NO. 58. 3 ' Vprašanje piknikov slov. društev. . .. . .■ 'i '; ''r 'A ' '' ...... ' • Izleti slovenskih društev bodejo ustavljeni, če društva ne bodejo skrbela za red na izletih. Pijančevanje in razgrajanje se mora ustaviti. Društva so odgovorna za vse posledice. M mm ■ ■ ■ < M w ■ etnlro HMIHHR^^^HVWi NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MAY 16th, 1917 wU^ Societies and Org am* zatkma. LETO X. — VOL. X. Ruska republika v nevarnosti. ____— ..... . , ' ■ -I'gifjSSIBW Gučkov vojni ministeiy general Brusilov in Gurko so resig-nirali. Vojaštvo ne posluša povelj. Socijalisti so spre* videli svojo napako in skušajo ob 12. uri popraviti, kar so zamudili. Italijani gredo proti Trstu. _a Italijani v ofenzivi. Rim, 16. maja. Italianska armada je začela z močno ofenzivo napram To devetih mesecih dolgega čakanja. Od lanske jeseni, ko sel vzeli Gorico, se niso aktualno vdeleževa-li bojev. Rim prizna, da so laške, čete dobile precej zemlje v okolici Place, na Mpnte Cucco in pri Verfojbici, Avstrijci pa poročajo, da so odbili na vseh krajih laške napade, razven na dvelh in da so poleg tega Avstrijci ujeli 11600 Italijanov. Na angleški fronti London, 15. maja- Boji pri Bullecourt in na ostalih angleških postojankah s« vršijo neusmiljeno naprej. Nemci so dobili ojačepja iz ruske fronte in se strahovito ustavljajo zavezniškim napadom. Angleži utrjujejo pridoblene postojanke in se pripravljajo na nOvo ofenzivo. • ' 800.000 mož iz Rusije. Pariz, 15. maja. Heniško vrhovno poveljstvo je]dalo ukaz, da se premesti nerriudoma 40 divizij iz ruske vojne fronte na zaipadno fronto. 8oqiooo Nem- • • a ' «4 4 Nemški kajzer se lahko hvali, i da je zavzel štiri glavna mesta, 1 dočim mi ne poznamo druzega kot sami sebe napadati. Dočim kajzer z orožjem sili naprej, pa mi sami sebe ttolčemo po ustih in se ubijamo v domačih sporih. Današnja vlada v Rusiji je brez pomena, iker poleg vlade imamo neodgovorno maso, ki (hoče vse ustrahovati. In to je pogin svobodne /Rusije." Turčija ponuja mir? Rim. 15. maja. V laških uradnih krogih se govori, da je Turčija potom nevtralnih držav ponudila Rusiji mir, in sicer na podlagi priznanja, da se dovoli ruskim vojnim in trgovskim ladijam za vselej popolnoma svoboden prehod preko Darda-nele, in da se reši narodnostno vprašanje v Turčiji. Turška ponudba miru je naredila precejšen vtis med zavezniki. Baje Turčija sluti, da nima od Nemčije ničesar pričakovati. > 1 , 'v Madrid mesto nem&klh zarotnikov. Madrid, 15. maja. Mesto Ma-■ drid je postalo glavno taborišče • vseh nemškiih zarotnikov in ce-i sarskih aristokratov, odkar so ' Z jed. države napovedale vojno i Nemčiji. Dasi se španska vlada - trudi, da nniči nemški upliv, • vendar ne more pomagati nič, 1 kajti Nemci žrtvujejo v Špani-; ji ogromne syote, da^ridpMio krogi, aristokracija in vojaški "krogi sto vsi z Nemci, dočim je priprosto ljudstvo in srednji stan proti nemškemu imperializmu. Priprosto ljudstvo je sprevidelo, da nima ničesar pričakovati od Nemčije, ampak le če se znebi vladarjev, zna priti boljša bodočnost. španska vlada je odkrila in uničila že 21 submarinskih nemških postaj v Španiji, prijela na stotine zarotnikov, toda kljub temu je v Madridu zbirališče vseh nemških zarotnikov/ Brusilov in Gurko resignirata? Petrograd, 16. maja. Sem so •dospela poročila, da sta ruska generala Brusilov in Gurko, najboljša ruska generala v tej; vojni podala svojo resignaicijo, toda resignacija ni bila še sprejeta. Brusilov se je izjavil, da mu je nemogoče voditi armado, ker mu od.višje strani nasprotujejo. Vsako povelje Brusilo-va je bilo debatirano od socija-listov, »n vojaško vodstvo v takih razmerah je bik) nemogoče. • Korenski vojni minister? Petrograd,.16. maja. Začasna vlada bo ponudila socijaliattf, 1 dosedanjemu ministru pravo-1 sodja urad vojnega minister* »tva. S tem se upa narediti red , in mir v vojaških vrstah. PokH , žaj v Rusiji je še zapleten in - kritičen, dasi so se razne straši- Petrograd, 15. maja. Rusija se nahaja na robu propada. < iLjudstvo, pijano od nove svobode, hujskano od n-emsiki'h agentov, in razdraženo od radikalnih socijalistov, ne zna ce- 1 niti pomena nove svobode in hoče v enem dnevu Vse, kar je 1 stoletja pričakovalo. Justioni minister Kerensky, socijalist, i član sedanj« ruske vlade, ki pri- 1 pada zmerni socijalistični stran- « ki, se je izjavil, da je ruska svoboda izgubljena, da za Rusijo ni pomoči in da ji grozi po-polen propad. 1 Svarilo vsem Rusom. iPetrograd, 15. .maja. Kot zadnje svarilo ob dvanajsti uri je Odbor vojakov in delavcev iz dal na rusko armado na fronti zadnje svarilo, da preti popo-len jpogin ruskemu narodu in 'državi, -če se podajo in ne zdržijo fronte. Nemški kajzer >bo zasedel ruski prestol in sazuž-njil vse Ruse. Odbor vojakov in delavcev se je izjavil, da o separatnem miru se dane« ne more govoriti, ampak je prva dolžnost vseh Rusov, da pobijejo kajzerjeve armade, nakar bo treba začeti doma z reformami. Vojna se ne more prej končati, dokler ni kajzer v Nemčiji poražen, in raditega naj bo prizadevanje ruske vlade, da zaneti nemire in upore v (Nemčiji in Avstriji, da tudi tam ljudstvo prežene svoje cesarske vlade, rtafcai nastane latiku mte med vsemi narodi. Apel na rusko vojaštvo. Apel na rusko vojaštvo se lgiasi: "Vojaki in tovariši na fronti: Mi govorimo z vami v ; imenu ruske revolucijonarne , demokracije) Ljudstvo ne želi vojne, katero so začeli cesar-. ,ji vseh dežel, in raditega je bi-rlo sklenjeno, takoj po odpove-. d i ruskega carja, da se mir čimprej doprinese. Toda, tovariši' i na fronti, ne pozabite, da regP meniti kaj'zerja Viljema trniču-' jejo rus'loo svobodo. Pomnite, i da zguba svobodne Rusije pomeni katastrofo ne samo za . nas, amj)ak za delavski narod , po celem svetu. (Branite torej revolucionarno Rusijo z vsemi svojimi močmi. Delavci in ' kmetje -Rusije želijo mir iz vse-1 ga srca, toda ta mir mora biti ' za vse narode. Posebnega mi-I ru se ne more skleniti. Očivid-1 no je, da se bo nemški imperia- * Iizetn, potem ko bo premagal " naše zaveznike na zapadni fron-i ti, obrnil na našo fronto, pograbil našo deželo in nas zasuž- ! njil. Ne pozabite vi, tovariši, ki • ste v strelnilh jarkih, da branite I danes svobodno Rusijo. Pomni-( te, da se vi ne smete bratiti z ' nemškimi vojaki, kajti oni so I zastopniki tirana, dočim ste vi , bojevniki svobode. Miljukov gre na fronto. Začasna ruska vlada je odposlala na fronto ministra za . zunanja dela, profesorja Milu-. kova, da osebno govori z vo-t jaki in častniki, da naj nikar ne 1 zapustijo iRusije v tem kritič-. nem trenutku. Ta korak ruske , vlade kaže, kako strašno neva-. ren je položaj v Rusiji. Vsa Ru-; sija kriči danes po močnem » možu in voditelju, da jo resi splošnega prepada. Časopisje zahteva, da nartd poveri viliov-. no oblast enemu možu, ki bo za 1 časa vojne vodil vse poŠte. 1 Vojni minister odstopil. t Vojni minister Gučkov je od-f stopil in podal sledečo izjavo: . "Bojim se, da prihajamo v Ru- - siji k stari vladi, kjer sila ni . imela nobene odgovornost), in - hwjsa revolucija preti kot je bila ona, ki je odstavila carja. \ "Rjfrj' -"i!?] v:t". -pwi.v i. is{r' ' VVT^nilFfBnM^^^^^H Postava proti špijonstvu spiejifa. 80 nemških submarinov ujetih. čalo. Več submarinov je ,biif||j potopljenih zadnji teden kot en mesece poprej. 80 submarinov' . 90 Angleži potopili tekom me* J seca aprila ki maja. Nemci ifflft* v jo v angleškem vodovju 3a® submarinov. Zgube Nemcev. 1 London, 15. maja. V zadnjih | 16 dnevih so Nemci zgubili na zapadni fronti 200.000 ranjeni^ I mrtvih in ujetih. To pomeni, da so Nemci zgubjli vsako uro 50O ljudi tekom 16 dni. V zadnjih dveh dnevih so bile riemšlce j zigube še hujše. Angleži m Francozi | aprila do 12. maja ujeli 50.000 Nemcev in čez en tisoč častni- >J kov. »700 strojnih -pušk, lahkih in teskih topov je bilo vzetih v tem času Nemcem. 'Zavezniške % zgube v istem času znašajo 390 fj strojnih pušk in topov in nad ^ 100000 ranjenih in ujetih. VSI SE MORAJO REGISTRIRATI. Te dni se razdelijo po tovarnah plakati tiskani v rasnih jezikih, v katerih se naznanja ljudem, da se morajo registrirati za vojaiko službo, če so državljani ali ne. Nemčija se zvija. Berolin, 15. maja. Včeraj je govoril nemški kancler v državnem zboru, toda ni povedal nobenih mirovnih pogojev glede bodočnosti. Socijalisti v državni zbornici so ga silnp napadali, toda kancler Hollweg jim je odgovoril, da ne bo iztrgal vladi to iz rok, kar so vojaki dosedaj pribbrili. V nemškem državnem zboru se je slišalo več groženj, da nastane v Nemčiji revolucija in republika, če vfi|i|| hitro ne skuša narediti mrr. ' Severne države nevtralne. Stockholm, 13. maja. Norve-. ška, švedska in Danska ostane* jo nevtralne, kot seje &!eni]6 : na tridnevni konferenci med .: ministri omenjenih držav. vmH Washington, 15. maja. V zgodovinski seji senatne zbornice kongresa je eenat včeraj sprejel ^postavo proti časopisju, pw> 'špijonaži in drugim veleizda-jalskim delom in sicer z ogromno večino 77 glasov proti 6, Postava je tako prikrojena, da sicer dovoljuje vso svobodo ameriškemu časopisju, toda je silno ostro napeta proti časopisju, ki piše »proti interesom Amerike. Posebno p - i —Sezona za piknike slovenskih društev je v ipolnem tekli, t Ravno tako tudi pijančevanje i ' in barbarsko divjanje po Euclid in Nottingftnamu. Mi smo že ! lansko leto spregovorili resno|1 besedo z našimi ljudmi, 'ki se ; vdeležujejo piknikov J Poveda- 1 li smo, da so pikniki ogroženi, 1 da se sploh ne bodejo smeli obdržati, če se ljudje rtt bodejo ' vedli kakor — dostojni ljudje. I Tako v nedeljo 6. m|ja kot f 1 nedeljo 13. maja je bilo straho- 1 vito pijančevanje in divjanje na piknikih* Glas t?ega je dos- 1 pel do sodnijSke dvorane, in sodnik Vickery od Common Pleas sodnije se je izjavil, da J je ob nedeljah v Clevelandu najmanj v 100 prostorov, kjer se 1 prodaja opojna pijača. Dolžnost našega časopisa je strogo opozoriti vsa društva, ki prirejajo piknike, da pazijo na red in postavo. Posebno pa povdar jamo, da je vsako drutšvo v celoti odgovorno, če se na pikniku pripeti pijanstvo in razgra janje. Društva prirejajo piknike, da si opomorejo v blagajni, toda pomnite, da pikniki niso za pijanstvo in razbijanje. 1 Predvsem pomnite: Nobenemu t; pijanemu čloVeku noben« pijače, pa naj*bo ta pijani človek najvišja oseba ali pa zadnji delavec, ali naj ga še tako d6brb poznate ali ne. Kajti ne bo dol go, ko se bo društvom bogati vir dohodkov, ki ga delajo na piknikih, odvzel, in potem bode- | jo društva gledala na škodo. Ljudje, predvsem ptamet! Manjka vam razum in trezno mišljenje na ipicnikih. Društva, če ne bodete pazila na dostojnost na •piknikih, pripišite škodo samim sebi. Skrajno žalostno je za nas vse, ki se imenujemo Slovenci, ko vidimo, da se zbira na piknikih banda pijancev in razgrajačev, namesto druž- , be poštenih, treznih ljudi, ki v iščejo zabave v V™*^ n*ravi-Ali ne morejo slovenska dru-itva prirediti ene same domače zabave brez pijančevanja, brez razgrajanja? Kaj si mislijo o nas Amertkanci, teo vidijo te tresoče se pijane postave lomastiti po ulicah in farmah! Kakšen narod je to? Podivjan do skrajnosti I In vi, ki ne poznate nobene, mere v pijači, ravno vi stfc odgovorni, da se vam bo I odvzela pijačo. KSajti kdor zlo-tjibi dobroto, j« ni vreden, pijanec je za v ječo, ne pa med zmerne in trezne ljudi 1 Pa tudi oni ljudje po farmah, ki proda jajo privatno pijačo raznim . obiskovalcem, naj se varujejo Ne štejte onega dolarja, ki ga dobite za btifalo vina ob nedeljah, da vam prinese srečo. Rojaki, pamet, in še enkrat pft-met! Ne mislite, da je ameri ška svoboda za vas, če ste vsako nedeljo pijani po farmah. Mi pišemo te vrstice iz najboljše volje, ker žeiimo.dobro slovenskim društvom, ker želimo, da naš narod ne. pozna divjanja in pijančevanja in še enkrat ponavljamo, da bo vsako društvo odgovorno z vso silo pred po-* stavo, če prodaja pijanim ljudem pijačo ^a piknikih. Misli-ffto, da nobeno društvo ne bo dovolilo, da pridejo njih uradniki v zapore. Pametna, premišljena in trezna zabava je vsakomur dovoljefia,.in torej poslušajte naše nauke, da se ne bodete bridko, jako bridko ke-salt. %: —»Dr. Woodmen of the (World št. 281 priredi, zabavni večer dne- 29. maja ob 7. uri zvečer v Kunčičevi dvorani na i«Si2 Waterloo Rd ' I —"Stotnija" Avstrijskih Veteranov ima svoj piknik 27. maja na Kastelicevih farmah. —Dr. Napredni Slovenci, št. 5. SDZ priredi izlet na Kaste^ lkeve farme na Spominski t)an 30. maja. Društvo ^prijazno vabi vse člane č©Z k obilni ude ležbi. : \« —Novo ustanovljeno društvo "Sokol Jadrah" v Collinwoodu priredi v nedeljo 27. maja javni ljudski shod v Stakičevi dvorani ob 2. uri popoldne. Več govornikov je naznanjenih, nekaj OphbV. Qlavni govor pa bo imel g. Ivan Zorman. Zvečer se vrši društvena zabava, k kateri so rojaki uljudno vabljeni. " —Avtomobilski banditi so izropali saloon Martin Feodor-ja na Fulton Rd. in Dennison ave. zraven Brookside parka. Banditi so prišli v saloon ob 7. zjutraj v torelk, se delali kot bi bili pijani, in k& ni bilo nobenega gosta v saloonu, so »potegnili revolverje, vzeli iz registra $50 in zbežali v avtomobilu., —Politični boj v 23. vardi za letošnje jesenske županske volitve se je pričel. Adam J. Damm, councilman 23. varde je izstopil iz demokratične stranke, ker sledrfja ni odobrila Haserodta kot županskega kandidata. Zajedno z Dammom se je odpovedal Joseph P. Busher članstvu v demokratični straih-ki in enajst voditeljev v 23. vardi. Kljub temu, da je Damm odpovedal svoje delovanje pri demokratični stranki, pa ga je stranka imenovala za »ponovnega kandidata. Letos se bo vršil hud boj med člani republikanske in demokratične stranke za župana. Sedajni župan Davis ima nasprotnika v kandidatu Taiyiorju, in demokratična stran 'ka ima dva kandidata: Hase-rodt in Stinehcomb. —'Franik Goell, pivovarski mojster pri The Schlather Brewing Co. je padel včeraj v kotel, kjer se kuha pivo. Kotel so nemudoma izpraznili, in ko so siromaka potegnili ven, je bil že mrtev. Jednote ne smejo izključiti članov, ki so pristopili k ameriški armadi, CLEVELANDSKA AMERIKA IZHAJA V PONDEIJEK, 8REDO IN PETEK. J&a jKmmriKo - £5.00 Z,a C/axJ'd. po poJtif+.OO JZa Evropo - J4-.00 ?o*am*Mna Jtt+oitKf* - Jc '-—-:- EDWARD KALISH. Publisher LOUIS J. PTRQ Editor. '■ 1 . ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Red by 25.000 SMus ii Ai Qtj ofderelud alebewkre. Aitertisug rates on reqaest American in spirit Foreign in language only tmmamBsmsssass: . . ' ■ ■ ' .................... Extend at mmd-dan matter January 5th 1909, at tka pott office at Cleveland. Okie under tke Act of March 3rd, 1879.__ Zm^T NO. <8. Wed. Mav i6th. ioi7. p oo^ijj^^ Oo jc w^Bi^fcjl'^o I meriko na parniku Laconia, ki pa j« bil na potu tonpediran. Sedaj se čudijo, kako so Angleži dvignili torpedirani. ipar-nik, in s.plošno se misli, da zavezniki dvignejo mnogo parni-kov iz morskega dna. Pismo ki je dospelo v Youngstown je mnogo trpelo od vode in morskega blata. Kljub silno visokim cenam za papir izdeluje tiskarna "Cleve-landske Amerike" danes najcenejši in najbolj Učne tiskovine. POZOR t Katerega fanta veseli kupiti motorno kolo Marley-Davidson 1917. dobi poceni zaJbgd Proda ae po nizki ceni nov piano, vreden $§00. Vpraša se 'na 946 E. 78th St. _ Tri sobe se dajo v najem za malo družino. 1190 E. 60th St. ' ■ ■ 1 POSEBNQ NAZNANILO! Dr. Cowdrick, veliki ipecijallat, je upeljal t CleVfelandu rm fneOkm •troje m »dDavljenje ljudi. Tu bo nadaljeval idravUenJe na način kot M aSravl na klinikah Evrope. Ne r*Cuna nič ia prelikaro, preiskava t X JarM Je s*-ttonj vsaktium bolniku, če ae sdravl pri njem. NIC ne d »ne. koSfe* Hm m le idrev^te, pridite, da vidite kaj ta IpedJetlet lahke naredi sa vml Imate? iffl Vaša prilika »ered v želodcu, k«, f« KLI J Tu Jeip MU M**, «• terr Nered v JetrihT Mfim MTflnUgl SZlSiSj iT RevmetUemf Olevo ■ ^MHH dTvM V* * bol, sam«, nedleto ■ lilpfl W I jarki. N&dfcr prej Mr Sla beet, nerved H ■ I nlate Imeli ttSe *r» brfb, kelefj, I mL I I JLffiST £95 - - -» - - — . . 11 1 "^asiv t|['|l ■ I •• prtriKiii hm^ Mane pij*e«T Prhat- H d ■ I Ne odlaieM Kar j» ne bolezni p Itd, MT tffjžl^^J \ Jiooe.00 x lun se rabuo za preiskavo » zdravljenje ČE STE BOLNI PvUttte takoj la ta i^edjallet nraa popolnoma preUfie, potem sveete. Ce morete oidrareti, ker nepeh Je odvlaen od preiskave. Njegovi kraanl etrojl la raeh delov sveta mu pomagajo, da Ima najbolj&i zdravniški urad v me* tu; Ko m druge metode adravljeqja zgubile mod, dobite tukaj pepeli. Bres vprašanja, kaktao bolezen Imate, Ce zdravnik vidi, da ee da ocdraveU, bodite pre-pridan^ da .kmalu ozdravite, ln nikomur nI. treba zapraviti denarja, ne da M 'obli uspeh. Pridite ln pogovorite ee privatno z adravnikom. 2047 E. M 51. DOCTOR COWDRICK Med EueKd 4. nadet. . indjdfat Cleveland, o. in Prospect Urada« ur«, B. ■jutraj do S. »t. Ob B«<1«IJ*1> od tO do 1. t I J NAJSTAREJŠA SLOVENSKO - HRVAT-SKA TRGOVINA Z LIKERJI V AMERIKI Mi d«Jin nfttUh »» »IpdUMh c—tu Brlnjevec, 9 steklenic............................ f 7.00 Brlnjevee, li steklenic........................... fia.uo O Posamezna steklenica............................. | < 5 Troplnovec, galon.............$2.25, $2.50, $2.75 In $ 3.0U £ 6 .steklenic................................. $ 6.6U w 12 'steklenic........:........................ $10.00 p £ Sllvovka, ga|^n $3.75 In........................... $ 3.00 > 3 Nafte slavno znano "M" žganje, 7 let ataro, Q 5 « steklenic............-................... $ «.00 ° 3 12 steklenic................................. $11.00 {g Concord vlnot rudede, barel....................... $32.00 Concord vino, rudede, pol barel.................... $16.00 L O Po 5 ln 10 galtm za galono........................ $ .00 # O Posamezna galona................................ $ l.Oo > < Belo vino, barel.................................. $3*.U0 % g Belo vino, pol barel............................... $10.00 2 j. Za 5 ln 10 galonov, za galono..................... $ 1.00 * trt Posamezna galona..........(..................... $ X.26 ^ ^ A Pri naročilu potljitc v»«-lej denar money order »li ^clt. ^ Za posodo so posebne cene ln sicer, za 3, 4, ln 4% ga» Ione posode 50c vsaka, 5 A 6, ln 10 gal. posode po $1.00 hi aa & gaL $L£0. Barelnl so zastonj. THE ODO BRANDT DISTILLING COMPANY, •HMNt ST. CLABt AWL, CLEVELAND. OHIO , McNutt & McCaD Co.! I ■ rr.. I Veliki loti, nitke ccne na Bliss Ki & St. Clair našel- j lll^ bini. Jako široke ceste. Tlak I po cestah. Električna laž,, vodovod, fina drevesa. Miza novih tovaren. OGLASITE SE PRI * i i ni TIQ DPrufD Eudid' °hio' LUUlj KLLnLK, Wood 721 R AU PRI ( DAN GARAPIČ, ^ mt ~ •• T- H T^^JŽzr Vi w ' t itočctc II r zdravo, M ^ veselo dete 9 B^ I K Ker iliste dovolj srečni^ 9 H da bi dojili svo je dete, po- 1 item se ne boste zmotili I H ako mu daj ate ■ I 14eul73o7tten, t EAGLE BRAND I CONDENSED J MILK ! j T H K ORIOINAU fj R To JSisto in. redilno mleko I I je v rabi uspešno skozi 60 I I let. . I IsraSlte te oslu tn pailjite na: , I I Borden's Condensed Milk Co. N«w York City, N. T. I In pnjell boat* br.-iplarna navodila t U ■ »lwr«n»U»m jezlkiv ti povedo kako m II I rabi. • I' r'"' H Nickel (8»teRo»o "LETNI IZLETT t Adirondack* In White Mountain* Thousand Island«, Niag ar a Fall* ia na Atlantsko obrežje Tiketi naprodaj od 15. maja. Vrnitev do 31. oktobra. LETNI IZLETI V CALIFORNIJO in ••▼orno pactf. obrobo de 15. junij« Za »oJaMrik obrvi t* m aa , Gty Wicket Office p »j j a __ Main ?MO Ceelial 32S - MAGNIFICENT STEAMERS - 3 The Gftut Ship "SEEANDBtg'-'CtTY Q» BMT^CWf OP BUFFALO" CLEVELAND—Dally. Maylat to Nor. 15th—BUFFALO UwiOjarmw • tMP.U.t Onrtii i Lun Bottaio . g;eo P. M. AfftT* Bv»au> . I:M A. X.) »TABKAmo Twi ) Arrirt Cintun «:M A. £ The ClevaiMd a Buffalo K ha-vljali zoper Jugoslavijo.) Ken, s^111 talco tožil svojo ve- i liko blamažo nekemu prijate- « lju, pa mi pravi: i "Ha, ti še ne veš? Tvoj dra- j gi kolega mi je rekel tisti večer, ko smo ga spremljali.na i kolodvor, da je njemu -politika deseta briga, da te zvleče za no« in da gre v Ameriko, da se izvi-je iz srske voj&ke ter zasluži na papirjih, ki jih nese s seboj po-leg tega še lepe denarce." Tak je slovenski politični, idealizem in politično dleto tolik rat lostinje v Ženevi- Jutri pa boste vpili vsi na »bortt: Srbski plaioeniki, križajte jih! Hrvatje v južni Ameriki so prevzeli za letošnje leto ves proračun "Jugoslovanskega Odbora" na svoje rame, t. j. nekih 130.000 frankov. En sam Hrvat* v Južni Ameriki je stavil na razpoloženje "Jugoslo-vatasJcenru' Odboru" za "Osvoboditev Hrvatov" deset mili-I jonov frankov, ako jih bo potreboval — in Slovenci? I V južni Ameriki je okoli 30.000 iSrbo-Hrvatov in tolike ' žrtve! V severni Ameriki je 250.000 SloMemcev, pa Ikaj so I storili za svojo svo-bodo? Prepirajo se ali bo monarhija ali ropubl&a? ____ 4' Države se-dobivajo samo za kri in denar, a ne z nalbiranjem j pisemskih znamk, odrezkov cigar, štanjolskim paipirjem, itd. , I »Narod iki je storil tolfko za j sv6jo svobodo^ ka'kor Slovenci, ni narod in si svobode ni zaslu- : ia. ; Wm— i Obesite Špekulante) t Washington. 13. maja. Vsak - mož, ki danes špekulira z živili) htpva absolutno avtonomijo slovenskih zenuelj , z glavnim mestom Trstom, s ^svojim ipo-sebnim banom in lastnimi ministers* vi v Trstu (meiroran-dom iz Ljubljane, predlansko leto v februariju!) Države se dobivajo v Evropi, kakor birmanske ure pred Šeh-klavžom v Ljubljani, včasih se pa tudi lahko uberejo na robidi. Samo žal, da nekoliko pre počasi zore; letos in hleti bodejo še posebno 'kisle* Joj, 'kako bi človek zaklel, da bi vedel, da ima počiti grom v tako neumne in otročje buti-ce! * * * Treba da vam povem še eno zgodbo iz slovenskega politič-metga junaštva. Bilo je spomladi leta 191^5 v Ništi, Videl sem našo temne situacijo. Jaz sem bil pobegnil iz Trsta v Italijo in od tam v Srbijo med prvimi. Hrvatje so snovali v Londonu "Jugoslovanski Od-boir". Od Slovencev je bil pri fceim delu samo eden, ki je srbski uradniik. Neugoden položaj. Najdem prijatelja, slovenskega kolega, srbskega vojnega obveznika in mu pravim: "Glej ti si poznan !kot velik slovenski Sokol, pozna te tudi slovepska Amerika — jaz ti iz-posljujem osvobojenje iz vojske in denar, p»a pojdi in vidi, ako imamo v Ameriki kalkiega sposobnega človeka za London." — "Tudi denarja nam bo treba" — meni-on- '-4€er-nevemo74«a j-nas-ča-ka in nezgodno bi bilo zahtevati vso pomoč od Srbije." — "Dobro, dobrb, jaz sem tu-ka; pripravljen!" Rečeno sftorjeno. Gospod j( šel v Ameriko. Prejel sem oc njega ipar zaljubljenih -pisem pisanih na ravno takem papir ju, kakor je pisal svoji ipunici dobil si je itam službo — ps Bog! (Ta "zreli" Slovenec j« še danes v New Yorku, sprejel v onih krogih, ki so vedno za bitneje narodne krivice, pa »e ni upiral sam nikoli za svojo svobodo in proti narodnim krivicam in eiga dogodka iz te Vojne: Posrečilo se je ubežati neke- J mu vrlonadarjenemu našemu visodcosolcu1 preko avstrijske 1 meje. Vesel, naiven, ko pre ( span po teškem snu, pade v na- \ šo kolonijo in je bil prepričan ^ da je prišel v tista špecijalna nebesa, ki jih je bog nalašč v * enem posebnem popoldnevu ustvaril za "jumaike Slovence" ' Fant je prišel seveda skoro gol in prazen. V par dnefh je potro šil poslednji belič in si je mis ; lil: Hm, sedaj pojdem k slo- , vienskemu blagajniku, ta bo segel globoko v žep, ipa mirna Bosna. — Ali revež ni našel , niti slovenskega blaghjnika, ni- j , ti slovenske blagajne. Tarna- < , joč je prišel k meni in jaz ga niseim mogel razumeti: "A kje imate denar?" , "Kak denar?'' 1 "l, pa denar." j 1 "Ne razumem, brate, pra\ . nič te ne razumem." ; "Pa ona dva milijona?" , i "Ktera?" "I, pa ona, iki iste jih dobili i nase ustajenje. Tisočletja je bil velici teden, teden trpljenja in borbe, teden poniževanja in zaničevanja. Ustajali so drugi — danes pa ustajamo mu. # Ali more kdo pojmiti, kaj pomenja preob-] rat na Ruskem .za nas,.Slovence? Ali veste, da se je s trenutkom obrnila smer in vsa bodočnost našega naroda? Veste li, da je danes v Rusiji to, po čemur hrepenimo, odkar smo? Veste li, da so se s preobratom odprla za nas večja vrata kot so se odprla Evropi z odkritjem Amerike? Rusija— mogočpa, bogatav velika, neobdelana, neizčrpna, žilava krepka — ta Rusija je odprla vrata za vse Slovane: Svet se ji klanja, sovražniki strme začudeni, mi, ki smo čutili vsa ponižanja in preganjanja, mi, najmanjša veja na ogromnem deblu Slovanstva se radujemo, vriskamo: naš dan je tukaj — noša Velikanoč, naše ustajenje. "ČAS" a Skoro slednji dan se vrši mimo mojega ok na kak pogreb. Ne vepi, kdo je umrl, ne poznan ga, bil mi ni ne v peto ne v šesto, a nehote za ' čutim usmiljenje v srcu. Tako velike reči se go i de na svetu — in revež jih ne vidi več. Ne ve kaj je danes, kaj bo v bližji prihodnjosti — al ni škoda ? Zdi se mi, da ni izvršil naloge svoj eg; . življenja, ker ni bil priča in ne bo dogodkom; ka terim nima para zgodovina. "Kaj pa je takega?" me vpraša nekdo dfugi . "Ali ti imponuje klanje, reke krvi, morja trplje r nja ? Ali ni boljše zanj, da je končal svoje poto vanje na tem trnjevem svetu in se povrnil k na ravir Kaj pa je na svetu druzega danes kot strašna podivjanost ? Tisočletja je človek izboljševal svet in sebe — danes pa izrablja svoje zmožno^ sti, da vničuje samega sebe." * Da, veliko jeibridke resnice v tem, toda meni nekdo pravi, da velika dela ustvarjajo neka velikega. Kjerkoli je veliko priprave, se začne veliko delo. In kjeir je veliko delo, tam je prej ali slej velik sad. Veliko delo — ali je to krvavo klanje veliko delo ? No, pa recimo, da je veliko zlo. Z čim se pa zlo ubija? Ali z dobrem? Tega ne verjamem. Skoro dva tisoč let že živi med nam^ nauk o ljubezni do svojega bližnjega, dan za dnem se ponavlja — a kaj smo dosegli? Plemenite so besede: ljubite svoje sovražnike —odpustite jim — ampak prosim vas, kdo jih pa ljubi? All jib Ij tub i jo mogoče tisti, ki dan za dnem oznanujejo ta nandc ? Ali morei ljubiti nekaj, kar ti škoduje, kar ti je zoprno? — Diamant se brusi z diamantnim prahom, jeklo se reže z jeklom — zlo se odpravlja z zlom. In zato sem vedno prepričan, da se v svetovni vojski vničuje svetovno zk>. In kadar je očiščeno polje plevela, se prikaže iz zemlje prva bilka dobrega sadu. Militarizem je bila velika priprava, vojska je veliko delo — pride tudi veiik sad. Prvi sad, ki je pognal še iz krvavih tal, je že tukaj. Je tako veiifcr da ni videlo večjega današnje človeštvo, tako pomemben za naa Slovane in tako vničujoč za rtaie sovražnike; da bi človek vriskal od vestja. Osoda je hodila med narodi, odbirala zdaj te zdaj one — le mi smo bili vedno nekje v ozadju. Čutili smo, da ne zaslužimo tega prezir an ja, vedeli smo, da smo močni, zavedali smo se, da imamo v sebi vse pogoje, da smo v vrstah med prvimi. A prijateljska osoda je šla vedpo mimo nas. Krvavelo je naše srce. Pesniki so lajšali svoje trpeče duše j, upi na bodočnost. In z njimi smo mi upali — samo upali, da pride, a da uča-kartio, tega nismo mogli verjeti Tako daleč se nam je zdelo to upanje in tako nekje za oblaki in gorami, da smo rekli: stoletja bo treba. N A prišlo je kot blisk iz jasnega. V trenutku se je spomnila osoda pozabljenega velikana, prijela iga za roke in postavila med prve vrste. Demokratizacija velike Rusije. Nekaj dni nazaj je imel skoro vsak še pomilovalen smeh za nas: sorodniki ste tistega plemena, nad katerem se zgraža civilizacija. Par let nazaj smo bi- iU+. •v«. 1914. V DRŽAVI OHIO Ink. 17.off.Jgl4. ž ' i x 1 : . S.j. «r*fcto4ia M Tri. r-k p.t»fc * .»m« >• «OX» Gimm Arm. V~ t« k»r tikS. N. D. w>| m po4tlJ»ti m prr*«* FRANK HUDO VERNIK. 1002 E. 0 Ud St Dr««. o.d.tropj. md .mimi. Urada. ur. od 7 d. 8 ir«i«r .b dsU.aikih. Dober krojaški pomočnik dobi takoj stalno delo. Plača po z*-slrtžku. 1134 E. 6oth St. (59) Carpenterji dobijo delo, linijski na 7913 Goodman ave. blizu Warner Rd. Slovenka, mora iznati nekoliko angleško, dobi dobro delo, mala družina. Pokličite Garfield 5752 W._ Takoj dobijo de(Lo možje v tovarni. Stalno delo. Vprašajte za'Mr. iBell. The Tropical Paint '6- Oil Co. 1238 W. 70 St. (60) Delo dobijo dobri, sposobni možje v tovarni, dobra plača, stalno delo in najboljši delavski pogoji. Vprašajte za Mr- J P. MlcAlona, American House, Cleveland, O. zjutraj od 8. do 8. večer ali pišite na Firestone Tire <5* Rubber Co. Akron O. ----(59) Naprodaj je dobra grocerija in mesnica. Najlepša prilika za iSlovenca. JPo nizki ceni. Vprašajte na 6909-11 St. Clair (60) 1 •> ■ 1 Naprodaj je jako lepo poaegtvo moderna hiša za dve družini, S sob vsaka in hiša z 8 sobami na lotu na 71. cesti, blizu St. Clair ave. Je jako nizka cena in se proda na lahka odplačila. Vprašajte pri L T. Akerson, 9221 Adams ave. Telefon Bell Eddy 2543 J-_ (62) Maiinisti dobijo dobro delo, če znajo operirati na strojih. To je nočno delo. Za dnevno delo pa iščemo pomagače maši-nistom, delavce in barvarje. Stalno delo, dobra plača. Vprašajte 'po 6. uri zvečer za nočno delo. The Browning Co. 16226 Waterloo Rd. ,(60) Dva lota naprodaj v West Parku. Jako rodovitna zemlja, se prodajo poceni. Lepa prilikk za Slovenca. Vprašajte pri M. Weiss, 1167 Norwood Rd. (60) Ali ste že kupili ameriško vojno posojilo? Kupite lahko od $50 naprej, na lalhfca odplačila. Denar je bolj varen 'kot na banki, ker posojilo garantirajo Zjed. i FRANK WAHQC, S Storenb Modni Trioma g 74« E. lS2nd STREET g COLL1NWOOD, OHIO —Sola za podtfk za one, ki liočejo postati državljani, se vrši vsak pondeljek' in petek v Grdinovi dvorani, od pol osme io pol devete are zvečer. Ta lola bo v kratkem organizirana pod vodstvom mestne vlade za iolski poduk, nakar opozarjamo rojake. -i.-M«-L-— Ali se učite angleščine? Ali vam Jii znano, ako ne znate anglrtko govoriti, da ste vedni tujec v tej deželi? Nam je znano, da človek* ki govori angleški jezik, si vedno lahko pomaga naprej do boljše službe, šola za angleščino se vrši vsak pondeljek, torek, iredo in četrtek ob 7. url zvečer v Knau-sovi dvorani. Upiiite se takoj. --- (52) Bell Rosedale 3377 W. Cuy. Central 6678 R. Plin in Hsik. Uradne ure od 9-7-12 in 1—5 ure. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od ure. DR P. L. KENNEDY, zobozdravnik. Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko iri nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. - (x49) POZOR SLOVENCI. •I, Edini Slovenski plumber v Clevelandu. Svoji k svojim! NICK DAVIDOVICH, Plumbing, Gas Fiting, Sewer Building. 1075 East 64th Str. Princetofi 833 W. DR. BARON VEGA, PRIJAZNO VABI VSE SLOVENCE KN SLOVENKE NA PIKNIK T, v .T'' rr' IJtt i -'if': »fft "i' > KI GA PRIREDI V NEDELJO, 20. MAJA '17. NA PRIJAZNIH FARMAH KASTEUCA V EUCLID, OHIO '>'■'• ' i . . - ." v > 1 , . i ' 1 Igrala bo izvrstna domača godba za dobro zabavo viek navzočih gostov. Društvo je preskrbelo izvanredno dobra jedila in svežo fino p{ja4o, da bo vsakomur ugajalo. Pridite na izlet v prosto naravo, od-počijte se od tedenskega truda in poza-. bite skrbi, da se razveselite po svoji volji K obilni udeležbi vabi ■ • * ' * , * Dr. Baron Vega. ' . ' i ' Direktorij ,S. N. Doma tem potom opozarja vse one nojake, delničarje in društva, ki imajo opeke in< jih nabirajo z namenom, da bodo dobili delnico, da kdor ima že nekaj opek nabranih, lahko ostalo svoto doplača in potem se. mu izda delnica. Delničarji, kateri pa že imajo nekaj na račun delnice plačanega, pa morajo ostalo svoto doplačati z denarjem, če hočejo, da se jim izda delnica. Z opekami se tega ne more narediti. Nadalje se je sklenilo, da društva ali posamezni rojaki, ki nabirajo proste darove, ki priredijo posebne plese v imenu Narodnega Doma, da naj v bodoče enako reklamo opustijo, če potem ne prinesejo omenjene svote naglavni urad, kamor je namenjeno in kamor so ljudje darovali, ne pa spraviti v svojo blagajno. Vsako društvo lahko nabira darove v imenu Narodnega Dorria, ampak, mora denar tudi oddati na svoj prostor. Toliko v svatjElo, ker zadnje čase je prišlo nekaj pritožb direktoriju, da se ime Narodnega Doma izkorišča v drage razne namene. DIREKTORIJ. e' Opremljena soba za 1 ali 2 lan e'ta, brez hrane, se odda na *I3* :. I Norwood JM. J Delavci '^reat hands" dobijc I takoj delo. New Process Stov« Co.* 4415 Penkins ave. Izurjep qlektrikar, ki iso mt s znani motorji, dobi sijajno de- - lo. 1067 E. 152nd St. "FSnišarji" I za baterije. The J Willard Storage Battery Co cor Marquette & Lakeside ave. ^ ali na 246 E. 131st £t. - Zavijalec blaga, izurjen v zavi , janju preprog, dobi delo. The - Bailey Co. 6. nadstropje. Mr : LaVigne. ~ Iščem dve ženski ali dekleti za hišno dek>. Rabim dve ženski, ' ne premlade, rad bi jih dobil od c 25 do 35 let stare. Če pridejo dve plačam po $30 na mesec vsaki, če pa ena, pa dobi $35 na mesec. fCe nimajo za stroške, ^ naj se na mene obrnejo,. in jim bom poslal denar, če hočejo tudi po telegrafu, da prej pridej-o. Oglasijo naj se takoj pri Lawrence Mautz, Proprietor The Cash House, 1260 Talbot ave. * Butte M\pnt.' (59) Pozor slovenski brivci. 1 V najem se odda nova mo-\ derna 'brivnica v sredi cvetoče ■ slovenske naselbine. Alexander • Canonsburg, Pa. Izurjenemu brivcu se obeta sijajna bodočnost. Za natančna pojasnila pi- 1 site na John Podboy, §ox 365, I Canonsburg Pa. (59) Dekleta in ženske dobijo lahko delo v tovarni. Dobra plača. Delo dobijo tudi moški pri "Punch Press". The Frankel Light Co. 5016 Woodland ave. POZOR! Prošen je Mifhael Straus ali žena ali brat, da se oglasi v uredništvu tega lista glede neke zadeve z neko stranko. Soba za enega dekleta se odda v najem. 1383 E. 41st St. (59) VABILO. Najstarejše žensko društvo v našej naselbini dr. Srca Marije (staro) obhaja 27. maja 20. letnico svojega obstanka. V ta namen priredi društvo velik banket v John Ordinovi dvorani. Vabljena so vsa cenjena društva, kajti to je zadnja prireditev v tej sezoni. Na programu je več zanimivosti, n. pr. šaljiva pošta, srečoilov, kdor bode največje številke zavrtil na mlinsko kolo, ta dobi krasen krasen dobitek. Pri vsej tej draginji kakor je sedaj, bode za lačne in žejne kar najbolj preskrbljeno. Kjer jse ni preveč toplo, ibo igrala godba po domače ''Hojar". Začetek točno ob 8. ure, skupna večerja ob .pol 9. uri. Vstopnice se dobijo v pred-prodaji pri Ivani Pelan, 11133 Norwood Rd. M. Grdina, 6025 St. Clair ave. K. Modic, 6201 St. Clair ave. in i zvečer nekoliko pomagala v restavrantu. Oglasi naj se takoj na 6034 St. Clair ave. (60) Naprodaj je 12 hiš, štiri zidane. Nizka cena. Oglasite se takoj 1065 E. 66th St. (58) Soba za enega ali dva fanta še odda v najem. 1310 E- 55. (58) , POZOR ROJAKI! i Ali ni bolje, da človek sam svoje plačuje, nego da drugim plačuje 12, 15 ali več dolarjiev renta na me$*c, fcobi Efhko stanoval v svpji hiši P Ako ste* v renfcu, -niste nikdar samostojni, kar pa vi renta dobite od hiše, se pa drugi stroški pokrijejo, rojaki, jaz imam hiše naprodaj Ena hiša za dye družini, lot 40x140 samo $2800, druga hiša lot 80x140 samo $3700, več novih hiš za dve družini. Vse nortri ulpeljano, elektrika, plin in vsa moderna naprava. Plača se takoj $500, drugo na lahke obroke. Vprašajte ipri Vine. Klatus, 14301 Thames ave. Collinwood, O. (59) DELVCI se iščejo za prevažanje soli, dobra plača, plača od kosa ali dnevno. The Union Salt Cot E. 65th iSt & New York Central proga. (Mon. 63) Dve opremljeni šobi se oddajo v najem za fante, brez hrane. 7907 Maryland ave. S.E. (59), Slovenka, najsibo "tudi stara, dobi takoj dobi o službo pri otrocih. Zglasi naj se takoj. 1099 E- 64th St. ' •-. (58) Lepa soba se odda v najem za enega ali 2 fanta s kopališčem. | 1266 E. 59th St. (59) 1 .'.............. , Dve sobi se oddajo v najem. 5.5x6 Metta ave. (59) j V najem se odda lepa soba. 5205 Carl ave. , (57) "Clevelandska Amerika" ne >rodaja vere (n slednje ne me-11 » V politiko, časopis je tiakan'1 ^ HftnrstnA fllfivpnr^'r riA na I ' - ' ** u^ w * V' V ^ 1 iIIV p<4 j ifchifai n.imrna: nnflMII j ^^^^ jp'OiUiivWU t i tov. Kolekta od okraja št. 4. se je te dni končala. Ta okraj je obsegal: Vogal St. Clair ave. in ^4th St- do vogal Norwood Rd. do Glass ave. do E. 64th St. E. 63rd St. obe strani. Carl ave. in Norwood Rd. do Superior ave leva stran. Nabiralca sta bila: James Jančar in Anton Eršte. Darovali '*o sledeči: AW ton Kaušek, dr. MJ. Garber in dr- F. J. Kern po $5.00 — M Brajdič, Frank Petek in John Branisel po $3. — Loujs Kožuh, Frartk Kova-<čič, Josip Vovk in Mike Setni-kar po $2.00. — Josip Centa, Peter VHačnik, George Jura-tovac, Pavel Petrovič, Ignac Luznar, Louis Judnič, F. Kuš-lan, 'Matt 2ulič, Andrej Samich Jakob Turk, Anton Zadnik, Katarina Perme, Louis Ora-žen, Josip Zabukovec, FranJc Franloovjč, John Zulič, Jakob Branisel, Frank Schiffrer, Fr. Mulej, John Petrič, Josip Glo-'bokar, Anton Pjtkovnik, Louis Merhar, Josip Sadar, Andy Sa-dar, Ignac Marhar,. \lary Petek, John Bradač, Josip Salomon, Jakob Obreza, Jakob švi-gelj, Louis Urbas, Ana Zakraj-šek, Rudolf Cerlkveniik, Auigust Kaušek, Frank Grebene, A(n-drej Kranjc, Ana Blatnik, John Blatnik, The U. S. Distributing Co. John ^ulič, Antdn Znidar-šič, Josip 2nidaršič in John Jančar po $1.00 Družba na 1161 Norwood Rd- 95c. »Frank Haffner, John Stražišar, Mrs. Hervvat, Mihael Skufca, L. Brundič, J. Ošrtir, J. Brundič, George Turk, John Češnovar, Josip Leben, Frank Crtalič, Anton Starič, Ivafnka Strle, , Louis škender, Avg. Grobolšej^, Josip Sodar, Anton Žigman, Fr. Pangršič, Josip šlogaT, Frank Bradač, Anton Palčič, Frank Dona t, John Kmc, Matej Hofmar, Al. Kocjan in Josip Glavič po 50c. John Komočar, Matih Lever, John Bradač, Anton Mustar, Al. Ra-dina, Josip Vidmar, John Plut in Henrik Lunaček po 25c. SUcupaj oddanih 89 kuvert v svoti $91.95. Vino! (Ved- m) ...........1 »i. Grocerija in mesnica naprodaj, $100 na teden nosi dobička. IJh godna prilika za Slovenca, ki razume nekoliko poljskega jezika. Vzame se tudi real estate v plačilo ali gotov denar. Poizve se na'3865 E. 71st St. S. E. Newburg. (60) ' '.u—"- 1 . 11 j 1 fr. 1 OGLAS; Spodaj, podpisana Mary Zu-pam tem potom naznanjam, da nisem nikdar žalega govorila proti Neži Pikš, ker to bi .bilo meni sploh nemogoče, ker ne vem ničesar žalega o Neži Pikš. (59) Mary Zupan, ■i• t • n> i HHuiIt nmil) S hm M F ' . V teh dneh draginje. naj se vsak čuva nevarnih bolezni, ki pomeni propad druiHnskega preračuna- Popolna resnica je, v pregovoru, da kdor je najprej posvarjen, je najprej oborožen". Zaprtje, glavobol, zguba apetita, splošna slabost, vsi taki simptoni naj vas nape* -ljejo, da hitro iščete zanesljivo zdravilo, da si prihranite bodoče neprilike. Trinerjevo ameriško grenko vino . —mina....." ['<' 1 . je zdravilo, katero potrebujete v vseh takih MtijflcL Štifti prebavljalne organe, odstrani nabrane nečistoče, kjer se redijo bacili, pomaga prebavi, povrne apetit in utrdi kri in želodec, da se lahko bori proti napadom škodljivih bakterij. V zgorej omenjenih slučajih in pri nervoznosti, neredih v želodcu, pri spremembi življenja ali za premogarje, je to zdravilo priznano boljSe kot vse druge priprave; Je delano le iz grenkih zelišč, korenin in lubja, ki ima zdravilno vrednost, in iz Čistega, naravnega, močnega vina. Najbolj natančni želedoc z veseljem pozdravi to zdravilo. Cena $1.00. Po lekarnah. Trineijev liniment pripelje v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Je neprecenljive vrednosti za rev-matizem in nevralgijo, izvrsten za nesreče, razpokline, napetja, trd vrat, itd. Je osvežljiv za utrujene mišice po trdem delu ali za trudne noge po dolgi hoji Cena 25 in 50c po lekarnah, po polti 35 in 6oc Trineijev pomirjevalec kašlja > je riajbolj zanesljivo zdravilo za prehlad in kašelj, hripavost, bronhitis, astma, itd I Cena ista kot liniment 1 ' ' ' . * Trinerjeva zdravila so dobila največjo naga^do na vseh mednarodnih razstavah'. Zadnja nagrada: Zlata medalja, San Francisco, 1915, največje darilo Pa- namske razstave, 1916. • - ■ —-----i—t.---------------------->----------—----4f—k Joseph Triner, KBMIST 1333-39 So. Ashland Ave. Chicago, 111. J Išče se pošten čevljarski po-močnok. Oglasi naj se pri Jernej Krašovec, 5906 St. Clair ave. _j (59) ImiHiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiH»iinm»mift| SLOVENSKA I GOSTILNA kjmr dobit« fino pijačo, dobro pottro- ' Ibo. Prodajalno i ig*nj*> in iik«ie tudi n domačo fo-trabo naataklanko b f alone. f.. II1 Cmumm! Dol^aUiil I JOSIP KALAN, •101 ST. CLAIR iVE. Illlllllllll.................................. National Drug 8tors I Slovenska lskarna. 'v ,IflBfe • vogal St. Clair ave. in 6i. c<*t« S posebno skrbnostjo izdeluje mo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba r najboljši lekarni._(45) j A. M. KOLAR, I Slovenska gostflna. 3222 LAKESIDE AVL I ____________ niiiT«« I So priparoča Sloreeeom v obilen obiak. To&u poatre- I ibo* Vfdno areša pijane. I ■ UDOVICA I Roman is 18. stoletja. Napisal I. K. Tovič. Poalovenil Stefan Klaua. tt ' O T- "J' ' . .......___'' ....-- -----------"J.I-' i. 1'igr..' Ldfcl-iAŽii^iJ u črno stanje. Oita ga je prttsfcoj vala z največjo nestrpnostjo. Postala je tako nemirna, da je poslala ponj. Franooz je takoj priSd. "Ah, povejte, excellencat" je rekla Gita zdravniku ter gfc prijete za obe roki. "Morala serp poslati po vas.. .vi ne veste, kako me njuči ta žalostna negotovost." "Počakajte še malo ca'sa, madame!" je miril zdravnik zdravnik Gito, gledajoč postrani Jeleno, ki je .uprla nem pogled v njega. "Takoj bodemo videli." iRochelle je priskočil k bolnici, ji potripal žilo ter jo pazino gledal.. .Kakor da še ni na čistem, je (pričel šteti udarce žile, govoreč polgtasnla un, deux, trois (ena, dva, .tri) itd. To vse« je trajalo samo nekaj hipov inGiti je bilo, da zbesnj od nestrpnosti. iNaenkrat s« je obrnil zdravnik proti Giti ter rekel s -svečanim izrazom na obrazu: iVBog, Rochetle in mladost.. "»Kaj- .govorite?" j« vpraša-la Gita trepetaje. "So premagali bolezen..... Kriza je srečno (premagana," jp odgovoril Kichellfl zmago-nosno. ' ■ "Ah, hvala Bogu!" je zakli-cal glasno Gita, dvignivši sklef njeni roki proti nebu. "'In vam tudi doktor!" Talko Je bila vzradoščena vsled zdravnikove izjave, da mu je poljubila prej roko, predno je to mogel zabraniti olikani Francoz. "Ali madame !7 'je dejal zdravnik ter umaknil roko, pa pričel dalje govoriti o Jelenini bolezni. "Tako je, kalkor sem rekel. Kriza je srečno premagana, ali sedaj je tudi skrbeti ža bolnico., .Skrbeti se mora, da ne postame iz te bolezni kaka druga... Prva nevarnost je odstranjena, ali bitka ni še dobljena na vseh črtah. Gospi-ca je zelo oslabljena.. .Gledati moramo-, da se ji moči povrnejo čim preje. .?Ko si toliko opomore, da bo mogla zapustiti posteljo, se odpeljete z njo na deželo.. .Tam je boljši zrak, tam dobi -teka do jedi, gorski zrak okrepi njene živce... Upam, da jo pripeljete v Zagreb zopet polno in rude-, čo kakor jabolko..." Gita je presenečena, da je minula isunrtna nevarnost za rtjeno dete. Zahvaljevala se je Bogu v molitvi, dala darovati maše, deliia obilo miloščine, postila se in opravljala druga pobožna dela, samo da -go dete!" je rekla Gita. "Kadar boš boljše izgledala, ti dam zrcalo." "Kaj, tako slabo izgledam?" je vprašala Jelena. "Slabo izgledaš, drago dete. Razialostila bi se, če bi se videla v zrcalu. Bolezen je bila dolga, nevarna.. .Boga zahvali, da si ostala še živa." Deklica je pogledala mateT ter napol zaprla oči. Materinih besedi ni mogla razumeti. "Ah, nte misli na tO... Nevarnost je minula in ti ozdraviš skoro", je pristavila Gita. ( Jelena se je tretji teden vidno zb olj šala. Gospod Rochelle1 ji je dovolil, da sme ustati iz postelje ter sedeti v 'naslonja- Ko je prvič vstala iz postelje, je zaželela Jelena pogledati se v zrcalu. Ženska radovednost je zmagala. Podpirana od matere in Magdalene je stopila k zrcalu in vstrašila se je sama sebe. Na prvi hip je pomis lila, da takšna, kakor je sedaj, ne bi ugajala nobenemu in ttv-di ne njemu. Gita jo je takoj odvedla od zrcala. Da bi bila slutila, da hode pogkd v zrcalu tako de- krat, ko je prvič zaželela, da se pogleda v zrcalo. "Ne jokaj, dušicaf" jo je tolažila mati... "Sedaj z«lo do bro izgledaš in boš še boljši... ' samo potoiažena bodi." Ves mesec po spovedi je pri-1 haj'ad rdktor v Gitino hišo ter imel ž njo duhovne vaje.. .Treba je s korenino odstraniti plevel, ki se je zarastel v vaši duši!" ji je govoril jezuit, pa je visok dan po dve uri leital in razlagah! Giti življenji« svetnikov, sv. pismo in molil skupno z njo k Bogu. Gita ga je poslušala s slepo pokorščino, i te duhovne vaje' ®p ji ugajale, ker ni bila še odstranjena vsaka nevarnost od njen« hčere. Gospodu Rochellu niso bili pogodu patrovi obiski. Rajši bi bil videl, da mati skrbi za bolnico, nego da iposluša jezuitove naufke in pridige- "A prosim vas, madame! " je rekel nekoč Rodhelle, ko je Magdalena (pozabila dati zdravila Jeleni ju se je dok\or zelo razjezil radi tega. "čemu so ti pa/t rovi obiski? Saj niste nuna, niti ni tukaj samostan; rajši bi imel, da pogledate k bolnici,če dobiva ob pravem času zdravi la". "To je moja stvar, excellenca!" j«e odgovorila Gita... Vsak kristjan ima velike dolžnosti proti Bogu." "Jutri vendar ne postanete svetnica," »je spregovoril doktor ter se je poslovil od Gite s iporogljivim smehom. Celi štirje tedni so minuli, da se je Jelena toliko opomogla, da so jo mogli odpeljati na deželo. Temu se je sama radova-la, ker je upala, da se ji v zdra- p vem, svežem zraku mnogo ipre- n je povrne $rejšna moč, nego tu s med pustnim mestnim zidov- z jem. • d (Dalje prihodnjič.) u imenom prohibicije izvršujejo , največji zločini. Obenem pa . vlečejo razni farizeji svoj dobi- i ček. Prohibicija je podobna ma- i gnetu, ki vleče na sebe nepo- i stavnost, fanatične demagoge, i agitatorje, in dr. Davek na o. pojne pijače nosi Zjed. državam $600,000-000 na )eto in vlada bo gotovo prej stokrat premislila, predno bo odpravila pijačo, ker gotovo ne bo hotela zgubiti tako lepih denarjev. 1 ' Da je prohibicija ali splošna prepoved uživati opojne pijače, neuspešna in povod kršenju postav, zahrbtnosti in številnih zločinov, je dokazano v onih državah, kjer imajo prohibicijo upeljano. V Ameriki se pod je povedala, da je prišla iskat utehe v sveti veri in pomoči pri Bogu, je bila njegova beseda mila in sladka kakor med, ko mu je (pa Git?i v največjem za-tupamju pričela praviti vso zgodbo z Jeleno, resnično, kakor da se izpoveduje, je postajal jezuitov obraz čimdalje resnejši dn mračaejšii njegova vprašanja, njegovi ukori so jo vso potrli. In ko je naposled z največjo moko povedala, da je žjvljenje njene hčere v nevarnosti in da je prišla Boga prosit pomoči, je zagrmel nad njo jezuit s silnim glasom: "Na kolena, grešnica!" Kak^r da bi jo zadela sitrela, je klonila Gita; rta tla ter pogledala plašno jezuita, kateremu je gorel obraz v plamenu pravičnega gnjeva, kakor da bi klical: 'Uljikttt; usmili se me!" "Pomoči iščete pri Bogu?" je siknil z pridušenim glasom. "Z omadeževano duiso se hočete približati iBoguP Ako vam umrje hčerka, ste vi njena morilka, ker vi ste uničili njeno mlado življenji. Ali ne veste, kaj pravi ljudska sodba o ubijalcu)? Na vešala ž njim! To je beseda, 'ki jo rabi ljudstvo. A božja sodba je šestrašnejša, ker je večna.. . Pomete se z Bo-£om, očistite svojo dušo vsega l^reha in potem šele stopite skesano pred božje obličje in ga poprosite pomoči!" Te besede so potrle Gito. Obetala je duhovniku, da stori vse, kar bo zahteval od nje, samo da se reši groznih 'mulk vesti, ki jo je ipfičela grizti. Z ne-odoljivo silo je obvladal duhovnik Gito. Odšla je'od njega, ali ne s svobodno voljo, temveč uklenjena v \erige njegovih besedi in njegovega vpliva Komaj je pričakala, da je napočilo, jutro. Skesana v dno duše in vsa potrta nad voer^j- šnim dnem je šla Gita vcer-kev sv. ^Katarine. Tukaj se je spovedala, bila pri sv. maši in se obhajala. Po tem je obšla vse mestne cerkve in v vsaki je klečieč molila pred oltarjem za zdravje svojega otroka. Okoli poludneva se je vrnila domov. Poleg Jelenine postelje je sedela sodnikova, a po-leg nje je stail Rodhelle, ki je razlagal sodnikovi • potihem, kako nastaja in se razvija bolezen, na kateri boleha Jelena. S svočanim mirom na obličju je vstopila Gita V sobo, ter je, ozrši se na zdravnika, vpra>-šala: "Kako jI je?" "Enako, inadame I" je odgovoril zdravnik. 'IS tako boleznijo je vedno dolga borba, a vspeh gotov." "Bog pomore!" je rekla Gita mirna "To ise ve, da brez Boga ni nič, ali radi tega ni treba zanemarjati mojih zdravil," je rekel doktor, malo uižaljen v svojem samoljubju. "Gospica naj jemlje zdravila, kakor jih je vče- ,„: »1 raj. Ko je zdravnik odšel, je pripovedovala Gita sodnikovi, kako ji je lahko pri duši in da trdno upa, da Jelena ozdravi. Ali bolezen se ni dala tako hitro pregnati. Jelena je shujšala, da je bila sama kost in ko-< ta. Ko sta nekoč sedeli mati in Magdalena pri bolničini postelji, je spregovorila Magdalena: "Tafto bo izgledala Jelena, kadar bo stara babica." In v resnici ni bilo nobene sledi na bolnici, da je mlada deklica. Kdor je ne bi poznal, bi gotovo mislil, da leži v postelji kaka staika. Nekega dne je zdravnik ob-(vestil Gito, da nastopi kriza, odločilen čas, kjer prehaja bolnik v smrt, ali se pa vrača k zdravju. Gita je ves dan premolila v ceikvi, dajala za maše, da bi Jelena ozdravela. Sporočila je tudi patru, proseč ga, da se v svojih molitvah spomni Jelene. Zgodaj zjutraj je imel priti Rochelle in povedati, kako se je zasukalo bolni- Dokfcor je poljubil Giti rokfc fžier jo zapustil samo z bolnico. PlCir je slišala mati od zdravnika, je bila slaba tolažba. Njegove besede "nevarno"., nevarno" so ji vedno šumele po ušesih. Razburjena je sela na stol {pri Jelenini ipostelji. Deklica je ležala « napol odprtimi očmi, govorila ni nič; nie mir, temveč največja brezčut-nost je počivala na njenem obrazu. "Izgleda kakor mrlič/* je govorila Gita sama s