Št. 01.
V Oo
torek
Izdaja trikratna todea, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4.
uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana:
vse leto   .   .   15.K /s        »»- ~lf~\'.%$.*»'> ¦''¦ V              .   •>     5   ,       *
Za Nemčijo K 16*60. — Za Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin.
„SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem*lil 6radiš6anskemu in dvakrat v letu »Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvrz".
Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan  Kavčič v Gorici,
tfečaj «.'
Uredništvo
se nahaja v Gosposki, ulici št. 7 v Oorici v I. nadstr. na desno.
Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici-št 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta, ~- Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Telefon, št* 88.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Pred parolo v Celju.
Tri dni je trajal .i v Celju porotna razprava radi znanih sleparij, katere so zagrešili klerikalci pr< predzadnjih volitvah v Kranjsko trgovsko in obrtno   zbornico.
Obtožene soi/;(c 4 osebe: 2 nnoSka, 2 vriski.
Iz obtožbe:
I. Ivan E r ž e n >je kot diunnist obrtne^ trgovske zbornice za-Kranjsko v Ljubljani pred 18. decem. 1908 v uradu, v katerem je bil zavezan, zaupano -mu oblast zlorabil na ta način, da je povodom priprav, naročenih mu v svrho sestave imenikov obrtne in trgovske zbornice, kojo je c. kr. deželna vlada za Kranjsko razpisala z ukazom z dne 18. avgusta 1908, št. 19.583, v občin-skem katastru zbornice pri nekaterih obrt, trikih in trgovcih davčne podatke,'posnete iz predpisov c. kr. -davčnih uradov, potvo-ril v ta namen, da bi pri volitvi pospeševal eno politično stranko.
H. Ivan Krega* je zgoraj pod I. navedeno <zločinstvo nalašč napeljal in si pri-zadjal za njega gotovo izpopoinjenje s tem, da je v svrho izvršitve ponaredb prepustil svi.je stanovanje ter Ivanu Erženu pri tem z navodili in zabeležbami na roko šel UI. Frančiška Štefe je pri priliki izvršbe pod II. in III. navedenih hudodelstev Ivann Erženu in Ivanu Kregafjir nalašč pomagala.
V. Elizabeta K r e ga r je nalašč pripomogla k .iapeliatvi zločinov pod I., II. in III. s temi da k po ukazu Ivana Kregarja dajala Ivanu Erženu navodila, nadalje pa, da 'je Ivana Eržena, Ivana Kregarja in FianČiško Štefe s pohvalo h 'hudobnen™ delu napeljevala ter imenovane osebe po-krepčavala v njihovih, .na navedena dejanja osmerjenih nakanah.
Zakrivili so:
A.  Ivan Eržen ad I. a) iu b) hudcdel-stvo gO'juije v zmislu § 197, 200, 201 a k. zak.;
ad II. hudodelstvo zlorabe uradne oblasti v zmislu § 101 k. z.
B.  Ivan Kregar ad II., Frančiška Štete ad III. in Elizabeta Kregar ad 'IV zlorabe uradne oblasti po § 101 ik„ zak. kot sokrivci v zmislu § 103 k. z. ter se naj kaznujejo vsi po § 103 k. z., Ivan Eržen tudi z uporabo § 34 k. z.
Dognalo se je nepdhito, da se je tako-zvani občinski kataster, kateri shiži poglavitno v sestavo volilnih imenikov, po-tvoril in sicer v prid stranke, kateri pripada- Ivan Kregar, to je -S. L. S.
Navedeni občinski kataster, ki služi tudi v druge manj važne namene, se sestavlja iz davčnih predpisov, katere upo-siljaio c. kr. davčnli uradi trgovski in obrtni zbornici.
Iz občinskega katastra, iz katerega je razvidno, koliko davka plačuje posamez-"i trgovec ali obrtnik, se :pred volitvami sesta*" jajo volilni imeniki na ta način, da se najprej na listih katastra zaznamuje volilna kategorija tolika in po teh označbah (izčrtanje) volilci izpišejo v posamezne volilne kategorije v volilnih .imenih. V katero kategorijo pride posamezni volilec, ie odvisno cd vlisokosti davka, katerega taktično plačuje.
Kakor je preiskava dognala, seje koncem leta 1908, torej .neposredno pred volitvami, občinski kataster potvorll na ta način, da so se davčni podatki pri posa-ntestniii volilcllt prenaredHf, to je ali zvi-
šati, ali znižali, tako da so .nekateri volilci prišli v, višjo kategorijo nekateri pa v nižjo, nekateri pa bi celo izgubili volilno pravico.
Preiskava je dognala, da so se te fal* sifikacije vršile izključno v prid Kregarje-vili pristašev, tako da so se dotičnikom davčni postavki zvišali, vsled česar bi prišli v višjo kategorijo, dočim so se davčni postavki nasprotnikov znižali, tako da bi dotičnikj prišli v nižjo kategorijo, deloma tudi izgubili volilno pravico. Nekateri listi občinskega katastra pa so se kratkomalo uničili.
Ivan Eržen je imel v rokah liste občinskega katastra, katere je skrivaje si prilasti! lii v stanovanje Kregarjevo pri-, nesel, ter je Kregarju< narekoval ime, obrt in davčni postavek posameznega davkoplačevalca. Kregar pa je imel pred seb jj ¦cmenijeni seznaniek do-tične občine, ter Je kontroliral, h kateri stranki spada dotič-n'k, ter je pri nekaterih velel, naj Eržen davčni postavek v listu (občinskega katastra) zviša ali pa ziv"ža, deduje le pri pristaših narodiMO-napredne stranke. Pri nekaterih pripadnikih te stranke pa je listek celo vzel in strgal.
Pri tem si je Kregar na poseben listek zapisaval dotičiia imena s potrebnimi dodatki, poleg tega je tudi Frančiška Štele na poseben listek imena zapisavala m sicer Kregar za eno, Frančiška Štele pa za druge- kategorjo volilcev. Na ta način se ie doseglo, da je prišle .nekaj volilcev .iz nižje v višjo kategorijo, in sicer nekaj takih hRrodno-uapredne stranke • je prišlo v nižjo k a te gor i r. a'i izpadlo, nekateri pa, ki sploh vsled p-rem-tfega davka niso bili volilci, so postaM volilci.-
Eržen je na povelje Kregarjevo iz-radiral posamezne davčne postavke ter jih nadomestil z drugimi, kakor je bilo treba, da se je dosegel zaželjeni namen.
Na podlagi tako falsificiranih listkov občinskega 'kaiastra je Eržen potem v zbornici nadaljeval spisovanje volilnih imenikov.
Voline imenike je potem moral Eržen .nositi Kregarju, da se 'je mogel prepričati na podlagi zgoraj omenjenih zapisni-nikov, Če je Eržen res sestavil imenike na podlagi falsifikacii.
Navedene manipulacije so se vršile v Kregarjevem stanovanju .navadno zvečer med 8. in 12. |jfo, pri tem je bila včasih tudi navzoča Kregar jeva žena, Elizabeta Kregar, kl~$e pa manipulacij .ni neposredno udeležila, temveč le včasih izrekla svoje veselje nad tem početjem, češ, liberalce se sme goljufati,, ker to ni noben greh. Prinašala je tudi jedi 3n pijačo ter včasih, če Kregarja ni bilo doma, v njegovem imenu sporočra, katere liste obČin>skega katastra, to je gilede katerih -občin naj Eržen v prihodnje prinese.
In dočim. je Kregar v javnosti vsako zvezo z Erženom 'tajil, moral je v preiskavi priznati, da mu je nosil Eržen volilne imenike (baje brez davčnih podatkov), katere je rabil Kregar v sv.rho   agitacije.
Dognano je nadalje, da je iKfegar leta' 1906 jamčil pri »Ljudski posojilnici« Erženu za posojilo 200 kron, ter končno poplačal 160 K, ko Eržen ,ni .zamogel plačati. Kakor Enženi izpove, je (že leta 1906 pomagal Kregarju pri agitaciji za volitev v trgovsko zbornico in vadi tega mu je bil Kregar porok.
Kregar mora nadalje pripoznava-t!, da je pogostoma da1' Erženu denar'ter da je tudi enemu Erženovih otrok boter — vse
to pa baje :zgol'i iz človeškega usmiljenja (?!).'$ a zagovor na sebi že -ni vero-jeten, posebno pa «ni verojetno, da bi Eržen za toliko ¦ dobrot dolžil dobrotnika kaznjivih dejainj. Značilna je tozadevna. izpovedba Kregarjevoga pristaša, gostilničarja Dachsa, ki edritesrčno izpove, da Kregar podpira le politične 'pristaše in so-delovakc iz strankarskih namenov. Prvi je bil zaslišan
Eržen,
Podajemo važnejše izpovedi njegove: .Predsednik: Ali se čutite krivega?
—  Eržen: Zavedam se, da sem kriv. Nisem pa imel goljufivega namena. — Predsednik: Kako ste sestavili falsiiiciran imenik? — Eržen: Srečal sem Kregarja na u.ici in ta me je vprašal, kaj je novega. Rekei! sem mu: Volitve bodo. In on me je vprašal* aili mu morem prinesti volilni imenik, potem ipa se je premislil ter je dejal: Ta imenik:ini zanesljiv, bolje je, če imi prinesete kataster. Jaz sem se iz početka branil, ker sem vedel, da me Golob nadzoruje. Pozneje pa sem si premislil, ker
' sem'bil -mnenja, da ime bo Kregar dobro ¦ honb-niral in mi preskrbel dobro službo. Mislil sem, da ;je Kregar socijalno misleč človek; Pozneje sem tudi zvedel, da se je Kregar trudJl, da mi .preskrbi dobro službo in sem se njegovi zahtevi takrat vdal.
— Predsednik: Kako ste nosili, kataster h KregaijU? — Eržen: Pod suknjo sem *"• nosil Kregarju na stanovanje. — Predsednik: Kdo vam ijedal nalog, sestaviti volilni imenok? — Eržen: Dr. Mur.nik <je to delo pcveril Goloibu, Golob pa je delo izročil meni.                      •        .
Predsednik: Kdaj ste priče'! manipulacije s Krega«jem? — Eržen: Ko so se začele -priprave za volitve. — Predsednik: Kaj vam je Kregar obljubil? — Eržen: Bil sem na stanovanju pri njem. Stal sem ravna- med vratmi, ko mi je rekel, da dohim 200 kron. Jaz sem odgovoril, ne gre mi za denar, ampak za stalno službo. — Predsednik: Kdo je pomagal pri delu? — Eržen: Sprva sva s Kregarjem sama delala, pozneje je delo tako naraslo, da nisva več shajala. <Kregar je povabil Štefetovko. Jaz sem imel posla s katastrom rn s prvo skupino. Drugi so osta)'o delali. Jaz sem narekoval, drugi so pisali. Kregar je dobil iz župni&č zapiske volilcev. Kdor je bil modro podčrtan, je bil klerikalec, 'kdor rdeče podčrtan, je "bil pa Hberalec. Te zapiske smo primerjali s katastrom in tako dognali, kdo je liberalec. — Predsednik: Kaj je KregarJoa rekla? — Eržen: Kadar Kregarja ni fcilo doma, mi je njegova žena naročila, kaj naj prinesem drugi da>n na .stanovanje. — Predsednik: Kako ste falzi-fici,ral;? — Eržen: Šilo se je za volitve v
I.  in II. razred v Obrtni skujpini. V III. razredu je bila zmaga klerikalcem gotova, v
II.  skupmi volijo tisti, ki plačajo 30 K davka. Golob je zaznamoval; v listih tiste, ki ta davek plačajo. Mi smo te podatke Se preje falzificirali. — Predsednik: Koliko falzifikacij ste'izvršili? Eržen: okrog 500! Prcdsedmik: V kateri skupini ste hoteli zmago doseči? Eržen: V idrugi, ker ima-'jo tukaj napredlrjaki večino. Predsednik: Kako ste prišii do listine, na kateri so bili napisani davčni podatki. Eržen: Kregar mi je dal listino. Predsednik: Kdo jo je spisal? Eržen: Mislim, da Kregar. Pisava je bila njegova. Ukazal mi je, noj vse potrebno izvršilni v ztoonnici. Drž. pravdnik: Ali ste falzificirali tudi v tretji skupini? Eržen: Seveda. Drž. pravdnik: Ali ni kre-
gar. nekaj listkov strgal? Eržen: Kakih 30 do 40. Drž. ipravdmk: Vi ste napredne volilce iz druge kategorije izpuščali, na-^ . mesto njih pa vpisovali klerikalne. Eržen: Tako je. Drž. pravnik: Ali ni Kregar zahteval kako kontrolo, da ste njegova naročila izvršbi? Eržen: Zahteval 'je, da sem mu prinese; že sestavljene volilne imenike. Drž. pravdnik: Kdo jili je sc-slavdjal? Eržen: Večinoma jaz, za' radovljiški1 okraj pa Hauptman. Svetnik Erha-rtič: Kako je sodelovala Kregarjeva žena? Eržen: Direktno ne, pač pa je odobravala faizifikacije. iRekla Jje; Le fest jih dajte, liberalce goljlat ni greh,
Eržen je revež, diurnist je bil z nnaj-hno plačo. Iskal je boljše stalne službe, pa je ni dobil. Zašel je v dolgove in iskal posojila. Tudi škof imu je 'podpisal menico. Zagrešil 'je v stiskah tudi nekaj malver-zac?j. Klerikalci so se ga nekako bali, če bi izdal sleparije. Dr. Pegan mu Je nekoč zagrozil, da ga bodo tožili radi izsiljevanja, če se bo še kaj govorilo o »manipulacijah« pri volitvah v trgovsko-obrtno zbornico.
Drugi je bil zaslišan
Kregar.
Predsednik: Ali se čutite krivega?
—  Kregar: Ne. —Predsednik: Kaj ste hoteli doseči s falsifikacijami? — Kregar: Čisto nič. E- žen je hodil k meni, tožil, da se mu slabo godi, in prosil, naj mu po-* imagam. To je bilo 1. 1906. Nekoč sva se srečala na ulici in mi je rekel: »Gospod svetnik, a!li se vaša stranka ne Ibo brigala za volitve v trg. zbornico? Jaz sem odgovoril: ^Ne vem.« Dr. Murnik mi je rekel, da ne dobimo imenikov. ;Na to je .Eržen pripomnil: »Bomo videli, če .to ne bo šlo.« Nato mi je jel nositi listke. Enkrat pa je prišel k meni in rekel: »Sedaj Tpa ne bo mogoče, ničesar več storiti, ker so mi odvzeli to delo, češ, da se je Hauptman pcJ akomnil zaslužka. — Predsednik: Torej hi nič res, kar je izjavil Eržen? — Kregar: Čisto nič! — Enžen je prihajal k meni, našel me navadno ni, potem na naročil ženi,, kar, mi je mislil povedati. — Piedsedn-ik: Kako pa je z menico pri »Ljudski posojilnici«? — Kregar: Podpisal sem mu menico iz usmiljenja. Eržen je na to menico nekaj .plačal, kasneje sem prišel v »Ljudsko posojilnico«,- tu so mi rekli, da bodo menico na me prepisali, Eržena pa terjali, morda bo vendarle plačal. O tem sem Erženu povedal na ulici. Menico pa sem plačal lani. — Predsednik: Ali ste dajali Erženu kak denar? — Kregar: Da, za one.listke, ki iih je nosil po 2, 3 in 5 K. — (Predsednik: Pa ste se le potegovali zanj pri raznih zavodih? — Kregar: Ne nikjer, pač pa pri »Ljudski posojilnici«, kjer sem izvedel, da je mesto prosto. iKo se me je vprašalo, ako je Eržen dober uradnik, sem temu pritrdil. — Predsednik: Kaj pa je z nagrado 500 K?
—  Kregar: Eržen me je srečal na ulici in rekel: Kaj pa je z volitvami? Za nar. napredno stranka delajo že Hauptman, Golob in drugi, dcb:li so izato 500 K, mene pa odrinili. 500 K .mu nisem obljubil, ampak on je govoril o njih. — Predsednik: Kal« pa je s Puharjem. — Kregar: Štefe je pri-še'' k meni in. mi-rekel: iNekaj se -kana. Puliar mi je pripovedoval, da mi je Eržen rekel, da bo .tebi nož nastavil. Kmalu na to je prišla Erženova žena. z bianko me-micp k meni in zahtevala, da podpišem. Nisem Jiotel tega storiti. Še nekaj. Lani je prišel \ meni agent »Jutra« in mi rekel,
^nli>y Jistu^kserir&m. JRekel sem mu, da 4 *leg* nebom storil. »Bomo vas pa raz-^ trgali«, fcbrl odgovor. Potem so res $&i napadi v »*itafci tettere ao . ponatisnili nemški listi. Tu se ie govorilo o vlomih v zbontieo.VS temi napadi 'je bli v zvezi Lx-žen, ker so ga videli iti v .uredništvo »Jutra«, To je sblJo samo izsifievanie Jta denar; — Predsednik: m ste podpisovali glasovnice? — Kregar: Če sem imel pooblastilo, potem se»m dal Imena podpisati. Jaz pa sam Misem nič podpisal. Zgodilo se je, da Je eden podpisa* 30 glasovnic, ker smo imeli v rokah .pooblastila.
Drž. ipravdnik <lr. ^Rojic: Vi ste sprva zanikali, da ibr imeli stike z Erženom: — Kregar: To ni res, rekel sem samo, da ni resnično, da bi bih sleparili, priznaval pa sem, da sem Ml v »vezi z »njimi. V časopisih nisem nič pisal. — Dr. Rojic: V preiskavi ste rekli, da nJ nihče podpisoval glasovnic. Danes na ste to priznali. Navajam to, da se spozna konsekventnost Kregarjeva.
¦Dr. Kukovec ie vprašal med drugim: Kako to, da je škof podpisal menico Er~ 'ženu, ako je tak sanjač.
Kregar je molčal nekaj časa potem pa zamahnil z roko in rekel: »Ta pa podpiše več kakor fona!« (Viharna veselost.)
Zaslišani sta bili na to Franja Štefe-tova in 'Elizabeta- Kregarjeva. Prva je rekla, da je bila samo enkrat pri Kreganju, Kregarica pa ni hotela poznati' Eržena, dasi mu je bila botra.
'Na to so bile zaslišane priče. Dr. JVIur-nik je pripovedoval, kako mu je Eržen vse priznali.
Zaslišanih je bilo več prič; po večini se je zrcalilo iz pričevanja, kako so »manipulirali« klerikalci pri takratnih volitvah v trgovsko-obrtno zbornico.
Značilna je izjava ljubljanskega kanonika Josipa Šiška: Preds.: Kaj veste o Erženu. Šiška: Eržen je prišel k meni, mi slikal svoje bedno stanje in me prosil za službo. Pri meni je bila tudi njegova -žena. O Erženu smo razpravljal v seji »Lfoidske posojilnice«, kier sem podpredsednik. Pri tej seji je M navzoč tudi Kregar, ki je slikal Eržena kot pridnega jn sposobnega uradnika. Toda službe ni dobil pri posojilnici, pač pa sem ga priporočal pri »Zadružni .zvezi«, kjer je tudi bil provizorično nastavljen. — Predsednik: Ali je vam povedal Eržen, da je delal za klerikalno stranko in da je mnogo pisaril? — &Rka: Rekel .mi je, da le pisal za Kregarja neke iisike in da je /zaradi tega mora!l zapustiti službo pri trgovski zbornici. Jaz sem pripomnil, ako je to res storil, da je vreden, da se mu preskrbi služba.
Ivan Ktepec je izpovedal, da mu je Eržen pravil, kako so ponarejali glasovnice m druge HstJne. — P-ods^dnik: Ali je on rekel, s Jcom v družbi ie ponareja!? — Klepec: feneooval je opetovano Krggarja in zatrjeval, da so vsa ta dela izvrševali na Kregarjevem stanovanju. — Prečk: Ali je Eržen kaj rekel, da ie bil za to plačan? — Iflepec: iPovedal mi je, da je dobil za io okrog 400 kron,
Jakob Bolei gostilničar v Ljubljani, 'vprašan kot priča: Predsednik: Kako ste izvedeti o falssikacijali? —¦ Priča: Črtal sem to v časopisih. Nekoč sta (prišla k me-. ni dya gostav &t sta se o onih falsif ikacijafo -pogovarjala. Ostal je končno v gostilni samo en gost m ta je bil Eržen. Nato sva ' se jela razgovarjatC Eržen je tožil o gmotoih stisfcafh m se pritoževali, da so mu nekaterr JiehvaJežnr. Potem mi je jell pripovedovati, da ga je Kregar nagovoril, da je nosil na njegovo stanovanje vodime imenike m drage listine. Vise to mu je Kregar .ukazal. Med drugim je rekel Eržen: *Enkrat je hodil Kregar po sobi gof j rn doti in govoril: »Pravijo, da sem klerikalec. Jaz Pa klerikalec! Jaz sem pristaš S. L, S. Kadar bomo pa prišli na površje, bomo pa s farji pometfi!«
ZasBšaneso bile še razne druge priče, V" ki so izpovedale obteženo za obtožence/ ddkmia olajševamo.
V soboto tzvačer ie končala razprava. P^otniki so zanikali vprašanja o krivkii ojbtoženoov; nato' so bili vsi oproščeni«
Prvo glavno vprašanje o krivdi Ivah na Eržena iglede 2»k>ra(b1ia»ja službene mačj v trgovski zbornici so porotniki fglasao zanikali.
Drugo glavno vprašanje o jkrrvdi Ivama .Kregarja, "ki je v svrfoo izvedbe pona-redb dal Erženu svoje stanovanje na razpolago in mu dajal navodila, so porotniki enoglasno zanikali.
Tretje glavno /*~>'*ašan}e o sokrivdi gospe Štefetove, ki ^ Erženu in iRregarju pomagala,-enoglasno zanikano.
Četrto glavno vprašanje o sokrivdi Elizabete Kregar enoglasno zanikano.
Druga vprašanja z večino .zanBcana.
Reformni srednjesalski zavodi is mir odnošaji.
Josip VVester (Uuibljana). -
(Daitie.)
Zanimiv zaključek nudi primerjanje prvošolcev. Na vseh našilr gimnazijah jih je bilo začetkom šolskega leta 1910/11 okroglo 740, na realkah pa 160, torej 100: 21.
Slovencev v najvišjem razredu (Vili. gimn., oz. VII. realke) pa je bilo:
Gimnazijcev: 200, reailcev 55, torej: 100 : 27.
Te številke pričajo, da je obisk prvega razreda gimnazije še vetji ka'kor kaže poprečno razmerje grmu. in realk (100 : 27), dočim se v najvišjem razredu prilično izenači v razmerno število 100 : 27.
Kaj smemo iz tega sklepati: da doseže učni cilj več silovenskih dijakov ne realki kakor na gimnaziji. Pojasnil za ta pojav bi imeli dovolj: v 'gimnazijo sili dandanes vse, tudi slabo nadarjeni dečki, sinovi iz delavskih slojev, iki se žal premalo ali celo nič ne zanimaiio za uspeva* nje svojih otrok, dočim je za realko, rekel bi, več smotrene odolčitve iz krogov staršev, ki tvorijo vobče bolje situirane sloje. Nadalje ima gimnazija svojo ' tradicijo predvsem kot pripravljalnima za.dubovSkl in uradniški pokiiic. Tehnične stroke so pri nas še bolj izjemne (ekscepcionalne), 'ker nimamo ne obsežne industrijie, ne velikih podjetij itd. — Realska matura do najnovejšega časa ni dajala možnosti za toliko izbiro različnih poklicev, kakor gimnazij'-skaska. Še od leta 1908, se more realec posvetiti tudi vseučilišMn, oziroma gimnazijec tehničnim študijam1, 6e zadostita zahtevam, Iki so bile že prej •Omenjene.
Seveda se je tudi drugod, ne samo v naših kraj-ib, kazalo to nesoglasje med frekvenco obojnitfi zavodov. Ti in še mnogi drugi momenti so bili merodajni, da je učna uprava stvarila nove srednješolske tipe, hoteč dati s tem naraščaju priliko, da že prej prilagodi svoje Študije svoji nadarjenosti in svojim interesom in da mii--|e ob koncu teh srednješolskih študij odprtih več poti k raznim poklicem, posebno da mu je Hkratu omogočen obisk vseučilišča ali tehnike.
Zato pa se je v drugih kronovinab, posebno na Češkem in Nižjem Avstrijskem, javnost foitro oprijeJia dane prilike, tako da štejemo sedaj po preteku treh let v državi že nad 50 reformniSh zavodov, v veliki ?ve-čirri 8-razrednah' realnih gimnazij1; med'te-*ni se preosnavlja 34 humanističnih gimnazij in 4 realke v realne, oz. reformne gimnazije. Samo na Saloburškem, v Dalmaciji in na Kranjskem še ni nobenega teb zavodov. Pač pa jiiti je nekaj v nam sosednih deželah. V lOradcu se je preosmo-vala prejšnja VL državna gimnazija kar naredbenim potem v 6-razr. realno; Celovec ima poleg popolne humanistične gimnazije na istem zavodu že 3 realne pa-raletke (zanimivo, da ni v teh nobenega Slovenca); Beljak ima 8-razr. realno gimnazijo; Gorica ima- na nemški gimnaziji italijan. reaime paralelike (doslej že 2 raz.), dočim so sloven. vzporednice (humanistične. Tudi Trst ima na nemški drž. gimna-
ziji realne paratelke, celo iPulj ima realno I gimnazijo (doslej s 5 razredi) in v Volo- , skem je ustanovila mestna občina svojo j lastno reafao gimnazijo, ki ima sedaj 3 , razrede.                                                 !
j           IV. Kaj sledi iz tega za nas.
•       Na Kr-aniskem doslej še ni sledu- o takem zavoirii. Ali ga spl-olli ni treba? To je tisto vpraSanje, ki bi se dalo o njem debatirati. Ce ga sprožimo v javnosti, ga bodo konservativni   elementi   zavračali,   češ, gimnazija, kakršna je; 5*'ti- je dajala in | dala doslej vseh potrfVih uradnikov in j duhovnikov, realka pa tehnikov in ilnže-! »nirjev. Če pa domačinov ni bilo, smo jih j dobili od drugod. Tako je bilo; a ni treba I da bi pri tem- ostalo; ne samo rni treba, ampak nedostatek, napaka, celo krivda naša utegne postati, če   pustimo možni razvoj našega srednjega šolstva v nemar. Najvišja učna uprava je sama odredila, da se poskusi z reformnimi zavodi; zato je sedaj na nas, na naših narodnih zastopnikih m socialnih politikih, da spravijo stvar.v pravi tek.
H koncu svojega referata hočem še omeniti, kako bi se dalo to reformno delo •započeti.
Predvsem se vriva vprašanje, kateri moderni jezik naj bi se poučeval ma naših realnih gimnazijah. Tu se je treba postaviti na praktično stališče. Nemščina bi Ji-la poleg slovenščine itak >obvezna, zakaj ta paralCizem cbeih jezikov 'mora pri nas i zanaprei ostati.
Mesto grščine pa, menim, je za naše razmere edino umestna — italijanščina. — Nedavno se je sklenila v Gorici na javnem shodu učiteljev in staršev resolucija, ki zahteva, naj se na ondotni realni (laški) gimnaziji, ki dobi letos na jesen tretj! razred, uvede slovenščina kot obvezni-predmet. Pomislite: Lahti že uvidevajo, kako nujno potrebno jim je znanje drugega deželnega jezika, če hočejo uspešno tekmovati v primorskih deželah z drugimi, ki so si pridobili znanje italijanščfne. Kako pa naj tekmujejo naši mladi rojaki z njimi, če jim nedostaje zmožnosti v italijanščini? Zato smatram za potrebno in edino primerno, da bi se na fla&iih reajnib gimnazijah uvedla italijanščina kot obvezni učni predmet. Res je za tistega, ki .hoče iti v da».jnr svet, 'francoščina in angleščina večjega pomena, ker sta to pač svetovna, mednarodna jezika. A koliko naših Budi utegne iti v tujino? Zakaj dejstvo je* da išče vsak .najrajši službe v domovini i-n doslej je na raznih imestib Še dokaj prostora za naše rojake, samo da so v vsakem ;ozi-ru, v strokovnem in jezikovnem, dovolj usposobljeni. In k tej usposobljenosti, menim, spada pri nas tudi zinanje italijanščine. Vsak, ki pozna odnošaje, ve, d!a se nam od severne strani pošiljajo nemški uradniki, posebno na Štajerskem in Koroškem, ki pa se morajo vsaj formalno izkazali, z znanjem slovenščine, da je torej tamkaj tekmovanje uradnikov slovenske narodnosti z jezikovno usposobljenimi Nemci veliko težavnejše, ,na višjih imestih 'celo ine-uspešno. Ni treba biti človeku dalekovi-den, če trdi, da so avspioije za nas na jugu v primorskih dežeiafo dokaj ugodnejše.
(Konec.)
DOPISI.
Iz komenskega okraja.
Iz Komna, (Naš »rtooO — Nemalo smeha vzbudil je med Hjudstvom oni dopis iz Ivamjigrada v c. »Soči«, ki je na tako drastičen način javljal javnosti, kako je naš »rico« naskakoval klobaso, ki je bila baie kakor »ša('am«. Radi verjamemo, da se mu dopada meso, pa bilo prašičje ali svinjsko, samo da je meseno! Eli! ponosen je maš 'kaplan na svoje ikoldre (»rice«) •in pa tudi v časti jih ima! Sicer pa ni nobeno čudo, da je ponosen na-nje; večkrat izjavlja puncam, v koJMi krogu se tako »fino« zabava, da ni nobene druge stvari podedoval po svojem očetu izven »ricov« in pa še nekaj! Mar bi ga tako rade imele punce, pa naj bo ona z veltčanskim imenom ali pa njena histerična konkurentinja
v obrti, ako bi ne imel takih kodrj •las? Ne! prav, gotovo ne! Tedaj je J naravno, da jie ponosen /na jedino de<i2 no, Jti ga dela dekletom kljub tonzure J ko mikavnega.
¦Nekateri Hjudje" jemljejo ricotu za ^ .bo, da se s'haja z dekleti. Prosim vas! ,k<> ga bi ne zavedlo pomladi ven na pro^ tje v lepi gozd? V naravi občudovati^ pa stvarstva,, ni li to višek užitka? J^ moški, ki smo nekoliko galantni, .pravimo da: »krona stvarstva je lepa ženska« ^ ki jih muči celibat,, pa pristaviJaflo: ^ najibo omožena ali poročena alapa ue!»[ ta celibat! če »avancira« naš rico do te^ da bo pisal- »bule«, »enciklilke« »sylabus. in take slične »recepte«, odpravil bo qJ ¦ukaiz, ki zapoveduije celibat. iNaime.0^) ^ ga izda1' bo ferman, »ki bo naročal vsake. mu tonzudraincu v črni suknji ali pa v m. javi kuti, da: »ako ti .ne zadošča ena žc^ vzemi si jih več. J.us primae noetis naj ^ privilegij maziiljencev Gospodovih!« ^ zmotljiivost! Dogma! Amen!- Utemeljiti j ne bilo posebno težko, talk Jerman, kaj j človeku ni dobro samemu biti ... je reka Bog, in 'naredil m.u je družico in ji dal jJ žena!                                               j
Nekateri pravijo, da bo vzel naš »rJ co« »ven karte«, ma, tožfco da bo kJ Brez »kart« pa ni poroke.                 j
Hm! pravijo, da ni bas varno ii^J po jioči na sestanke z dcibrimii- delkleti.« luč! ta vražja luč! Rico! mi ki smo fajj je, ne jemljemo leščerbe s sabo, kadar y . dimo vasovat. Mi prepuščamo razsvetljuj vo onemu bajnemu rešetu na mebu, k; J mu luna pravi. To je fantovsko solne«!' Ali ta »ricotova« i'uč! ta je izdajalski Ljudje božji! kdo od vas ni še v pozn'4 poipoinočnih urah L• one intenzivni acetilenske luči, ki         .   'i vcsča pridi-
vola mimo nas, tki . ;;r odpravljali j>} opravkiih od doma?: Itn ^'Ca smo videl: zadaj za to Ješčerbo, ki nas je slepila? Cu-dom ste se čudile in križale ve ženice; »o ježeš, ježeš! gospod se vračajo šele domov.«
O, ta lcščerb'i je že osvetljevala z| marsikaj. Tudi cb cestnem jarku se, Je c( z lastnikom sez)rian'iala z materjo zemlji Zato pa proč s to izdajalsko leščerbo, mesecu pristoja, da osvetljuje fantovskem// In konečmvše en nasvet:' inikar lio-B na sestanke z dekleti v gozd; gozd ima neko neodoljivo silo, da razburi fanta, k: je v krogu deklet" in --v gozdu je gmuovji za — opazovalce!
Iz krminskega okraja.
Fojana. V zadnjem »Prim. listu« stoji] dopis, kjer neki tožnik trdi na zvit na^; da ni res, da bi bil nag g. vikar cm«W' kakšnega otroka, kafcor je bilo povedana v »Soči«! Dopisnik očita nam izprijenost, ikaikor vidimo, je pa om sam izprijen, kffl se upa talko infamno lagati v javnem časopisu! Poznamo predobro fojanske razmere in dobro vemo, zakaj se mi upal nobeden g. vikarju v lice povedati, dii se ma je godila Iknivica! Saj »katoliška *načcla«i ne poznajo pravice, ona poznajo edino ij moč, in smo prepričani, da bi z datičnH komi najprej obračunali Fojanci sami, petem pa še gospodar grof »Bagpier, čcgarj sužnji smo vsi Fojanoi! Mi trpimo.z vair.; Fojand, samo je ta razlika, da rni vemo. kje nas čevelj žuli, česar vi drugi nočeš vedeti, a pride dan, ko tudi vi spregledale, in tedaj nam bodo. sijali bofiS" dnevi .....
Dopisniku in vsem Čitateljem »P* Lista« pa povemo, 'da vstrajamo pri i-rd:t-j vi, da je naš vikar Ivan Spitzer cmokanj za ušesa vlekel neke dečke, ker so šli paH krat v solkolsko telovadnico, ter da je žalj z raznimi psovkami g. Jušo, g. učitelja :'l g. Viljema!
Izprijenemu dopisniku pa povetiui. ^ je umazan lažnik in lomilec božJje zapovt di, ki pravi: 1'i.ubi svojega bližnjega kak« samega sebe!
Iz ejdouskega okraja.
Z VipavsI-aga. ~ Slaba letina ka^ Trta je zelo malo obrotfKa,   sadje skori-
nič in tudi drugi pridelki -so Še odvisni vsakojakih elementarnih nezgod. Te s
Inafe bolečim? Revmatične, protfnske.
FeUerjev flnid r. znamko »fjlza-lluid* »------'"J' — *--
.Ti-jii?vKLne'*pi,?tfn?,5e' Tx zobeh* »[avobol ? 'AH ste se po prepihu a1I7tr«ga5e_prehladlU? Poskusi vendar bolečine utehaJoSi, lekajofii  in  kr TateirsamTteka^^TeUer^^J^ «%fffff(aR!&5.^^                 P  ' T° j* V rflBnlcIdobep! ^ nI Bamo reWamal Dv«naj«torica za poskuanjo 5 kron franko.

letine in sporedno MairašcaJaČa   draginja J >j;e nos t, m a r .tj Lv.o s t,- zjulc" a jm o «t,, Zato prosimo vse gig. dopisnike, da pijejo ...,.«.--------1—„*„.¦«„«u^w^ „,i------          <7„,u„,. s_ x...   ..i_   Šefe 'osemnajst r> vedno.leVGrhiiom,^
(inorenio spraviti v list; da 'bi kdo~ Še le prepisoval, za to v uredništvu ni časa.
spravijo ubogega ilorrieta.na boben, aiko mu ne 'priskočijo- drugi faktorji z izdatno po-mo5;t>. Vsi stanovi' so edini, da je 'treba otfpcMvioČi, le naša duhovščina uči" eno a dela drugo. V Lokavca pase neki duhoven ovce, nad 'katerimi se na prižnici neprenehoma dere. po svoje. (Plri »otfru« je kričal: »Kaj ml nos te tiste črne, jaz nimam Časa šteti, beie,^jEl^A(^in«l:;ini |>
ua povedal, kje d'6T>riim}gi*-tenet^                                                   \mm^lvm
V   .                                                                                                    n.ji«.'"   ______'i—!i„-     'l_____i^   v.i_>.     .
Zakaj je šel, »star 'let«?;Ne vprašajte',
Umrl je na Repehtabru na iKrasujg. Ivan R avto ar, tamkajšnji župan in posestnik, zvest .pristaš napredne stranke. Bi.l je dober in priden gospcdar ter čislan mcž. Pdkopali so ga danes, 'Preostalem naše sožalje!
V Skednju pri Trstu Je umrl ina* Bfoi-
zlate.
Lansko leto je bijo 'rojenih le malo otrok in drl se je na prižnici, da se dela s tem greb, 'ker je tako malo roiistev, a nekemu kmetii .je koj odpusti!1 tL. ireh, 4e tftt-se je upisal v njegovo čukarSko društvo in sedaj sedi ž njim skupno v odboru. Oba grešnika!
Kakor parasit se je zasedel v Lokav-§ko ljudstvo, ter si dc!a nebesa že na tej zemlji, ovcam pa že'! vsega tega -po smrti'. Ubogo ljudstvo, .kdaj se boš spametovalo in se oprostilo težkega jarma ljudskih prijateljev, katerim je prva in najvišja zapoved dobro življenje in bogastva ter gospodstvo nad teboj.
Govori se tudi, da Se tako fanatiziral nrcžnarja in njegovega očeta, da je nevarnost, da znorita, o tem ipa prihodnjič, ko se prepričam.
Čudno se mi zdi, ;da ipa tamošnji na-predlijaki o vsem tem molče, kaj je uzrok?
Družba sv. Cirila in Metoda.,
Za »Narodno šolo« na Bilanci so darovali: g. M. Mastnak, <c. kr. profesor K 4, narodnošolski ?.?/• iratelj K 10. Živela!
Ciril-Meu>, . siavhost v Vollčjidragi se včeraj' zbog siabega vremena ni mogla vršili. Kdaj se bo vršila, se naznani.
Goriška moška podružnica družbe sv. Ciriia in Metoda je sprejela za Bin-košti od goriškega srednješolskega dija-štva K 350'— kot narodni davek zd leti 1910 in 1911. Denar je nabran in se vpo-ralbi za družbeni vrtec na Blančab. V umie-vanju narodno-obrambnega dela upornemu dijaštvu izrelkamo iskreno zahvalo, proseč za nadaljne podpore.
Biljana. — Občni zbor ibriske C. M. podružnice, ki se je vršil v nedeljo 19. t " m., se je izvršil povsem dobro. G. predsednik Fr. Obljubek, župan kojščansiki, 'je pozdravil navzoče .zborovalce v zbranih besedah ter jim polagal na srce, zakaj je C. M. družba tu. Nato so podali svoja poročila ta»jn:ik g. Izidor Kožlin in "blagajnik' g. Viljem, Sfiligoj, kar se je z odobravanjem vzelo na znanje. Zlasti pa opazka g. tajnika, da gre vsa čast g. Fr. Turka za vodstvo prireditev podružnic v prid, kakor tudi apel g. blagajnika, naj bi sleherni narodno čuteč Bric in Brika pristopil k briški C. M. podružnici, da bi se zambglo tako dostojno .proslaviti 25-letnieo obsoja podružnice!' Upamo, da ta apel ne optuiic brezuspešen!
Zvečer vršeča se veselica narodnemu šolstvu v prid, je bila toliko v gmathem kakor tudi rnoraOnem oziru doibia. \ Vsa* čast prirediteljem in hvala za trud, $i so ga imeli- pri tem, kakor tudi domafSemu orkestru za brezplačno sodelovanje. Tudi gre vsa hvala ggM iki so blagovolili pre-plačati vstopnino in sicer: G. iKarol Toroš, velep,, Medana in g. soproga 3 K, gčna Anica Ribičič, učiteljica. Hruševlje, 2 K, g.čna Šteti Jerman, učiteljica, Medana, 1 K, dva gospoda vsak 1 iK.
Na zadnje pa srčna hvala tudi vsemu cenjenemu občinstvu .za po<set, pri čemur treba pač omeniti, da je bila Medana častno zastopana. Splofo smo opazili, da »ni še umrl naroden čut v Brkih! Nato pa moram izreči vso grajo cinkn, ki smo v prvi vrsti računali na njih udeležbo, a jih ni bilo videti! Za danes le toliko, da ne go-voritno več!
Domače vesti.
Smrtna kosa jejzopet enlkrat zamah-n*a z veliko brutalnostjo: danes po noči je. Pri svojih stariših v ulici sv. "Antona št; 20, premini! .s e d m oš o \ e c goriške gimnazije Rudolf Vidmar, jedva dovršivšr 18 let. — Tudi ta simpatični 'mladenič izapušča »Ihajduikovo oporoko«: »Umreti, bratje, težko ni; p u s t i ti n a-cl e — to boli!« In v Vidmarja smo stavili upravičene nade; saj uso nam izu to pač nudile dovolj jamstva njegova   nadar-
G o d in a, ,-¦ .posestnik, starosta šSkedeni skega SclkoTa.,'Odbornik raznih gospodarskih društev itd. umrl je po dolgem trpljenju, star 40 let. - -
^»Brzojavna urada« v Godci. —' Halo, kdo tam? — »Brzojavna urada«. Nič se .ne čudite. V Gorici je polno poštnih in brzojavnih uradnikov, iki ne znajo slovensko, Id pravijo brzojavnemu uradu »brzojavna urada«. Pri brzojavu službujejo .pa tudi gospodične, ki seveda tudi ne znajo slo-venslko. Nedaviiro je v brzojavnem uradu na, Korsu vpraša! neki slovenski gospo^d po' svoji brzojavki, ki mu ni bila dostavljena. Vpraša'l je službujočo gospodično seveda po sT.ovensiko in dobil tak-le odgovor: »Veš kaj, pridte in zwieiten Stock«! S temi besedami ga je poslala v drugo nadstropje. — iNa br.zo'javka'h ne napišejo nikdar »Soča«, ampak »Soča«. Ne »uredništvo«, ampaik »uredništvo«, dasi je stn«n!ka brzojavila »Soča« in »uredništvo«. — Zahtevamo pri brzojavu ljudi, pevsem sposobne slovenščine, in slovenske brzojavke naj dostavljajo slovensko pisane. Zahtevamo od poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu, da v tem pogledu' nemudoma stori vse potrebno, kar predpisuje zakon o ravnopravnosti!
Narodno delavstvo v Gorici priredi v nedeljo dne 2. junija 1.1. ve&eUiico, združeno z javnim plesom na vrtu g. Gorjanca (pri Attemsu na Komu). — K obilni udeležbi vabi "Uljiudno veseličmi odsek.
Radi volitev v okrajno bolniško blagajno v Gorici m imeli socialni demo&rat-je shod. Hočejo namreč, da bi ostalo vodstvo blagaijne še nadalje v soc. demokratičnih Zofkah. Nekaj soc. demokratov prav fino živi pri blagajni. — Cas pa bi bil, da bi prišla ta blagajna v slovenske roke!! Ugankar v »Novem Času«' je dolgo časa 'molčal. Čitajoče občinstvo ni vedelo, ali je še v Gorici, ali se 'je pocuknii bolj na periferijo miesta v največjo bližino nebeškega vratarja. No, prišle so Binkošti, ž njimi Sv. Duh, in ugankar se je zopet oglasil v »Novem času«. Sile, ki so toliko časa počivale brezplodno, so sedaj vstvarile kar tri -uganke, ki se seveda vse pečajo z "| »Novim časom«. »Na delo, peti tisoč« in »Naša iinoč je pod zastavo križa«, se glasita rešitvi prvilh dveh ugarik. Tretja uganka je pa konjiček. 'Klerikalni ugankar si je 'izposodil pegaza, katerega 5e jezdil .Prešenn v svoji »Novi pisariji«, opremil ga je s 'klerikalnim komatom, in s farovškimi vajeti, sedel nanj in <iztu8ital svojo binkoštno himno, ki se glasi »A zdaj, ko »Novi čas« že vsakdo bere, m list brezverski vsakemu se studi, jaz tudi pod zastavo svete vere se vpisati želim, se mi ne čudi.« Po!d takim nespretnim jahačem je postal *ko-¦nj"ček pri zadnjih :fcreh skokih kotliček in je skakal, kakor mu je pač (kazalo. Jahač 5e postal »mat« že pred 'koncem himne — se mi ne oudi!
»Schulvereln« je imel včeraj na Dunaju svojo dvaintrideseto skupščino. Delegatov je bilo 825. Članov je 82000. Lani je bilo dohodkov 1,176.562. 8C. Roseggerjev fond je dosegel svoto 2,916.000 K. Šole je imelo društvo v 550 krajih ob jeziikovni meji. Za zgradbo -nemških šol v Gorici je dovpl]e«a svota 50.000 K, kakor sledi iz poročila, na cbdnem Zboru sprejetega.
Vojaška godba v Gorici bo svirala jutri zvečer v /mestnem panku od 7.-8. Vspored: Haidn: »Josias Coburg«,'koračnica; Strauss: »Pri nas doma«, valjček; Flotov: ouvertura k operi »indra«; Zaje: Duet in finale iz opere »Zrin-jski«; Hertl: potpourri iz baleta »Fliek-Flocks Aben-teuer«; Darevsky: »Komm .Schatz, komm in den Stadtpark«, valjčkova pesem iz operete »Die verhexte W:eneratadt«.
Toča je zadela na Binkoštno nedeljo pop. občutno nekatere kraje v okolici; tudi v Furianiiji je napravila škodo.
Listnica uredništva: Ker nam še veftno prihajajo dopisi, pisani s svinčnikom, naznanjamo ponovno, da stavec ne sprejme s svinčnikom pisanih sestavkov.
hm narodnih društev.
Bralno društvo »Čaven« v Gojačah
priredij dne 29. junija 1.1. veliko in bogato poletno veselico z najnovejšo^nalašč za to prestavljeno .burko v treli^deTanjih'4' Kemija za ženitev s plesno zabavo na znanem- hribu sv. Pavla,, — Sveti, Pavel je , jako lep hrib ravno pod iKuceljem. Znan je daleč naokrog po svoji ilepi legi in po svoji lepoti, katera se izpopolnjuje s tem, da je raz 'njega nepopisno lep razgled po celi Vipavsiki dolini, po Kjrasu, v osrčje Italije itd. Vrhutega je pa Sv. Pavel nekak spomin na starodavne čase, ^Jkaj pozna se ;šc sedaj prav dobro obzidje, gdoboko vsekane ceste, stopnjice iz podzemeljske jame čez pokopališče v grad ter v cerkev; tudi še" dobro ohranjen je stolp s pod-jamskimi oboki, z globivkim, dasi zasutim vodnjakom1. Sploh kamor se človek obrne, se mu zdi, da živi v Času, ko so Rimljani imeli vso Vipavsko dolino pod svojo oblastjo. Tudi marsikaj posebnega se dobi tu na tem ihribu, kakor n. pr. dva studenca, ki se -med seboj zelo razlikujeta; prvi je jako dober — najboljšo pitno vodo, ki ima prav zdravilno moč v sebi, drugi pa naravnost strupen, ker ogibljejo se ga ljudje in živali. Itd. itd. itd.
Torej na tem ihriibu priredi bralno društvo v Gojačah veselico. Seveda je združeno s to prireditvijo ogromno stroš-ikov, ker hočemo napraviti nekaj posebnega. Ker ne bo gostilnice tami gor, napravimo tri velike paviljone, v katerih Ibo na razpolago jed in najra-znovrstnejša pijača. Ti paviljoni bodo v prid Družbi sv. C. in M., Dijaški kuhinji in za Slovenske vfco-košolce. Ako se bo videlo veliko zanimanje za to veselico, naročimo za tisti dan poseben vlak, da bo prav vsem ustrežena. Sliko o tem hribu sv. Pavlu prinese Slov. 11. Tednik v eni prihodnjih številk. Vabimo torej vsa društva, naj napravijo tisti dan izlet na Sv. Pavel s svojimi pevci -r posebno društvenikii; posebno vabimo telovadna društva »Soikol«- da priletijo gor,; ker jim 'bo ta polet koristil na duši in na telesu. Društvom pošljemo posebna vabila. Torej 29. junija 1.1. vsi na Sv. Pavel. — Odbor.
dsče izlete: Gradež, Vipava, Videni, Miren, Devin, Opčine dh Čedad. — Predsedstvo.
f       Kolesarsko društvo »Danica« v Gori-
. ci uljudrio naznanja, da; je dirko, katera se je imela vršiti, v nedeljo 25. t. in.,.radi slabega vremena preneslo na nedoločen čas.. Vpisalo se je' 48 dliikačev. Vpisnina dirikačev in 'listki predanih srečk ostanejo ; veljavni do prihodnje prireditve. iKedaj se -bode vršila, se objavi v -kratkem v »Soči« in »Edinosti«. Odbpr,
Iz Oseka. — Veselica, katero je priredil dne 19. maja t. L odsek Črniškega »Sokola« v Oseku, se je izvršila toliko v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru dobro; zlasti se je dobro igrala veseloigra »Grofica in čevljar«. Grofica, v osebi gdč. Faganelove, je bila pooplnoma na svojem mestu. Enako tudi čevljarjeva žena v osebi gdč. Kosovelove. Čevljar je sicer dobro .zadel; boljše bi pa bilo, ako bi bil manj ;>:,ian. Če je pretirano, ni videti dobro.. Tudi še par vaj bi ne bilo škodovalo. Mora se pa priznati, da se je na sploh hvalilo in čudilo, da zmore oseška mladina tako '.nastopati. Društvu, katero ima take tmoči, je zasiguran obstanek in napredek.
Udeležba je bila dobra od strani domačinov celo" prav dobra. Prišli so tudi naš; domači nasprotniki, kar je za nas razveseljivo dejstvo. Jasno nam tudi to TcaŽe, da je dosedanje »črno gledanje« na naprednjake umetno in nikakor ne naravno. Afto bi ne bilo šuntanja, bi mnogi Ose-čani ne v "deli v nas brezverce in pobujš-ljivce, ampak svoje sovaščane in morda celo prijatelje. iPrijatdji smo lahko vseeno, četudi smo si v politik-i nasprotni. Nauk pa, da se mora liberalca imeti za največjega sovražnika, ni Kristov.
Smešno in nazadnje še celo hudobno pa je pisarenje oseškega šuntarja v »Novem Času«. Osebi, kakor Je g. Vodopivec učitelj v Gojačah in g. Basa, naduoitelj v Črničah, iker se toliko žrtvujejo na izobraževalnem politi, ste vredni vse pohvale .in ne pa da se zaradi tega jcak sredhje-vekovec zaletuje v njijitt.
Politični pregled.
Naš zunanji minister Berchtold je bil v Berolinu.. Predstavil se je ikotavstro-ogrski zunanji minister. Liisti sklepajo iz pogovorov, ki jih je imel ,z Betoian-H€llwegom in iKiderlen-Waditerjem, na vedno jednako dobro razmerje »med Nemčijo in Avstrijo.
V Bosno odpotuje skupni finančni minister Bilinski dnč 5. jui:. V Sarajevu bo 14 dni. Vodil bo dogovore za zanesljivo večino v Ibosenskarh saboru.
Boj za voiiJno reformo na Ogrskem. — Justh je izjavil časnikar jem, da ni misliti, da bi mogla vlada brez -modeme vo-rine reforme rešiti vojašlco predlogo. Opozicija se je združila in bo brezobzirno postopala proti vladi, iko bi hotela vojašk.) predlogo rešiti brez volilne reforme, odgovarjajoče" duhu časa.
MioisJ
Razne vestf.
Izgnanih je iz Turčije .Italijanov doslej okoli 5000. — V trgovskem svetu v Saturn je nastalo razburjenje vsled Izgona Italijanov. — V Smirni se je pojavilo jako grdo postopanje proti Italijanom od strani Turkov. Baje bo tudi Francija zahtevala, da se spoštuje mednarodni opra-vilnik v pelni meri v takem mestu kakor !e Smima. — Iz Afrike ni nobenih poročil. Turške bojne ladje križarijo po EgejsJtcm morju.
Razne vesti.
Akad. društvo slov. agronomov »Kras« na Dunaju si je izvolilo za letni tečaj 191-2. ' sledeči odbor: predsednik: Rupert Bro-vet, cand. ing. tor., podpredsednik: Rude Wissiak cand. nig. cuilt., tajnik: Bogdan Ferlinc, cand. ing. agr., blagajnik: Alfons Pire, stud. ing. cuHt., knjižničar: France Mikuž, cand. ing. agr., gospodar: •' Frice Kuttin, cand. ing. cult., namestnika: Mirko Sušteršič, stud. ing. for., Ivan Zupanič, stud. ing. agr., preglednika: Domicelj Ivan, cand. ing. cult., Viktor Starovašnik, cand. ing. for.
Pogreb budimpeštanskih žrtev. — Nekatere žrtve so pokopali včeraj. Pogreb se je razvil v impozantno manifestacijo. Na tisoče in tisoče delavskega ljudstva je spremljalo žrtve na zadnji poti. Poslanec Justh je položil na grob žrtev venec z napisom: »Žrtvam za splošno volilna pravico.« •
Vojak ustreljen pred celim polkom. — V Amiensu ria Francoskem so ustrelili na dvorišču vojašnice kirasirja Auffrava, kije zagrešil roparski napad na nekega podčastnika. Najpreje so ga degradirali, potem ustrelili. Njegov sokrivec je obsojen na dosmrtno prisilno delo.
Za avstrijsko zračno brodovje se bo baje zbiralo tudi po Avstriji po vseh deželah, kakor v Franciji za francosko zračno ladjevje, Deže'am bo tako dana prilika za tekmovanje v patriotizmu.
Dalje na 4. strani.
Goriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Gorica« priredi tekom »mesecev junij—september 1.1, sle-
Registrirna blagajna
najnovejšega sistema št. 542 s štirimi predali ter najnatančnejšo kontrolo se radi opustitve trgovine proda HHtOgo
pod tovarniška ceno 2
Naslov pove iz prijaznosti  upravništvo tega Jista,
"Velikanski naiivr so bili na Ogrskem in Sedrriograškem, reke so izstopile ter napravile velikamsiko škddo. Vec krajev je pod? vodo. Železniški nasipi so razdrti, promet po .nekod popolnoma ustavljen. Škode je več milijonov. Porušenih is miogo hiš.
Velike slavnosti o priliki desetletnree slov. akad. društva »Ilirija« v Pragi. — Dne 31. t. m. ipoteče 10 let, odlkar se je ustanovilo v Pragi slov. akad. društvo »Ilirija«. Ta jubilej je sklenilo dru vvo proslaviti na iiajsijajnejši način. Dne 31. t. m. se vrši v praškem reprezentančnem domu slavnostni o&čni zbor, pri katerem govore poleg dijaštva, rektor češke univerze, dr. Ce)!a!kovsky, rektor češke tehnike dr. Stofclasa, drž. poslanec dr. .Kramar, župan dr. Groš, častni član »Ilirije« Ivan Hriibar etc. Drugi in tretji dan (1. in 2. junijia) se vrše velike slavnosti na Zoiinu pod pro-taktora-tom kral. glav. mesta Prage. Pred-sedniStvo je prevzel drž. poslanec dr. Kramar, predsednica damskega odbora je mil. gospa soproga praškega župana Bo-*¦ žetna Grošova. V soboto dtie 1. junija je v veliki dvorani žoiinski slavnostna akademija, spojena s plesom Na programu so pevslke in godibene točke. Sodelujejo: So-kolska godba Herman. Jugoslovansko akad. pevsko društvo, operna pevka Per-šlova, operni tenorist Noe MatošJč itd. V nedeljo, dne 2. junija bo velika ljudska slavnost v slovenskem stilu s planinsko kočo, kavarno, buffeti, slaidčicarno, vi-narno itd. Zanimanje za te slavnosti je v Pragi veliko in je upati, da bodo uspele kar •najsijajrneje! —
Parnik ponesrečil. — Iz Colomba poročajo, da bi ibil ponesreči! v taimošnji Inki parnik avstrijskega D!oyda »Istria«. Podrobnosti niso znane.
Povodenj v Galiciji — V vshodni Galiciji je napravila povodenj zadnjih dni velikansko Škodo. Tudi v Krakovu in okolici. Po krafeovsikih ulicali so se valili celi hudourniki, več stanovanj in skladišč je pod vodo. Nekaj oseb je utonilo.
V pijanosti je padel v nedeljo proti jutru in se poškodoval na glavi Ivan Škr-bina v Trstu. Na policijski stražnici mu je dal zdravnik prvo pomoč. Potem so ga pistjli tam. Zjutraj je bil mrtev.
Nekaj senzacionelnift aretacij je bilo '^vršenih v Italiji. D'Alba, ki je izvrši! atentat na italijanskega kralja, je izdal nekaj oseb, ki bi bile v zvezi z atentatom, Ler bi bile nagovarjale D'Alfaa k atentatu. Aretirali so v Cassinu odvetnika Gaetano di Blasco, zaslišana sta bila v Boloniji anarhista Fabbri in Zavattero; kakor se čuje, sledi te dni več aretacij v Rimu in feven Rima.
Fii itta uaraia m:
Rizling bel liter po 52 vin.
Teran črn    „    „   56    „ — Prddaja se od 56 litrov naprej. — Pokušuje se  in prodaja v bivši kleti
Sicherle & Comp. - Gorica
Via Teatro 20.
A. vd. Berini
Gorica, Šolska ulica št 2.
uelika zaloga = ===== oljkinega olja
prve vrste
ujkaljilh Ml H lalrt, DalaKije, Rilfeitt, Biri la lici
b prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96,1C4  112,
'20, 1-28,  S'36? 1*44, i"60, 1"80, 2'-, 240,
za Inčl 90 72 vin.
-------    Na debelo cene ugodne.    -------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do  popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski  kis in navaden. Zaloga ------------------ mik in sveC------------------
Cene zmerne.
Književnost.
Politično-sociološka knjižnica: zvezek II. Dr. Kari Slame: Avstrijski Jugoslovani in morje. Za*!ožtla Goriška Tiskarna. Cena 1 K.
Mali oglasi.
lajmn]la pristojbina stane 60 rla. Ako je oglas obstfsejli se računa za vsako besedo 3 Ha. lajprtpraraejie fnseriraaje za trgovce la obrtnike
kttpfe na de&U (in celo v meste) nihe. na posnJ, k«r »kjer a« feMrirafo. Šiod« ni nsfhaa.
Piniia    M-   rad!   Poselitve   razno   pohištvo .J*C    mal0  raWJeno-   -   Naslov pove upravmštvo.
V*
CROATIA"
zavarovalna zadruga v Zagrebu
- edini domači zavarovalni zavod. -
Ustanovljena leta 1884.
Ppnfrolo v Zagrebu v lastni   hiši,   vogal
UCIIIIula Marovske in Preradovičeve ulice. |
Podružnica v TRSTU,              j
Via del Lavatoio štev. 1. II. nadstropje.;
Telefon št. 2594. Glavna zastopstva: Ljubljana,  Novisad,
Osjek, Reka in Sarajevo.
Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji
zavarovanja sledeče vrste:
K Na življenje:
1.  Zavarovanje glavnic za slučaj doživljanja in smrti;
t>. za varovan jo dote;
2.  zavarovanju živijeuske rente.
II.   Proti škodi po požaru:
1.  Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih poslopij, tovarn)!
2.  Zavarovanje premičnin (pohištva, proda-jalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.
3.  Zavarovanje poljskih pridelkov (žita sena itd.
III.   Zavarovanje steklenih šip.
Zadružno imetje vsdi oidelkov znaša K  2,713.67 tj 3
Od tega temeljna glavnica    .   .   .   . „     80000000
Dobodek letne premije s pristojbinami „  1,30 '.040-89
Izplačane odškodnine.......„  4,1»70.23848'
Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
Natančneje informacije daje
Podružnica „Croatiae* Trst, Via del
Lavatoio št. 1, H. nadstr.
Zastopnik za Gorico in okolico:
FRHHC PERKO
Gorica, Stolna nlica.
Kupujte samo dvokole&a „H9fetia", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original VfCfoTia so najprak-fcičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje  (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je ;ako trpežen. Puške, srmokrese, slamoreznice in vse.v to stroko spadajoče predmete se dobi   po tovarniški ceui pri Ivrdki
Kerševani & Čuk
GORICA, na Stolnem trsu it. 8. CCRICA.
Zobozdravniški in zobotehniškl atelje
Dr. I. Eržen
GORICA
Jas. Uerdl fc-iališCc Sten. 37,
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krono,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plomba
vsake vrste.
Grdfnira o suoiem ateljeju
od 9. ure lop. do 5. ure pop
Dr. Ludvik Treo
glasom sklepa c. kr. višje deželne SOl ¦sije v Trstu  z  dne   30.   aprila   iqj vpisan v imenik
j kazenskih zagovornikov,
! izvršuje vse lozaJevne   posle v pisar,
i   dr. Oragotina Treo
I vGoricsTrgovski doir
m OPOMBA. Olje, ka ^| predno se napol
mmm