-neael glas, da je stavkoksz W. O. Bishop obstrelil John Hermana. Zbrala se je tsikoj vfčjs ljudska množica in stavkokasu, bi se godilo alabo, da ni prišla na li<4a meats policijs in rešils stavkokfea i/ rok ljute množice. Atavkoksea je sodnik postavil pod $10,000'poroštva. Obstreljeni Herman se nahaja v bolnišnici in sdravniki upajo, da ga obranijo prt'fM jen ju. HtSvka traja že 170 dni in kom-psnijs ee trmoglavo vpira zahtevam cestnoielezniških uslužbencev. ZADNJI MHJ0AEJI so 1APBS TILI MEJO. San Antonio, Tos. — Zdsj ee je odpdjel še tretji miebigaiuAi miličarski polk proti domu. Odšla je torej vsa milica, ki je bila v obmejni službi. DETEKTIV TRDI, DM JB VON P APEN FINANCIRAL PRO DUOIBANJB BOMB. Now ToiIl N. T. - Detektiv Henry Berth, ki pravi, da ai je snal pridobiti vat op v krožek nem-škth špijonov, je izpovedal na so-difcču, da je dobil Seheele od kapitana von Papena. nemškega vojaškega atašeja $10,000 ss bdelova-nje bomb. Neetanovitno vreme v torek, kateremu sledi nižja ten»peratura. Vetrovi od aeverja in »everozapa da. Holnčui rakod ob 6 43 a. » l sološni zahod ob p. m. Stavi najmanj dva izkušena orga-nkatorja, ki ata bila na delu v He-verni Dakot|, kasneje pa še 25 or-ganizatorjev, da organizira vse larmsrje v driavi Ko 'bo mogoče postsviti po ce-stsh, ki ao sedsj ras je d ene in blat-prično orfsnisstorji z delom. ovsH bodo v avtomobilih, ds vsakega fsrmarja članarina zuaša o-sem dolsrjev ns leto. Plsčati je trebs članarino za dve leti, ko član pristopi. Z enako fsrmsrsko organizacijo prično v kratkem v državah Mouth Dakota, Minnesota in Montana. Kasneje organizirajo tudi druge države. Vzelo bo najmanj eno leto, da bo organizirana država Wisconsin. Pred primarnimi volitvami v prihodnjem letu bo liga izbrala svoje kandidate, ki pa bodo kandidirali pod imenom obstoječih političnih strank. V Severni Dakoti je liga spravila na ta način nad sto farmarjev v legislaturo. P/.volila je tudi vae državne uradnike, izvzem-ši treh najvišjih državnih sodnikov. * Predsednik Stolen je m kratkim nagovorom na koti venci ji razložil, da je ownizacija farmarjev potrebna. Dejal je: "Farmarji 1 Koliko eaaa bodo vaše lene in otroei delali v lilevih, pobirali krompirjeve hrošče, da lakko bogati industrijalni ps^asit-je, igralci in špekulanti v farmar-•kih produktih žive v brezdelju. Z delom Vas atane 100 funtov mleka *3«>rodate ga pa za $2. Vi ne določite cene pridelkom, ki jih predajate. Farmarji morajo pro-najti, kako veliki ao stroški za produkcijo njih pridelkov." Zanimivo je tudi, kar je povedal farmar Kčen. Itekel je s" V jeseni so farmarji dobili za bušelj krompirja ml 70e do $1, zadnji teden ao pa trgovci plačevali krompir v Htevena Pointu po 11.50. Nemiri sestradanih ljudi v Ne* Vorku so dokacali. da ao konsti-mentl v New Vorku plačevaJi krompir po *oinih ladij; angleški oborožen franeosk« lioljs in parnik, 8,000 Um, parnik, 8,600 ujetniki, ton: parnik sa prevažanje olja, 3 000 von , parnik. «.000 ton; • turške fronU Ru.l •• bližnjo rOki parnik, 2^00 ton; škuna s Mosul«. - Carigrad taji poraao tremi jadrnlkl 800 ton; I angleški IVtrograd, JU msrea. — 1'erzlJ-la dva fraoooska ribiška parnika .»ks fronta: Naše čete, ki zsalsda-' Na teh ladjah jo bilo okoli 84,- j*j" umikajoče »e Turk#, ao pra 000 proaMga aa Fraadjo, 8,000 ps troleja, SJ00 ton rude is Hvelva e West Hartlepool, 3,300 žita, 8^00 itvil, pri tam ulso vštete rt bo, ki so šla ua dno s ribiškimi ladjami korsčjl* turško mejo in a«laj prodirajo v vijalnu Mo/ul — Kav-kaška fronta: |M. t. m. »o naše šele v »meri od Wanikana pregnale Turke iz pozirij blizo vasi Herin Dalje na 3 str. 1. kol. prevrta PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Iffhnja dnevno rum nedelj in praznikov. LASTNINA 8IXJVFN8KK NARODNI! POOPORNK JKONOTK i «**•*• oielN*««« |k» u Kokopivi w ne vrnejo ______ T — ■ — i ■ ——r- —artr- Nm^mkim : /.a.J.iijaiiS tiljuv«- O/ven Chuugo/ ili Csnaris 13 oh leti t) §11 tm | Mi I leta in 7f#c r« tri m*ae«-a; ('hiragu in ino/.eniHl vo $4 ne IH< it.tr. «n pni t#U. Ill.1 M ^ Nealuv ee vae. ker Ima »tik • lUfom: "PROSVETA" ta*7 Se t.*w»«i*l* Aeenue, CMc*r». HUe*»»« * 'THE^VUGHTEN M r N T- Orgee ef tUe Slwventc Netionel Dvnvfit 5wi*t» JaaueU daily except Sunday and ll«»lid»»ya. mmr • "i—r 1 ■ ■ ■ " ■ ■ --—~ .i*i.Jt set-=r Owned by SI eve etc National Benefit Society. TT—n—I 1' I 1 Advsrtlalng rate« on agreement. Subscription: United Btntna (aseapt Chicago) and Canada per year Chisago and foreign coontrlaa, $4.60 yrynar. ^ ^ ___ Addrssai "PROSVETA- 2aS7 Se. Lntmdnin Aveaae. Cbicege, IlliaoU. Tele few Lewedele 4435. Detwm V eklepaju da ae na aa saUvf llat. —anti l. | ranjenih, ho jc plinska ►a rsiMtda tri feakpja Brourn jc st: *>il v klet, d« • I*« lz "i* Vpri. mil j, vžitT a v km trenutku je , asJ azatre' »a, ki je im«ra „a * ubila. Klet jc bila polna p\\i7Z je uhajal i/, Iu';njiee v cevi. ?ARNIK "HEALDT0N " j* RrT ZAVAROVAN ZA $499,000 • . * ir Washington, D. C. - VUd«a vojna za va rov a hi Ura ho moril* g. plačaji za parnik "liealdtm, "k jc bil t'Mtpediran v Ijliij,,; y||i(j skega obrežja |4S9,00i) zavnrovd-nine. Vladna vojiva zavarovalnica i. ma sedaj še *4,0U().ooo Cg. bodo nemške potaplja«« iiata Ijpvale z brezobzirnim l>ojem, * bo prebitek kmalu znižal, Če a* l*. do povišali zavarovalnih proper, kov. drugih. Nekaj drugega pa je, če človeško družbo tako preuredimo, da soglašajo interesi. Ce se to zgodi, bo prav lahko povspeševati skupni blagor, ker bo skupna korist tudi korist posameznika. V kapitalistični družbi so interesi različni in če kdo pravi dandanes, da lahko zastopa interese vseh v enaki meri, tedaj govori neresnico, »da služi z njo svojim sebičnim interesom. Današnja kapitalistična država je zgrajena na neenakosti in krivicah. Njeno delovanje povečuje neenakost, krivico in nasprotstva. V zakonih imamo paVagrafe, ki so pobarvani z barvo enakosti. Ali če pogledamo krog sebe, ne vidimo nikjer gospodarske enakosti. Ako vidimo, da prosjaki prosijo kruha, od mize bogatinov pa odpade toliko, da bi se s temi odpadki lahko preživelo par družin, ne moremo reči, da imamo gospodarsko enakost. Ce delavec meni, da se mu je z razsodbo na nižjem sodišču zgodila krivica in se ne more pritožiti na višje sodišče, ker nima denarja za troške, tedaj ne moremo reči, da smo pred zakonom vsi enaki. Kdor ima denar, lahko žene stvar do najvišjega sodišča, kdor ga nima, se mora zadovoljiti z razsodbo najnižjega sodišča. Tako je tudi z drugimi uredbami v kapitalistični družbi. Kapitalizem ima s spojim kreditom kapitalistično državo v kleščah in izkoriščanje je dvojno. Kapitalistu, podjetniku ni treba delati, vendar pa jemlje obresti od kapitala. Delavci morajo delati in tako Vstvarjajo profit, iz katerega kapitalist sestavlja nov kapital. Ce ga posodi državi, dobiva zopet objesti, ne da bi mu bilo treba delati. Država mu plačuje obresti in da dobi zanje potrebni denar naloži davek na ljudske potrebščine, ki £a plača ljudstvo. Kapitalist naj prvo izkorišča delavca v svoji tovarni in kar mu kapitalist ni vzel, mu vzame država v obliki davkov, da kapitalistu plača obresti od posojila. Država je v tem slučaju kapitalistov berič, ki iztirjava od ljudstva, da da kapitalistu. In za to je neumno, če kdo trdi, da zastopa interese vseh, jci podpira ali zagovarja kapitalistični družabni red. Kdor je za kapitalizem je proti ljudstvu, in kdor je za ljudstvo, je logično proti kapitalizmu. In če se kdo ne upa z jasno besedo na dan proti kapitalizmu, tedaj je priznal, da je proti ljudstvu in za kapitalizent , V Ameriki vodi resen boj proti kapitalizmu edino socialistična stranka in edino ona more rešiti ljudstvo iz krempljev bogate plutokracije, ker vstopa za preuredbo človeške družbe, da bodo v nji soglašali interesi vseh. Le v človeški družbi, v kateri ne bodo proizvajali za profit, ampak bodo producirali za ljudske potrebe,^bo tudi mo goče skrbeti za vse ljudi in v enaki meri. ' niki mornarjev in potnikov preveč v skrbeh. Parnik je seveda odplul pod plaščem prostovoljne cenaure in sporočeno tudi ni, katero luko je priplul onstran morja. s '» i . . PASTOR PROTESTIRA PROTI ZLORABI CERKVE V VOJ- NB' KAMEN«. DVA NEMŠKA MORNARJA OBSTRELJRNA KDO ZAGOVARJA INTERESE VSEH. 0____ Sirom Amerike, h***"!!! zadnjo noč, predeli mo i- . j utcH oditi v zvezne trdnjave v Floridi. Danes ho jih namreč naložili okrog 700 mož na dva vlaka in jih odpeljali nn jug. Med tend je vse moštvo s križ.ark ■Philadelphia, 26. marca. — Dva "Kromprinz Wilhclm" in "Prinz i mornarja iz internirane nemške | Kltcl FriedHch", ki ležita inter-pomožne križarke Prinz Kitni Friedrtch ata litin zadeta danes zjutraj, ko sta hotela x drugimi vred pobegniti s aVojc Isti je. A-meriški pomorščaki, ki m> »družili nirani v tukajšnji navaliti luki. PRVI AMERIŠKI OBOROŽEN PARNIK DOSPEL V EVROPO. Stokrat sto že slišali od ljudskih sovražnikov, da socialisti ne delajo drugega, kot da ščujejo proti kapitalistom! križarka, ho kmalu po polnoči o in boffStinom pazili pri svitai žar k ometu plava-1 Washington. marca.—Mor- ?.. . . \ . u i »i • i t mornarja, ki. ao naglo tnlri- narični tajnik Daniels jsvlja n- Ah je to tudi ros, kar govore ljudski sovražniki in te-VJlli vo,lu ^ ohrHyu * r>*i**ie. ds je ameriški pomik Ht. koriščevalci O socialistih. Kaj torej hočejo socialisti? dan alarm %o pomorščaki Ustrelili beuia. kateri je nbnrrtfen, srečno Socialisti uče, da mora človeška družba v resnici skr- v vedo In istočasno ho pro- priplul v nameravano evropsko beti za vse ljudi v enaki men. Ali to je v današnji kapi- «,rH P*lM*} 1,0 n" ^ f!rTl1<>h?* t * f w , ,i . * . , . , . - V ter zaatavili pot begunom. M«»r- rofeni parnik, ki je odplul iz A- tahstični človeški družbi nemogoče, ker JO sprejela načelo, ,1<(rji tllUoj |MM,n,i in Strada ! merike, in Hieer 17. marea. Na da naj skrbi vsak sam zase, bog pa za vse. Da se omogoči kriiarkn Halem jih je poiovils. r. I krovu jc imel :n potnikov, med skrb za vse ljudi in v enaki meri, je treba gospodarske Yaz- nI noi^den. oblami javljajo j katerimi je 14 ameriških držav. mere v človeški družbi Uko preurediti, da bodo tudi into- "u lX*\ j Ijanev, In med mornarji, katerih . , t m. ti /*» iii- i » ». kako, težko aH l«hk»», nočejo po. je :H»4, Je 131 državljanov. resi vaeh soglašali. Ce naj vsak skrbi sam zase, ima MN ,, . er o-boroženo nevtralnost. Dr. Stilli je nadaljeval: "Po po ročilu iz Wall Streeta se je trg^vi-na v icibruarju skrčila za $190,000, 000 in zadtgo nedeljo so zahtevali v, "Prvi krščanski cerkvi, da gre mo v vojno in pekel, da pomagamo biznieu. Ne vem, knj Vi mislite, ampak le rečem, da naj gre bisnig v pekel." V tem amielu jc Stilli udrihal po bratih v Kristu, ki so za vojno. PROTE8TNI SHOD ZOPER MOONEYJEVO OBSODBO. 21 JIH JE UMRLO V ILLINOl SKI MORNARIŠKI POSTAJI Waukegan, m. — Ko Mu m»rii 21 letni W. L. Whitemorc iz Clm-landa, Tex., in 1 »letni S. 1. Rq* iz Nillwooda, 111., je smrtna koa pobrala v mornariškem vežbaliKi od 29. januarja 21 moniariakik vajencev. Umrli so za (pljučnico ia otrpnjenjein hrbtnega woz#a. 0. koli 175 varnim ima ošpice. TRMOGLAV PRAVDAH Augusta, Oa. — H. T. Bridg« je kupil pri mesarju C. A. Gani-nerju za 25c šunke. Naenkrat nt je skesal kupčije, vrnil se je < Šunko v mesnico in zahteval, da mu mesar vime 25c. Gardner je odklenil in firidges ga je to2il. Na prvi inštanei je Bridges zgu/bil tožbo in obrnil se je do druge inStanw, kjer je zopet pogorel. Zdaj Bridges trdi, da žene stvar pred najvišjo inštanco, da prisili menarji vrniti mu 25 certtov. ZGRADITI NAMERAVAJO Vt LIK POMOL ZA ŽELEZNO RUDO. Lorain, O. — D. S. Taylor, dm-gi' podpredsednik Pennsylvania železnice, je iprišed v Lorain, da« ogleda svet, ki ga last ujeta Fenway lvania železnica in New York Central želeonica, na katerem nameravajo »graditi ogromen ix*»ol za železno rudo. 6vet meri 400 krov. *» Chicago, IU. — Protestni shod v Kolfceju jc bil dobro obiskan. Na tisoče delavcev je prišlo na shod, da protestirajo proti olwtod-bi Mooneyja, ki je bil obsojen v San Franoieeu na vešala radi bombnega napad n na demonstracijo ^ca vojno pripraVlja'njc. (Davni govornik je bil Bourke Cockran, zagovornik Mooneyja. (V>ckran je izjavil, da je preganjanje Mooneyja navadna zarota, ki ima namen pogubiti Mooneyja in spraviti organizirano delavstvo na a|al> glas. Kazobložil je, da državni pravdnik ni doprinesel najmanjšega dokaza, tla je Mooney v zvezi z bonabuim napadom. Shod je sprejel rezolueijo,"da zvezna vlada uvede preiskavo in se tako izsledi prave zarotnike. KAKO NASTAJAJO VZNEMIRLJIVE VRSTI. Manhattan, Kaa. — Ko se je neki farmar peljal mimo posestvs fsrmarja Manninda. je videl vrh hiše vihrati zantavo, kl je ni poznal. Ko pride v mesto, pove takoj bližnjim, da je farmar Manninda razvil nad svojo hišo nemško zastavo. Drugi je aeveda takoj pristavil, da je Manninda proglasil Hvojo farmo za nenAko ozemlje. To lai so takoj brzojavili v svet in dnevniki ho jo priobčili kot resnico. Poštar Turner je uvedel prem-kavo iu dognal, da je vest zlaganji. Sin J. O. Matinindc, je član deške Heotiuke organizacije v šoli. Organiaaeija ima avejo zastsvn in to znat svo je deček razvil nad bišo njegovegs očeta. Roned jo je nmatral za nemftko zartavo in je tako pomračil pnveat o nemški zastavi, ki je po nepotrebnem rea-btirila farmarje v okolici hi prebi valatvo v Leonardvillu. UŽALJEN SENATOR. / "ij- ~ ' Albany, N. Y. — Senator Robert P. Wagner ae čuti užaljenega, ker je Mitchell, župan New Yoii, Wagner ja in druge člane legislature obdolžil, da so povzročili, di ao njegovi načrti padli v vodo Mitchell je namreč prizadeval, da se majhen del sveta na away Pointu odstopi za utrdbe. Wagner pravi, da bo zahteval, da pride .Mitchel pred lepislatur-ni pravdni mlsek in tam doka*, kedaj je bolj delal za interen Nemčije kot za koriati Združen* držav. SESTRADRHJ ŽENE ZAHT1 VAJO KRUHA Ohieago, UL — "Lačne sino>f Čemo živeža, site smo politike.'Jj bilo slišati danea zjutrsj v M^ hiši, ko je vanjo pridrvelo oW '.m izstradanih delavskih wJ " so zahtevale, da mestne <»bia« nekaj store, da padejo oderu» cene živilom. 1 , Žene so prišle v anbn, v ki^ je razpravljal pravdni o ustanovitvi občinske prodaj za meso, grocerijo. zelenjavo premog. V onbi at, bili oW«»* sVetOvaM Rodringuez, lwe* Kimbsl, ki so hoteli sestrada'* ženam raaložiti, ds prid«1 P^ takoj pred občkiaki svet, r r so jim zaklicale: "Dejanja ^ mo, dejanja in ne po^,,,k,, Trajalo je pol ure.pr*!™ ^J (»bčhmkim svetovaJeem V*^*1 pomiriti gladne ieoe. - Vzlle takim pojavom r ki se baba s svojim begastrs^ , drznejo ksfiitalMičn. sati. ds živimo v do^ P^ j, te. ko »e v deželi eed'ta mleko sa »aeriško talističns neera»n«at ^ uost ne poens v i^h mf prodi I f burg. Osaktta felilinsrsal Hinden- /ropska vojna in v* c[\ iz inozemstva, i . ltj ______Carjev stric — izgnanec. •» Veliki kue* Mihael Nikolajevi*, L— * —--" "" | carjev stric, ki jc bil sprva vrhov. prelaza Sermllkerlud. t. iu. j Ul |»veljulk vseli ruskih arma,I L upadli i«» p1, i„ UI prošnjo mu je dobljeno. •'.i .i'' 1,11 tu,j' n>[l'il da se nasfli na svoji*m po*jlvu .i,.;ki fronti «•!» Tigrisu jc edl- (,ia KriikaJ ■5SS!a ksvalerija 'I- k nove pozicije, kslore -o v nu- i, ud l i./ftfarcal Na fronti >ulr*tiiii suni uničili sovražni o-L, v okolici llaniaiuc. Naši e-Llaai so vrgli kilogramov ploziv na I »»ko v Mudrosu in Udje, ki so Idle vstdrsne tam-Kropbini so se vrniH kljub Linemu ognju s tal. Napadi plrr južnozapadno od -Mediue ml)ija) so bili odbiti. Z balkanske fronto. »aii/, marea. — V okolišu olj« sc vrše običajni topniški i. Pons'ilo iz Berlina z dne I in 21. t. m., tikajoče se bojev Msci'doniji, ni resnično. Vse [ne pozicije, ki smo jih izvoje* i severno od Hitolja, so še ved-v naših rokah. lerlin, 26. marea. Severno Hitolja so nase čete počistile s ircoskinii strelci, ki so se bili iczdili pred-našimi pozicijami. Z rusks fronto. " Vtrograd, 26. marca. — Na^se-•nein delu fronte pod Dvinskoni Nemci včeraj izpustili štiri va- Aretacijc ivirjevih pristašev se se z iu i rs J nadaljujejo: Okrog 4,-.(MJO oseb jc žo v zapOrtfi. VfefKj U /aprli ženo bivšega Vojnega mini stra Sukomliiiova. Rusko delavstvo je z novo vlado. Petrograd, 26. marea. — Dve najmočnejši stranki, ki sta sode* lovall v revoluciji in strmoglavili carjevo vlado s pomočjo armade, ao zdaj trudita z vzajemnimi kon* cesijatui, du sporazumno izpeljeta Rusijo iz vojne .Prva je radikal* na stranka ,kateri na čelu stoji 4'svet delavskih zastopnikov" V tej stranki so združene socialistične iu razne delavske organizacije, ki so razpletene po vseh indu-strijalnih krajih dežele; pridruženih je še nekaj drugih radikalnih skupin. Druga je stranka dume, v kateri je zopet združenih več naprednih organizacij, ki imajo za svoj program demokratizacijo Rusije. 'Notranja poltyi£im gospodarske zahteve ui>čK »e precej ločijo, todft''^poVa/aimeli sta se toliko, da liofila podpirali začasno vlado eksekutivnega. odbora in ministrstva, dokler se ne Ustaaovlfeaa 9. sprits Uit • ga pogajanja, ledaj Im NeimMja | NA PRODAJ 'izjavila, da odstopi vse frahaasko je nova mala hiša, štiri sobe in j-ozemlje, izvzeti *i rudniškega o-i en sker kveta, dobra rodovitna krtižja v Brie.vu, katerega je ps zemlja, vse ograjeno, ,17 čevljev i voljna zamenjati za pristaniške ob ^ velik kokošuja? In kokoši tej . .'.nglcikem kanalu — Dunkirk ali gosi. Proda se vse skupaj le za Calais. Razen tega bo Nemčiji $1H«H), tln lahke plačevalne ob-zahteveliyid Francije 15 miljsrd roke, malo uaplačilo, ali kakor si O LAVNI BTAN: murk \ojne odškodnine. Belgiji j »ami želite. Za pojasnila pridite je Nemčija pripravljena vrniti ves'osebno ali pišite na naslov; 106)10 teritorij iu Mivereuiteto dežele Huioan Ave., Chieago, lil. Te^f: pod pogojem, da Bclgijji nu drii ^ Greenwood 66A u o be uc armade več i:i da Nemčija --■•"" ■. — obdrži siulne garnizije v Antverp I, POZOR ROJAXII PtfpMB Jsdnsts lakorp IT. luaija 1807 v dri. Illinois. % UHIUAOO. lU.lNOia e plina iu zatem napadli naše ^ n8tav(H,ajnft llonvencijllt ki deije blizo Po.tavy. Sapad je ,)() ^^ obUko ^ docela odbit, lerlin, 26. marca. — Naše ne-lai napad blizo Haniana ob iai nam je prinesel 21 ujetni-Topniško bojevanje je zelo anlo na več krajih, posebno pa io Smorgcma, zapadno od Lut-blizo- Brody in Brzeazny. Z italijanske fronto. Um, 26. marca. — Na tirolski nti je zopet slalm vreme, ki o-«a artilerijsko bojevanje. Na ločju gore Sief smo odbili so-ižao ogledno partijo. Na čelu iae Visdende so Avstrijci v go-megli poskusili z napadom, to-uaše čete so jih zasledile in od-f. Na primorski fronti so bili eraj zopet vroči topniški boji. rntrijci ko zopet izstrelili nekaj Biiat v Gorico, ki so naredile ne-j materijalne škoile, toda iismr-niso nikogar. 18IJA OBRAČA POZORNOST OTI ZUNANJEMU SOVRAŽNIKU. Petrograd, 26. marca. — Od »jih notranjih problemov preo-nzovanja je Rusija naglo obr-ii pozornost proti severni bojni >nti, kjer za tre riot ek grtwti no-aevarnost ruskemu narodu. O-»<» jc, da Nemci računajo na o-Ijenost Rusije vsled revolut»i-»n sc pripravljajo na novo foot, " pri Kigi z namenom, da pro-rrjo proti 1'etrogradu. Zarasna da jc šc zadnji teden opozorila ^ko javnost na dejstvo, da je uit drastičnim iiuredham in pa-'iiin očesu nove ruske milice (ki lunNuestila staro tajno polici* še vdiko nemških špijonov v trogrsdu, ki prežijo na tajno-rnikc obraiMic. V'oizviiiovatijs na fronti so do-«1». ct post s v-csri/ein 4»s zopet vsem svojim sta- , "-"Ma prično n svojo o- jo Belgije iu Krsncijc in o IkJV lwl' še prej. rih trdi, ds so sbnolutno zs i . 1,8 Pohajajo ri, ne pove pa vira. iz ka r? P fronto nemške " * r»"fijc iu da b« ofenzivo nu, Namurju in twegu. Vrhu tega !>w Nemčija zahtevala k»:iit.r.d<» na»l Isdgijskiiui železuiraini iu pristauiAči in ugodno tp-govsko fklftodbg. To niso pogoji panger* mauske stranke, temveč aktuclpi pogoji nemške vlade." FRANCIJA PROTESTIRA. Pariz, 2(i. marca. — Francoska vlada je poslala neutraliiim državam noto, v kateri izreka protest proti >niičenjuv bivališč' po Nemcih v izpruziijenem ozemlju. Vlada imenuje piH*ctje Neuwev "čine barbarizmaV noti dolži vlada, du so nemške čete "brez vsake opravičelnosti V. ozlrom nu militaristi5ne potrebe uničile spomenike zgodovinske starine, po* brale pojiištvo iu drugo imetje iz privaViim hiš, zastrupile pitno \ki-«lo, oropale mesta iu vasi vsega imcitja in jih požgale v celoti, posekalo sadna drevesa, odnesle živežr ki je bil podarjen prebivalcem iz neutralnih »ležel—iu sploh napravile iz'vse pokrajine pravo puščavo, ki se ne ho leta dvignila v prešli je stanje." REŠENI MORNARJI SO VIDELI POTOP 8UBMARINKE. . Halifax, N. S., 26. marca.— Angleški parnrk je pripeljal semkaj 21 mornarjev, ki so se rešili s tor-pediranega ipirnika Coronde, ki je bil potopljen •!:!. marea. Rešeni mornarji pripovedujejo, da je kmalu potem, ko jc bil torpedi ran njihov parnik, prišla druga oborožena ladja in z nekoliko streli iz svojih topov potopila siihina* rinko. NEMČIJA JE ZAPRLA WIL- HELMSHAVEN. +2- Amsterdam, 26. marea. — Nemška admirpliteta Je zaprla važno mornariško luko Wilheluishaven za dva tedna. Kdor hoče blizo, mora imeti posebno dovoljenje. Vzrok ni naveden. NEMŠKA KRIŽARKA V TAJSKIH VODAH. KI- Tokijo, 26. marca. — Japonslrt' partibrodne agent ure javljajo iz Hingaporc, da je ueniHka bojna ladja prešla iz Indijskega oceana v kitaj>ko vodovje, kjer zdaj pre-2i na trgovske parnike. Križarka ima 40(M) ton in 'loti glav moštva. Kitajec, kateri jc ušel s te linije, pripoveduje, da sc ua križarki že nahajajo uietnikl iz angleškega paruika. KNJIŽEVNOST. Bern, tfvics, 26. msres. — 'Moli msl de fleneve" jc objsvll mirovne pogoje Nemčije, ki tiče* ksto* sobosiji" k s t eregs jih jr zajci. Omenjeni list prsvi: "Ako prid« dšues do mirovue- ČAS, ilustrovana revija za izobrazbo in napredek prinaša v svoji februarski Izdaji slcdrčo bogato vsebino: Ogledslo, povest; Interview, p .vest; Zapuščena, povest j I'mcf-no vrtsnarstvo? Kako morate dihati, da se ne vtoplte, Dekliška doba, slika; Pri simfoničnem koncertu, pesem, Ivana Zormana; Žlohodranje, slika; Mrzlica, kako se jo ubranite in zdravite; Razvoj medicine od dr. F. J. Kerna; Ketteju v spomin, pesem Ivana Zormana; Pred solnčnlm vzhodom, slika; Krvavi boji med nira vi jami; Umetnici v poljubih; Pesem Ivana Zormana; 1'čitc o-troke vrednosti denarja; Prohibieija in Slovenci; Markiza Anub-s.V, slika ; Nekaj kar sc nas prav posebno tiče; Nemci iu njihovi rs-vezniki v svetovnem ogledalu; Cat Weens, sliks; Moč sol učni h žarkov; IVedniški pomeni; Iz ii-pravnlštvs; Zs v«arrga nekaj. Tas irhsjs vsskk mesec enkrat in vel js zs v s® leto #2.011 ter h" naroča ns 27 H H. Millard A v*., Ovicsgo, III. KADAR SE ZGODI Nazusnjsm rojakom, da sem odprl trgovino s mešanim blagom in se priporošsm za obilen obisk — Vsakemu boui hvaležno |»ostre gel po smerni ceni. ANTON ZORNIK, HRBM1N1R, PA .....■ , "r* i Pozor rojaki! Kadar potrebujete piaalnl pa pir in kuverte ■ vašim Imenom in naslovom tiskanim v oglavju, v ' prašajte vselej za ceno pri meni MIKE ČEBAŠEK, Box 148, Van Voorhls, Pa NAROČITE SI VI8K0 IN VINO za velikonočne praznike od dobroanane tvrdke B REM AN A OSGOOD H2 Fullerton St., Pittsburgh, Pa Pišite po cenik, naročilne p.avljani dišave Kansas gredo ua POT SVOJE 8REČE V teli okrajih so zelo vsŠne naselbina, kjer je dosti rovov, poljedelstva in iiidustrijaliicga dela. SOUTHERN TRACTION CO. t ' v* v KansiiMii se je vstanovila v. iiamcuoni, da zgriuH /ele/nieii in neka ptujs tvrdka jc prevzela kon« trakt za delo te šelcsillco. Okolica te /ele/niee ima r.clp milo iu dobro*pod- uclije enako vašemu v stari domovini. H vet le£i v ravnini in zenitjA je zelo rodovitna, /ito, |išeuiea, zalenjavs rasic/ii v l/.obiljuj mnogo pašnikov /a živinorejo. I Vsa ta okollea je polna premogokopov, studen- eev pcthilja, iu naravnega plina, •» čeniBr so raovst* ljujejo vsa bližnja m est s iu vasi* tudi Kuusas City, Kniisas, in Kaunas I'll,v, Missouri. V teh krajih se populijo malo zvezo, posebno i/. Parsons, Oswego, Altamonl, Kdns, (Joltcyvllls, roliimbiiN, Corona iu ('happliug, ds sp poveča trans-portiM'ija domačess Izdelks us večji trg, ... I/, tega razloga se je himna* Southern Com j »any odločila, i|s se je organizirala tako imcuov«tis D CONTI CONSTRUCTION CO., da naredi /eli«/nleo,kstcrs bnde zversls vse tc okraje Vssksteri lahko vzame dele« in iHimsga finso eirsti lo /i le/nU'0 s tem, ds kupi eno delnico v SBSS* n k u ♦V 'Hi vri4 nosi i. DANES JE TO EDEN NAJBOUSlH KRAJEV ZA VLOOE. . o Samo sc neksj malegs ■ delnic jc lis rszpolatfo, torej holjA«' je, sko hitite * uskuponi teli. Ako imate d. rtal, da gs »islo*|to in pričskujctp koriati ml Icita, potem n'* i/.fniotitc |c redke prilike. Ako Mite kupili gori »menjetie delnice, sli če hočete kakršnekoli pojsaliilo o tem, poleni pišite takoj ns D. CONTI CONSTRUCTION OO. 2S0 BROADWAY, NRW YORK, Telefon Worth 3330 Cofftpilli Zaslopalkr potrebama* v vsdi krairfc Ur. Pr. w (WitalJiMaJi) i Prišli wno do kolodvoru, Prižgali so pravkar luč pred vhodom. V motnih »njenih žarkih ae je zaevetila kopica ljudi, ki ao čepeli okoli stopnic ob vhodu. "Tudi ti gredo v Ameriko," pravi France in odloži kovčeg. " Vsi T" se začudi sc*t ra. "Vsi!" "Ti se vrneš sedaj, Ivan" vpraša sestra. Tih in plirii je žiU njen glas. Fraaice me je pogledal od strani, a takoj se je obmH proč. Videl som, kako je segel z roko preko oči. Toda skoro se je zopet obrnil in je dejal: "Morda se pa še vendar kdaj vidimo!" Podal mi je roko. "Zbogom, Ivan," je dejalu tačas sestra. A njena roka je segla pi> predpasniku in z njim si je zakrila oči. Neznani obrazi izseljencev so se vsesali s svojimi očmi v nas . . . m Nobenega od onimi sivimi skalami, nobenega, ki bi si zaželela po njem moja duša. A vendar sem mond videli to vas Ae enkrat ( Počasi sem stopal navzgor. Svetlo je sijalo solnce na skromne hiše, nad njimi so pluli oni beli oblaki, atari znanci izaa dav-niti profilih dni. Pluli so dalje in so se izgubljali v daljavi za onimi sinjimi vrhovi na vzhodu. V lahnem /poie*netn vetriču so se zibali obcestni topoli, ua njih so cvrčali škržati. Vse sc je kopalo in tresla v morju svetlobe. - Jaz sem pa le«el v travo na vršičku nad svojo rojstno hišo. Tujci so prebivali tam doli v onih skromnih ln ozkih prostorih z nizkimi vrati in ni »k i in i okni. Težke misli so ležale na moji duši, težke kot svinec. A aveprewtano sem zrl tja doli, kjer so hitela nekdaj mimo mene srečna detinska leta. Molze so poroside moje oči, solze, ki so tekle zadnjič, ko sem se poslovil od brata in sestre tam ob kolodvorskem vbodu.' Minilo vse, min Ho! . . . Tedaj sein aačul rahle stopinje za selioj. Naglo sem skočM kvišku in pred seboj sem zagledal mladenko, staro morda osemnajst let. Moje oči so začudeno obvisele na. njenem lepem obrazu. "Kdo ste, gonpodičnaf" "ln Vi, gospod f" Imenoval sem jI svoje ime. "Ah da, spominjam se Vas. Toda orfrok sem ae UMo, ko ste bili zadnjič tukaj. Za pogr©l>ou» ste Ali, za pokojno svojo materjo. Kako ste se mi smilili tačas!" "Ali nisem lugenil, ako pravim, du ste gospodična Vrhovčeva!" "Kako morete to vedeti!" je vzkliknila ve- aelo. "No, težko ni ugeniti, ako človek pozna vse hiše po vrsti, kolikor jih je lanu doli," sein dejal iu se nasmehnil. "Rt* je, ugenili ste," je dejala in mi je podala roko. "Toda pojdite a menoj k nam, dobro ste nam došli. Mojega očeta 'ui mater ls> gotovo veselilo, n k o vklita čez dolgo sjiiu onih ljudi, ki jih Ae zdaj ne moreta porabiti. Kolikrat se menimo o Vaših pokojnih starišrh, Vi ne veste." .Htopada sva nav-zdol proti vasi. Vso pot je govorila veselo, njen srebrni glas je odmeval od belih sten, solnce se je smejnlo na naju. Jok jmi sem bil z vsakim kora-kmn bolj zamišljen. Pudlo je tačas seme ljubezni v moje srce, padlo in vzklilo. Pri Vnhovčevih so me sprejmi kot starega znanca. Odvadil sem se bil žc kmet iških ljudi, večletno bivanje v mestu an i jih jc odtujilo. Toda danes nem se čutil (takoj zopet domačim med nji-mi. Ti resni razorauii otoraai, te svetle prijazne o-čl, trda okorfla govorica, v te me je zopet prestavilo v nekdanje čase, mi jc pričaralo pred oči toliko lepili trenotkov V/mi davnih did. Težko sem ae ločil od gostoljubne hiše . . . Toda prišel sem drugič in tretjič, prišel sem tja gori, kadarkoli sein utegnil. Kasvijsla se je moja ljubezen do Miukc iu sc razvila v mogočen plamen. Zazdelo mc mi je, da soui iuimH v Minki bitje, ki ne bode oklfMiilo z vso silo, z vso dušo mo-jega bitja in žit/a. Ta misel me je osrečevala, ta misel me je tedaj prevzela vsega. Miinka me je ljubila s prvo svojo Ijubcouijo. IVtelu je bila komaj k/, mestnih šol, njeno Srce je bilo polno evelja in bujnega zelenja. Začutil aem v»mj 1»*ga evelja, zapazil prclestno barvo tega zelenja. In prrprišuu sem ImI, da si vzgojim in prikrojim bodočo tovarisieo svojega življenja prav po svoje. Mvoji duši stotim enako njeno dušo. moje tfelje bodo njelic želje, moje hrepenenje njeno hrepenenje .Oba bodc\a jadrala v isto pristn iiišče, olssna bodo svetili nasproti isti cilji. Nuj-^ogntejši bom mo pluli oni z.nnuci, beli oblaki, si izginjati «<• nad «li»ljn»nn vrhovi. I*pi ho bili oni prvi teilni. oni pr\ i meseci! « Mini bt ti pravil o njih nednj, ku so inmili za vedno, nedaj ko »e je tin*«roti temno in prazno njegovo žrelo . , , Tedaj se je zgodilo nekega dne, da aem o-pazil oblaček na čelu svoje soproge. Prost a«n bil oni dan in sedel sem s lonjigo v roki ob oknu. Ona je pletla ineni nasproti. Oba sv« molčala. !*p zimski dan je bil zunaj. Mimo okna eo hiteli drsalci z drsalkami v rokah, tam oddeleč se je svetilo veliko srebrno zrcalo, na njem je bilo polno mladega življenja. Nad zrcalom v hri hu so zelenele smreke. Mkikmo oko je strmelo tj« doli, senca na ife-lu se je večala. "Kaj ti je, Minkat" Prijel sem jo za rolfti. , "Kaj naj mi bdfw . v/ Njena glava se ni obrnila proti meni, zrla je še vedno tja doli. A v njenem glasu je bilo ne kaj tujega. . J ¥« / Osupnil sem. "Minka, nekaj ti ni prav, nikdar mi Ae nisi tako odgovorila. Povej mi, kuj ti jef" Molčala je ki uii odtegnila roko. "Minka, sedaj vem vse ,prav vse," sera vik-nil. "Tebi ne zadoščam več sam, ti si želiš vun, hrepeniš po ljudeh, p« družbi t" Tedaj se je obrnila p^oti meni. ' "Da, ugenrl si. (Hej, mlada sem šc, aH naj bom yedno doma t Ko sem bila pri stariših, nisem smela nikamor, ali naj bom zaprtu tudi sedaj? Vidiš jih žene svojih tovarišev, vsaj nekaj imajo od življenja, možje jih vodijo —" "Minka!" Hudo mi jo bilo naenkrat pri srcu in vstati sem moral. Hipoma se je porušila nad menoj ona ponosna stavba, ki je nanjo prirastlo moje srce z vsako najtanjšo svojo nitko. Porušila se je in sesedla. čuden človek sem, prijatelj, res čuden. Vse hočem imeti zase, zlasti sem hotel imeti samo zase svojo ženo. ZadoščaJa uni je popolnoma sama, zakaj ne bi ji zadoščal tudi jaz samf Hudo mi je bilo tačas, hudo. Vse moje sanje so se razpršile kakor pene. Začutil sem tedsj, da sem se varal. Ono cvetje in bujno zelenje, ki sem mislil, da je vzcvetelo in ozelenelo iz kali, ki so jpkrite globoko v njenem srcu, ono cvetje je bil« tuje. Nekdo je prišel od nekod m nasul ga je. bil tj«. Zavonjalo je, zazelenelo je, a otreslo se je kmalu iu obledelo, ker je bilo samo nasuto, k?r je bilo natrgano drugod. Porečtf ini gotovo, kako se morem žajosti-ti zaradi takšne malenkosti. Saj je imela žena prav in pelo dolžnost jc moja, da jo peljem v družbo. Človek je ustvarjen zanjo, zlasti ženska. ykt res, prijatelj, prav imaš. Toda tukaj je bilo kaj dragega, tukaj ni bila njena želja, ki mi je hida v obraz. Njene besede same no sebi so bita, ki so mi hipoma odkrile njeno notranjščino, Jri so ini pokazale, kako pruzno je bilo moje upanjf;, da si vzgojim Ln prikrojim svojo tovarišico po svoje. Prijatelj, eoia sama beseda zadošča vč«al in strese v praJh, kar se je sezidalo v dolgih, upanja polnih dpeh . . . Od tistega dne je stojrtlo nekaj med naju. Bilo je, kakor bi se bila privalila motna reka od nekod. Nenadoma se je razlila in časa nisva imela, da bi se bila rešila oba na isti breg. Ločila naju jf, stala sva vsak no svojem bregu, a mostu ni bUo ne brvi, da bi prišla drug do drugega. A reka ae je valila dalje in je bila vedno širAa in motnejša... Od tedaj sva se razgovarjala le redkokdaj. Rodilo se je bilo med nama nezaupanje, kar samo ob sebi je prišlo. Hodil sem v urad in h urada, nobene pomenljivejše besede ni bilo med nama. A videl sem, da se v moji ženi nekaj godi, česar nisem prve dni mogel prav umeti. Navidezno se mi je vdala, nikdar ni več silUa, da bi jo povedel v družbo, a vedel som, da ji ni prav, da jo to peče in boli. A kmalu Jni je bilo vse jasno. Nenadoma senn bil prišel nekega dne domov iz urada. BoJela me je glava in nekdo drugi je prevzel službo namesto mene. Odprla mi je dekla in se ustrašila. "Kje je gospa t" "Goapa je že v posteJji" je odgovorila tiho. Stopil'sein v spalnico. Luč je brlela nad posteljo, moja soproga je bila res že pod odejo, Dea-nioa ji je visela s postelje, skoro se je dotikala tal. . . Prist op i I sem k njej. Sklonil sera ae in secp ji privzidgnil roko. Bila je vroča, žile na njej so bile zabrckle. Položil sem jo na posteljo. In ko sc iiimc tako sklonil rn ji popravil roko, so se tudi moje ustnice doteknile njenih. M4ij Bog! Iz njenih ust je zavela zoprna sapa, je-zadišalo j>o žganju. Ilkratu ko me je doJetela ta sapa, aem zaps* zil ns njenem licu podolžno nlečo liso, ki jc do-zdsj nisem Ae videl. Kakor dolg krvav curek se je sahlisnila v motni razsvetljavi.' In zazdel se ml je ta prej ts4o lepi obraz spačen in pokrit s režočo krinko. Nek« nevidna moč me je sunila od postelje, opotekcl setn se lis divan, tam sem /arlf glavo v blazino . . Tiho kakor tat sem se splazil posim ponoči v postelj. Tesla moje <*'m niso našle »panca, po mft* jih žilah sc je pretakal vroč avincc in na duio ml je leglo nekaj težkegn in femnega. Vea svet se je hipoma akn'il in tožil, skupaj so ae «tiskale njegove meje. iu začutil /tem, da sem bil nenadoma zaprt v ozko zaduhlo rsko, ki je pritiskala s svojim IHer.nsn pokrovom na mojo glavo. Pritiskala je Vaj bi bila vsaj pritisnila tako, da bi me bila tačas zadušila! (Dalja prihodnji«.) Pla vice ln slaka Spisu j« Ivan i Vrha. (Nadaljevanje.) "To ae ve da denar, denar!" u-gibajo vaščanje, tolarjem se odkrivajo!" Hedaj posede gospoda urne je na voz, kakor doma pred BoAticevo hišo. Ko pa oddrče, zeleno pastirji m kar jih je njihove starosti vpitje in iura. Z rokami, klobuki in suknjami mahajo za gospodo in en trop jih udere celo za vozom, ki jim pa kaj kmalu izgine izpred oči. • • • Če dekliška jeza in žensko obrekovanje pri Bogu le količkaj izdavita, tej gospodi se ne more dobro goditi. Zavoljo nje je današnji shod m njegosro veselje popolnoma iekrhano. Takih naših nedeJj dekleta še ne pomnijo, razen tia-te, ko se je blip na večer konec va si iz neke atreiie pokadilo. Ali se je kateri fant zmenil za nje t Vsi so le na gospodo oprezovali. Zato ne pojdejo dekleta danes nikamor, vea dan nikajnor, in evečer jih ce lo na Bertakovo Lizo delrtefa kaj do bro poznajo, vedo, kaj zna, in ker so jo čule nekatere le pred cer kvijo, da se je jezila zavoljo gospode, zbere se jih okrog nje kratkem lepo število. Kakih dve sto korakov od cenkve se zali ve nec stavi in čee malo časa priše-pa tudi Bertakove Lize sestra njim. Pust ova Marijana; postala je bila nekoliko trenotkov v cer kvi in zmolila nekoliko prav gorečih očenašov. Ko bi jima obema seštel zobe, naštel bi jih pet in pol. "Dekleta, ksj bo, kaj bo!" pri čne Bertakova,"'ali ste videle, to je pač grozno! Jaz Vam povem molila bom zanj, kolikor bodo da le moje moči, morda me ima Bog Ae toliko rad!" "Molili boste f Za koga!" vpra šajo dve ali tri v is|pm trenotju "No, tglejte si, za Bošticevega Štefane! Ali šte videle, ko se je peljal s gospod? in — oj ti sveta pomagalka! — zraven dekleta je sedel, prav.tik nje, Čisto blizo, če se je ni tiščal, naj me Bog ne pozna!" "In kO ji je z voza pomagal — prav ara ven sem stala" — meni Pustova, "ušla mu je kri v glavo kukor bi tri cente privedignil, pravim vam. In vendar je zletela tako lahno z voza in na voz, kakor peresce, trava bi se ji ne udala poc nogo in vendar mu je ušla kri glavo. Kaj pomeni tof" "In celo v naročje jo je prestregel in na se pritisnil," opozor ena deklet. "Tsko, zarudel jet Znrudel praviš!" jezi ue Bertkkova. "Pa zakaj je zarudel P'- "Jaz vem, zakaj!" oglasi se iz med deklet Pergačeva Nežka. 4 Pa ne povem, nočem, de bi dejale, da ni res." "Dekleta, povem Vam," pr ar Bertakova, "že dolgo lazlttr po tem grešnem svetu, a kaj 18 pomeni, ne vem povedati." "Oreh, gtih pomeni to, greh!" togoti se Pustova. "Da, da, greh!" pritrdi ji Ber tskova c glavo in rokami. "Ško fovi blagoslovi pokažejo svojo moč, katkor kadar je vttta in se daj je bila sila, in pognali so mu kri v glavo. Bog večni vedi, ali se je spomnil takrat milosti božje da ga je namreč posvarila in pomnila, da tako ne gre!" "Saj nima Ae blagoslovov!" pravi ena deklet. "Kej ti veš!" zavrne jo Betta-kove, "kdo pa bi mu posilil kri v glavo!*' Med delkleti sc vname prav gor-ko besedovenje o tem, jih li ima, ali jih nima; ene pravijo da, dru-,ge pa odločno, da ne. "Dajte ai dopovedati!" kliče Mežka, "saj še v lemenatu ni. Boš-tic nalašč pravi, da fma Icmena-tarja: od druge strani, od enega človeka, ki kaj ve, sem pa nlišata, da bo še le drugo leto gospod, če bode sploh kedaj!" "Ti ne ve* nič! Čisto nič ne veš," huduje se Bertakova n«d njo. "Vidi ae ti pač, da hodiA malo k naukom in še prt pridigah te je kaj redkokdaj vkietl. Ali ne vid&š nikoli nobenega gospoda! Kaj ima vrhu gUv«! Belo liso! I Štefan jo iina tudi, t lastnimi očmi sem jo videla, ln prav disiro se mu poda. Le »koda, da »e vozi s posvetno gospodo in vrhu tega še s tako mlado. Če ve tega ne veste, jaz pa vera, da umu že blagoslove, le koliko, tega ne vem, ali enega, ali tri, ali pet, saj ste slišale, da jih zparoma ne dado nikoli, zato ne, ker ne smejo imeti žensk." "Vsi ti, Liza,." Jttavi Pustova, •ko je Štefan posta! kikor knhan rak, kaj ini je prišlo ha misel! Tisti ljudje, ki so sv. host i jo ukradli in jo potem pretepli in se je jela kri pocejati iz nje." ' "Da, pray, prav," pritrdi Ber takova, "prav, da si se tegu spomnila, ako ne, bila bi bi se jaz. Saj pa je tudi, kakor bi Krišča tepel. Defcleta se Štefan ne sme dotak niti, še šel je v lemenat. Se ve, di J2 je bilo po volji, ko je ji| ^ in očesa n hoditi in je ol> n«ti| ostajal zadaj zu durmi, in profc. jal zijala po levi strani. TebiH bilo všeč in tvojemu očetu H ako bi se dalo kako napraviti,g bi denar iz bogate hiše ne šel v ^ ko revno ikočo, ampak osul ml bogatini. Ali se ti jc v Pasih ^ lo že o mladi BoAticevi j^jj. nji! Mowla.se ti sanja še s^hih. terikrat!" "Tako, kakor vam o Pranim.i vih poticah," odvrne Jetkl;**k« ima človek rad, o tem se inu rab sanjo." Joj,. to je bila strupena stvar! te Premretove potice, (iotovep se Ai vedelo nič o njih, le toliki, du so bile ukradene. Prav odloki se ni upal nihče trdili, da so i z Bertakovo Lizo, a sum je letel vek na njo. Zdaj je bil ogenj v strehi. Grmeti je jelo, kakor bi se bile Ber-takovini jezi zatvorniee podrle. Jetka odide molče in mirno in« precej je bila proč odšla od drt ščiue, a Bertakove vpitje in zmerjanje za njo čuje se dolgo ča«. (Dalje prihodnjič) KUPITE VSE LIKERJE, KJER JIH DRUGI KUPUJEJO PB ' NAJSTAREJŠI USTANOVLJENI TVRDKI LIKERJEV V PITTSBUROHU, PA. Nana dolgoletna skuftnja v tem poslu nas je naučila, kako ni strežemo ljudem. Oglejte si naše cene: Rdeča ali bela ržena whiskey.......gulona od $1.76 do $500 Rum ali koruzni vhiskey..........gal ona od $1.75 do $5.00 Brinjevoo ali gpirit.............galona od $1.75 do $5.00 Konjak ali slivovica...............gulona od $2.50 do $5J Torkoly ali slivovica.......... ....galona od $2.25 do $5.00 Konjak aH kimel..................galona od $2.25 do $5.00 Hruikov ali breskov konjak.........galona od $2.25 do $500 Roztopčin ali pepermint liker.......galona od $2.25 do $5.00 Rdeče ali belo namizno vino.........galona od $175 do $300 Mi plačamo ekspres ali vožnino od pošiljatev, ki presegajo $5A Z naročilom pošljite poSt.no nakaznico, ekspresno nakaznico ali ps gotovino. j En sam poskus Vas bo prepričal, da poslužimo naše rojake praril-no in pošteno. Cenik pošljemo brezplačno vsakomur, ki vpraša zanj. Mrs. Rick, Mail Order Dept. W. O. SCHMIDT COMPANY, ' 1 i 100 sixth STREET PITTSBUROH, Fl AMČENA DOBRA VINA IN LIKERJI ££ u lilili li m drobi« zi ras ii vail irižlN ti Mt V BERNARDOVI VINARNI3 Pošil|atel|em denar|a! Se vedno m lahko dsnsr polljs v staro domovino pm hr««!^^" ^ la potom poits, tods sprsjsmsmo gm Is pod pogojsss, ds as ▼aled got* laplača s samudo.- IUmmt mm U v mmbmmmm •luiaj« ampak aasUtl samuds. ^ g P« WmIUbm brsojav« ss samors poslati to okrogla *Bttk' ^ primer 100, 200, «00, 400, 600, «00 in tako dalj* do d***t tlso* brsojavn* stroftk* j* najbolji«, da as nam polljs «4 as rmk nailor ; kaj prove« all premalo, bomo posUU nazaj, oslroms pitali sa prtw^ 2 otlrom na tcd.nj« racmere. ko m ^allava deSarja ■o od Mdaj aaprej do prekllea, aao — bod« eooa kronam cviitia doaar aa pota do aaa, latega tadriall, tor • poUljaUlja® >^P> ogovor. . ft«nar po ivlteal e«et bomo 1« t«daj odposlali UkoJ nanr«J, llatslj laroeao tabteval, da aaj •« deaar odpollj« tadl v «lu««j". krsaam svila. \ . WraojaT«. aaj V^ * Kdor IsH, da as Izplačilo iirrll po aa dsaaml nakaznici "poWjo naj as brsojsvao". Sa eai pogloju v Uat "Olaa Naroda". TVROKA FRANK SAKSK*. aa NORTH SIDE STATE BANK TtoctL srnistcs. rvyo. IMA KAPITALA IN REZERVE SIOMOOj* Je izredno pripravljen in opremljen za P°fi\aovANl SLOVENCI, HRVATI, SLOVAKI in drugimi Ml po4iliM»o Imtr v>«m ftri^UlWwn v *t*m ^mrr^no po n,,r n«ls|e««l odalotse obresti ss 7r~f M Of NA. KoSZKS VATIVNA IN NAPaSOSA INSTITUCIJ