Danes na 5. strani: DRAGA JE POT OD PROIZVAJALCA ! DO POTROŠNIKA Sobota, IS. avgusta 1361 Štev. 33, leto XIX V OKVIRU Veliko zanimanje, ki ga je družba prva leta po osvo-°ditvi posvečala novatorstvu lrL racionalizatorstvu, je v zad-niern času močno zamrlo. Iz ^zgovorov z nekaterimi nova-°rpi je mogoče razbrati, da so Njihova prizadevanja v nekakih tovarnah nezaželena, da tzbujajo zavist in nejevoljo ^Pravnih vodstev, ki morajo 8 izume in racionalizacije Preverjati in seveda v skladu 8 obstoječimi predpisi prizna-Vati določen odstotek provizije *a izum ali racionalizacijo. . fies je, da vsi izumi nimajo Vehke proizvodne veljave, da neka:erih ni mogoče uresničiti. vsi skupaj prezrejo materialne obveznosti. Zdi se nam, da bi v pogojih vse bolj neposrednejšega delavskega samoupravljanja moralo dobiti novatorstvo in ra-cionalizatorstvo čedalje bolj pomembno mesto. Ta problem postaja v razvitejši proizvodnji vsak dan bolj pereč, kajti z razvitejšo proizvodnjo se bližamo tudi meji človeške, zmogljivosti, se pravi, meji, ko je človek v proizvodnji polno izkoriščen in bi vsako nadaljnje prizadevanje povzročilo škodo. V ekonomskih enotah, kjer že nagrajujejo po delu, po gospodarskem. uspehu, se kažejo Prezrta pobuda °da bolj važen kot to dejstvo prvi znaki najbolj enostavne-8 nam zdi odnos, ki ga ka-eio podjetja do novatorstva. Znani so nam tudi nekateri Vzimeri, ko podjetja ne perjadjo tehnološkim rešitvam ornačih avtorjev in se jim zdi °y enostavno, udobneje, da ®e odločijo za inozemski pa-ent. Ob takih ugotovitvah se kako ne moremo znebiti vti-Sa> da ljudje, ki se zd takšne ga racionalizatorstva, ko delavci predlagajo različne praktične rešitve v organizaciji dela, v prihrankih na materialu in tudi delovni sili. To so šele prvi neorganizirani začetki, ki pa dajo dovolj jasno slutiti, da se je proces izboljšave proizvodnje začel, da ima trdno osnovo in da' se bo po tej poti tudi zanesljivo nada- ____ ______________ Ijeval. Toda slabo bi bilo, če esitve odločajo, bodisi nimajo bivšo stvar prepustili stihijne-snesa in zaupanja v sposob- mu razvoju, če ne bi napravili in/T domačih strokovnjakov in tudi zavestnih korakov, kako ^dustrije, ali pa tudi — nekaj zainteresirati delavce, kako jih ^merov je znanih — dobiva- čimbolj stimulativno nagraje-takšno pobudo material- vati za vsak prispevek k iz-0 stimulacijo od tujcev. KTa- boljšanju proizvodnje. Nova-nam je znan tudi pri- torstvo in racionalizatorstva ' er’ kako tovarna pozabi na morata v naših pogojih postati u9o strokovnjaka, ki je po- zavestno gibanje, ki ga moramo z vsemi razpoložljivimi materialnimi in zavestnimi silami razvijati in krepiti. Vinko Trinkaus ^dal tehnično rešitev za tehr °loški proces, bodisi da bi ^okovnjak v tej tovarni pri-’ 1 lastno nesposobnost ali pa VELIKE IN MAJHNE SKRBI NAŠIH SODIŠČ SODNE MAPE SE KOPIČIJO Šestina sodniških mest nezasedenih — Movi resorni dodatek: gradinjska doklada in nič več — Nerešljivi sodni spisi so za sto petdeset dinarjev rešljivi — Priprave na nagrajevanje po delu v znamenju počitnic Okrajna sodišča v Sloveniji so lanskp leto zaključila s skoraj sedemnajst tisočimi nerešenimi spisi: kazenskimi, pravdnimi in zapuščinskimi. Nad dva tisoč jih je tam silvestrovalo že drugič, tretjič, petič ... Med njimi celo takšne kazenske zadeve, ki so jih sodišča dolžna hitro rešiti. Na okrožnih sodiščih pa je bilo ob novem letu skupno tri tisoč pet sto nerešenih spisov. Z daljšo ali krajšo brado. In z dokaznim gradivom o krivdi obdolžencev, ki bi ga lahko merili na kile. V bolj zapletenih primerih. Ti pa najraje orume-ne v sodnih predalih. Na sodiščih je premalo sodnikov, predvsem pa premalo spodbud, da bi se čimprej pregrizli skozi spise, ki govore o zapletenem gospodarskem kriminalu, o milijonih, za katere je morda en sam izprijenec oškodoval svoje podjetje in družbo. Kajti sodniki so uradniki. Ob sedmih pridejo, ob dveh odidejo. In žive od plač, ki se ne spremene, če delajo vestno in hitro ali počasi. Ce rešujejo važnejše ali manj važne sodne zadeve. Nadur ne opravljajo.'Z redkimi izjemami. V pravosodnih ustanovah smejo namreč nadure plačati samo administrativnemu osebju. Poznam sodnika, ki je v prostem času sestavil pravilnik za strelsko družino, čeprav nima pojma o športnem streljanju. Zdaj ga prosijo, naj napravi podobno uslugo rejcem malih živali. Mogoče jim bo ustregel, mogoče ne, vsekakor pa bi si rad v popoldanskem času povečal dohodke. Celjsko sodišče, kjer dela, pa ima že dolga leta relativno največ zaostankov — nerešenih spisov. @ Lov za boljšim kruhom Z vseh okrajnih sodišč je lani odšlo sedemdeset sodnikov. Malo manj ko petina. In letos še štirinajst. Od 3(58 sodniških mest jih je 56 nezasedenih. Namesto treh sodnikov dela ponekod samo še eden. Eden za tri. Plačo Pa prejema samo za enega. Kaže, da bo treba okrajna sodišča v Idriji, Brežicah in na Rakeku začasno zapreti. Sodniki so odšli v bolje plačane pravniške službe. V gospodarske organizacije, v finančno samostojne zavode, na občinske ljudske odbore. Sekretariat za pravosodje LRS pa mlajšim sodnikom, ki naj bi zasedli izpraznjena mesta ; na podeželskih in drugih manjših sodiščih, ne more nuditi drugega kakor obljube, da bodo po nekaj letih “terenskega dela« lahko poljubno izbirali delovna mesta. Obljube pa so premalo, dokler ni zadosti pravnikov in dokler sodnikom, ki imajo 30.000 do 40.000 dinarjev mesečne plače, ponujajo v gospodarskih organizacijah ,50.000 do 70.000 din. In stanovanja povrhu. In poceni letovanje v počitniških domovih. In možnosti za postranske zaslužke, ki se jim morajo sodniki odpovedati, da lahko nepristransko sodijo. 1 ...KAJTI SODNIKI SO URADNIKI. OB SED- 1 | MIH PRIDEJO, OB DVEH ODIDEJO. IN ŽIVE | | OD PLAČ, KI SE NE SPREMENE, CE DELAJO j | VESTNO IN HITRO ALI POČASI. CE REŠUJE- | g JO VAŽNEJŠE ALI MANJ VAŽNE SODNE p | ZADEVE... lllllltll!ll!!llllllllllllllll!l!l!lll!llll!l!l||||||!lllll!lllll!llllllllil!I|||||||||||||!l!||||||||||||||i|||||||||||||||||l!l!il|||||||llll|liW P°CITNISKI POTEP DOMAČEGA GOSTA OD PORTOROŽA DO UMAGA NAŠEGA TURIZMA OBRAZA 1 Na potep ob naši obali, skozi sedanje in bodoče turistične kraje od Portoroža do Umaga sem se od-Pravil z enim samim namenom: prepričal bi se rad, za domačega gosta res zmanjkuje prostora ob **lorju; zvedel bi rad, kakšna nasploh je politika občin 0 razvoja domačega turizma, še posebej do počitniških domov. Nobenega dokončnega odgovora ne bodo dali tile bolj ali manj bežni vtisi. Opoz« lili pa bodo ne-na nekatere zadeve, o katerih bo veljalo razmišljati in jih poskušati razumeti! Kri sh občin-Zaka;i’ toda ~ Piran- g],.na letos prišla na , i občin; Pripovedujejo, da v nTili v ci turistično najbolj .i^esein OVeniji, le še stežka prav domačega go- i bočitni*?^6^11 trn v Peti 80 domovi, ki jih je ?! ^ Prav s j. Počitniški domovi, V<*ilciem bila najbolj prizadeti. >mačeg nasprotno turizma. dovdljel ^!?iški d<*OVenskl obaIi ni-erno manjše da- kT« Uma^r^TOrno Pa naj bi 3 ^roko« obeina neprimerno ?ači turiSnKina' Prodora za ^elo lzem —- JaZe3olŠnIr,ri0m0vi menda^pla-iatvp i“,Prwiemo plačevati toS116 ot3tožvIU! odSovora na .^al na _ e rn hvalnice sem »Nepošteno in zlobno natolcevanje« »Po krivem nas vlačijo po zobeh,« je dejal tovariš Korošec, predsednik ObLO Piran. »Samo poglejte,« je nadaljeval. “Na račun deviznih razlik pri inozemskih turističnih uslugah je lani priteklo v naš proračun okoli 90 milijonov. Letos računamo nekako z isto. vsoto. Razen tega smo lani nabrali 13 milijonov turistične takse. Letos naj bi, bilo teh sredstev še za tri milijone več. Kaj pa so plačali počitniški domovi? Od vseh skupaj smo lani dobili 2,957.788 dinarjev raznih dajatev in sicer: od takse za napisne table 420 tisočakov, od taks za godbo, ples in za uporabo javnega prostora 25.000 din, potem 2,091.788 dinarjev za občinski davek od prodaje alkoholnih pijač in še 421.000 dinarjev dopolnilnega proračunskega prispevka. Tistih nekaj milijonov turistične takse, ki so jo vplačali počitniški domovi, je že všteto v omenjenih 13 milijonih. Za letos pa računamo, da bomo dobili od napisnih tabel skupaj 722.000 dinarjev ali povprečno nekaj manj kot 7000 din od vsakega počitniškega doma. Se je zato vredno razburjati? Občinskega prometnega davka od prodaje alkoholnih pijač se je do konca junija nabralo pri počitniških domovih za 227.367 ‘dinarjev. Drugih dajatev (razen dopolnilnega proračunskega prispevka- in turistične takse, obojega bo zneslo nekako toliko kot lani) počitniški domovi v občinsko blagajno ne plačujejo. Ce upoštevamp, da se je na primer lani nabralo na račun obdavčitve za oddajanje zasebnih sob, za razne tržne takse in takse na posest motornih čolnov, ki služijo za turizem, je očitno, da z domačim turizmom slabo zaslužimo. In dalje: turistično takso občina v celoti odstopa Turističnemu društvu Porotorož-Piran in počitniški skupnosti Fiesa. Ta sredstva potem uporabijo za olepševalna dela, za urejanje in vzdrževanje parkov, camping in parkirnih prostorov, za finansiranje raznih prireditev in podobno. Ko smo ze pri taksah, š® to-le: na dveh parkirnih prostorih v Piranu in na treh v Portorožu smo letos uvedli parkirno takso. Do konca junija smo nabrali 150.000 dinarjev, do konca leta pa bo tega drobiža okoli pol milijona. Za avtomobil je treba plačati 100 dinarjev, za motorno kolo pa polovico manj.« (Nadaljevanje na 2. strani) S celjskega okrajnega sodišča je 1956. leta odšlo skupno devetnajst sodnikov. V štirih letih se že drugič izmenjuje celotna sodniška »garnitura«. Tudi zato raste število zaostankov. Med odpovednim rokom vsakdo popusti pri delu. Težavnejše spise potisne globlje v predal in jih shrani za svojega naslednika. Na mnogih najdete po šest, če ne več sodniških podpisov. Vsak »naslednik« se mora znova lotiti dela. Četudi je referent pred njim cel mesec obravnaval spis. Vsakdo ima svojo delovno metodo, vsakdo mora sam dobro proučiti spis, da lahko pravično sodi. Sodniki niso nadljudje. ® Novi dodatek ni rešitev Odhajanje sodnikov v druge službe je nekatere okrajne ljudske odbore resno zaskrbelo. Iz svojih proračunov so začeli ilegalno dotirati sodišča. Za povečanje osebnih dohodkov. Toda mnogi sodniki so kljub temu odšli drugam. Kdo bi jim lahko ubranil? Z ilegalnim dodatkom vred so sodniški dohodki še vedno daleč zaostajali za dohodki na pravniških mestih, kamor so jih vabili. Pred kratkim so si sodniki »izborili« legalen resorni dodatek. V Sloveniji po 12.000 din/ mesečno. Ne glede na to, kaj in kje kdo dela. Mnogi so prenehali napovedovati slovo in se sprijaznili s svojim sodniškim poklicem. Čeprav menijo, da je ta resorni dodatek samo draginj-ska doklada in daleč, od tistega, kar si želijo: vsakomur po njegovem delu. Fluktuacija med sodniki, ki je v Sloveniji največja, se bo zmanjšala. Resorni dodatek torej ni brez haska. Sodne mape pa se zaradi tega ne bodo hitreje praznile! Dodatek dobiš. Če pridno iri vestno delaš. Dobiš ga, če lenariš in površno opravljaš svoj posel. Potrebne so torej korenitejše spremembe v sodstvu, da se zmanjša moralna in gmotna škoda, ki nastaja zaradi počasnega odmerjanja pravice. ® Spremembe so pred vrati V javni razpravi je že osnutek zakona o sredstvih za delo državnih organov in o njihovi delitvi; ki bo okvirno omogočil, da se prejemki sodnikov in administrativnega osebja po sodiščih izenačijo (ali celo presežejo) s prejemki delavcev in nameščencev v gospodarskih organizacijah in se odmerjajo po opravljenem delu. Lep obet tudi za tiste, ki se po sodiščih potegujejo za pravico. Posebno, če bodo sodniki za težavnejše in družbeno pomembnejše spise dobro nagrajeni. Ob primerni stimulaciji pa bodo nemara tudi zaostanki — največ ja cokla sodišč — hitreje kopneli. Načina stimuliranja seveda zakon ne bo določil. To je stvar posameznih sodišč in njihovih pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov ter sredstev, ki si jih bodo zagotovila za svoje poslovanje. O tem kasneje. Lahko pa že trdimo, da bo nagrajevanje po delu premostilo marsikatero doslej nepremostljivo težavo. Nekaj sodišč (žal samo nekaj!) je delitev 5 Vo variabilnega dela osebnih dohodkov resno vzelo in denar, ki se je nabral v skupnih skladih, razdelilo po delovnih zaslugah. Kljub vsej svoji skromnosti — na Sekretariatu za pravosodje LRS je na primer najprizadev-nejši sodnik dobil 8000 din iz tega sklada za trimesečno delo — pa že ta stimulacija poživljajoče vpliva na odnos do dela. (P Ažurnost v administraciji Vzemimo za primer okrožne sodišče v Ljubljani, kjer imajc že razmeroma dobra merila zs (Nadaljevanje na 3. strani) lllli!llllllllll!!!llll!l!lllllllill>!illl!llllllllll!llll!llll!lllll!l!ll!ll|l!ll||!llllin GOSPODIRSKI K 0 D E 0 / Ali ga ne bi malo prijeli? Veste, nič kaj trden še nisem v sedlu.,'. g Karikatura: MILAN MAVER Iiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« .............. )] Delavska enotnost si v zad- Celje 5,34, Laško 3,44, Mo-njem času počasi, a vztrajno zirje 3,74, Slovenske Konjice širi krog naročnikov. Njihovo M, Šentjur pri Celju 6,8, število je občutno poraslo Šmarje pri Jelšah 4,63, Šoštanj povsod tam, kjer so sindikal- 4’14> Zalec 9’1-ni odborniki, ali prizadevni Koper 2,3, Herpelje Kozina poverjeniki seznanili delavce z 1,9, Ilirska Bistrica 4,03, Izola vsebino lista. Kavno ti, ne po- 2'8.’ piran 5,?, Postojna 5,5, sebno pogosti, a zelo značilni Sežana 4,05. primeri so nas navedli na mi- Kranj 6,4, Jesenice 4,1, Ra sel, da bi Delavska enotnost dovljica 6,8, Škofja Loka 6,4, vzpostavila v vseh večjih ko- Tržič 8,7. lektivih in naseljih svoje po- Ljubljana-Center 4,9, Cerk-verjenike, ki bi jih za njihov' niča 5,3, Vič 1,4, Domžale 5.5, trud in prizadevanje tudi na- Grosuplje 5,1, Hrastnik 3,2, gradila. Desetodstotna provi-- Kamnik 4,3, Kočevje 3,7, Lizi ja pomeni, da dobi poverje- Hja 5,7, Bežigrad 1.5, Moste nik na leto za vsakega naroč- 4,8, Logatec 9,1, Loška dolina nika 100 dinarjev, ne da bi 4.3, Medvode 16,3, Ribnica 2,8, mu bilo treba ob tem pobirati Trbovlje 4,3, Zagorje 2,4, naročnino. Njegova glavna Vrhnika 6,3. NAROČNIKI DELAVSKE ENOTNOSTI naloga bi bila v tem, da vzdr- Maribor-Center 10,12, Dra-žuje čim tesnejši stik med vograd 9,1, Lenart 1,6, Tabor uredništvom in bralci, da pri- 1,03, Tezno 1,5, Ormož 7,9, dobiva nove naročnike in tako Ptuj 7,7, Radlje 4,6, Ravne širi delavski list med delav- 8,7, Slovenjegradec 3,4, Slovenstvo. ska Bistrica 7,4. Pismo, ki smo ga poslali Murska Sobota 4,6, Beltinci vsem občinskim sindikalnim 9,0, Radgona 3,9, Lendava 2,5, svetom, morda zaradi vročih Ljutomer 13,3, Petrovci-Ša-peletnih mesecev, še bolj ver- lovci 1,6. jetno pa zaradi premajhne Nova Gorica 2,3, Ajdovščina zainteresiranosti sindikalnih 5.8, Idrija 3,7, Kobarid 15,5, organizacij še ni dalo priča- Tolmin 0,0. kovanih rezultatov. Doslej Novo mesto 3,3, Brežice 3,6, smo dobili imena samo 32 po- Črnomelj 3,9, Metlika 1,6, Sev-verjenikov. To število se nam niča 4,9, Trebnje 3,2, Videm zdi za tromesečno obdobje Krško. 4,5. občutno premajhno. Za izračun nam je služilo Prav tako se ne moremo število zaposlenih o občini, sprijazniti s številom naročni- Čeprav vemo, da vsi zaposle-kov v posameznih občinah, ni ne stanujejo v občini, da Njihovo število ne samo da je nekateri dobivajo list na svoj majhno, ampak tudi kaže, da naslov, vseeno nudijo podatki so v različnih občinah zelo precej verjetno sliko, različno zainteresirali člane Občinski sindikalni sveti, sindikatov za prebiranje De- sindikalne organizacije, priza-lavske enotnosti. Bolj kot be- devajte si, da bo število nasede bodo to stanje osvetlile ročnikov na naš list na vašem številke: območju poraslo! POČITNIŠKI POTEP DOMAČEGA GOSTA OD PORTOROŽA DO UMAGA nil!ll!IUIIIIIIIllllllllllll!IUIIIIIIII!llllllll!lll!lllllll!lllllllllllllllllll!IIIIIIIIUUIHIillllllllllllll!IIIIIIIU^| M Zavoljo turizma morajo imeti v pi" g 1 ranski občini štiri pekarne, nuditi je | 1 treba raznovrstnejše druge usluge, ki g § seveda ne morejo biti zastonj. Sosednja g j umaška občina za zdaj raje nudi večje g 1 ugodnosti, kot da bi postavljala pogoje g g iri predpisovala davščine. Vendar bo g g tudi tam igra z odprtimi kartami nujna, | g če naj turizem pomeni enega adutov g j gospodarskega razvoja tega področja. DVA OBRAZA NAŠEGA TURIZMA (Nadaljevanje s 1. strani) Skrbi zaradi turizma ‘>Nihče ne taji,« je nadaljeval tovariš Korošec, »da v odnosu do domačega turizma tudi zgrešimo, da je še precej nepojasnjenih zadev, ki vzbujajo hudo kri. Naši občini so na primer pripisali, da smo določili posebni komunalni prispevek po 10.000 din za vsako ležišče v počitniškem domu. To sploh ni res, ampak gre le za dogovor počitniških domov v Fiesi, da sama in prostovoljno prispevajo določen znešek za ureditvena dela v Fiesi. Ta vsot^ pa se v povprečju res suče okoli lO.OOO dinarjev. Sicer pa imamo zaradi turizma precej težav. V. sezoni morajo obratovati kar štiri pekarne (dve sta novi, veljali pa sta 45 milijonov), medtem ko za normalne potrebe 12.436. občanov zadostuje samo ena sama. V sezonskih mesecih imamo namreč dnevno prijavljenih povprečno po 6000 turistov, računamo pa, da jih kakih 10.0G0 letuje »na črno«. Neko opoldne v juliju smo nalašč šteli kopalce. Samo v Piranu smo jih našteli 12.000. Prepričani smo, da med njimi skoraj ni bilo domačinov, ki so tedaj pri delu ali pri domačih opravilih. In potem so še tisoči kopalcev po ostalih kopališčih v občini. Trgovina, gostinstvo in obrt so v sezoni preobremenjeni.. Toda ponosni smo, da smo že uspeli urediti preskrbo s kruhom, sadjem in zelenjavo, mesom ... Poskrbljeno je tudi ža kopalce. Na »Punti« v Piranu je »Delikatesa« postavila svoji paviljon, v Strunjanu pa odprla nov. buffet,. kjer postrežejo tudi z ostrigami. ,Pekarna-slašči-čarna’ je odprla poseben paviljon na Fijesi. kjer so obnovili tudi sanitarije. Sanitarije in slaščice za kopalce bodo. vsak čas nared tudi na ,Punti'. V NERAZUMLJIVO SAMARITANSTVO DISCIPLINSKIH KOMISIJ Z milijoni plačana nepoštenost Obdolženci v priporih in preiskovalnih zaporih, ki so bili do aretacije, zaposleni, prejemajo vse dotlej, dokler sodba ni pravomočna, denarno povračilo. Samski v višini ene tretjine osebnih dohodkov, poročeni polovično vsoto. Tistim, ki po nedolžnem sedijo pod ključem, pa se kasneje izplača še vsa razlika do rednih dohodkov. Zakon o delovnih razmerjih je s temi predpisi dobro zaščitil po krivem obdolžene. Žal pa to zaščito uživajo tudi tisti, ki je niso vredni. Priporniki, pri katerih je krivda očitna in sede za zapahi zaradi velikih »grehov« in zato, da bi jih ne mogli še povečati. Povračilo prejemajo po zaslugi disciplinske komisije v podjetjih ali na občinskih ljudskih odborih. Ce bi jih takoj po aretaciji disciplinsko odpustile, bi se ne mogli sklicevati na predpise zakona o delovnih razmerjih in zahtevati denarno povračilo za dneve in mesece v priporu. Mnoge disciplinske komisije pa jih disciplinsko odpuste šele, ko je sodba pravomočna, Ce je v priporu vodilni uslužbenec, gre 'mesečno zanj iz skupnih sredstev okrog petdeset tisoč dinarjev. Okoli trideset v -njegov žep in okoli dvajset za družbene prispevke. V enem letu pa več ko pol milijona. Lepa nagrada za nepoštenost, kajne? Verjetno bi disciplinske komisije bile manj sočutne do priprtih članov kolektiva, če bi ta povračila bremenila njihova podjetja ali občinske ljudske odbore. Dokler pa ta denar povrne Sekretariat za pravosodje LRS ali Sekretariat za notranje zadeve, si mnoge ne ženejo k srcu, če ga dobivajo tudi tisti, ki so podjetje ali družbo oškodovali. Sodišča nimajo nobenih pooblastil, da bi disciplinske komisije po podjetjih in občinskih ljudskih odborih prisilili k disciplinskemu odpustu priprtih delavcev in uslužbencev, pri katerih je dvom o krivdi odveč. Samo opozore lahko in svetujejo. Odločitev pa je v rokah kolektiva oziroma disciplinskih komisij. In če te niso dovolj politično zrele, je vsaka beseda, izrečena zunaj podjetja, zaman. Toda disciplinske komisije niso nedotakljive. Volijo jih člani kolektiva. Ce se ne strinjajo z njihovim delom, jih lahko odpokličejo. Tako po ekonomskih enotah kakor centralne. Končno ,pa so dolžni skrbeti za pravilnost njihovega dela vsi samoupravni organi in sindikalni delavci. Kaj lahko je torej ugotoviti, ali zganjajo samaritanstvo iz nevednosti ali iz nerazumljive naklonjenosti. In jih poučiti ali prevzgojiti. Teže pa je seveda, če celoten kolektiv ne pomisli, kolikšno škodo povzroča z zavlačevanjem upravičene disciplinske kazni. In tem naj tale zapisek odpre oči. M. K.' Portorožu smo odprli novo slaščičarno itd. Lahko trdim, da je negodovanja vsak dan manj. Razvnema se tudi kulturno zabavno življenje. Se nikoli nismo imeli toliko prireditev kot letos. Plesno glasbo imajo malone v vsakem hotelu. Kino nikoli ni prazen. Vsak dan so izleti z motornim čolnom do Umaga, Strunjana, Ankarana ali kam drugam. Srednja pomorska vožnja in okoli 20 domačinov, ki imajo svoje motorne barke, organizirajo poceni vožnje po morju. Na našem področju torej ne ,ravbamo‘. Gostom nudimo precej več kot prejšnja leta. Od vseh gostov, ki so prišli do konca junija v našo občino, bilo jih je 96.375, pa je približno vsakih polovica: pol domačih in pol tujih.« Na vse te »argumente«, s katerem! so postregli na občini, v počitniških domovih ne morejo postreči z nasprotnimi dokazi. Veliko pa lahko povedo o počasnih, dragih in ne najbolj kvalitetnih uslugah raznih on» dotnih podjetjih in drugih organizacij, pa o obljubah, ki se vse preveč počasi uresničujejo. Se bolj kot o tem se razgovorijo o »nerazumevanju« občine, kadar je potrebna kakršna koli investicija. »Vse naj bi mi naredili, vse naj bi plačali z našim denarjem, oni pa, ki žive na naš račun, pa samo kimajo in komandirajo, kaj lahko in kaj ne ...« K temu samo kratek komentar: turistični kraji ustvarijo svoj celoletni dohodek med sezono, v treh ali štirih mesecih. Zato pa morajo biti na sezono tudi pripravljeni. V trgovini, gostinstvu, obrti, komunalnih napravah in še marsikje morajo pripraviti zmogljivosti, ki zdaleč presegajo njihove normalne potrebe. Vse to ni počepni in razumljivo, da večino tega v tej ali oni obliki plača turist, ker se edino on s tem okorišča. Iz tega, kar smo zapisali o piranski občini, ni moč povzeti, da tam »odirajo domače ljudi«. V posameznih “primerih še to skoraj gotovo tudi dogodi, vendar številke, ki smo jih navedli, dokazujejo, da. tega ne smemo posploševati. Nedvomno drži, da bo takih pojavov vedno manj. Z nadaljnjim razvojem tega področja lahko tudi pričakujemo izboljšanje vsakovrstnih uslug, pa tudi haglejše izpolnjevanje načrtov in obljub. Ob tem pa seveda mora biti razumljivo, da tudi za razvoj turističnih področij veljajo določene gospodarske zakonitosti. Ce nekdo hoče boljše usluge. jih bo pač moral dražje plačati. In če je morda že prispeval kaka sredstva za določena ureditvena ali druga dela, s tem še ni rečeno, da je za vse večne čase poravnal svoj dolg do področja, kjer zahteva naj-raznovrstnejše usluge. , Cez mejo Vy zadnjih letih so počitniški domovi težko dobivali lokacije v slovenskih obalnih občinah. Do tega ni prišlo zato, IZKUŠNJE IZ SOSEDNJE REPUBLIKE Ne smemo gledati le v tovarniški zid Ustanovljena 20. novembra 1942. Lista izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo. Glavni tn odgovorni urednik: VINKO TRINKAUS Urejuje uredniški odbor: Peter Dornik. Sonja Gašperšič, Milan Maver. Janez Voljč. Tehnični urednik Janez Šuster Naslov uredništva in uprave: Ljubljana. Kopitarjeva ul. 2, poštni predal 313-Vt. telefon uredništva: 23-722 in 30-672 -Račun pri Narodni banki v Ljubljani štev. NB 600-11/1-363 — Posamezna številka stane' 20 .dih — Naročnina je: četrtletna 230, polletna S00 In letna 1000 din — List tiska CZP »Ljudska pravica* — Poštnina plačana v gotovini Okrajni sindikalni svet v Novi Gradiški je s pomočjo Republiškega sveta Zveze sindikatov Hrvatske ocenil v drugi polovici ■ minulega meseca priprave na uvedbo novih gospodarskih ukrepov na področju okraja. Ob tej priložnosti je bilo opaziti veliko zanimanje za izkušnje drugih v vseh podjetjih, vendar je bilo opaziti tudi to, da družbeno politične sile kolektivov niso bile vedno na čelu dogajanj. V nekaterih podjetjih so prepustili priprave vodilnim in strokovno tehničnim aparatom, kar ni moglo ostati brez posledic — tako so vsaj naglasili na skupni seji okrajnega in občinskih sindikalnih svetov. Poudarili so, da je pozitivno dejstvo, ker so kolektivi upoštevali lastne sile. Ce pa enotne akcije zavrejo celo za krajši čas, prihaja v podjetjih do napak in nelogičnosti, kakršnih ' je bilo precej v prvem polletju. V kolektivu Lesno industrijskega podjetja, kjer so ustanovili ekonomske enote že pred nekaj leti, je opaziti določen zastoj. Kolektiv je vložil za razširitev in napredek proizvodnje silne napore in velika sredstva. Mjmo tega podjetje zdaj rekonstruirajo, da bi lahko napravilo prihodnje leto kvaliteten skok v povečanju produktivnosti dela. V tovarni pohištva — sicer samo enem izmed obratov tega podjetja — proizvaja zdaj 1000 delavcev 12.500 garnitur, od leta 1962 dalje pa bo polovico manj delavcev proizvajalo dvakrat več. Sindikalni organizaciji podjetja pa zamerijo, ker je zapostavila razvijanje socialističnih odnosov v kolektivu. Res da je sindikalni odbor podjetja ocenil prvi osnutek pravilnika, ki so ga izdelali strokovnjaki ekonomsko tehničnega biroja, kot neuporaben in prispeval k temu, da so se lotili njegove izdelave v kolektivu z lastnimi silami, se je njegova aktivnost ustavila pri tem, člani kolektiva pa zahtevajo, da bi potekala dela hitreje. Sele zadnji čas, odkar je tovarmški kolektiv Zveze komunistov vzel stvari trdneje v roke, so tudi v sindikalni organizaciji začeli opuščati pasivno stališče pričakovanja. Ta kolektiv in trgovsko podjetje »Slavonka« imata dva ena- ker zanje ob slovenski obali ne bi bilo prostora, pač pa zato, ker še ni bilo urbanistično-ure-ditvenih načrtov. Gneča pa je tako ali tako velika. Tako je najbližja sosedna hrvatska občina Umag postala pravcata Meka za počitniške domove. Res je, morali so si napeljati elektriko, pa vodovod, ampak zemljo so jim dali tudi po dinar za kvadratni meter (zastonj je niso smeli dati!) in sprejeli so jih razprostrtih rok. Tako je v občini dandanes 32 počitniških domov (30 slovenskih!) ki razpolagajo skupno s 1500 ležišči. Od vsakega počitniškega doma zahtevajo, da se včlani v turistične društvo (članarina od 5000 din naprej), da plačajo turistično takso in takso na napisne table (v povprečju 20.000 din), pa občinski davek na promet alkoholnih pijač in nič drugega. Razen tega občina pričakuje, da bo s počitniškimi domovi lahko sporazumno urejala razne skupne probleme, kot so vodovod, kanalizacija, elektrika itd. Počitniški domovi v tej občini se ne pritožujejo toliko, kot oni onstran »meje«. Obiskal sem domove ljubljanske »Avtomon-taže« v Zambatiji pri Umagu, dom šestih ljubljanskih podjetij (Snaga, Javna razsvetljava, Mestni vodovod, Mestna vrtnarija, Slovenija les in gradbenega podjetja Bežigrad) na Volpa-riji. pri Savudriji, pa domova tovarne koles »Rog« in ljubljanskih kliničnih bolnišnic v Savudriji. S preskrbo je v glavnem vse v redu. Vendar so prav ta podjetja obljubila, da bo že prihodnje leto nared preskrbovalni center v Bašaniji, na pol poti od Umaga do Savudrije, da bodo imeli ekonomi počitniških domov manj potov. Sicer so v teh domovih povedali, da ObLO Umag kaže res veliko razumevanje za vse njihove potrebe. Dogodilo se je celo, da je. nek dom' v sili prosil občino za kamion, pa so mu ga nemudoma preskrbeli... Urejanje skupnih- zadev zadovoljivo poteka za obe strani. Občina je na primer oprostila mnoge počitniške domove, da jim ni bilo treba plačati komunalnega prispevka. Zastonj so se lahko priključili na električno ali vodovodno omrežje. Stroške za ureditev priključka pa so seveda morali poravnati. Ali ;i1 pa drug primer: treba je zbrati denar za asfaltiranje ceste Umag—Savudrija. ObL” Umag je za to namenil 3'mil'' jone, 8 ali 9 milijonov pa nai bi dali počitniški domovi. Vse sredstev sicer še niso uspel1 zbrati, tako da cesta v celoti se ni asfaltirana. Počitniške dom1^ ve pa je vendarle prijetno senetil odnos občinskega ljup' skega odbora'do njihovih Ž&-'. in potreb: »Nekaj dajte vi, ^ bomo dali, kolikor bom mogli • • • - Celoten proračun te obcm^ znaša letos 92 milijonov. Dompj či turizem vanj prispeva iz vse11 virov vsega 2 °/o... Z odprtimi kartami Seveda se že oglašajo skeP tiki, ki s skrbjo gledajo rm danjo prakso umaške občil1 Najprej bodo storili vse, za;r_ jujejo, da jih bodo zvabili kaj, potem pa zapeli z mogočimi taksami. Ponovila bo praksa občin Poreč, Crikven ca in še katerih, ki so dois skrivale svoje karte, pa so ma sikoga preslepile. Verjetno se bo kaj takega f , zgodilo. Pravzaprav o tem n11*',. že šušljajo. Govorijo, da menda treba plačati za vsak k . bik porabljene vode še pc 1 g dinarjev posebnega prispevka’ tem denarjem naj bi začeli dr jati nov vodovod. V zraku j® s nekaj podobnih »presenečeni', Najsi bo tako ali druga1'j gotovo je, da bo tudi um**^ občina nekega dne razkrila s' je karte. Prav tako je gol01,], da ne bo mogla iz lastnih sr® štev investirati za potrebe * venskih delavcev, saj — S1 ^ mašna kot je — komaj ure' lastne probleme. r Pokazala bo torej svoje te, spregovorila o svojih ual', tih, postavila svoje pogoje. l ko kot jih odkrito zdaj pbs-a ija na primer naša piran? . občina. Tako kot jih že ali P bo moralo postaviti, vsako f ključeno gospodarsko pddroCJ, Ne gre drugače - zahtevs . ekonomike se bo moral ukl011 tudi domači turizem. Zanj kakor še ni zmanjkalo pr01 rib 'st<9 ra. Samo v piranski občini b v razpravo pa so dali stros15 j. del finančno-proizvodnega P^j' Priprava pravilnikov ie Jd' ključni fazi v Kovinskem 'j/o' jetju LIV Postojna. V tem ^ lektivu so prve pravilnik® ° jjji litvi dohodka sprejeli že. a so jih kasneje ovrgli, no pa tudi svetom ekonod^c v žepu« enega dela kolektiva ni že tretji mesec delijo osebne • enot odvzeli kompetence °/0re prispeva k ustvarjanju nezdrave dohodke po novem sistemu, če- čania ter iih nrenesli na situacije v celotnem podjetju, kar niti ni treba posebej nagla-šati. Zato so na seji Sveta priporočali, naj v kolektivih »ne gledajo le v zid svoje tovarne, marveč tudi v celo komuno.« A. ZUKANOVIČ po novem sistemu, prav še niso sprejeli pravilnikov. Ustvarjeno maso osebnih dohodkov razdele ekonomskim enotam, te pa potem samostojno delijo proizvajalcem po vloženem delu. Kot trdijo v tovarni, je tak sistem delitve, čeprav še Čanja ter jih prenesli na proizvajalcev v enotah. v ^ so na primer ustanovili P°"ap>rl_ paše«. Nihče se ni potegnil z3 njo in vrnila se je k vagončkp» za prevažanje kamenja. Nedo go zatem jo je vagonček stishm Mrtvega otroka so ji odvzeli operacijo... Računovodk1' nja je z nostjo celom^ ga vodstva upravnega bora, delavsk® ga sveta, dire« torja in sin31 kata izdajaj lažne listine o nabavi mater1 la, ki so ga dobili po nezako3 ti poti. Ko so ji varnostni °., gani prišli na sled in jo zaprj je vse tajila v upanju, da h° prišli njeni tovariši povedat, ^ so tega vsi krivi in da je Pra. zaprav samo izpolnila njik0,, želje. Dolgo se je temu upir® Iz solidarnosti je končno P°P stila. Tri tedne je sedela v zaPL ru in čakala. In tri tedne tovariši niso ničesar s torih’ bi jo rešili. Četrti teden. Pa tudi njo minila solidarnost- Irta- njen* d« j® lavce imam še en predlog1 . . bi devetindevetdeseti obraz pa naj ga kdorkoli že pnLjj zdravstvenim zavodom, j. evidenci o porabi časa za iZP njevanje obrazcev. . 41 Cl Potrošniških središč, že da-SJ° Prve sadove. Naša kmetij-Proizvodnja je vedno bolj L^obna, vedno bolj je mehani-in ana’ hektarski donos je večji , ’ . Seveda, večje so količine Cia in povrtnin, ki jih lahko sberno potrošniku, p ..Lani je Kmetijska zadruga v,u . v glavnem le odkupovala (.g n*n6 bd zasebnih kmetoval-hin’ ^etos pa že Prideluje povrt-^ 6 na lastnih 22 hektarih. In zasebnikov odkupujejo celo n hot lani. Kmetijsko pose-vrt„ Barje je letos že namenilo varstvu 40 hektarov, ima pa POv ??0^nosti, da v kratkem to ršino nekajkrat poveča.) 2 Odkupnih cen nismo zvišali »e 10®*edal sem njihove raču-2a,_n res, drži, niso jih zvišali. 10 '' nekatere pridelke so jih ce-*mžali. kni?01!®: “-Lani smo prodajali (j; are Po 12 dinarjev, letos tu-Bej®0 JO- Krompir je cenejši, snj0 1*udi. Kumare za vlaganje k v i* Prodajali po &0 dinar-“Jsto*6 • pa po 40, hd.« Barje: VeUa za nas. Odkupne če-t- .v glavnem nižje.«) hlalon ° vendar, da so potlej da'’ne cene sadja in ze-iani? ^etos tobbo višje kot narjev, toda kaj, ko pa jih niso mogli prodati.« To je ena stran medalje, pravijo proizvajalci. Vseh Svojih proizvodov ne morejo prodati. Druga stran pa so razlike med odkupnimi in maloprodajnimi cenami. , Ali smo res lahko zadovoljni s proizvodnjo? Ljudje, ki delajo v trgovskih podjetjih, vedo povedati, da ima tudi proizvodnja svoje muhe. — Dogaja se, da je letos, na primer, malo zelja in da so zato odkupne cene visoke, pa bodo drugo leto vsi pridelovali zelje, ogromno ga bo, in odkupne cene bodo seveda nizke, naslednje leto pa nihče ne bo več hotel saditi toliko zelja, malo ga bodo poslali na trg in odkupne cene bodo spet visoke. In tako gre naprej brez konca. Vrtijo se v slepi ulici, iz katere ne Bekli so: 3 Vprašajte trgovino!« Pritn^’a Bričej: »Solato so na I)C|trns„!,Pro'la-iali ljubljanskemu ‘nio " , P° 120 dinarjev. Mi letja "tolefiovali trgovska pod-Wkupijo našo zimsko da in in kili smo pripravljeni, dinarje^ro, jabolkih 61 »/o, pri hruškah 67 °/o. Pa naj bo dovolj teh številk, Saj so že te, kar sem jih doslej navedel, dovolj zgovorne. Proizvodnja je torej večja, odkupne cene so enake ali celo manjše kot lani, toda: 1. Trgovina ni sposobna, da bi odkupila 'vse pridelke, 2. Pot od proizvajalca do potrošnika je nenavadno, nenormalno dolga in draga. Na tej poti se cene povečajo za kakih 100 °/o. Tako pravijo pridelovalci sadja in zelenjave. 111 i if! Vi! najdejo izhoda. Vsak vidi le sebe, svoj interes, skriva svoje načrte in proizvodne programe, in svobodna konkurenca, ki naj bi v naših razmerah vladala na trgu, se pravi težnja, da bi čim več in čim ceneje poslali potrošniku, se sprevrže v iskanje trenutnih lukenj, špekulirajo, vsi mislijo na to, kako bi najlaže čimveč zaslužili, na potrošnika in na njegove interese pa nihče ne pomisli. — Ze preden sadijo bi morali upoštevati, koliko lahko trg sprejme njihovih proizvodov. Zdaj še vedno marsikje sadijo Kar v tri dni. V Kopru so na primer v enem dnevu posadili na petih hektarih fižol in ko je dozorel, so ga, razumljivo, hoteli v enem dnevu prodati. Trg pa tolikšnih količin v tako kratkem času ni mogel sprejeti. Potlej pa kričijo: Kriva je trgovina, ker naših pridelkov ni odkupila. Premalo pa razmišljajo, kaj tržišče zmore in česa ne zmore, kaj in koliko lahko prodajo danes in kaj in koliko jutri.- ......... Med proizvajalci sadja in zelenjave . ni.. sodelovanja, vsak vidi le sebe, svoj trenutni interes. Brez sodelovanja, se pravi brez skupnega načrtnega prizadevanja za vskladitev proizvodnje, brez stalnega skupnega proučevanja razmer na tržišču dandanes ne gre več. Zmogljivost trgovin ^ je še vedno premajhna Večja proizvodnja terja večjo zmogljivost .posredovalcev med proizvajalcem in potrošnikom. Toda, ali ni res, da premalo mislimo na to toliko preprosto dejstvo. Proizvodnja hitreje napreduje kot trgovina. Pridelkov je vedno več, zahteve potrošnikov so večje, pridelovalci hočejo svoje pridelke prodati, trgovska podjetja pa niso še toliko sposobna, da bi lahko hitro in poceni opravila svojo posredovalko dolžnost. Trgovina bi morala napredovati hkrati in v skladu s^ proizvodnjo. Skrb za to pa ni samo stvar proizvajalcev in trgovcev, pač pa tudi proizvajalcev in potrošnikov. »Smo v škripcih« Franjo Brišnik: »Podatki, ki ste jih povedali in ki govore o tem, kolikšen del maloprodajne cene dobi proizvajalec in kolikšen del trgovsko podjetje, drže. Toda vedeti je treba, da trgovskim podjetjem ostane — potem, ko poravnajo vse stroške in plačajo vse družbene dajatve — presneto majhna vsota, ki jo povprečno delijo takole: 93 " o dajo za osebne dohodke in 7 °/o za sklade. Pa so osebni dohodki v trgovini — v primerjavi z osebnimi dohodki v drugih gospodarskih organizacijah — zelo majhni. Zato ljudje bežijo iz trgovin, zlasti iz tistih trgovskih podjetij, ki prodajajo sadje in zelenjavo, najboljši ljudje.« Ni kaj reči. Res je, kar so nam povedali tovariši iz trgovskih podjetij — da proizvajalci premalo prilagajajo svojo proizvodnjo potrebam in možnostim trgh, da trgovina zaostaja za proizvodnjo in da bi morala hitreje napredovati itd. Toda ... No, naj zdaj, ko smo slišali mnenja proizvajalcev in posredovalcev dobrin, spregovori še potrošnik. Zelje potrošnikov Človek posluša to in ono plat zvona in končno ne ve, pri čem je. Odgovora na vprašanje: »Zakaj je povrtnina toliko dražja?« ne dobi. Takšnega odgovora, po katerem bi se vedel ravnati, usmeriti svoje prizadevanje, da bi razrešil tale naš vozel cen. Težave so tu in tam. Objektivne težave. Hkrati pa je veliko — veliko preveč — subjektivnih težav. Napak, slabosti, milo rečeno, čudnih pogledov. Toliko jih je,‘ da vseh v temle uvodnem razmišljanju o razmerah na našem trgu niti našteti ne bi mogel. Jih tudi ne nameravam. Pa vendar ... Potoval sem z zelenjavo od kmetijskega podjetja Barje do ljubljanskega trga, teh nekaj kilometrov od polja skozi skladišče do stojnice in sam ne vem kako in kje in zakaj se je v tem času cena povečala za 100 %. Prej so mi rekli: »V ljubljanskih trgovskih podjetjih je obveljala praksa, da veletrgovina zaračunava 16 "/o marže, maloprodaja pa 15 °/o." Vzel sem svinčnik in računal: Cvetačo so kupili po 50 dinarjev, za prevoz z Barja na ljubljanski trg so dali... Pa mislite, da kdo dandanes računa tako. Kje pa. Moja ra-čunica je pokazala, da bi lahko povečali ceno tiste cvetače le za 30 Vo, trgovci pa so mi rekli, da takšna računica ne drži, kajti danes je riziko manjši, jutri je večji, kala je danes malo, jutri pa zelo veliko, pa niti to ni tako zelo- važno. Najvažnejše je, po koliko lahko pridelek »plasirajo« na trg. Kupijo manj blaga, da bi ga lahko draže prodali. Zaradi tako imenovanih »vezanih poslov« (če hočeš kupiti konjunkturne pridelke, potlej moraš vzeti še nekonjunkturne), uvažajo solato, medtem ko solata v okolici Ljubljane gnije na vrtovih, jo podorjejo... In ko človek'vse to ve, ko zve, da je enemu samemu tr-' govskemu podjetju zgnilo med prevozom v enem mesecu za š$-ri milijone dinarjev sadja in zelenjave, se ne more zadovoljiti s pojasnili, da so pač težave in da jih »v tako kratkem času« ni moč prebroditi. Potrošnik želi: • več pridelkov, poceni pridelanih, • dobro kvaliteto. Za uresničitev teh želja pa je potrebno: sodelovanje proizvajalcev, njih skupno prizadevanje, da bi zadostili povpraševanju, modernizacija trgovine, povečanje njene zmogljivost: v skladu z rastjo proizvodnje, kar naj bo skrb vseh nas in ne samo trgovcev, / neusmiljen boj proti sleherni mešetarski mentaliteti, proti vsem negativnim pojavom na tržišču, starim in novim. Na tem področju smo že storili nekaj. Toda koliko je še vsega, kar bo treba zboljšati, izpopolniti, urediti. Med drugim: Transport je drag in slab, pot od proizvajalca do potrošnika je predolga, predraga in prepočasna, razmisliti bo treba, kako zboljšati sistem nagrajevanja v trgovini, kajti sedanji način stimulira le prizadevanje za večji finančni učinek, torej konec koncev za večje cene, ne pa za večje, količine prodanega blaga itd. O vsem tem in še o marsičem, kar nas teži kot proizvajalce in potrošnike, bomo govorili v naših prihodnjih sestavkih Prihodnjič: VSI SMO POTROŠNIKI (Novo mesto in njegove težave s preskrbo s sadjem in zelenjavo). JANEZ VOLJO Gremo mizd, mar nimamo vsi enakih interesov? pogrnjeno 'Kili I \ O ft AZ >M Š LJ \ \ J E Knltarni domovi-favne komunalne ustanove Čeprav so nekatera posamezna društva »Svobod« in prosvetna društva n. pr. zlasti v ljubljanskem okraju imela svoje letne občne zbore že ob zaključku sezone, pred poletnim oddihom, pa bodo ostala društva povečini le-te začela sklicevati konec tega in v začetku prihodnjega meseca. Problem, o katerem bo tu ponovno govora, zlasti pa tudi na občinskih skupščinah, bo problem društvenih prostorov, družbenih domov, njihovega vzdrževanja in upravljanja. Ta problem je danes marsikje še prav tako ali pa še bolj kritičen kot pred leti, saj so bile investicije v njih gradnjo, preureditev, opremo in vzdrževanje v marsikateri občini minimalne, medtem ko nam življenje nalaga vedno večje potrebe pa takšnih domovih, funkcionalno primernih in estetsko privlačnih. Za ilustracijo samo podatek iz ene občine in to kranjske, katere narodni dohodek znaša 23 in pol milijarde din: v letu 1958 so investirali v domove 2,500.000 din, leto kasneje ničesar, 1960. leta 495.000 din, a za letošnje tekoče leto zopet ni predvidenega ničesar. Kakšne so te investicije v občinah, ki imajo mnogo manjši narodni dohodek, pa si lahko sami zamišljamo. Ponekod nam domovi dobesedno propadajo, ker nimajo denarja za njih popravilo in vzdrževanje, drugje rabijo predvsem le eni organizaciji, tisti, ki ima denar za njegovo skromno vzdrževanje in si zato največkrat lasti tudi pravice edinega ali prednostnega koristnika, drugje zopet lepi novi domovi še danes nimajo upravnih odborov, ker pač prosvetna društva sama ne morejo prevzeti velikih finančnih bremen, ki bi si jih naložili s prevzemom upravljanja (ponekod je potrebna še dokončna dograditev ali oprema prostorov!) teh ustanov itd. To so znane stvari, ki jih ugotavljamo iz leta v leto v raznih elaboratih, analizah, statističnih podatkih, a stvar se vendarle ne premakne nikamor naprej. Že samo kadar govorimo o razvoju klubskega življenja, za katerega ugotavljamo, češ da je za naš čas takšna oblika kulturnega in družbenega življenja sodobna, primerna, privlačna, atraktivna (smešno, kako naj bo atraktivna ob samem televizorju, ki ga je nekdo kupil na svoj privatni račun, a se zdaj zbirajo ob njem vaščani!) in kaj vem šc kakšnih lepih superlativov se poslužujejo, vse pa se ustavi ponavadi ob problemu prostorov. Iniciativna posameznikov tu res ne more mnogo pomagati! Se in še bi lahko »jamrali«, a to ne bo pomagalo dosti, če ne bomo jasno in glasno na jesenskih občnih zborih zagovarjali stališča, in ga potem tudi kot stališče naših društev »Svobod« povsod tolmačili, da so kulturni domovi družbeni objekti, ki jih moramo prav tako imeti za javne komunalne objekte kot mostove in ceste, če hočete, ki jih je treba vzdrževati in razvijati iz skupnih komunalnih sredstev. Če občinska skupnost danes prevzema tudi finansiranje kulture spričo decentralizacije družbenega življenja in spričo novega razvijajočega se sistema delitve dohodka, potem ta skupnost ne more mimo teh problemov kulturnih in družbenih domov, marveč mora perspektivno zagotoviti zanje sredstva (vsaka slučajna pomoč je tu le kaplja v morje!) tam kjer je potrebna njih gradnja, dograditev ali oprema, skrb za že obstoječe domove pa poveriti upravnim odborom, ki naj bi bili sestavljeni iz vseh koristnikov prostorov, a tudi njim zagotoviti denarna sredstva, da bodo lahko vzdrževali te prostore in z njimi pametno gospodarili, S. G. OB ZAKLJUČKU TEČAJEV ZA REŽI SERJE - A M ATERJE V KOPRU TRILETNE IZKUŠNJE V treh letih absolventi zaključenega znanja do aranžirke s stališča spoznava' nja načina dela z igralci; in kon^ no še režiserski tečaj za mladin' Obstoja nek paradoks, ki ga današnje razmišljanje izzveni kot že dolgo poznamo, ničkolikokrat kontra pomislek mnenju, da nam o njem uradno pa tudi privatno Lani so se tečajniki režiserskih sko dra-matiko7kjer'so ^ spozna' modrujemo, a vendarle se vedno m .in semmani za amaier ... izrekli sami za večjo si- vali z načinom dela z tarladinn obstaja; za področje glasbenega J^kTni "kakrLe TeneklT Sprb stematičnost, kajti v štirinajstih L obdelavo mladinskih tekstov udejstvovanja in glasbeno estet- re-a Republiška zveza Svobod v d£eh o ,vsem ne moreš izvedeti (Vodnjak želja, Sestero mušketi^ der, ki nam ga daje naše zelo dejstva ne bi "^srneli brez po- čajniki v nadaljevalnem tečaju že starosti mladinskih igralskih an razširjeno glasbeno šolstvo; o lite- mislekov, da je . ta gledališka j30!'! sistematično seznanili z de- raturi in' likovni umetnosti bi vzgoja tako rekoč izjemnowgani- samblov. Če 'pri začetnikih ni bilo vsaj teoretično, sodeč po stro- rirano prizadevanje v tej smeri, ^fadafievSnem^ečafu^lS^tečaj- deJz^jfmiTažle^pl^fto ^ kovnem kadru, ki je za to ospo- ki se iz leta v leto izpopolnjuje nikov obraVnavalo delo režiserja tdn nn skunnem delu režiserjev sobljen, morali v naših rednih tudi v tem, da išče pot čim bolj z igraici( prihodnje leto pa naj bi tečaju z igrf šolah mladi dosti izvedeti; m- sistematičnega pridobivanja zna- se spoznali z delom režiserja ob zagetntki igralcem je marsikd" mamo pa pravzaprav nikogar, ki nja o gledališču, odkrivanja nje- kompoziciji predstave, s sekun- manjkajo teoretično znanje, zat0 bi lahko posredoval gledališko govih skrivnosti, da se tečajniki darnimi pomagali režije, glasbe- SQ pre?i.težko dosegli z okrajnimi te- z skupino igralcev v fadoks tudi v tem, da imamo kljub vsem napovedim krize v gledališkem amaterizmu vedno več ljudi, ki bi se radi v svojem ilkšne sistematičnosti. Morda bi prostem času in ki se že ljubitelj- s tem uspeli ponekod, n. pr. v sko izživljajo kot amaterji-gleda- ljubljanskem okraju, ki ima ta-liščniki, mnogi brez vsakega ali ko sredstva, ljudi, ki jih lahko pa z zelo skromnim teoretskim pošlje v te tečaje,, kot tudi stro-znanjem o gledališki , umetnosti. k?der> pripravljale , ... ,aj začetniškem zeli danes ne bedo zapolnili, ^ čaji — nekateri so namreč mne- tečaju tri dela (Samorastnike, Na- °ye ® ® 7 Unišam" nja, da je to bolj praktično - mišljenega bolnika^ in Sestero usmerjene povsem drugam saj tam ne bi mogli zagotoviti^ mušketirjev) od razčlembne vaje niti potrebne kvalitete niti to- ki bi lahko vodil tečaje. Njemu enak je Uspeh trboveljskih gledališčnikov Trboveljski gledališki amater- sambel se je izredno potrudil & tahšne tečaie Niemu enak ie & člani delavsko-prosvetnega prikazal najboljšo igro, kar Paradoks tudi v tem, da imamo morda še mariborski okraj, pa društva »Svoboda-Center«, sosku- je kdajkoli dal v svoji bogati toliko gledališke publike, kot še cejjskj; t0 prekosili sami sebe. Celoten an- delo v prihodnji sezoni. * glavne vrzeli gledališke vzgoje , pri svojih igralcih in publiki. Tu se jim odpira novo, širše področje njihovega amaterskega udejstvovanja. O tem vsekakor premalo razmišljamo. Morda to ,.vorimo o največkrat tistim, ki na odru sami kreirajo. 9 Izjemno organizirano prizadevanje bil vesel tudi sam avtor. Predstavo je obiskalo rekordi^ Hvarski nastop pomeni za tr- število gledalcev in tako oni Trboveljski se vrnili s Hvara z gledališčiniki P3 najlepši1”’ M. 1“ DVAKRAT IZ SEVNISKE OBČINE ZAKAJ NE SK UPEN DOM ? PLANŠARJI Z JEZERSKEGA IN NJIHOVE VIŽE POD PREŠERNOVIM SPOMENIKOM V LJUBLJANI. Dokaj nenavadna, a domiselna reklama za domače, še bolj pa za tuje turiste, da bi si v soboto in nedeljo ogledali otvoritev Planšarskega jezera na Jezerskem Domovi so koristna stvar, kakršnekoli vrste že so. Za potrebe kulturnega, družabnega življenja, za potrebe športa, kmetijstva, zdravstva in podobno. Gradimo jih, urejujemo, se upravičeno pritožujemo, da jih je še premalo. In zaradi tega bi pričakovali, da bomo -skušali pod eno streho spraviti največ kar se da. Da bi dobili svoj življenjski prostor eni kot drugi. Toda ne, ni vedno tako. Zgodi se, da kaka organizacija ali društvo trmasto hoče svoj lastni dom, čeprav bi svojo dejavnost lahko mirne duše prenesli v že obstoječega, morda še nekaj dogradili ali pa se še pred graditvijo sporazumeli z drugimi interesenti, kako bi najbolje in najceneje zgradili skupen dom. Prestiž ali preživeli ostanki strankarstva, kdo ve? Če bomo v kakem kraju zaman spraševali za prosvetnim ali kulturnim domom, pa bomo skoraj gotovo našli večjo ali manjšo stavbo z napisom Dom gasilcev.' Dobra in koristna organizacija so ti gasilci. S staro tradicijo, ki ima že skoraj malo folklornega prizvoka. In gasilci so na to ponosni. Včasih celo preveč, posebno, kadar gre za njihov dom. Ne povsod, ponekod pa le — kot na primer v Šentjanžu. V Šentjanžu imajo prosvetni dom. Z dvorano in še nekaterimi pritiklinami. Gasilci pa nimajo svojega doma. Pa bi ga radi imeli. Z dvorano in še nekaterimi pritiklinami. In so predlagali pro-svetarji gasilcem: »Kaj bi z dvema domovoma, ko še enega nimamo v celoti opremljenega. Združimo se, dajte nekaj denarja pa bodo s skupnimi močmi prizidali orodjarno in še kak prostor.« In potem bomo dom tudi skupno upravljali.« Ne, to pa ne, so bili proti gasilci. Mi hočemo svoj dom, kjer nas nihče ne bo ven metal. Začelo se je prerekanje. Vmešala se je še občina, SZDL. Dva domova, dve dvorani za okrog 2000 prebivalcev? Ali nismo malo neskromni? Kdo bo to plačal, kdo bo to vzdrževal? Saj smo vsi eno in prav lahko se v enem domu vsi zvrstimo, ne da bi kdo koga ven metal. Zakaj so se lahko sporazumeli v Blanci, kjer ni nobenih prepirov in bodo lepo dozidali za gasilce še dva prostora? In zakaj to pri nas ne bi bilo mogoče? Zakaj, zakaj... Se. bodo sporazumeli? V gasilskih vrstah eni še vztrajajo, drugi že malo omahujejo. Morda pa bo Šentjanž le dobil vsaj en pošten in lepo opremljen dom. Morda... POMAGAJ SI SAM... Ni težko sedeti za mizo in čakati, da ti bo nekaj že pečeno priletelo v usta. Če pa ničesar ne prileti, pa tako zatarnamo, češ saj se nihče ne briga za nas. Zato je treba včasih biti sila iznajd- Nekaj podobnega se ponekod dogaja s pri Svobodah ali drugih organizacijah in drus Ijiv in prizadeven, če nočeš še nadalje ostati 1 prazno mizo. , kK 1 m nrUŠt^V Resda moramo v isti sapi še enkraj ponoviti tolikokrat premleti očitek o nerazumevanju ■ katerih za to privlačno obliko kulturnega in ® s žabnega življenja, vendar pa se kljub temu “ ^ dobro voljo in lastnimi silami storiti nekaj^ l’g. za začetek. Morda je to res včasih precejšnje z-efii vanje in nelahko delo. Toda brž ko bodo ustvari-^ temelji, s katerimi ne bo težko dokazati, da.: v najenostavnejši pogovarjati m 'odo tudi f11 veliko bolj upravičeni in zahteve za pomoč meljem. primer neki klub tudi privlači ljudi, se bo veliko lažje ... dogovarjati za naprej in takrat bodo tudi °c $■ Vsi ljudje niso enako iznajdljivi. Toda kjer so — in marsikje lahko res samo občuduj ^ O kakšnem klubu ni bilo govora, tudi ni bilo prav nič. Pa je en sam človek odgovornost, na svojo lastno plačo najel oS“<; to samoiniciativno prizadevnost, ki ne sme more biti več zapostavljena — so se tudi V°. ^ zali prav lepi uspehi, ndkje bolj drugje man)’ vsaj začetki so tu. Vzemimo za primer nekaj krajev v sevn občini (podobnih primerov bi verjetno t volj tudi drugod). Kaj so na primer nared1 fr Šentjanžu? Prostora ni bilo, klub bi pa radi irn r Bila pa je neka garderoba, nizka, nihče je ni ^ rabljal. Zbralo se je nekaj ljudi, sami so P%4if bili tla in s skupnimi močmi ter lastnimi uredili sicer majhen prostor ter ga preimen .g. v klub. Resda še ni zaživel v polni meri, ve ^ memo pa, da ob pomoči drugih ne bo osta mrtvi točki. e1, V Loki, mali vasici, je še izrazitejši ’ ..................... ’• Jena il krel’- kupil televizor, zdaj ga odplačuje prosve jji društvo, in ljudje lahko gledajo televizD0' ry veliko, res, toda ali ni to najlepši dokaz o vičenosti in potrebi tovrstnega družabnega nja in tudi oliet, da se lahko razvijejo tudi “ klubske oblike. . je V Studencu je dal spodbudo učitelj, ^ t P*5 sam nabavil televizor. Pa so se porodile zegOv0' televiziji tudi drugim. In so se zbrali, se rili, Tz vseh organizacij. Rdeči križ, gasilci’ -j vn-ter zbrali denar. Prav tako v Kalu, zakotni sici, kjer ni res prav ničesar, zdaj pa le žrrt<17(>1^ levizor zaradi tesnega sodelovanja med vS^H' organizacijami in razumevanja predvsem s ni SZDL. Lahko bi še naštevali. Morda bo kdo r fp to so samo televizorji, ne pa klubi. Morda tv\je( ne bo povsod takoj razvilo širše klubsko 2* () nje, ponekod pa se prav gotovo bo, če prvi entuziasti dobili pomoč za svoje na®A ^ delo. To pa nedvomno zaslužijo, zaradi pt zaradi prebivalcev, ki si želijo tako televizij so druge oblike klubskega življenja. Prav.tako P lahko ti primeri spodbuda vsem onim,'ki ^ g, kajo in ne znajo naprej. v’ ! !ed razstavljavci na letošnjem Mednarodnem grafifnem bienalu v ljubljanski Moderni galeriji je tudi mladi Jugoslovan, študent 1]ubljanske Akademije upodabljajočih umetnosti, rojen pa v Bosni, Berber Mersad. Tudi razstavljena jedkanica »Stari fijakar« je delo tega izredno nadarjenega in zanimivega mladega grafika tU LA 1961 -'m ta ?anes’ ko sit,”6":1 ^ je ^ letnr "ma nn1®10051 sv°ie vsako-aa prav, če se na kratko po- je puljski festival niški razvoj pa lahko sledimo požela Jugoslovan- tudi gospodarskemu, ekonomskemu procesu na področju filmske ali neuspehe, je proizvodnje, ki v veliki meri sploh omogoča proizvodnjo filmov. \a relaciji od umetniškega do denarnega uspeha Danes ne moremo več govoriti, ^ ne men je bil, da arirno umetnino, ki bo speci-čjj 0 nešo, karakteristična Za naš tJrnpl" ,za naš narod in da se s to {^"ino pridružimo verigi sve- ^rdl Uspehe ol3 nekaterih rečeh, ki i^T^jajo današnjo filmsko pro-ln potem ob sprejemu filmov v dnevnem časo- <5(3° smo po xrojni osnovali pro-pUL®"lske hiše, razmetane po re-br "kah, in prav tako revne kot karjZ Umetniškega in tehničnega )t0J ra. smo- govorili o filmu samo »aš ° eni lzmeci vrBt umetnosti, tda je jugoslovanski film v nasta-n=~, j- -- janjU; zakaj nag film je postal pojem, kot je pojem jugoslovanska književnost in jugoslovanska zgodovina. Zato in vzporedno s celotnim družbeno-gospodarskim razvojem v državi, se je menjal tudi naš odnos do filmske proizvodnje, ki nujno prehaja, kot je povsod v svetu, v filmsko industrijo, toda da ponovim, v industrijo, ki bo v skladu z našimi družbenimi in gospodarskimi cilji-V Jugoslaviji ne moremo govoriti o filmski industriji v zahodnem smislu te besede, vendar so rezultati nekaterih domačih filmskih hiš v zadnjih letih pokazali, kako v nekaterih pogledih kar preveč utiramo pot za zapadno filmsko proizvodnjo. V mislih imam namreč filme lahkega žanra, ki so jih posneli naši producenti, da bi si z njimi napolnili svoje blagajne. Osebno nimam nič proti lahkim filmom. Vendar uspeh komercialnih filmov, kot te tudi imenujemo, ni odvisen od našega hotenja, da smo lahki m zabavni, marveč od našega znanja, da lahki in zabavni v resnici smo. Obstaja pravilo: kolikor manj pomembna izpovedana zgodba, toliko bolje se mora realizirati. Poglejmo tuje filme lažjih žanrov 'in videli bomo, kako neoporečni so glede fotografije, glasbe, tona, režije, barv... (Povzetek iz referata tov. Berkovica.) Tega za tovrstne naše filme pač ne moremo reči. To se pravi, da so ti filmi umetniški, tehnični in finančni fiasko. Vložili pa smo vanje toliko in toliko družbenega denarja. Dobili pa? Ne vem, zakaj bi z neko preuranjeno silo forsirali in snemali zaba\ne filme, jim dajali predragocene subvencije, ki se od leta v leto tako znatno manjšajo, in vse to niški filmi. Zato se s tem v zvezi postavlja vprašanje, kako s subvencijami takim filmom, ki so finančno nerentabilni, ki pa dvigajo in prezentirajo našo umetnost. Mislim pa, da tu vendarle ni kaj razpravljati. Če je film kvaliteten, ne gre toliko za subvencije bb morebitnem denarnem neuspehu, ampak za publiko, ki izdanega denarja ni povrnila nazaj v blagajne. Zgodilo se je tudi prav letos in še z veliko reklamo povrhu, da je poveril Lovčen film režijo deležni zelo pozno, ali pa sploh''! ne. Skrajno nerazumljivo je dej- i stvo, kako je naše dnevno čašo- [ pisje sprejelo kar štiri premiere ! slovenskih filmov: Veselico, Ples [ v dežju, Nočni izlet in Balada o 1 trobenti in oblaku. Naslednji dan = po premieri so izšle fotografije s j skromnimi podpisi, potem pa je \ slovenski bralec zaman vsak dan \ listal po časniku in iskal ocene j ali kritiko teh filmov. Po petih, j šestih dnevih je končno naletel 1 na celo stran dolgega pisanja o ; filjjiu, ki pa je bilo. le zbirka vti- neizkušenemu režiserju iz Ame- sov, osebnih mnenj nekaj druž- lilmskih del. Država je letih SUOvencije, kot je v prvih g0sn sPloh podpirala vse naše nerf°tlar'stvo, in kljub vsesploš-<}r0vu .Pomanjkanju -filmskih ka-Či^ ln denarja ter spremljajo-jugn , snečim kritikr^n na rovaš Hes ®l0vanskega filma, lahko da-Sv0jo Priznanjem gledamo na te sDck+. zafel‘re. Iz zdajšpje per-kora,lVe se lepo lušči korak za in nJ?."1 v iskanju novih načinov Hostj i »V d0111311! filmski umet-o&taj’ , 1 se slabo od dobrega in ko (L’ "ar je pač moralo in lah-al°. Prav tako kot ta umet- t Razstava ^varda Muncha Vsekakor lepo presenečenje letošnjega puljskega filmskega festivala je bila projekcija filma »Ne diraj u sreču«. Film, ki ga težko pričakujemo, da bi ga videli na naših platnih, saj nam je premiera »Servisne postaje« v teh dneh v Ljubljani res že skoraj odvzela vse upanje, da bomo lahko videli kdaj tudi dobro domačo filmsko komedijo rike in je tudi iz komercialnih benih in kulturnih delavcev, an-razlogov angažiral za svoj film keta*,; ki končno res ni nezanimi-zvečina tuje igralce, s katerimi va, čeprav zvečine obravnava fil- si je baje zagotovil tržišča za svoj film v svetu. Ne vem, zakaj naj bi hodili v Jugoslavijo ljudje in preizkušali z našim denarjem svoje sposobnosti. Ta film je bil namreč prvi iz rok tujega mlade me le iz vsebinske in idejne plati. Toda kje so ostali novinarji — stalni filmski kritiki, ki bi vzeli v roke filme z obeh plati, zakaj obravnavanje le idejnosti kot take je zapostavljanje umetnine, ki režiserja. Zakaj komercialnost je rezultanta tolikih komponent. s filmom kakršen je n. pr. na silje na trgu«, z deli, ki so škodo drugim filmom. Vsaka nevarna, kot pa osladna limonada zvrst v umetnosti končno je ^aiNa- Je tudi zanemarjanje .filmskih bolj ustvarjalcev. Zakaj si nekatere naše kulturne oziroma filmske rubrike tako rekoč umijejo roke namreč polni visoko- ob vsaki premieri, zakaj nekateri naši filmski kritiki ob domačih premierah ne nastopijo tako suvereno, kot to store ob slabem domače komedije. Letos konec koncev ponesli naše ime uvoženem filmu? In končno, za- JNškesJV"®11 s slen slovenje-rh snLVmetnostllesa paviljona har3a VVin . ega švicarskega sli- I« Svetu 2W*Thalerja’ ki je ZJlan i. akvarel m, sv°.Ph lesorezih J' avgu že so v četrtek, **keBa °rtprli razstavo nor- ii arja Edvarda Mun- četi - >vešw tava enega največjih šele po naravni pot in ne ^varrh slikarja in grafikov rani bodo ti filmi lahko upravi- S^kl \jmTha 3e za slovenje-» '‘veni r^nostni 6o,"ernb adec VenskemU°Ukovno žarišče na Slo- ‘"™XSv"lk smo jih lahko videli na festivalu kar lepo število in ne slabih (n. pr »Ne diraj/ u sreču«), podobno je'z akcijskimi filmi.. Zakaj torej neodgovorno vlaganje za vsako ceno tja, kjer so tla suha. Gotovo pa je treba že zaradi okusa publike počasi in zelo vestno pričeti s filmi lahkega žanra. Toda sforsi- paviljon jn ec kot danes že zelo ceno mašilo praznim blagajnam, v . zdajšnji obliki pa so^ neodgovorno izsmehovanje naših sredstev in našega okusa. Na drugi strani se je izkazalo, da so vprašanje zase tudi umet- svet. Slabo ime! Nerazumljiv molk nekaterih filmskih kritikov Vsak pomembnejši dogodek naj bi sprožil v našem dnevnem časopisju določeno reakcijo. Da, to reakcijo doživljajo dan za dnem in lef° za letom tuji filmi, medtem ko so je domači v' poslednjem času zlasti slovenski, kaj vlada danes, toliko let po vojni, med nekaterimi novinarji še vedno mnenje: nismo kritiki, ne ocenjevalci, marveč le poročevalci. Kako potem moremo na drugi strani govoriti o novinarjih, katerih domena so film ali gledališče ali upodabljajoča umetnost? Lahko, tudi želimo, da je dnevno časopisje dnevno in ne tedensko aktualno. Ala Peče * Vsaka časopisna anketa je ge vedno izhod iz zadrege in je na ta način tudi nastala. »Servisna postaja«. Morebiti so nekateri naši kritiki malce pretiravali, ko so ozmerjali občinstvo, ki je ‘■'■Servisno postajo« dokaj ugodno sprejelo. Z našim občinstvom je namreč tako: zelo zelo malo je dobilo od naših filmskih podjetij zdravega in dobrega smeha, pa se smeje — in smejati se hoče, kdo bi to zameril — tudi neumnostim, kakršna je ta »Servisna postaja«. Po drugi strani po pretirava tudi — ne malce, ampak že kar močno — naša filmska industrija, zlasti beograjsko podjetje Avala. »Servisna postaja« je namreč nov člen v verigi neokusnih, nedomislenih in ničvrednih filmskih komedij, ki zadnje čase prihajajo iz naših filmskih proizvodnih hiš. Človeku se zdi, da so se pri »Avali« v Beogradu načrtno lotili uničevanja dobrega okusa, da sistematično znižujejo kvalitetno raven v domači filmski proizvodnji, da bi si tako ob nizkih zahtevah občinstva ustvarili donosno tržišče za ceneno blago. »Servisna postaja« je namreč natanko to in nič drugega: ceneno serijsko blago. Zanima nas — ali ima »Avala« organ družbenega upravljanja in kdo sedi v njem? Kakšen je ta filmski svet? In kaj dela ta filmski svet? -šn Dane Lokar: »Zakopani kip« ~nJ~\rrj] V sodobni slovenski literaturi . ij y lma Pisatelj Dane Lokar poseb- \p~korn ri no in že kar ustaljeno mesto: vsa njegova dela so tako po snovi kot po jeziku in obliki polna samosvoje izvirnosti in zanimivih prijemov. Tudi njegova zadnja knjiga; zbirka treh novel Zakopani kip, ki jo je izdala Cankarjeva založba v zbirki Bela krizantema, ima vse te značilnosti, popelje pa nas v droben izsek intimnega življenja in doživetij treh umetnikov. V prvi noveli Grenka osmina srečamo pesnika Simona Gregorčiča in se je tu pisatelj lotil pravzaprav že literarnozgodovinske snovi, ko skuša odkriti del pesnikovega notranjega sveta. Prepričljivo psihološki oris in bogata fantazija odlikujeta to kratko pripoved, ki s svojim izvirnim pripovedovanjem pritegne bralca. Obe drugi noveli, Od brega in Zakopani kip pa sta še bolj razmišljujoče narave, V svet slikarja v noveli Od brega, svet občutljivega in tenkočutnega umetnika vdira vsakdanjost materialnih potreb, ki je v nasprotju z željami in hotenji umetnika, vendar pa kljub svojemu spoznanju o vrednosti umetnosti ne more mimo nje. Snov zadnje novele, Zakopani kip, ki se naslanja na že večkrat uporabljeni motiv, ko kipar kip, ki ga je naredil po vzorcu starih Grkov ali Rimljanov, zakoplje v zemljo in katerega potem odkrijejo ter proglasijo za staro umetnino pa je pisatelj porabil za včasih tudi ironično razmišljanje o umetnosti kot resnici in umetnosti kot iluziji. Če je prva novela bolj pripovednega značaja, pa zadnji dve predvsem izražata pisateljeve misli o umetnosti, povedane preprosto, a zanimivo in resnično. Prav to pa daje vrednost tem kratkim novelam, saj nekaj izrazito novega glede na snov v njih težje najdemo. Novo delo Primoža Ramovša g Komaj nekaj pred polletnim H premorom je poslal Prosvetni H servis na knjižni trg partituro in g glasove Concertina za klavir in g godalni orkester Primoža Rali movša. Očitno je bilo delo vklju-H ceno že v lanski založniški načrt g —• tako govori vsaj letnica, na g ovoju — pa so nam ga neznane H težave zadrževale skoraj dobrega H pol leta. §§ Kljub temu je izdaja napre- H dek v prizadevanjih naše ljud- g g sko-prosvetne založbe. Predvsem zato, ker gre za kvalitetno g g skladbo, ki se je bodo lahko s pridom lotili naši amaterji in g g zrelejši gojenci nižjih ali prvih letnikov srednjih glasbenih g g šol. Namesto oguljenih pbtpurijev in romantičnih sanjarij g g bo Ramovšov Concertino nudil obilo sveže domiselnosti in j g: klenega muziciranja. Delo je tipično za svojega avtorja: iz- g g razita neoklasicistična glasbena sredstva in prijemi, pregled- g g va oblika ter koncertantna zavzetost so lastnosti, ki jih to = g pot prijetno domačnostno in neposredno barva pridnih juž- g g: nih folklornih značilnosti. Nobenih globokih problemov ali g g: napihnjene čustvenosti, nič jadikovanja, samo ščepec domi- g g slekov, oblikovanih z veščo roko in očitno rutiranim prije- g g mom. Brez velikih ambicij, toda zdravo. g Tisk Concertina je razločen, toda. žal ne dovolj pregle- g g den. Notografija pri nenatančnem listanju ne kaže velikih g g napak in je tudi sicer skrbna. Oprema — kot vedno — g g skromna, toda okusna. g S to izdajo je Prosvetni servis srečno segel na čisto g g koncertno instrumentalno področje. Doslej se ga je izogibal g g na ljubo drugim nalogam — a po nepotrebnem. Zakaj po- g g spešeni založniški dejavnosti zadnjih let nakljub je prav tu M M dela še obilo. Zato njegovim prizadevanjem ne želimo dru- g g gega kot nekaj več — naglice! In seveda pogum pri izbiri g I del. -i- | iiilllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l!ll!l!ll!lllllllllllllllllllll!lllllllllli1l!ll!llllll!lllllll!lll!lllllllll!lllllllllllll!ll DELAVSKA ENOTNOST — štev. 33 — 19. avgusta 1961 0 or°i ?afa.v^u in £avinjški dolini se pripravljajo na osrednjo svečanost ob zo-letnlci revolucije. Tako bodo 27. avgusta na Vrheh nad Trbovljami, kjer je bi.a 22. julija 1311 ustanovljena prva revirska četa, odprli nov Dom revirskih in savinjskih borcev NOV. Otvoritev doma bo združena z velikim partizanskim slavjem, ki se ga bo udeležilo okoli 10.000 ljudi. Razen tega bo tovariš Franc Leskošek-Luka odkril spominsko ploščo v spomin na dogodek pred drugo svetovno vojno, ko je bila v bližini Vrhov partijska konferenca, katere se je udeležil tudi tovariš Tito. (Na sliki: Zadnja dela pred otvoritvijo novega doma na Vrheh.) m Dve podobi Kopra: Začetek gradnje novega tovornega pristanišča pred petimi leti, ko je bager »Peter Klepec« začel poglabljati plitvo morje in desno: zaključek druge faze gradnje, ko sta se lahko ob novo obalo prislonili že dve prekooceanki. Po zaključku tretje faze gradnje bo koprsko pristanišče dobilo še tretjo vez in ob 400 m sodobne urejene operativne obale bo prostora kar za tri železne velikanke. V teh dneh so začeli v Savinjski dolini obirati "hmelj. Pravijo, da bo letos hmelja nekoliko manj, vendar bo zato boljši. Pred dnevi se je v Celju ustavil veliki prevozni avtomobil tovarne »Zastava-* iz Kragujevca, ki je pripeljal Celjanom nove težko pričakovane »fičke«. Prava paša za oči! Nekaj pa je bilo tudi srečnih ... V počitniškem domu velenjskih rudarjev v Fiesi pri Piranu na posebno »svečan« način sprejemajo vsakokrat izmeno dopustnikov. Dotedanji gostje se pred odhodom domov za nekaj uric spremenijo v pravcate črnce, pogosto poslikane po vsem telesu in oblečene v »afriška« oblačila. Člani »Mambo republike«, kot se imenujejo, pričakajo vsakega novodošlega gosta pri posebnem rovu, kjer ga s sajami namažejo po obrazu, potem mu postrežejo s kapljico slanega alkohola, V Zagorju gradijo novo stolpnico, medtem ko plemenski vrač vsako-Računajo, da bo gotova do konca mur ponudi z morsko vodo zabelje-letošnjega leta. ne čevapčiče. Pred dnevi se je v piranskem pristanišču zasidrala nova motorna ladja »Bela krajina«, ki jo je izdelala ladjedelnica »Uljanik« v Puli. Motorna ladja »Bela krajina«' je šestnajsta ladja Splošne plovbe Piran. Namenjena je za prevoz razsutih tovorov in ima nosilnost 18.400 ton, dolga je 173,54 m. Prejšnji teden je odplula na prvo pot preko oceanov. 'iliiiiiiii! im!!! IllllllllllBilillMi! @ RUDNIK KAOLINA ČRNA Črna kmalu ne ho več tako bela Po dolini Črne dan za dnem hitijo kamioni, polni belega kaolina. Prebivalci doline pravijo, da vozijo letos bolj pogosto kot lani. Rudarji pa pravijo, da so letos nakopali nekoliko manj rude kot lani v tem času. Večja proizvodnja, vendar manj nakopane rude, to gre človeku, ki ne pozna dela belih rudarjev, kaj težko v račun. Pa je vendarle res. V prvi polovici lanskega leta so v rudniku kaolina v Črni proizvedli 8712 ton plavljenega kaolina, letos v istem obdobju pa že 9607 ton ali za 10 odstotkov več kot lani. Vendar so zaradi slabših pogojev, ker so naleteli na sloje z veliko količino vode, nakopali manj rude kot lansko leto. Kako torej večja proizvodnja? V mesecu juniju letos so začeli poskusno prati odpadni pesek v posebnih pralnih konusih. Naprave, ki so jih po zamisli rudniških strokovnjakov izdelali doma, so dale zelo ugodne rezultate. Kaže, da bodo z njimi prihranili okrog 600.000 din mesečno, saj ujamejo mnogo dragocenega kaolina, ki - ga sicer odnese v dolino potok Črna. Da je temu res tako najbolj prepričljivo govori podatek, da so v mesecu juniju letos dosegli doslej največji izplen; iz nakopane rude so uspeli izločiti 33,9 odstotka kaolina. Lani je bil povprečni izplen 23,8 odstotka, letos v prvi polovici leta pa 3159 odstotka z rekonstrukcijo separacije pa nameravajo povečati izplen na 40 odstotkov, tako da deroča Črna ne bo več tako bela kot sedaj. Menij'o, da jim bo to uspelo doseči v 18 mesecih potem, ko bodo dobili že odobreni kredit. Seveda teh uspehov ne bi bilo brez stalnega prizadevanja, da bi čim bolj izkoristili proizvodne kapacitete in izpolnili sistem delitve osebnih dohodkov (pravkar namreč razpravljajo O novem pravilniku). Zato so tu- di uspeli letos v juniju dvigniti rudniško storitev od lanske 0,31 ton na 0,334 ton na delavnik. Še nekaj besed o raziskovalnih delih v Tuhinjski dolini. V Šalah so že lani začeli vrtati v breg. Navpična izvrtina je pokazala, da so tu velike zaloge kaolinske rude. Doslej so pravokotno na izvrtino že izkopali 500 m dolg jašek, še okrog 80 m, pa bodo zadeli na veliko plast kaolina; doslej Pa so z jaškom že dvakrat presekali tanjše žile kaolina. Po sodbi strokovnjakov Geološkega zavoda LRS, je na tem območju okrog 3 milijone ton rezerv. Kolektiv rudnika bo letos v raziskovalna dela v Tuhinjski dolini vložil okrog 20 milijonov dinarjev. F. S. ® NOVA GORICA: Pospešena gradnja stanovanj V zadnjem času je čutiti v Novi Gorici prizadevanje, da bi z razpoložljivimi sredstvi zgradili čimveč stanovanj. Sredstva jz občinskega stanovanjskega sklada, ki bodo letos dosegla okoli 200 milijonov dinarjev, so preskromna, da bi z njimi v bližnji prihodnosti uredili stanovanjsko krizo, zato skušajo za gradnjo angažirati tudi čimveč zasebnih sredstev. Iz občinskega ..stanovanjskega sklada je letos dobilo posojila v višini 10 milijonov dinarjev 23 delavčev in uslužbencev; 10 članom kolektiva je omogočilo gradnjo stanovanja Splošno gradbeno podjetje "Gorica«, 5 pa podjetje »Elektro Gorica«. Skupaj je sedaj v gradnji na območju občine okoli 150 zasebnih ter blizu 200 družbenih stanovanj. L. K. ® KOMEN: »lljiminij« v novih prostorih Podjetje "Aluminij«, ki ima za sabo komaj nekaj let življenja, se je te dni preselilo v nove delovne prostore. Novogradnja, ki jo je izvajalo podjetje "Kraški zidar« iz Sežane, je veljala 40 milijonov dinarjev, nadaljnjih 26 milijonov dinarjev pa so porabili za izpopolnitev strojnega parka. Podjetje "Aluminij«, ki je edina večja gospodarska organizacija na Spodnjem Krasu, predstavlja pomembno pridobitev za zaposlovanje tamkajšnjih prebivalcev. Izdeluje razne kovinske artikle in zlasti uspešno kooperira s Tomosom iz Kopra. V sodelovanju z neko italijansko tvrdko bo začelo v kratkem proizvajati tudi vinske črpalke, L. K. ® TOVARNA GOSPODINJSKE OPREME VELENJE: še veo plinskih štedilnikov Tovarna gospodinjske opreme v Velenju je letos močno razširila svojo dejavnost. Pred- videvajo, da bodo letos ustvat* li več kot milijardo dinar j ev- , prvih mesecih so izpolnili P|f. z 91 odstotki. Med drugim lajo tudi zelo iskane štedil®1^ s plexi steklom. 2e sedaj, s bolj pa v perspektivi, bodo 15 tržišče dajali plinske šted»n ke. Največ težav pa imajo zar^ di emajliranja, ker so veTzL na tuje usluge. Zato so se čili, da bodo v svojih prostor' zgradili oddelek za emajlirani V primerjavi s prvim pollet_ jem lani so izboljšali produkt^ nost za 24 odstotkov, proizv°“ njo pa kar za 160 odstotkov. ....-js' $ VELENJE: Veliko novega Že v avgustu in septerb^ bodo v Velenju izročili svoj®T, namenu več objektov, ki jih ^ lenjčani tako težko čakajo, j ■ ko se že sedaj vseljujejo v 5 y rinajstnadstropni nebotičnik- centru Velenja bodo že slednjih dveh mesecih odP . frizerski in krojaški lokal * lokal za urarstvo in zlatar3* . Velenjčani bodo veseli tudi feja s slaščičarno. V 56-stal’.j vanjskem bloku, ki ga 3®°e, gradijo nasproti vrtnarije tijskega gospodarstva Salek. ^ do v pritličju uredili ali s* razstavni prostor sodobne me ali pa samopostrežno vino, ki jo v Velenju prav zelo potrebujejo. V starem T"), lu Velenja bodo v dosedam. prostorih Planike uredili rno. Razveseljivo je, da h®, v okviru Stanovanjske skbP*^, ostalih .C, talh1 oP^ ta-w narno. Razveseljivo je, da h®l0, sti Velenje odprli še servis ^ popravilo koles in spodinjskih aparatov, z , napetostjo, saj sedaj ni v me\ z nad 6000 prebivalci nobe11 servisa oziroma popravljal^ ® RUDNIK VELENJE: Julij najboljši mesec Velenjski rudarji so v P^jO polletju letos nakopali . jjj ton premoga. Sploh je bil i ^ zanje rekordni mesec. dnevno nakopali kar 8565 ,, To je hkrati najlepši uspeh, ^ kar obstaja rudnik, še v’ pa imajo v velenjski jami ' ve zaradi pomanjkanja P 0 K A T E B E M f L S JI « ® TRBOVLJE: Letos 7,3-oditoino povečanje proizvodnje Za gospodarske in negospodarske investicije bodo namenili letos v Trbovljah skupaj nekaj nad 2 milijardi 568 milijonov dinarjev. Za investicije v gospodarstvo bodo tako predvidoma vložili 1.521;200.000 dinarjev, za negospodarske investicije pa bo na voljo 822 milijonov dinarjev. Sredstva za gospodarske investicije bodo porabili za nadaljevanje že začetih del pri rekonstrukciji Cementarne in Strojne tovarne Trbovlje, za investicijska dela na rudniku rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, za zamenjavo strojev v nekaterih drugih gospodarskih organizacijah ter za dela v zvezi z modernizacijo tehnoloških procesov proizvodnje, za gradnjo novih kmetijskih objektov in še za nekatere druge investicije v kmetijstvu, za nakup novih strojev za potrebe gradbeništva; za izpopolnitev voznega parka, za modernizacijo trgovinskih poslovalnic, za začetek gradnje depadense restavracije »Turist« v Trbovljah in gradnjo ter dopolnitev opreme v nekaterih planinskih postojankah, za gradnjo novih in razširitev že obstoječih prostorov za obrt ter za razvoj nekaterih servisnih delavnic in za nekatera druga komunalna dela. Sredstva, namenjena za negospodarske investicije, pa bodo porabili za nadaljevanje stanovanjske izgradnje, za gradnjo nekaterih novih zdravstvenih objektov, za ureditev vodovoda, kanalizacije, regulacijo Trboveljščice ter za telesno vzgoine objekte. V letošnjem letu bodo v Trbovljah zsrradili nad 110 novih stanovanj. Trbovljam pa se letos obeta tudi živahna komunalna dejavnost, za kar so predvideli tudi znatna fi-načna sredstva; 5 miliionov dinarjev pa so namenili tudi za urbanistično ureditev mesta. (k) © ZAGORJE: Za 30 odstotka’/ vešii skladi Člani delovnega kolektiva Gradbenega podjetja Zagorje so dosegli v letošnjem prvem polletju pomembne delovne uspehe. Že v prvih šestih mesecih so ustvarili skupaj 231 milijonov dinarjev, letni načrt pa predvideva, da bodo do konca leta ustvarili 330 milijonov dinarjev. Zato v Gradbenem podjetju upajo, da bodo ta plan precej presegli. Razen tega so v prvem polletju ustvarili tudi za 30 °/o večje sklade kakor v istem obdobju lani, čeprav še niso zaračunavali razlik v cenah. Razen gradbišč v Zagorju je podjetje odprlo novo gradbišče tudi v Ljubljani, kjer gradi nova tovarniška poslopja Inštituta za elektrozveze. Prihodnje leto pa misli Gradbeno podjetje Zagorje graditi v Ljubljani tudi stanovanja. M. © TRBOVLJE: Nove visle zidakov iz elektrofiltrskega pepela Kolektiv Tovarne zidakov v Trbovljah, ki je obrat Elektrarne Trbovlje, je v razmeroma kratkem času usvojil proizvodnjo zidakov iz elektrofiltrskega pepela. Zdaj izdelujejo dve vrsti zidakov, pripravljajo pa že poizkusno proizvodnjo zidakov za vmesne stene; v izdelavi pa sta tudi ustnik in vložek za jamske kvadre, ki bodo imeli ustrezno tlačno trdnost. Vzporedno z usvajanjem proizvodnje in z izboljševanjem kvalitete zidakov pa si kolektiv prizadeva znižati ceno zidakom. ,(k) © ILIRSKA BISTRICA: Neizkoriščeni obrati družbene prehrane Občinski sindikalni svet v Ilirski Bistrici je temeljito proučil družbeno prehrano v tem industrijsko dokaj močhem kraju. Sedem večjih podjetij je namreč že pred leti uredilo za zaposlene lastne obrate družbene prehrane, saj prihaja večina delavcev na delo iz bližnje ali celo daljne okolice. Žal večina članov kolektivov podjetij Lesonit, TOK, Javor, Gradbenega podjetja »Primorje« in drugih ni dojela pomembnosti redne prehrane, saj se v vseh sedmih obratih družben^ prehrane hrani le 590 abonentov, kar je manj kot četrtina zaposlenih, čeprav znaša skupna zmogljivost vseh obratov najmanj 2000 obrokov. -sky- © LITIJA: Dom počitniške skupnosti Prj občinskem sindikalnem svetu v Litiji dela posebna komisija, ki ima nalogo organizirati Počitniško skupnost. Na seji te komisije so se člani domenili, da bodo zainteresirali litijske gospodarske organizacije, da bodo prispevale sredstva za zgraditev Doma' počitniške skupnosti nekje ob slovenski obali, verjetno v bližini Kopra. L. © ZAGORJE: Združite-/ stanovanjskih skupnosti V Zagorju db Savi sta. se združili stanovanjski skupnosti Zagorje-Center in Zagorje-Selo zaradi enotnega urejanja potreb po servisih in zaradi lažjega urejanja nekaterih drugih zadev in zategadelj, ker predstavlja območje obeh stanovanjskih skupnosti celovito enoto. Za predsednika nove združene stanovanjske skupnosti je bil izvoljen Rudi Serona. ' (k) ® KOPER: Pristale bodo tri prekomorske ladje Gradbeno podjetje »Gradis« se je začelo pripravljati za nadaljevanje gradnje operative obale v novem koprskem tovornem pristanišču. Gre namreč za ureditev tretje vezi, ki bo dolga 128 metrov, tako da bo novo sodobno urejeno vezišče skupno dolgo 469 metrov. S tem bo omogočeno pristajanje najmanj trem prekooceanskim ladjam večje nosilnosti. Gradbeni material — velikanski betonski bloki za oblogo nove operativne obale je že pripravljen in tako bo stari znanec koprskega zaliva, velikanski plavajoči žerjav »Veli Jože« že v začetku jeseni položil te nove bloke za obalni zid. Seveda graditelji koprske luke niso nozabili na nadaljnjo gradnjo skladišč, kjer bo že v začetku prihodnjega leta za več kot 20 tisoč ton blaga prostora. Čedalje večjo potrebo po skladiščnih prostorih najbolje ilustrira podatek o nenehnem večanju pomorskega tovornega prometa. saj j*e pristanišče Koper zabeležilo že v prvih sedmih mesecih letos nekaj več kot 140 tisoč ton vkrcanega in iztovorjenega blaga. Od tega odpade na izvoz 21.200 ton, na uvoz 101,270 ton, medtem ko je bilo tranzitnega blaga, razvoza in neposrednega pretovora ter pretovora prek skladišč skupno okrog 165 tisoč ton. sky @ TRBOVLJE: Gradnja otroškega . oddelka bolnišnice Republiška komisija za revizijo projektov v Ljubljani je z nekaterimi pripombami sprejela glavni projekt za gradnjo otroškega oddelka pri bolnici v Trbovljah. Gradbena, obrtniška in instalacijska dela bodo po sprejetem projektu veljala nekaj nad 204 milijone dinarjev. Za začetek del je vse pripravljeno. Splošno gradbeno podjetje Zasavje Trbovlje, ki bo izvajalec del, je že začelo z zemeljskimi ' deli. Če bo šlo vse po predvidenem načrtu, bodo do konca leta sezidali otroški .oddelek., do L. .faze,: dosedanje prostore bolnišnice pa bodo razširili vsaj. na enem krilu ,dq betonske plošče/'' Na prošnjo gradbenega odbora, da bi posamezna podjetja iz Zasavja pomagala pri gradnji ndvih prostorov' bolnišnice v Trbovljah, prihajajo zdaj poročila o pomoči, ki jo bodo nudila posamezna podjetja. Elektrarna Trbovlje bo dala na voljo opeko in enkrat tedensko tovornjak, Strojna tovarna Trbovlje ploščato železo in nekaj delavcev,^ Rudnik rjavega 'premoga Trbovlje-Hrastnik pa 25 tisoč kosov zidne opeke, 100 kubičnih metrov gramoza in tovornjak za prevoz tega materiala. © HRASTNIK: Občinski skladi za štipendiranje Predstavniki občinskih ljudskih odborov iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ob Savi so se skupaj z zastopniki nekaterih večjih zasavskih gospodarskih organizacij posvetovali o novi politiki štipendiranja. Sklenili so priporočiti vsem gospodarskim organizacijam, ustanovam in zavodom ustanovitev občinskih skladov za štipendiranje. Domenili so se tudi, da bodo v vseh treh omenjenih zasavskih občinah upoštevali pri štipendiranju načelo, naj znaša štipendija za nepopolne srednje šole do 4000 dinarjev mesečno, za srednje šole od 3000 do 6000 dinarjev, za višje šole od ,5000 do 8000 dinarjev in za visoke šole od 7000 do 10.000 dinarjev. (k) © KOPER: Bilten 0SS — vez z osnovnimi organizacijami Okrajni sindikalni svet v Kopru 5e v razdobju zadnjih dveh mesecev izdal dve številki biltena. Medtem ko je bila prva številka tega glasi-la zgolj domena ožjega uredniškega odbora z vrsto tehtnih razprav o rezultatih in nekaterih izkušnjah okrog uvajanja novega gospodarskega sistema, o decentralizaciji upravljanja in podobnem, je uspelo vodstvu Okrajnega sindikalnega sveta pritegniti številne sodelavce iz neposredne proizvodnje, zato vsebuje že druga številka biltena več aktualnih polemičnih sestavkov od strokovnega izobraževanja delavcev, do uvajanja ekonomskih enot itd. Uredniški odbor napoveduje, da bodo tudi tretjo številko, ki bo izšla še ta mesec, sestavljali skoraj v celoti prispevki zunanjih sodelavcev. B. C. Neresnični razlogi S. E., Koper: Podjetje mi je odpovedalo delovno razmerje in v obrazložitev navedlo neresnične, odpovedne razloge. Z ugovorom v podjetju nisem uspel. Ali imam še kje drugje možnost dokazati neresničnost odpovednih razlogov in doseči razveljavitev odločbe o odpovedi? , Odgovor: Če smatrate, da so razlogi, zaradi katerih Vam je podjetje odpovedalo razmerje neresnični — 51 0 nožni, imate pravico, da e-uveljavitev svojih pravic 0 te s tožbo na pristojno r® st« sodišče. Pred sodiščem morali dokazati, da so odP0 jj-ni razlogi neresnični, očitP . o kanozni. Po 342. členu za^0,^-delovnih razmerjih lahko ' 0i te tožbo le v roku 30 dneva, ko Vam je bila vr°sp£>' odločba višjega organa S0 darske organizacije. I A »Mlinarji« pod Ljubeljem Kakor vsako leto so se tudi letos tisoči in tisoči ljubiteljev Motornih dirk podali na Lju-belj. Ze v jutranjih urah so se vile proti Tržiču dolge kače uvtamobilov in motorjev; toplo s°wce na' opranem, nebu je še Povečalo vabljivost letošnje pri-reditve. Do Tržiča je bila vožnja še *vr užitek. Toda za Tržičem je tisoče gledalcev čakalo nepri-Mno presenečenje. Cesta! Od Ptžiča pa po vsej kotlini mimo Podljubelja in do Sv. Ane — »tenda celih 8 ali 10 km — ce-sta polna kotanj in prahu! Ko, kotanjam bi človek še 0Prostili. Vsi vemo, da je z gra-tPozom težko, ni pa mogoče ra-‘jPtheti, da imajo v Tržiču te-iave z VQdo! Peljal sem se proti startu nekaj minut čez 11. uro. Pred vtenoj in za menoj dolga kolo-‘Ks vozil — vse skupaj pa zavito ^umetno m,eglo«, da smo bili 0si kmalu podobni mlinarjem. Slišal sem, da je avto politi cesto šele okrog 12. ure, ko bili že vsi obiskovalci na Cy_iu! Ali se vam ne zdi, da bi j® takšni prireditvi malo več Pozornosti do gledalcev res ne ,7° odveč? Vode je menda pod Ljubeljem dovolj. V Čudni odnosi Na nogometnem igrišču Slo-“JKi-se je v zadnjem času mar-tka,j spremenilo. Zgradili so Prikupen mali nogometni sta-t°n, pokrit z lepo zeleno tra-°> ob robu igrišča so zrasle pve tribune, skratka vsa oko-lca je prijetna in pripravljena dobra in kvalitetna športna SreČanja. Kljub temu pa se okoli tega Pftjetnega športnega prostora .Q9aja marsikaj čudnega. Ni jat ° te9a’ ko ie bila tam pri-.teljska tekma med domačini . nekim drugoligašem in med tekmo je bilo slišati mnogo toKe9®. kar nikakor ne sodi v Prijetno športno okolje. ka Mici: ».. . zasluži Os- Brt>Ja za embalažo!« »... naj šol V «•... sodi v baletno ioh -ne pa na igrišče!« in po-jatint’ zares ne morejo spodbu-tehn ?l090rnetašev me,i igro. Stvar na .nega vodstva je, da spoz-dov 'so nogometaši v klubu n;ni0D . Podkovani z nogomet-kluh znaniem, stvar odbora naut- ^e’ da te nogometaše 1 Primerne discipline. prisJ^db ■.. Na isti tekmi je klub na.igrišče neki odbornik igro a’ M je hotel opazovati roba S^0-i}b- ljubljencev prav z Ba j lQrišča, drug odbornik pa češ 3 j B^asno pregnal z igrišča, če j bo poklical miličnika. Prx}i e ne bo takoj odstranil, pel ,°dbornik je močno vzki-kluhv -Time«, da je 1959. napisal, ko je obravnaval zgoraj omenjeno razdobje, da je Allen Dulles 1918. leta v Švici »skoval prvo od tistih velikanskih zarot, ki so pozneje postale njegovo specialiteta«. PRVI STIKI Z NEMŠKIM KAPITALOM Po Bernu je prišla na vrsto velika mirovna konferenca. Državni sekretar Lansing je poskrbel, da sta imela njegova dva sorodnika rezervirana sedeža na tem velikem dogodku. Johnu Posterju Dullesu so naložili, da preštudira nekatera finančna vprašanja, kot so bili na primer vojni dolgovi in reparacije. Allen Dulles pa je dobil še zanimivejše delo, in sicer je bil pomočnik šefa oddelka za tekočo politično in ekonomsko korespondenco. To je bila glavna služba, ki je skrbela za vsa obvestila ameriške dele dila in jih usmerjala. egacije, le-te vo- Allenov neposredni šef je bil Ellis Dressel, vodeči ameriški strokovnjak za nemško vprašanje, ki je bil prepričan, da je mlada Sovjetska zveza »svetovna nevarnost«, ki se ji je moč učinkovito zoperstaviti samo z zvezo med Ameriko in oživljeno Nemčijo (ideje kot 1945. leta). Decembra 1918. in potem na začetku 1919. leta je Allen spremljal svojega šefa na njegovih potovanjih po Nemčiji in ob tej priložnosti sta se oba nekajkrat pogovarjala s 'številnimi vodilnimi nemškimi industrijalci. Smer, v katero so se Dullesova premišljevanja gibala, kaže spomenica, ki jo je napisal 30. decembra 1918 in ji dal naslov: »Litva in Poljska poslednji oviri med Nemčij.o. in boljševiki.« Spomenica je temeljila na informacijah, ki so jih prinašali begunci iz Poljske in Litve. Dulles si je celo prizadeval, da bi pomagal poljsko-litvijski intervenciji v Rusiji. Pisal je, da »naj zavezniki ne premišljajo preveč, kadar gre za pošiljanje vojaških ekspedicij samo zaiadi bojazni, da bi to pomenilo konec za sto tisoče ljudi«. Ko so sklenili mir, so Dressela imenovali za ameriškega odpravnika poslov v Nemčiji in Dulles je šel z njim. Tu je Allen navezal stike s števikiimi nemškimi politiki, industrijalci in oficirji, ki so govorili o »komunistični nevarnosti« in o možnostih, da bi ustanovili evropsko armado, ki bi se — seveda pod poveljstvom nemških generalov — zoperstavila boljševikom. Od teh načrtov ni bilo ničesar, pa so zategadelj Dullesa premestili v Carigrad. BOGATI BRAMIN Z DOBRIMI. ZVEZAMI Precej let pozneje so servirali ameriškemu ljudstvu prek vseh sredstev množičnega javnega informiranja portret Allana Dullesa,^ s »komentarji«, da je Dulles mojster-špijon in mojster-agent, ki že vrsto let zmaguje vse svoje rivale v mednarodnih intrigah. Takšno njegovo podobo so nekateri še napihnili. Od te podobe pa je malo ostalo v beležkah, ki jih je napisal svojčas veteran ameriške obveščevalne službe o Dullesovih akcijah na Balkanu. Razočarani agent je bil izkušeni no-vinar-veteran Robert Dunn, ki se je šolal, kar se tiče skepticizma pri Lincolnu Stephansu. Iz novinarstva se je Dunn uvrstil v obveščevalno službo ameriške mornarice, v kateri je bil približno dvajset let. Služboval je v Turčiji. Na začetku dvajsetih let je služboval v Turčiji, ko se je tamkaj pojavil na sceni Allen Dulles. V knjigi »Živi svet«, ki je izšla 1956. leta, je Dunn pisal o Allenu Dullesu »kot varovancu državnega sekretarja, ki so ,ga poslali v »ameriško veleposlaništvo v Turčijo, da žvižga stropu svoje pisarne«; pisal je »o bostonskem braminu, pegastem človeku z brki, podobnim ščetki za. zobe, ki je resno diplomiral v princetonskem golf-klubu«. OD ANTISEMITIZMA DO NAFTE Dunn je pisal, kako je neki novinar'londonskega »Timesa« našel tiste dni v nekem antikvariatu star zvezek, iz katerega so antisemitski propagandisti črpali ideje za svoje »Protokole cionskih modrijanov«. To odkritje ni kdo ve kako razburmlo niti britanskega novinarja niti Dunna, saj se je za »Protokole« vedelo, da so bili običajni falsifikat, ki ga nihče ni jemal resno. »Medtem,« piše Dunn, »ko je Stam-bol kuhal upor proti' Antanti, Kema-lovi vojaki pa so ogrožali blokado, je Dulles za državnega sekretarja z akademskimi analizami dešifriral vsebino tega poceni falsifikata. Takšen je bil ta »dobro vzgojeni mladenič«, vsaj po pisanju Roberta Dunna, ki je izkoristil prvo priložnost, da je izstopil iz obveščevalne službe, ker preprosto ni hotel delati z Dul-lesom. Po dvoletnem službovanju na Balkanu so Dullesa odpoklicali v Washing- c O** ton, kjer so ga imenovali za šef® delka za Bližnji vzhod. vo^ Tedaj je bil Bližnji vzhod, fa^°e -/' je danes, zelo občutljivo obm®®!® et' zaradi nafte, kot je to še zdaj Britanski interesi so varovali b ”0' rezerve petroleja v vsem sredo®^, skem bazenu in se trudili, da ^9 nejo njihovi ameriški rivali izve?rr0 51 območja, kar pa seveda že dojc jjje več tako. Spomnimo se samo d® »Standard Oil«. , V letih, ko je bil Dulles šef s9 nega oddelka za Bližnji vzhod’ g(i Rockefellerjevi interesi5 začeli P®0 jjuJ v »Iraško petrolejsko družbo«, d®1'gO' Mellon pa je pripravljala zase dDjjj, cene koncesije na Bahreinskib . po' Vse to je bilo objavljeno i® «](8S' stalo javna zadeva 1927, leto d®1 pe' neje, ko je Dalles zapustil State ^0 partement in vstopil v advoK družbo »Sullivan in Cromwel«- VLOGA V PRITISKU NA KOLL^B 1927—1928 jeji Kot motiv te odločitve so o®16!!} jc finančni -razlogi. Najvišja plača, jf je imel Allen Dulles v State D tementu, je bila 8000 dolarjeVi jf Bil pa je oženjen z družino, ki i® vedno večala. Družba »Sulliv . j,r« Cromwel«, v kateri je bil starejslr;p8' John Foister že družabnik, je ie dala advokatski eliti Wallstreeta. bila ena izmed tistih družb, ki s?. fel*' vale; postala je mozeg operacij gd' kega kapitala, ker so ji dajal® cene nasvete v slehernem fi®a,15ia industrijskem ali trgovinskem Ta advokatska hiša je bila. pU' valeč i Rockefellerjev i Morgan® 'jedila pa je plače, ki so v resni®1, [ei®6 vale vse akutne finančne P®° -mladega oženjenega človeka. 1 Ameriška tedenska revija je , ij^lr zervativno usmerjena, ki čestokr® čira dela Allena Dullesa in Cen1 .^r veščevalne agencije. 2 Ameriški pisatelj, publicist 1 ostrega peresa (1866—1936), ki se J veJi ukvarjal z ‘ raziskavami korupcije jji afer v ZDA. 3 Rockfellerj-K spadajo kot .>10^ ^ Melloni med najbogatejše družine med klasične svetovne milijonarje* pa je?« ga je vprašal drugi l0g ež- Ali ga vzameva?« je rekel Mi- fip, ^avi vraga boš z ježem! Pa še pose--Yas sl z njim!« se je razjezil četnik. Ve(j , 0a je Vstal s puško v rokah. Za-Ecn,6? Se j®, da se skriva pod vrbo nje- 50V brat, ki 8birt, Pa je ga ni videl že dve leti. Ve-tudi, da gre za življenje in ^ v k-1^ četnik se je sunkovito obrnil ^er se 3e tam nekaj premaknilo, 5Ug?s Pa je tisti trenutek zamahnil s tjvsT0 in z dlanjo druge roke na vso tjl^.JPahnil četnika po glavi. Hkrati je tv^^mle sta! Ob vodi bežita! Ob Tari avZgor!« cvj,^.'1 ®leP0 je ustrelil, potem pa naglo ijj . bombo in jo zagnal proti reki. Po-roii ■le> takoj nato pa je Miloš iztegnil Šltj v vrbovje. Najprej je otipal pu-b cev, potem pa še bratovo roko. 'Sa menoj!« je zašepetal. Je edal ju je nekaj korakov. Z njiju Padal pesek. ^*aik ° vpra®a^ ne^do izmed smo, naši. Jaz sem, Miloš Mir- k/^aj pa je narobe?« je vprašalo ne-1 glasov. U^ani sta bila! Ob vodi navzgor te-^^rati je Mijatu in Jak,ši z roko Hiti 2a^’ na'' ležeta na njegovi levi. Cet-ao na slepo, streljali proti reki. telM e streljaj, boš našega zadel!« je zavpil. biak m i so .utihnili, vrsta se je pre-^ua. Oni trije so zaostali. 6oj Tei> vi tam! Miloš, naprej!« se je nekdo na njihovi desni. 4va 11 je vstal in se odpravil, ona-Pa sta še nekaj trenutkov ležala na jas u- Cez čas sta se splazila k ozkemu ^ „ travnate ruše in sklonjena stekla sozda, ki ju je brž skril tujim očem. 01w a nobu Jasenovega dola je Mašan V p f. jn dal znamenje onim za seboj. b- kolibah in okoli njih so goreli Sobi-' "-nt na dlani je videl Mašan pred bled četniški tabor iz šotorskih kril kor.. Vejami. Okoli ognjev so ležali v bjeni 2aviti ljudje. Mnogi so bili obr-''ičel P.r°ti ognju, tako da je Mašan Pjihove brade. V spanju so bili ležej. ni smešnim lutkam, le orožje med je spominjalo na resničnost. JJfarno jih zadbiti,« je rekel Ma-Bo Sr, i?0^a bo najbolje, če poskusimo ^POdnji strani.« •sdp °ora3 so prav gotovo postavili za-lo saJ)3 cestno stran pa morda pošilja-q^° Patrulje,« se je strinjal Gavro. i>or0oPravili so se po pobočju pod ta-steV ^-Uialu so prišli pa kraj, kjer Bioj a 2avila proti cesti. Stopali so na tlekdoPreTi^no> vendar jih je na jasi 2ačutil. .je na ves glas zavpil četnik. an.je ustrelil proti njemu in s^o-bukvam. Zgoraj so začeli streljati. Ves tabor se je vznemiril. Mašan je videl, kako so četniki v gručah tekli po pobočjih na vzpetine, da bi zavzeli položaje. »Skrijte se!« je Mašan opozoril tovariša in Stanko. Četniki se očitno niso znašli. Precej pozno so spoznali, da se je streljanje začelo pod taborom. To pa jih je še bolj zmedlo, ker so mislili, da jih partizani obkoljujejo. Po četah so se odpravili na vzpetine, da bi zavarovali glavnino. »Kakšno zmešnjavo smo napravili!« se je zasmejal Rade. »Zmešnjava je v našem položaju povsem odveč,« je vzdihnil Mašan. »Brž dalje!« Tekli so skozi gozd proti Verušir Kmalu so bili dovolj daleč od četnikov, toda pred njimi se je odprla planjava, široka vsaj pet sto metrov. Čeznjo ni bilo mogoče priti, ne da bi jih kdo opa-: Zil. »Ena sama možnost« je rekel Mašan. »Moramo na cesto in se zanesti na srečo. Stanka, ti pojdi k tisti hiši in se tam skrij. Nekaj si boš že izmislila, jutri pa boš nadaljevala pot.« Gledali so za njo in prisluškovali, ali jo- bo kdo opazil. Ničesar ni bilo slišati. Niti sanjalo se jim ni, da je Stanka spremenila načrt. Naletela je na kopice sena in se v trenutku odločila za nevsakdanje skrivališče. Vedela je, da pastirji vedno izpulijo seno na določenem kraju, tako da nastane pod dolgimi travami skrito zaklonišče, kjer lahko udobno spiš. Brž je Stanka otipala • največjo kopico in kmalu našla prostor, ki je bil le delno zamašen. Privzdignila je šop suhih trav in zagledala luknjo, dovolj veliko, da bi zlezla noter, če bi legla in se stisnila pod seno z nogami naprej. Čez. nekaj trenutkov je izginila v seneni kopici. Izprva jo je v grlu dražil prah zdrobljenega sena, vendar ji je kmalu postalo tako prijetno toplo, da je zaspala. Mašan in njegova tovariša so zavili na stezo in se neprikrito odpravili po njej. Stopali so drug za drugim, Mašan je žvižgal žalostinki podobno melodijo, potem pa je ubral guslarsko otožni napev. Bili so že prav blizu gozda na drugem koncu planjave, ko so opazili za seboj veliko kolono ljudi, ki so bili v mesečini videti kot dolga črna stonoga na zelenkastem listu. »Hej, vi tam spredaj! Čakajte!« je nekdo zaklical. »Tu pri izviru bomo počakali,« je odgovoril Gavro s kar se le da malomarnim glasom. Niso pohiteli, vendar so skrbno pre-merjali razdaljo do roba gozda. Vsak trenutek je bil dragocen. Rade je zapel pastirsko pesem, Mašan pa je obstal in spustil Rada mimo. Tisti trenutek je izkoristil, da je z očmi preletel kolono, ki je prihajala za njimi. »Vsaj pet sto jih bo,« je pomislil, ko je videl, da se črni trak kolone še ni odtrgal od gozda. »Pa kdo ste?« je zaklical nekdo zadaj. »Kar pohitita,«, je Mašan zašepetal tovarišema, glasno pa se je odzval: »Naši smo, naši!« »Hej, stojte!« je zavpil nekdo z začetka kolone. Do prvih bukev je bilo le še nekaj korakov. »Pot pod noge in v zaklon!« je kliknil Mašan. Stekli so. Zadaj so počile puške. Mašan je legel k bukvi, napel vzmet na brzostrelki in sprožil. Kolona na planjavi se je razpršila. Četniki so polegli, takoj potem je zagrmelo nekaj sto pušk in ducat strojnic. Svinčena toča je žvižgala med bukovjem. »Brž k potoku!« je Mašan zaklical tovarišema in menjal šaržer. Razvnela se je čudna bitka treh proti brigadi. Mašan je videl, kako so se četniki razpršili v strelce in se začeli bližati z bočnih strani, da bi obkolili partizane. Očitno so le spoznali, koga imajo pred seboj. Mašan je stekel za Gavrom in Radom. Krogle so žvižgale okoli njih. Pravo čudo, da ni nobena zadela. Trije izvidniki so morali še kakih dvajset metrov, dalje med bukvami, kjer se je ruša blago spuščala proti potoku, ob katerem bi jim krogle ne mogle več do živega. »Hitreje!« je zaklical Mašan. Takrat pa se je zgodilo. Visoko se je vzpel Gavro in zviška padel na hrbet. Mašan je skočil k njemu in ga na njej,« mu je odgovoril Mašan in skušal , teči po položnem pobočju med drevjem, ki se je redčilo. Potok je bil globoko spodaj, vendar je naglo' zavijal proti cesti in'vasi. Kljub temu so izvidniki nadaljevali pot v tisto smer; Mašan in Rade nista mogla z ranjenim Gavrom navkreber. Na vso srečo četniki niso vedeli, da je eden izmed treh partizanov ranjen. Niso pričakovali, da si bodo partizani upali v bližino vasi, zato so se v obkoljevalnem oklepu usmerili proti vrhu Planinice. »Ne vlecita me več... Ne morem prenesti... Uh!« je rekel Gavro skozi stisnjene zobe. Mašan in Rade sta ga molče vlekla dalje. »Vpil bom, pustita me!« je Gavro stokal od bolečin. »Potrpi, tovariš! Mar naj vse propade? Se malo, da pridemo na varnejši kraj, pa te bova obvezala,« ga je miri) Mašan. Zgoraj je streljanje pojemalo. Mašan je vedel, da bi se četniki lahko na vsem lepem obrnili v dolino. »Ah, kaj me mučita! Umiram..! Hrbtenica je zlomljena ... Pustita me, prosim vaju pri tovarištvu in pri vsem, kar nam je — skupno,« je stokaje govoril Gavro. Mašan in Rade sta molče pohitela, potem pa je Mašan vzel Gavra v naročje in zavil počez po pobočju. Čudovito moč je dobil Mašan, ranjenega tovariša je nesel, ko da ima krila. Prišli so pod skalo in se odpravili dalje po jarku. Mašan in Rade sta se brez besede potegnil za seboj. Tudi Rade je poprijel. Vsi trije so se znašli v globeli. »Kaj je s teboj?« je Mašan vprašal Gavra. »Zadeli so ... Noge so mi odpovedale ... Ničesar drugega ne čutim,« je s težavo prišlo iz Gavrovega grla. »Nasloni se name, nesel te bom,« je rekel Mašan in se s pleči obrnil k njemu. Rade mu je pomagal naložiti ranjenega tovariša, potem pa je malce počakal za primer, če bi kateri izmed četnikov že pritekel do roba globeli. Odvil je bombo. Ko je opazil, da nekdo, skače med bukvami, je zamahnil in vrgel bombo. Trenutek kasneje je že tekel za Mašanom, ki je nosil ranjenega Gavra. Spustili so se k potoku. Mašan se je nekajkrat opotekel pod težkim bremenom, Gavro je zastokal, ker ga je rana začela boleti. »Meni ga daj!« je rekel Rade. »Ne, jaz ga bom nesel dalje, ti pa odlomi veliko vejo, da ga bova vlekla z Gavrom stisnila pod bršljan, ki je visel s čeri. »Razpni šotorsko krilo in pripravi zaklonišče,« je Mašan rekel Radu, ki je brž odlomil nekaj vej, tako da sta napravila ob steni strivališče. Mašan je že prižgal svoj vžigalnik »litrnjak«, kakor mu je pravil. Pravzaprav je bila velika kanglica za olje, predelana v vžigalnik. Precej, bencina je šlo vanjo, zato je Mašan svoj vžigalnik pogosto uporabljal tudi kot svetilko. Ogledala sta si Gavrovo rano Strašna je bila. Krogla se je zavrtela, potem ko je udarila ob vejo, in priletela v hrbtenico, kjer je poškodovala vretenca. Obtičala je nekje v trebuhu »Ni tako hudo,« je Mašan tolaži) ranjenca, hkrati pa je vedel, da je vse zaman, zlasti še, ker ni bila mogoča takojšnja operacija. Vedel je, da bo nastopila notranja krvavitev, zaradi katere bo ranjenec umrl v hudih mukah. Edino upanje, je pomislil Mašan, da se bo prej onesvestil in ne bo pri polni zavesti čutil strašnih bolečin. »Obrnita me ... Ne morem tako —• na hrbtu,« je rekel Gavro. In sta ga obrnila na bok. »Tako tudi ne morem,« je stokal ranjenec. Skušala sta ga položiti tako, da bi ga manj bolelo, pa ni zaleglo. S solzami v očeh se je Rade odpravil na rob, da bi se razgledal po dolini. Ostal je na straži, Mašan pa je' ranjenca obvezal, čeprav ni vedel, kaj bi bilo bolje, ali da bi kri tekla, ali bi rano zamašil in bi se potem kri razlila navznoter. Vedel je: Gavro bo umrl. »Mašan,« se je oglasil ranjenec. »Kaj je, Gavro?« »Vode mi daj, zgorel bom od žeje.« »Vode ne bi smel. Ranjenec ne sme piti vode!« »Mar res misliš, da to kaj pomeni... Pri kakšni drugi rani — morda... Pri tej ... Ah! Pri tej rani pa ...« Mašan je molčal. »Mašan, tovariš ...« »Poslušam te, Gavro.« »Ali bi ti — mogel?« »Kaj, Gavro?« »Ali bi mi mogel — skrajšati muke?« »Le kaj čenčaš!« se je Mašan trudil, da bi govoril kar se le da mirno. »Bojim se smrti... Ne, bal sem se je ... Zdaj nič več ... Konec in kaj..; Vidva morata dalje...« Nočno nebo je dobivalo dnevno sinjino. Ranjenec je stokal in se zvijal v krčih, ki so mu stresali prsi in trebuh, noge pa so mu povsem odmrle. »Bodi človek ... Izpolni svojo dolžnost do tovariša... Prosim te, Mašan!« »Ne govori, Gavro! Skušaj se umiriti in malo zaspati.« »Mašan, ne razumeš... Začelo se je... Vem, kaj je rana... Stori mi to uslugo ... Junak si... Ti bi lahko .. j 'Moraš storiti zame ...« »Nikar, Gavro! Spravil te bom od tod. V bolnišnici te bomo pozdravili. Zaradi te rane... še vse kaj hujšega človek doživi, pa ne umre.« »Mašan, zdaj si ne bova lagala..» ofi, mama ... Vsaj pištolo mi daj..« Bom sam ...« Mašan je molčal. Sedel je ob ranjenem tovarišu in strmel predse. Začutil je, kako je ranjenčeva'drgetajoča roka tipala za njegovim samokresom. Prvi trenutek se mu je zdelo, da bi bilo prav, če bi dovolil, potem pa se je zavedel, da bi to pomenilo isto, kot če bi sam pritisnil na petelina. Na pasu je zavrtel samokres, tako da ga Gavrova roka ni mogla doseči. »Mašan, lagal sem ti... Nikogar nimam v Kolašinu ... Sestra je — odšla z Italijani... Mama je že davno umrla. Mašan, daj... Ne dovoli, da bi se še mučil...« Z obema rokama se je Mašan zgrabil za glavo, potem pa se je stisnil h Gavru in ga objel. »Potrpi, Gavro,« je rekel, »saj ne bo dolgo.« / »Stisni me čez pas...« Mašan je zdrknil za njegov hrbet, si ga naslonil na prsi in ga stisnil okoli pasu. »Tako ... Še bolj...« Rade se je sklonil nad ranjenca. »Ničesar ni slišati,« je rekel Mašanu, »Rade,« se je šibko oglasil Gavro. »Tu sem, Gavro.« »Ali bi ti, lahko? Stisni, Mašan... Rade, ali bi me ti lahko — rešil teh muk?« Rade je bil slišal prejšnji pogovor. Zdaj ni mogel odgovoriti. Ramena mu je stresal jok za stisnjenimi zobmi. Zdanilo se je. Bilo je hladno jutro. Če bi se ponoči ne bili podili oblaki, bi bila slana, ko da bi zapadel sneg. Ranjenec je stokal... Z govorom je imel čedalje več težav, Mašan mu je otipal rano. Kri je pritisnila skozi obvezo in zmočila obleko. »Stisni me, Mašan,« je kdaj pa kdaj stokaje poprosil, ranjenec. Spored RTV Ljubljana za teden od 21. do 27 ^nebeijek . s.on „21' avgusta S,, gUSbe°nlDobr° h Gn ^ekai pored) ttejš®3 domačih Nbora a 2b0r°v »Si >.tovaniP~~ 8'30 Počiti a °a strani < S*1* J^sambei Moji 8'00 V svetu ^ J .,10.15 Zvoč P« treh c5h " 12 on 11,30 Zab[ X nas,00 "“Odri z, naroanesba ~ ^ !S^V: Slo,14'35 Pef Prire(iit' V. atiskih ml in pl, s,'stV . naroaov 1 -S"16 in Hot^ris Da40 Pevca F n?? ~ 15-00 -iSsr&ž S V Sias Sv* evrilk -W0 '"m* "r' 'i' m. MAČKE SO MV POJEDLŠ PRST Po dolgem času se je vrnil v svojo enoto kurir Mico. Kot je to bil običaj, se je najprej javil v štabu bataljona. Komandant je opazil, da mu manjka na desni roki prst, zato ga je vprašal: — Kaj se je zgodilo s prstom? — Mačka ga je snedla! — Kakšna mačka? Kakšne pa klatiš? — Pravim vam, mačka, z velikimi brki in z dolgim črnim repom — je odgovoril kurir. — Ne šali se. Resno te vprašam, a ti zbijaš šale z menoj — je bolj ostro pripomnil komandant. Kurir je zardel in po kratkem odmoru, razburjeno odgovoril: — Tovariš komandant, ne šalim se. Granata mi je v borbi odbila prst, tako da je visel samo še na tanki kožici. V bri-gadni ambulanti mi je zdravnik odrezal to kožico in vrgel prst na tla. Se obrnil se nisem, di bi videl, kaj se bo zgodilo z njim, že ga je zgrabila mačka in skočila z njim čez plot. KOMANDANTOVA UNIFORMA Iz Ljubljane je prihajalo preko Podlipoglava za drugo grupo odredov vedno več raznega materiala. Končno je prišla neka. velika obleka z napisom: •■‘■Za komandanta«. Komandant Stane (France Rozman) je takoj obleko pomeril in rekel: — V Ljubljani imajo kaj čudne predstave o partizanskih komandantih. Mislijo si, da smo vsi neki velikani..— Nato je poslal obleko k bližnjemu krojaču, da mu jo predela za njegovo manjšo postavo. Čez mesec dni je prišel komandant Luka (Franc Leskošek), ki je prilično velik in rekel, da bi morala priti iz Ljubljane zanj obleka. Vsi so se spogledali.. Stane, ki je bil že oblečen v novo obleko, je brezbrižno odgovoril: — Prišla je tale obleka, ki jena meni. Če jo želiš, ti jo zelo rad dam. I ■ DVOJNO SLEDOVANJE Zgodilo se je v Četrti ofenzivi. Borci neke partizanske enote so sedeli pri ognju s praznimi želodci. Naenkrat je prijahal na nekem kljusetu kurir Joco iz sosednjega bataljona. To mulo ali kobilo, ni se dalo točno ugotoviti ha j je, je privezal k drevesu v bližnjem gozdičku. Ko je uredil v štabu, je prisedel k ognju, da bi še ogrel. — Imate kaj za pod zob? — je vprašal. — Upajmo, da bo! — mu je rekel ekonom in izginil. Ekonom se je kmalu vrnil in pristavil kazan k ognju. Borci so se zelo začudili, ko so zagledali meso v porcijah. Toda nihče ni vprašal kakšno je to meso in od kod. Ko je kurir Joco pojedel svoj delež, je rekel: — Dobro je bilo, da sem se zadržal pri vas. Sedaj se lahko vrnem. Začel je iskati svojo kobilo, a za njo ni. bilo ne duha ne slu-, ha. Mislil je, da se je odvezala OBVESTILA BRALCEM Vsekakor moramo danes omeniti sindikalno podružnico TKALNICE V LJUTOMERU in sindikalno podružnico MIZARSKEGA PODJETJA SENOŽEČE. V Ljutomeru je naša pc.verjenica NEŽKA SLAVIČ pridobila 14 novih naročn1' kov. Pobira tudi naročnino, ki nam jo je za prvo četrtletje že poslala. Za njeno prizadevanje smo ji tudi mi takoj poslali nagrado. Sindikalna podružnica razmeroma majhnega MIZARSKEGA PODJETJA SENOŽEČE pa nam je že pred meseci pisala, naj ji pošiljamo 39 izvodov našega lista. Nove naročnike je pridobil sindikalni odbor, ki skrbi tudi za razdeljevanje. ^ Pred štirinajstimi dnevi smo pisali o kolektivu podjetja SLATINA RADENCI, kjer se je v kratkem času naročilo »a »Delavsko enotnost« kar 100 novih naročnikov, hkrati pa s° želeli, naj še pošljemo naročilnice. Njihovi želji smo seveda takoj ustregli in danes lahko z velikim zadovoljstvom povemo, da se je v tem kolektivu na novo naročilo na »Delavsko enotnost« kar 50 zaposlenih. Tokrat je izredno prizadevnost pokazal tovariš Peter Mlinarič. Nagrade za prizadevnost bom0 poslali ob koncu meseca. Ta teden nas je zelo razveselilo tudi pismo sindikalno podružnice KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA »JERUZALEM« v Ormožu, v katerem nam pošiljajo naslove 109 novih naročnikov. Pišejo nam, da so nove naročnike zbrali poverjeniki pri posameznih sindikalnih podružnicah. Najbolj P”' zadevni pri tej akciji so bili: Mihael Pokrivač, Alojz Balažič* Franjo Lovrenčič, Anton Meško, Franček Lah, Rojko Lusko" vič in Jože Rajšp. Skupaj so v tem kolektivu pridobili V zadnjem času kar 180 novih naročnikov, razen tega pa ima sindikalna podružnica naročenih za svoje pododbore 15 dov našega lista. Predsednik sindikalnega odbora tovariš Srečko Knupleš zagotavlja, da se bo akcija za pridobivanj® novih naročnikov na naš list še nadaljevala preko sindikalnih pododborov in poverjenikov ter da lahko pričakujem0 v prihodnje še drugi seznam novih naročnikov. Želeli bi, 03 bi se to kaj kmalu uresničilo in da bi nam sindikalna podružnica kmetijskega gospodarstva Jeruzalem pisala tudi 0 tem, kako delajo posamezni sindikalni pododbori in kateri dosegajo največje uspehe tako pri širjenju sindikalnega tiska kakor tudi pri ostalih nalogah. in se izgubila. Joco jo je iskal in iskal, toda brez uspeha. — Zapustila te je, ker je nisi hranil, odšla je v gozd, da v miru crkne! — je nekdo pripomnil. Joco je že odšel proti gozdu, ko ga je ustavil ekonom: — Ne brusi si nog, Joco! Tu je tvoje kljuse — in je pokazdl na kazan. Ne žaluj za njo! Jutri bi tako ali tako padla po skalah in se ubila. Še tebe bi lahko zmečkala pod seboj., Joco se ni niti mnogo jezil. — Lahko dobim dvojno sle-dovanje? — je vprašal. — Lahko — je odgovoril ekonom. Tako se je Joco najedel dvakrat in odšel peš v svoj bataljon. VSE ŽIVLJENJE BI DELAL ZANJE V času ■ narodnoosvobodilne borbe je hotel neki fašistični oficir zvedeti, če Istrani ljubijo Mussolinijevo vojsko Zato je vprašal nekega Slovenca: — Kaj bi ti napratnl za angleškega vojaka? — Nič — je odgovoril. — Pa za partizane? — Prav tako ničesar! — A za dučejeve fašiste? je nadaljeval oficir. — Zanje bi delal vse ^ Ijenje. — Krasno, zelo lepo. To ^ tudi pričakoval. ^ Seveda fašistični oficit . vedel, da je bil mož po grobar! 92. Edinole zadnja raketa od te petorice je ušla poginu; njen pilot je moral z nadčloveško močjo odtrgati vse varovalke in se pognal navpično kvišku, s tako neznansko hitrostjo, da nam je zginil izpred oči. Ostali piloti niso več sedali v rakete, temveč so čakali na letališču. Avtomati so vključili magnetne naprave in skozi odprte zaklopke potegnili rešeno raketo. 93. Iz zagledanosti me je iztrgal signal, ki je pozival vse zdravnike na mesta. Operacijska soba je bila pripravljena. Šestero ljudi je prineslo vanjo telo nepredušno zaprto v skafandru in ga položilo na ogrevno ploščo. Zobje instrumentov so se zajedli v plastično maso. Se nekaj sekund in zagledali smo Ametov obraz. Ves je bil ena sama drgetajoča rana, le roke so bile nepoškodovane. 85. — Zaveda se, je dejal Schrey. Nizko sklonjeni smo pridržali dih. Ametove veke so se počasi dvignile, iz ust je bilo slišati sigajoč, klopotajoč šepet: — Velike rakete... pridejo ... mesta..., videl, V. vi dalje... na velikih raketah ... televizorji... na velikih... — Roke so se mu stresle, kakor da skušajo poriniti krmilno telo kvišku In obstale za zmeraj. Umrl je naš najvrednejši tovariš. 96. Vso noč se je Gea oddaljevala od planeta. Zjutraj so zvočniki naznanili, da svet astrogatorjev sklicuje posadko na sestanek. Spregovoril je profesor Goobar: — Tragični dogodki kažejo, da so prebivalci Belega planeta krvoločna bitja, ki so pod vplivom ljudem nerazumljivih činiteljev. Vendar imam takšno mnenje za zmotno. Gotovo so poznali ladjo z mrtvo posadko in bombami. 97. Prav lahko so domnevali, da- prodiramo mi k njim z istim tovorom in enakimi nameni. Delali smo prehitro in brez premisleka. Zdaj moramo napeti vse sile, da se sporazumemo s prebivalci Belega planeta. Smo na pragu nove epohe. Prišel je čas preloma. Čeprav se naši poizkusi utegnejo končati s pogubo naše ladje, jih bo nadaljevala naslednja odprava. s! rofa prorneta: 116.387 ton v medna- nanern in 45.317 ton v lokalnem oper je torej luka za generai- prometu. Letošnja statistika pa ne H ne tovore (kosovne pošiljke.) ta 0^arja samo na naglo rast prome- in za les. To je danes že njena zna,- to (v Prvih dveh mesecih: 38.626 čilnost, ki jo utemeljujejo neugodne -J};’’ Pač pa predvsem na naglejšo prometne zveze: pristanišče bo nam-st mednarodnega prometa. reč popolnejše šele tedaj, kadar bo- K razvoju v tej smeri znatno pri- mo v njegovem prometu lahko zabe- ležili večje količine množičnega tovora. Temu blagu pa luka ne bo ko? vse dotlej, dokler ne bo Koper povezan z železniškim omrežjem. Nobeno pristanišče pa ni popolno, če je le v pretežnem uvozna in ne izvozna luka. Ladje, ki pripeljejo neko blago, se nerade vračajo prazne nazaj: dokaj negospodarno je tudi iskati tovor po drugih pristaniščih. No, doslej je bil odnos med razkla-danim in nakladanim blagom 1:5. Problem pa ne tiči v tolikšni meri v poslovanju pristanišča kot med mnogimi slovenskimi izvozniki, ki se le počasi, precej obotavljajoče preusmerjajo od pristanišča s tradicijo — Reke — k luki, ki se uveljavlja — v Koper. Potemtakem je uspešnejši razvoj Žopra odvisen od vseh .slovenskih podjetij? S tem je pravzaprav podčrtana domneva gospodarstvenikov, ki ne prepuščajo Kopra samemu sebi, pač pa ga tesno povezujejo z našo ožjo domovino in razvojem naše gospodarske zmogljivosti. IJristanišče izpreminja mesto! -K Se nedavno je bil Koper za kogarkoli turistična atrakcija s starimi spomeniki pretorskih mogotcev. Danes je Koper moderno mestece, ki ga odlikuje vrsta gospodarskih de-jaVnosti, med njimi: pristaniški pomoli! Vrvež ob obali pa pomeni mestu zgovorno napoved njegovega lastnega razvoja. A ne samo mestuj^ Vsej bližnji okolici odpira pristanišče vrsto možnosti uveljavitve. Okoliške vasi so že zdaj desna roka pri iztovarjanju ladij in prenekateri domačin, ki se je ogledoval za zaslužkom nekje daleč od doma, ostaja zdaj ob svoji obali, kjer je dela iz dneva v dan več. Enako kot raste promet, enako se širi operativna obala- Načrti povedo, da bosta skoraj kljubovala morju še dva pomola, ki bosta segala v gladino ob zapuščenih solinah. Ta dva bosta po svoje uokvirila pristanišče, z novimi skladiščnimi prostori mu bosta dala zaokroženo obliko industrijskega središča, kjer se bodo stekale morske poti vseh svetovnih oceanov. L. Mnoga naša podjetja ob obali imajo kaj pestro in včasih celo nenavadno zgodovino. Eno izmed teh podjetij je tudi današnje podjetje »Slavnik« v Kopru. To podjetje je nastal iz zapuščine Avtozadruge v Ajdovščini. Potem se je kot samostojno avto podjetje ločilo od tedanjega avto podjetja PAP v Kopru in dobilo ime »Adria«. Z odlokom OLO Koper je bilo podjetje »Adria« 7. marca 1945. leta likvidirano kot delniška družba, vse dobroimetje in vse obveze pa je prevzelo podjetje »Slavnik« Koper. A nastanku povojnega avtopre- \9 vozništva na Koprskem, se pravi o nastanku podjetja »Adria«, predhodnika današnjega »Slavnika«, pripoveduje prvi direktor tega podjetja tovariš Henrik Nussdorfer takole: Pokrajinski Narodnoosvobodilni odbor in Gospodarsko-politična komisija v Trstu sta odredila, da se Avto-zadruga v Ajdovščini, ki je bila ustanovljena avgusta 1945. leta, likvidira. Ker takrat istrsko okrožje še, ni bilo vključeno v FLRJ, je bilo treba osamosvojiti tedanjo podružnico pokrajinskega avto podjetja PAP v Kopru, da bi lahko delovala kot samostojno podjetje. Z izkupičkom od prodanih kamionov Avtozadruge Ajdovščina so kupili septembra 1946. leta od tedanje baze PAP v Kopru deset kamionov, od katerih pa so bili le štirje uporabni. Avtozadruga se je tedaj preimenovala v Avtopodjet-je d. d. Koper. To je bil pravzaprav začetek današnjega »Slavnika«. Takoj po ustanovitvi je podjetje dobilo tri kamione iz vojnega plena JLA, hkrati pa popravilo šest že nabavljenih. Takrat je torej imelo podjetje dvanajst motornih vozil, s katerimi je vzdrževalo potniške proge Koper—Motovun, Koper—Buzet. Koper—Umag in Koper—Novi grad. Malo kasneje so dobili še 3-tonSke kamione na bencin, dva težka kamiona in en poltovorni avto. Potrebe v takratni coni B pa so zahtevale ustanovitev močnega prevozniškega podetja s osebnim. avto-parkom. Prav zato je bilo 5. februarja 1947. leta ustanovljeno novo avto podjetje »Adria« d. d. Koper. Novoustanovljeno podjetje je imelo spočetka mnogo težav. Ni bilo ne zadosti sredstev, ne zadosti veščih šoferjev, še manj pa mehanikov in sposobnega administrativnega osebja. Kljub vsem težavam pa'je bilo mlado podjetje aktivno že v prvem letu obstoja in je s posojilom nabavilo prvi avtobus Fiat 626, devet rabljenih kamionov, osem prikolic, nov osebni avtomobil ter predelalo šest kamionov v pomožne avtobuse. Od začetnih dveh avtobusnih prog je obratovalo konec leta 1947 že sedem avtobusnih linij po vsem tedanjem istrskem okrožju. Kolektiv je štel tedaj 45 zaposlenih, dnevno pa so prepeljali okoli 1000 potnikov. Nasledje leto je avto podjetje »Adria« doseglo velik napredek. Avtopark se je povečal na 30 motornih vozil in 11. prikolic. Ker naraščajočemu prometu in večanju prevoznega parka niso ustrezali dotedanji prostori podjetja, so v juniju 1948-. leta začeli zidati v Semedeli na površini 10.000 mJ nove prostore. Načrt je predvideval, da bo tam lahko garažiralo okoli 60 vozil. Razen tega pa bodo tudi avtomehanične delavnice za popravilo lastnih in tujih avtomobilov, traktorjev, stabilnih motorjev in raznih strojev. Zgradili so stavbo za upravo, za sindikalno podužnico pa dvorano za kulturno-prosvetno udejstvovanje. Hkrati ko je podjetje v letu 1949 posvečalo vso skrb graditvi novih obratov, je ustanovilo v Izoli še lastno mehanično delavnico. Delavnica je zaposlovala 52 mehanikov. V juniju istega leta je ustanovila »Adria« tudi v Bujah poslovalnico s posebno avtomehanično delavnico. Istega leta je prevzelo: podjetje v upravljanje tudi okrožno garažo v Kopru, ki jfe imela 31 vozil, ter organiziralo v Izoli centralno skladišče avtomateriala in nadomestnih delov za potrebe istr- skega okrožnega avtoparka, kmetijstva, ribištva in industrije. Jeseni le« ta 1949 sta bili vzpostavljeni prvi povojni avtobusni progi Umag—Koper —Trst in Sv. Nikolaj—Trst, Podjetje je vzdrževalo skupno 14 avtobusnih prog in imelo 51 motornih vozil. Zaradi decentralizacije je odstopilo podjetje konec leta 1949 novoustanovljenemu avto podjetju »Promet« v Bujah dvanajst vozil.' Hkrati je to podjetje dobilo od »Adrie« tudi poslovalnico in delavnico. Z ustanovitvijo samostojnega avto podjetja za okraj Buje se je omejil obseg delovanja »Adrie« v letu 1950 v glavnem na okraj Koper. Podjetje, ki je imelo tedaj že 120 zaposlenih, je uvedlo še dve novi avtobusni liniji in sicer Piran—Divača—Sežana. V tem letu so kupili 4 avtobuse ter vzdrževali 9 rednih avtobusnih prog, na katerih so prepeljali več kakor 500.000 potnikov in prevozili 356.851 km. Tedaj je bilo zaposlenih 152 ljudi. IJodjetje »Adria« je bilo izroče- IT no v upravljanje delavcem 4. aprila 1951. leta. Prvi delavski svet je ob oranju ledine naletel na mnoge težave. Naloge so bile precejšnje, a najprej je bilo treba najti način dela. Treba je bilo utrditi delovno disciplino, ki je bila v tem podjetju tedaj zelo razrahljana. Razen pomanjkanja kadra, majhne storilnosti in trenja med člani kolektiva so povzročali težave mlademu delavskemu svetu tudi selitev podjetja z garažami in delavnicami iz Kopra in Izole v nove prostore v Semedeli, iztrošeni vozni park, večinoma voja- škega porekla, pomanjkanje nadomestnih delov, slaba organizacija dela v delavnicah in še marsikaj drugega. Zahteve po prevozu potnikov v Koprščini pa so stalno rasle. V letu 1952 je prodalo podjetje izrabljene avtomobile na bencin in kupilo nove avtobuse in kamione na pogon z nafto znamke Mercedes. V delavnicah so sistematizirali delovna mesta, uvedli tarifni pravilnik in z njim občutno povečali storilnost. V Kopru so odprli trgovino za avtoma-terial in gume ter uredili avtobusno postajo. Uvedli so promet na progah Piran—Ljubljana in Koper—Buzet. Zaradi boljše koordinacije blagovnih transportov so ustanovili v Ljubljani lastno poslovalnico. Naslednje leto, to je leta 1953, je podjetje prodalo še preostale bencinske avtobuse in kupilo nove avtobuse Mercedes, tako da se je lahko glede na svoj avtopark kosalo z vsakim domačim in tudi tujim avtopre-vozniškim podjetjem. Avtomehanične delavnice pa so opremili z najnovejšimi stroji. Uvedli so tudi sezonsko turistično progo Portorož— Celovec ter uvedli dodatni vožnji na progah Pirari—Ljubljana in Koper— Bovec. Naslednje leto so kupili še 4 nove . avtobuse ter reorganizirali tovorni promet in odprli poslovalnice še v Zagrebu, Beogradu in na Reki. Tedaj je bilo v podjetju zaposlenih 248 ljudi. Z odlokom OLO Koper je bilo podjetje »Adria« 7. marca 1954 likvidirano kot delniška družba, hkrati pa je nastalo novo avto podjetje »Slavnik« Koper. 'Vf kolektivu pravijo, da so se s T tem letom zanje začeli boljši časi. Imeli so moderen avtopark, razen tega pa tudi dobro opremljene in organizirane delavnice. V delavnicah so opravljali generalna popravila iz skoraj vse Jugoslavije. Precejšnje težave v tem času pa je povzročala fluktuacija delovne sile. Leta 1955 je vzdrževalo podjetje 24 prog s približno 150 vožnjami. S priročnimi nabavami je podjetje dobilo tudi nekaj starejših vozil, katera je prodalo 1957. leta. Za izkupiček so kupili več novih vozil. Leto kasneje se je podjetju Slavnik pridružilo tudi podjetje »Primorje« iz Pirana ter potovalni urad »Adria« iz Portoroža. Tri leta skupnega dela so pokazala, kako koristna je bila za vsa tri podjetja ta združitev. Leto 1958 je bilo leto preizkušenj, kako vskladiti različne dejavnosti podjetja: prevozništvo, avto-mehaničarstvo in turizem. Delavski svet je imel mnogo problemov, ki jih je pa z velikim uspehom uredil. Kako naglo in uspešno se je razvijalo podjetje Slavnik nam lepo pokažejo številke o realizaciji. Leta 1952 je imelo podjetje 168 milijonov dinarjev realizacije, leta 1955 že 480 milijonov dinarjev, lani pa več kakor milijardo in pol. Tudi prevoz potnikov se je stalno večal. Leta 1950 so prepeljali 501,381 potnikov, sedem let kasneje pa 2,769.000 potnikov, lani pa kar 6,502.000. Tovorni promet se je v zadnjih desetih letih, povečal kar za trinajstkrat. Podjetje »Slavnik« je danes prav gotovo eno izmed najbolj znanih in cenjenih avtoprevozniških podjetij v Jugoslaviji. KTEREVh V DESETIH LETIH To je pripoved o razvoju podjetja^ katerega ime je enako znano pristaniškim pomolom Hamburga in Amsterdama, neizmerni mreži srednjeevropskih cest, v Nemčiji, Italiji, Franciji kot doma, v Jugoslaviji. Njegova kratka kronika je popisala svoj prvi list pred desetimi leti; rojstni kraj: KOPER, krstno ime: 1NTEREVROPA! Tedaj je bila »Interevropa« i bolj neznan dobrodušnež, ki je opravil prenekatero uslugo na račun Prevoza darilnih paketov ter vsakodnevnih špedicijskih potreb. Promet v Podjetju se je v tem času sukal v neznatnih dvanajstih milijonih reali-*a?ije, ki so komajda zadoščali za britje stroškov poslovanja osemnajstih uslužbencev v Kopru in v poslovalnici v Sežani. ^ Odstavek v uvodu je potreben zategadelj, da nas opozori na neverjetno nagel razvoj pomembne gospodarske dejavnosti pri nas — transporta — in, ki s primerom »Inter-ovrope« iz Kopra dokaj drzno opre-ddljuje enakovrednost cestnotovor-Jtega prometa z železniškim transportom. Borih 200 ton nosilnosti, s kateri-nti manipulira »Interevropa« polnih Pdt let, vsekakor ni uveljavilo pod-ieria niti v mejah domovine, kaj šele v mednarodnem smislu. Kakopak! ®deti moramo, da je to nosilnost j Odstavljal izrabljen vozni park, ki . lahko dobro opravljal svoj posel ‘e na kratkih relacijah. _ J^iub temu pa je iz »dobroduš-let rase* razumnejši gospodar z iz n a v teto jasnejšo predstavo o nuj-PoH' , .sv°iega razvoja: 1956 proda Va ■v 6 vsa stara vozila in kupi no-hj' Td teto razširi število posloval-„ Ljubljana, Maribor, Reka, Za-v eb. Beograd. akcije je dozorel nasled-nirrvi 0: Interevropa beleži s prevoz-1 sredstvi 600 ton nosilnosti; med vrsto tri in pettonskih kamionov je že uvrstila tako imenovani avtovlak, dvajsettonski OM. Realizacija se je dvignila na 750 milijonov letno, število uslužbencev ali bolje — članov kolektiva — pa je naraslo na 220 zaposlenih. Kakor hitro je bil led prebit, avtotransport uveljavljen, enako hitro so se začeli spreminjati pogoji dela, enako hitro je rasel dohodek, enako neugnano se je večalo število osnovnih sredstev. Starim poslovalnicam, ki so komaj zmagovale zahteve koristnikov cestno-transportnih uslug, so se pridružile nove:. Novi Sad, Zrenjanin, Subotica. Sarajevo, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, druga velesejemska poslovalnica v Zagrebu ... Področje koprskega podjetja se je razmahnilo! Tovornjaki »Interevro-pe« so se začeli pojavljati na vseh jugoslovanskih cestah: skoraj ni bilo dneva, da ne bi ta ali ona registrska številka težkega »OM«, iz Kopra ne zmagovala kilometrov naše magistrale. Prevoženi kilometri pa so naslednje leto — 1958 — zaokrožili realizacijo »Interevrope« na milijardo in sto milijonov dinarjev. Nosilnost prevoznih sredstev se je povečala nad tisoč ton! . - In potem: realizacija in nosilnost sta ostala v ravnotežju! 1959. teta — milijarda 880 milijonov in 1249 ton nosilnosti. 1960. leta — 3 milijarde 300 milijonov in v popolnosti zamenjan ter obnovljen vozni park. Od tega teta naprej predstavljajo »Interevropo« težki avto-vlaki znamke »OM« z skupno nosilnostjo 1800 ton! 1961. leta — v prvih petih mesecih je ustvaril delovni kolektiv 2 milijardi in pol realizacije, kar je ob predvidenem planu 3 milijarde in 700 milijonov odlična napoved, da bo v letošnjem letu podjetje doseglo svoje štiri milijarde v realizaciji. ed vsaj nekoč najmarkant-nejše zgradbe v Kopru sodi obsežna stavba, ki osamljeno stoji med mestom in pristaniščem. V tej zgradbi je sedež podjetja, o katerem je beseda. Domiselna adaptacija je spremenila levi del zgradbe v sodobno arhitekturo, ki se temeljito razlikuje od starega dela tega koprskega veterana! No, če se zadnji čas markantnost te »hiše v pristanišču« zmanjšuje zavoljo nebotičnikov na Belvederu, novozgrajenega pristanišča, »Tomosa«, »Primorske tiskarne«, vrača obledel ugled zgradbi ravno »Interevropa«. Tu je doma precizni mehanizem, ki z matematično preračunljivostjo koordinira in razporeja, planira in pošilja svoje transportne kolose v daljne dežele. Tu, pred to zgradbo se srečamo s težkimi »OM«, predstavniki najmanjših, a pri tem najbolj trezno opredeljenih ekonomskih enot: dva voznika — šofer in pomočnik — vozilo in tovor, to je ekonomska enota, ki s svojim načinom gospodarjenja ter s svojo prizadevnostjo izpreminja vsak prevožen kilometer v svoj lastni dohodek in obenem z njim v dohodek celotnega kolektiva. V oči vpadljiva zgradba in težki tovornjaki pred njo, nenehni živžav okoli poslopja pa vzbujajo v mislih povprečnega obiskovalca slovenske obale predstavo Kopra, ne samo kot mesteca, kjer je pristanišče in kjer je Tomos, kjer so nebotičniki in kjer je Bel veder, pač pa že dolgo časa kot kraja, kjer domuje eno naših največjih transportnih podjetij _ »INTEREVROPA«. C pedičijske usluge, tranzitni C5 promet, mednarodni transport — je dejavnost »Interevrope«. Različno donosni posli, med katerimi pa podjetje ne prebira in je merilo za impulz njegovega poslovanja samo in predvsem — povpraševanje! Solidnost poslovanja omogoča premišljena organizacija dela, ki. s pomočjo številnih poslovalnic kot tudi v tesni povezanosti z mednarodnimi transportnimi agencijami združuje tako rekoč pod eno streho: naročila oz. dobavnice, transport glede na vozne rede ladij, vlakov, manipulacije pri natovarjanju ali razkladanju, carinske zahteve, servis ... Vsa ta dejavnost je ustvarila podjetju ime, ki ga ne poznamo samo pri nas, pač pa je nič kolikokrat omenjeno v vseh večjih evropskih središčih. »Interevropa« pa se ne uveljavlja sama, sebično zaverovana v zmoglji- vost svojega kolektiva. Mnoge težave z uspehom rešuje v kooperaciji s podjetjem »Ljubljana-transport«, kar v polni meri omogoča obema, da z minimalnimi napori kar največ dosežeta: takšno sodelovanje vsekakor vodi v smotrnejše izkoriščanje voznega parka, obenem pa razširja poslovno mrežo v organizaciji cestno-transportne službe. Vsa našteta dejstva so le skromen, nepopoln oris razvoja podjetja, o katerem smo leta 1956 živo razpravljali, češ ali naj ga sploh obdržimo, ali je za nas sploh pomembno! Kdorkoli je že bil, ki si je zastavljal to vprašanje, diametralno nasprotje -njegovemu mnenju je bilo mnenje kolektiva, ki je znal s preudarnostjo oceniti vlogo cestnega transporta in mu je uspelo to svoje mnenje tudi prepričljivo utemeljiti z vsem, kar dandanes vsebuje razmeroma kratka kronika njegovega podjetja. S TRADICIJO DO SODOBNOSTI Jeklarna na Ravnah ima tradicijo in izkušnje ene najstarejših proizvajalnic žlahtnega jekla v Evropi. Njeni začetki segajo v dobo znane in živahne proizvodnje in predelave železa na Koroškem, ki je predzgodovinskega porekla (Hiit-tenberg). r/ elezarski ognji so goreli in Li železarska kladiva so udarjala po tej alpski deželi več stoletij. Se leta 1830 je obratovalo po Vzhodni in Spodnji Koroški 130 večjih in manjših železarskih obratov, med temi tudi fužine na Meži — obrati v Črni, Mežici, na Prevaljah in na Ravnah. Samo ob potoku Sumca nad Mežico je potrkavalo šest takih kovačij. Toda po letih krize oziroma po revolucionarnem tehniškem napredku v drugi polovici minulega stoletja, ki je preobrazil pridobivanje železa, najdemo leta 1887 od nekdanjih 29 večjih železarskih obratov živih le še 13, od prej 18 visokih peči pa le še 8. Nove razmere so narekovale preusmeritev industrijske politike, razdrobljeni obrati pa so postali nerentabilni in so ugašali drug za drugim. Ob koncu stoletja je ugasnil tudi najmočnejši med njimi, slovita železarna na Prevaljah. Vsa ta železarska bit se je zlila v Alpino ih so od tedaj toliko močneje zagoreli plavži novega središča — Donawitza. Ob tem zatonu slavne epohe železarstva so Ravne ostale in napredovale na pridobljenih izkušnjah proizvodnje žlahtnih jekel, kateri so se posvetile dovolj zgodaj (v firmi nad 150 let direktni poudarek: jeklarna na Ravnah). ^ a leto ustanovitve jeklarne na trfRavnah velja leto 1620 — začetek fužine na Meži pri Črni. Vsi ti obrati ob Meži — razen železarne na Prevaljah — so bili namreč v skupnem lastništvu in so se proti koncu prejšnjega stoletja skoncentrirali na Ravnah. Ravensko jeklo je kmalu dobilo sloves. Izdelki so se odlikovali po gostoti, mehkobi in homogenosti. Že na prvi veliki industrijski razstavi leta 1838 v Celovcu so želi izdelki fužin na Meži (žeblji, žica, cajnasto železo, kovano železo, razna jekla, predvsem pa paličasto jeklo) vse priznanje in pohvalo strokovnjakov. Priznanja in odlikovanja so sledila na vseh razstavah stoletja v Trstu, na Dunaju, v Gradcu in dvakrat v Parizu, kjer so Ravne razstavljale tako imenovano breščansko jeklo, jeklo za kose in nože, accialonsko jeklo, srebrnasto jeklo, jeklo na rožo oziroma proizvode pudlarskega jekla in jekla v talilnih loncih v kovani ter valjani predelavi. Proizvodi jeklarne na Ravnah so bili znani, in čislani na vseh svetovnih tržiščih. Iz stare odpremne knjige je moč videti dobavna mesta kot: Hongkong, Sangaj, Kalkuta, Tokio, Kijev, Bombay, Damask, Istanbul, Madrid, Lizbona, Manchester ter Paranagua, San Felix, Merida, Columbia, Barrios in Vera Cruz celo na ameriških kontinentih. Velike spremembe v železarski proizvodnji ob koncu prejšnjega stoletja, ki so pokosile vse stoletne alpske obrate, ravenske dejavnosti niso mogle ogrožati, kajti koroški fu-žinarji so skrbno zbirali izkušnje, ki so jih pridobili v desetletjih pri po-žlahtnjevanju jekel, in so znali braniti svojo sloves in obstanek. Dogajalo se je, da so poznavalci kvalitete v Franciji kljub višji ceni dajali prednost ravenskim proizvodom pred cenejšimi švedskimi in angleškimi. Prav v teh letih propadanja koroškega železarstva so se na Ravnah dalje specializirali na razne vrste orodnega jekla, vzeli v program nove vrste brzoreznega oziroma legira-nega orodnega in nelegiranega jekla raznih kvalitet. Tak proizvodni program je omogočil vzpon vse do I. svetovne vojne ter z nekaterimi dopolnitvami zajamčil obstoj tudi v dobi pred drugo svetovno vojno. Po močnem revolucionarnem gibanju med koroškimi železarji, ki je znano že iz leta 1920, ko je Lovro JCuhar ustanovil KP v Ravnah (prej Guštanj) — tako imenovano »organizacijo sever«, ki je dala pozneje več borcev v NOB — so odhajali ljudje drug za drugim v gozdove- ali pa drugače sodelovali v boju proti okupatorju. Skratka, tudi to ljudstvo je trpelo, se borilo in žrtvovalo za svobodo kot vsi narodi Jugoslavije. Z bogatimi in naposled težkimi izkušnjami je jeklarna na Ravnah dočakala osvoboditev, v kateri se je ob splošni rasti domovine razvila v veliko sodobno industrijo plemenitih jekel, priznanih po vsem svetu, iz katerih proizvaja brzorezno in pnevmatsko orodje, industrijske nože, kolesne stroke, listnate in spiralne vzmeti, grelne žice itd., razen tega pa nudi tudi usluge, kot termično in mehansko obdelavo. HITREJE K CILJU Takoj po osvoboditvi je tovar-i na dobila mesto specializirane tovarne plemenitih jekel od surovega jekla pa do končno metalurško in mehansko obdelanih jeklarskih produktov. Naloge, ki jih je prevzel kolektiv, niso bile majhne. Tovarniške objekte je bilo treba povečati in modernizirati, ker je_ bilo le tako moč dvigniti proizvodnjo na višino, ki jo je predvideval plan. Proizvodnja jekla je rastla. Oglejmo sl' najprej proizvodnjo surovega jekla: leta 1939 je bila Z novo Siemens Martinovo pečjo dosežena maksimalna predvojna proizvodnja surovega jekla — 7557 ton, Že leta 1946 so proizvedli 10.824 ton, leta 1960 pa so pridobili več kakor 50.000 ton jekla. Ce označujemo proizvodnjo leta 1939 z indeksom 100, so leta 1960 dosegli indeks 665. Zlasti velik porast proizvodnje so zabeležili po letu 1950. Ce proizvodnjo surovega jekla tega leta izrazimo z indeksom 100, so leta 1960 dosegli indeks 400 — torej 'so po prvem desetletju delavskega samoupravljanja dosegli 4-krat večjo proizvodnjo. Razen količinskega porasta proizvodnje so izboljšali tudi kvaliteto surovega jekla, ki se je iz leta v leto izpopolnjevala. Namesto navadnih kvalitet so postopoma uvajali kvalitetna jekla. Najbolj nazorno in pravilno pa kaže napredovanje proizvodnje prodano blago. Primerjava vrednosti prodanega blaga z zdajšnjimi prodajnimi cenami: leta 1939 je bilo prodanega za 1.037 milij. din blaga leta 1950 je bilo prodanega za 2.530 milij. din blaga leta 1960 je bilo prodanega za 12.000 milij. din blaga Tako velik napredek v zadnjih letih je pripisati izpopolnjevanju proizvodnih zmogljivosti in spod-budnejši delitvi osebnih dohodkov. Značilna je tudi rast števila zaposlenih. Leta 1950 je bilo zaposlenih 1463 ljudi, leta 1960 pa že okrog 2500'. V desetih letih se je kolektiv povečal za 70 °/o. Vzporedno s to številko se je povečala tudi produktivnost dela: leta 1950 so na enega zaposlenega prodali za 1,730.000 din različnih artiklov, leta 1960 pa za 5 milijonov 150.000 din. Od leta 1950 se je pri povprečni letni realizaciji delovna produktivnost na enega zaposlenega povečala za 3-krat. KAKOVOST PRED KOLIČINO Tak napredek v proizvodnji in 1 poslovanju podjetja so dosegli s složnim sodelovanjem celotnega kolektiva, z nenehnim izpopolnjevanjem proizvodnih naprav, z uvajanjem novih kvalitetnejših proizvodov' z izboljšanjem delovnih pogojev, s strokovnim vzgajanjem proizvodnji potrebnih ljudi, z uvaja- njem spodbudnejših elementov nagrajevanja, z gradnjo objektov družbenega standarda ter z dvigom življenjske ravni zaposlenih nasploh. Medtem ko so prva leta po osvoboditvi proizvajali predvsem predvojne vrste jekla, pa so v zadnjih desetih letih skoraj že popolnoma opustili proizvodnjo predvojnih artiklov iz navadnih kvalitet ter jeli skoraj v celoti proizvajati kvalitetna in plemenita jekla. Leta 1948 je na Ravnah prvič steklo elektro jeklo, iz leta v leto pa je rastla proizvodnja surovega jekla. Leta. 1939 je znašala proizvodnja jekla navadnih kvalitet 76 °/o, kvalitetnega surovega jekla 12,5 %, plemenitega surovega jekla pa 11,5 0/o. Leta 1960 pa so bili odstotki precej drugačni: proizvodnja jekla navadnih kvalitet je znašala le še 3,4 %>, proizvodnja kvalitetnega surovega jekla se je dvignila na 35,9 “/o, plemenitega jekla pa na 60,7 °/o. Iz omenjenih primerjav' je moč videti, kako močno se je proizvodnja plemenitih jekel povečala na račun navadnega jekla in da je tovarna postala resnično »tovarna plemenitih jekel«. Vzporedno z napredkom topilnice, ki ima v svojem programu več kakor 200 vrst različnih konstrukcijskih, orodnih in specialnih jekel, so sledili tudi drugi obrati metalurške in mehanske predelave. Tako je n. pr. jeklolivarna — doslej največja v državi — pred vojno dala okrog 600 ton ulitkov skoraj izključno iz navadnega surovega jekla, lani pa so proizvedli že več kakor 6000 ton ulitkov in sicer 53 °/o iz plemenitih, 38 “/o iz kvalitetnih ter le še 9 °/o iz navadnih vrst jekla. Tudi v valjarni in kovačnici je moč videti podobno sliko, kjer skoraj ni zaslediti več navadnega jekla. Lahki del kovačnice se je v celoti preusmeril^ Leta 1953 in 1954 so opustili proizvodnjo podkev in osi za kmečke vozove, leta 1959 pa še proizvodnjo krogel. Začeli pa so proizvajati odtopne okove in grelne žice. Artikli mehanske obdelave so bili pred vojno nepomembni, razen voznih osi, po vojni pa je postalo važno izdelovanje končno mehansko obdelanih jekel. Zavzeli so vodilno mesto v proizvodnji pnevmatskega rezilnega orodja, industrijskih no- žev, kolesnih dvojic ter individualne obdelave kovanih in litih delov. Z vrtalnimi in odkopnimi kladivi, krožnimi žagami, rezkarji in raznimi rezilnimi orodji ter z rudarskimi svedri so založili jugoslovansko tržišče, zadostili domačim potrebam in s tem prihranili dragocena devizna sredstva, kajti prej smo morali vse to uvažati. Pomembna je tudi proizvodnja avtomobilskih listnatih in spiralnih vzmeti. Te vzmeti so delali sicer že pred vojno, vendar'so izdelavo potlej opustili. Po osvoboditvi pa so proizvodnjo teh vzmeti spet uvedli in tako je bila lanska proizvodnja že za 13-krat večja od predvojne. SPREMENJENO OBLIČJE TOVARNE C tolikšnim uspehom tovarne >0 so znatno pripomogla tudi investicijska vlaganja. V prvem desetletju delavskega samoupravljanja so v rekonstrukcijo tovarne vložili 3.584,4 milijona dinarjev. Na ta način so od 1950 do leta 1953 zgradili novo jeklarno, v kateri je 1. maja 1952 prvič steklo jeklo iz pettonske obločne peči, leto pozneje pa iz prve visoko frekvenčne električne talilne peči v državi. V kovačnici so leta 1953 montirali hidravlično stiskalnico, ki jo 'je leta 1958 zamenjal dvakrat močnejši 1200-tonski agregat. Ta obrat je dobil tudi nove, moderne ogrevalne peči ter specializiran oddelek za odkovke in »brzorezna« jekla. Uredili so tudi jeklolivarno in rnehansko obdelovalnico. L. 1959 so osnovali nov obrat za hladno metalurško predelavo. Prav tako so uredili kompletno energetsko centralo z generatorji in kompresorji, naprave za kisik, acetilen, centralno transformatorsko postajo, vodne črpalke ter omrežje po katerem se pretakajo voda, stisnjen zrak, acetilen, kisik in elektrika. ČLOVEK IN TOVARNA ¥ eta 1945, ko je bil tudi z Rali ven pregnan sovražnik, je jeklarna na Ravnah prešla v splošno ljudsko last in s tem je bil njen napredek zagotovljen. Septembra leta 1950 pa je kolektiv železarne prevzel upravljanje podjetja v svoje roke. Ustanovljen je bil prvi delavski svet. Deset let delavskega upravljanja je rodilo bogate izkušnje v upravljanju podjetja in člani delavskega sveta že povsem samostojno obravnavajo vso pestro problematiko v tovarni. In prav zaradi tega sta bila napredek ,in rast kolektiva tako uspešna. Železarna je skrbela za zaposlitev ljudi iz okolice, saj se je v tem času zaposlilo okrog 1000 novih delavcev. Medtem ko so v prvih letih delavskega samoupravljanja razpolagali le s skromnimi sredstvi, pa so imeli lani že zelo velika lastna sredstva za osnovne in obratne sklade ter za objekte družbenega standarda in za splošno družbeno dejavnost. Tudi izobraževanju in priučeva-nju ljudi so v času delavskega samoupravljanju posvečali veliko skrbi, kajti brez tega ne bi dosegli to- likšnega napredka v podjetju, kot so ga. Podjetje prireja razne tečaje in ' štipendira številne ljudi, ki bodo sposobni prevzeti odgovorne naloge. V metalurški industrijski šoli in v raznih tečajih si je v zadnjih 10 letih pridobilo kvalifikacijo okrog 800 ljudi, prav tako pa jih je pridobilo precej polkvalifikacijo in naziv visoko-kvalifciranega delaca. Leta 1958 so ustanovili v tovarni izobraževalni center, leta 1960 pa v okviru izobraževalnega centra tehnično srednjo šolo. TOVARNA — DRUGI DOM DELAVCEV \J minulih 10 letih so na Rav-f nah zgradili veliko stanovanjskih in drugih objektov, med njimi precej družinskih in samskih stano- vanj, internat ter nov sodoben trgovski objekt. Zgradili so tudi 'dom železarjev, ki je zdaj središče družbene dejavnosti. Znaten del so prispevali še za ureditev zdravs. enega doma, gimnazije, tehničnega muzeja, študijske knjižnice, smučarske koče in drugih zgradb, na kar vse so na Ravnah sila ponosni. Da je železarna del vsakdanjega življenja slehernega prebivalca Raven in okolice, je čutiti zmeraj in povsod. Spomin na Ravne pred desetletji in bežen pogled na mesto danes potrjujeta to na vsakem koraku. Stoletne tradicije koroških železarjev, zlasti pa v složnem prizadevanju pridobljeni uspehi v minulih letih narekujejo, da gredo Ravne po poti, ki so jo hodile doslej. ŠTIRIDESET LET »SAVE« V tovarni gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju praznujejo letos pomemben jubilej. Pred štiridesetimi leti so ustanovili v sedanji valjarni obrata I. podjetje »Vulkan«, ki je bilo prva jugoslovanska tovarna gumijevih izdelkov. Stirivaljčni kalan-der, mešalni dvovaljčnik, šest ročnih preš in ena etažna, vse že rabljeno, to je bil začetek! In še tega kaj skromnega obrata še kranjski trgovci — ustanovitelji — niso veselili dolgo, ker ga je kmalu pogoltnil tuji kapital. Ze leta 1925 je obrat prišel pod vpliv Dunajčanov, ki so leta 1931 odkrito nastopili pod firmo »Semperit, jugoslovanska tvomica gumije-• vih izdelkov«. Tako je šlo podjetje po poti izkoriščanja, pe- tokolonaškega izdajstva in narodnostnega zatiranja, hkrati pa se je v podjetju porajalo in krepilo napredno delavsko gibanje. TJ..) osvoboditvi so delavci pre- i vzeli tovarno v svoje roke. Tovarna, ki sicer med vojno ni utrpela neposredne škode, je imela zaradi slabega vzdrževanja zelo izrabljen strojni park. Kljub temu je delovnemu kolektivu uspelo povečati proizvodnjo. Leta 1949 se je tovarna specializirala na proizvodnjo tehnične robe in avtopnevmatike. Usvojila je sto in sto novih tehničnih izdelkov, ki smo jih morali prej uvažati: transportne trakove vseh dimenzij, klinaste jermene, bandaže za JLA, različne cevi-za visok pritisk, specialne cevi, odporne proti kemikalijam in pari, plošče za tla, sanitarne in športne potrebščine, predmete za gospodinjstvo in drugo. Sedmega januarja 1950 je delovni kolektiv storil pomembno dejanje, s katerim je stopil v novo obdobje hitrega vsestranskega razvoja. Tega dne so prvi v Sloveniji izvolili delavski svet. Prvo zasedanje 33-članskega delavskega sveta je bilo 16. januarja. Na seji so razpravljali o organizaciji in delu delavskega sveta in sprejeli sklep o osnovanju sosvetov po od-dellv.h ter napotke o izvrševanju planskih obveznosti. Na 8. seji, dne 17. avgusta so izvolili tudi 7-članski upravni odbor. Delo delavskega sveta in upravnega odbora je postalo sistematično in odmerjeno že v letu 1952. Organi'delavskega upravljanja so vedno globlje posegali v usmerjanje razvoja podjetja. Problemov nagrajevanja niso več gledali samo s vidika splošnega zvišanja plač in delitve dobička, ampak so skušali z zniževanjem stroškov in drugimi merili za uspešnost dela povečati storilnost in osebni dohodek. Vsebina dela je postajala vedno bogatejša tudi z razvijanjem sistema našega gospodarstva. V desetletnem obdobju samoupravljanja je sodelovalo v delavskih svetih, upravnih odborih in komisijah več kakor 350 članov kolektiva, kar je več kot tretjina zaposlenih. Fl elavsko upravljanje je bistve- II no vplivalo tudi na veliko povečanje proizvodnje v tem obdobju. Proizvodnjo so namreč od 2218 ton v letu 1950 povečali v letu 1960 na 7035 ton (kar je trikratno povečanje). Produktivnost dela so povečali v tem obdobju za 35 “/o. Porast proizvodnje in produktivnosti je kolektiv dosegel, ne da bi se bistveno spremenil produkcijski proces. Uspeh je prineslo popolnejše iz- koriščanje zmogljivosti, pa čeprav so bile le-te že močno izrabljene. Kolektiv je zžto pričel misliti na rekonstrukcijo podjetja. Leta 1954 je podjetje pričelo montirati nove stroje za izdelavo bandaž v prostorih nekdanje tovarne »Tekstilindus« na Gašteju pri Kranju. V letih 1959 in 1960 so novi obrat povečali z dograditvijo veznega trakta, skladišča, deponije za premog in s povečavo kotlarne. Hkrati so rekonstruirali in povečali valjarno in avtopnevmati-karno. Tako je nastal novi obrat II. na Gašteju s sodobnimi stroji in tehnološkim postopkom ter z oddelki valjarno, avtopnevmatikarno in oddelkom za prevleke valjev in izdelovanje transportnih trakov. Da bi razbremenili matični obrat, so preselili oddelek za izdelavo konfekcijskih izdelkov iz gumiranega platna na Vrhniko, kjer so ustanovili obrat III. Tudi otvoritev tega obrata je bila lani. Predvidevajo, da bodo obrat III. še razširili z oddelkom za gumiran j e tekstila. T) redvsem nameravajo preseliti i vso dosedanjo proizvodnjo iz obrata I. v obrat II. na Gaštej. Obrat I. bo služil le še kot razvojno-inštruk-tažni center. V njem bodo strokovno usposabljali vajence, nove delavce in imeli trenažo tudi za delavce, ki so že dalj časa v podjetju, pa so premeščeni z manj zahtevnega na bolj zahtevno delovno mesto, ali pa se hočejo kvalifikacijsko izpopolniti. Hkrati bo center služil za razvojno delo v zvezi s produkcijo. V njem bodo usvojili nove proizvode, nove cenejše zmesi, ki pa ne bodo dajaTe slabših proizvodov. V njem bodo ugotavljali uspehe izpopolnjenih tehnoloških postopkov, opravljali kontrolo surovin in končnih izdelkov, ugotavljali standarde itd. Na Gašteju bodo zgradili še nov obrat za tehnično blago, ki bo dajal letno več kakor 6000 ton teh izdelkov, medtem ko jih sedaj izdelajo le okoli 2800 ton. Hkrati bodo povečali proizvodnjo avto in velopnevmatike od sedanjih 4500 na 9000 ton. Za takšno povečanje bo podjetje vložilo v prihodnjih letih okoli 4,5 milijarde dinarjev, pri čemer pričakuje pomoč tudi od lokalnih oblasti, republike in zveze. Proizvodnjo bodo skušali čimbolj mehanizirati in avtomatizirati. /Tako skrbijo v tovarni »Sava« I za standard delavcev, je najbolje pokazala letošnja sindikalna konferenca. V poročilu je bilo zajeto vse delo, s katerim se ukvarja sindikalna podružnica. Tako je v ospredju nalog sindikalne podružnice skrb za delovnega človeka. Veliko pozornost so posvečali zlasti socialno šibkim delavcem in jim nudili moralno in materialno pomoč. Sindikalna podružnica je skrbela tudi za dom onemoglih v Preddvoru. Vsak član kolektiva ima sedaj možnost prejemati topli obrok po zelo nizki ceni. Sedem sto delavcev in delavk prejema topli obrok, 300 pa se jih poslužuje mrzlih malic. V obratu II. so letos odprli menzo, kjer delavci po zmernih cenah lahko dobijo kosilo in večerjo. Ker se je lani pokazalo, da so zmogljivosti za letovanja v počitniških domovih v Crikvenici in na Pohorju premajhne, je letos sindikalna podružnica poskrbela za nove počitniške -zmogljivosti na otoku Bolu. Tako bodo lahko koristili dopust vsi člani kolektiva. Lani so člani kolektiva napravili več izletov in strokovnih ekskurzij v delovne kolektive so- rodnih strok, kakor tudi v razne partizanske kraje. Tudi letos nameravajo organizirati več takih izletov. V malokaterem podjetju se toliko ukvarjajo s stanovanjskim problemom kot v tovarni' »Sava«. Zato tudi uspehi niso izostali. Letos bo vseljivih 72 družinskih stanovanj, gradili pa bodo samski dom in tako rešili vrsto prošenj samskih prosilcev. Računajo, da bo večina prošenj za stanovanja rešenih že prihodnje leto. Stanovanjska komisija išče različne načine, kako priti do kar na j večjih sredstev za gradnjo stanovanj. Posebno skrb posveča podjetje izobraževanju. V skladu z načeli zvezne resolucije je delavski svet sprejel vrsto Sklepov, ki urejajo strokovno izobraževanje. Dveletni vajenski šoli gumarske stroke se je lani priključila tudi triletna gumarska tehnična šola. Obedve tvorita šolski center tovarne. V podjetju pa je še center za strokovno izobraževanje. Skozenj bo šlo največ delavcev in predstavlja najbolj obsežen način praktičnega in teoretičnega izobraževanja delavcev. / MILIJARDE ZA ZDRAVJE V zadnjih letih naglo rastejo na Gorenjskem novi zdravstveni domovi. Občine, podjetja in ne nazadnje Zavod za socialno zavarovanje vlagajo veliko sredstev za napredek zdravstvene službe. Tako so dobili nov zdravstveni dom v Bohinju, Železnikih, Gorenji vasi, Žireh in v Kranju. V Cerkljah je urejena zdravstvena postaja, nov zdravstveni dom bodo dobili tudi v Tržiču. Urejena je zobna ambulanta na Bledu, na Jesenicah se pripravljajo na gradnjo, v Radovljici pa adaptirajo zdravstveni dom in zobno ambulanto. A krajni zavod za socialno za- ” varovanje je dal zadnja leta samo v te namene 300 milijonov dinarjev. Če upoštevamo še velika sredstva, ki jih daje zavod za pomoč zavarovancem, potem smo lahko prepričani, da so uresničene težnje tistih, ki so se pred dvajsetimi leti borili za osnovanje organizacije, ki bi- ščitila delovnega človeka takrat, ko je pomoči najbolj potreben, se pravi v nesreči, boleznih in drugih težavah. Zaradi nagle industrializacije v Kranju in na Jesenicah so se težnje po socialnem zavarovanju na. Gorenjskem kaj kmalu pojavile. Tako je bilo že leta 1939 na Gorenjskem okrog 16.000 zavarovancev, ki so bili večinoma zavarovani pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Kranju in Bratovski skladnici na Jesenicah. Največja pomanjkljivost socialnega zavarovanja v stari Jugoslaviji je bila v tem, da je bilo socialno zavarovanje razcepljeno na razne nosilce (Okrožni urad za socialno zavarovanje delavcev, Bratovska skladnica in drugi). Ti zavarovalni zavodi niso upoštevali delov- nega staža drugih zavodov in je na ta način delavec ali nameščenec, ki je zaradi borbe za obstanek moral večkrat menjati delo in s tem tudi zavarovalni zavod, čestokrat zaradi prekinitve zavarovalne dobe pri nekem zavodu, izgubil vse pravice pri vseh zavodih, ali pa si je po preteku dolgoletne dobe službovanja pridobil le minimalne pravice. Po vdoru okupatorja na Gorenjsko je socialno zavarovanje na Gorenjskem prevzela nemška Social-versicherungkasse. Tudi številni uslužbenci socialnega zavarovanja so se pridružili borbi proti okupatorju. Mnogi med njimi so tudi aktivno sodelovali v narodnoosvobodilni vojski. Ao osvoboditvi je socialno zava- •l rovanje na Gorenjskem naglo napredovalo. Leta obnove so zahtevala velike napore delovnih ljudi, ki so se v vedno večjem številu vključevali v proizvodnjo. Razvoj industrije se je na Gorenjskem močno razmahnil, število zaposlenih pa je iz leta v leto naraščalo. Vzporedno s porastom števila zaposlenih je seve- da rastlo tudi število zavarovancev. Po osvoboditvi so bili ustvarjenj vsi pogoji za temeljito izpremembo socialnega zavarovanja. V Ljudski republiki Sloveniji je bil leta 1945 ustanovljen Federalni zavod za socialno zavarovanje, ki je imel v Kranju, na Jesenicah in v Tržiču svojo poslovalnico. Vzporedno z razvojem državne oblasti in razvojem gospodarstva so se oblike socialnega zavarovanja menjale. Leta 1952 se je skladno z decentralizacijo državne uprave in uvedbo delavskega samoupravljanja v gospodarskih organizacijah ter družbenega upravljanja v ustanovah in zavodih tudi v socialnem zavarovanju uvedlo samoupravljanje po zavarovancih. V Kranju in na Jesenicah so bili postavljeni začasni odbori z nalogo, da organizirajo okrajne zavode za socialno zavarovanje in izvedejo volitve ža samoupravne organe socialnega zavarovanja. Novembra 1952. leta so zasedale prve skupščine Okrajnih zavodov za socialno zavarovanje na Jesenicah in v Kranju. Okrajni zavod v Kranju je ustanovil tudi svoje podružnice v Škofji Loki in Tržiču, dočim Okrajni zavod na Jesenicah ni imel svojih podružnic. A d tega leta naprej je samo- ” upravljanje socialnega zavarovanja na Gorenjskem naredilo velik razvoj s tem, da je službo socialnega zavarovanja skušalo čimbolj približati zavarovancem in urejevalo službo socialnega zavarovanja tako, da je zavarovanec na kar najhitrejši način lahko uveljavil svoje pravice. V letu 1955 se je ob združitvi Okrajnih ljudskih odborov Kranj in Radovljica združila tudi službo socialnega zavarovanja in je bil formiran za Gorenjsko Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kranju s svojimi podružnicami: v Kranju, pa Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču. O razvoju socialnega zavarovapja na Gorenjskem govore tudi podatki o številu zavarovancev: Leto zavarovanci leto zavarovanci 1939 15.938 1953 36.697 - 1946 12.895 1954 39,181 1947 20.974 1955 42.507 1948 22.173 1956 43.884 1949 24.767 1957 46.285 1950 34.250 1958 48.625 1951 32.586 1959 50.877 1952 31.952 1960 53.741 Iz podatkov je razvidno, da se je število zavarovancev od leta 1939 pa do danes več kot potrojilo. Velika so tudi sredstva, ki jih družbena skupnost daje za razvoj zdravstvenega zavarovanja na Gorenjskem: leta 1953 501,553.000 leta 1954 591,139.000 ' leta 1955 , 676,906.000 leta 1956 876,044.000 leta 1957 1.076,011.000 leta 1958 1.332,108.000 leta 1959 1.672,464.000 leta 1960 2.010,861.000 Vsi ti podatki nam kažejo, da je bilo šele po vojni in po izvršeni revoluciji možno doseči takšen razvoj in omogočiti delovnim ljudem takšno zavarovanje, kot ga imamo danes. Da je napredek socialnega zavarovanja na Gorenjskem po vojni res zelo velik, nam kaže tudi dejstvo, da je od 138.684 prebivalcev v okraju Kranj 118.000 zavarovanih oseb po zakonu o zdravstvenem zavarovanju in nad 14.000 kmetijskih zavarovancev po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, ki je stopil v veljavo lani. Če upoštevamo, da imajo svoj sklad, kjer so zavarovani, tudi obrtniki, potem lahko ugotovimo, da je na Gorenjskem zelo malo takih ljudi, ki še niso zavarovani. Z decentralizacijo in vključevanjem socialnega zavarovanja v komunalni sistem, bo socialno zavarovanje brez dvoma doživelo nove, kvalitetne spremembe. Decentralizacija bo namreč še poglobila samoupravljanje in tako dala zavarovancem še več možnosti neposrednega gospodarjenja s sredstvi socialnega zavarovanja. Minilo je komaj šest let, odkar je prvič priteklo sivo železo iz knpolne peči v Postojni. Nekateri so takrat spremljali ta dogodek z dvomom. »Iz tega ne bo nič,« so govorili. Danes pa je kolektiv »LIV« Postojna zadovoljen, saj je ustvaril že v kratkem času temelj, na katerem se bo razvila mlada industrija. Postojna je zanimiv kraj ne samo po svoji edinstveno lepi podzemeljski jami, bogati stalaktitov in stalagmitov, temveč tudi po drugih pri-rodnih in zgodovinskih znamenitostih, ki si jih domači in tuji turisti radi ogledajo. Prebivalstvo Postojne in okolice je znano po svoji marljivosti in prizadevnosti. Po osvoboditvi, ko se je povsod sprostila iniciativa delovnih ljudi, tudi Postojnčani niso hoteli zaostajati za drugimi. Njih ustvarjalnost se danes kaže predvsem , v kmetijstvu, gozdarstvu, turizmu in na drugih področjih. Zelo lepo se razvijajo druga podjetja, ustanovljena po osvoboditvi, oziroma naslednje gospodarske dejavnosti: avtopromet, lesna industrija, industrija za predelavo mesa in druge. Med temi je tudi mlado kovinsko podjetje »LIV«. V razmeroma kratkem času zadnjih let je kolektiv usvojil vrsto proizvodov, kot šo razni ventili za vodo, paro in olja, razni razpršilci za namakanje polj, pogoni za šivalne stroje, primeži raznih dimenzij, transportne 'naprave za tekstilno in druge industrije, med temi tudi dvižna vitla za ladje z dvižno zmogljivostjo od 1 do 10 ton. Kolektiv pa ima v načrtu tudi vrsto drugih proizvodov, za katere izdelujejo prototipe v svoji prototipni delavnici na osnovi načrtov, ki jih izdelujejo v lastnem konstrukcijskem biroju. VEČJA PROIZVODNJA I zdelki LIV so že znani na do- 1 mačem težišču in uživajo velik kvalitetni ugled. Za svoje proizvode dajejo ateste po Lloyd registru in Jugo registru, Letošnji polletni plan so po fizičnem obsegu proizvodnje prekoračili za S 0/o, plan realizacije pa za 4 odstotke. Čeprav ima kolektiv ‘na razpolago zelo skromne prostore, v glavnem v zelo starih zgradbah, skoraj že odsluženih, preveva ves kolektiv velika ustvarjalna volja in optimizem. Kolektiv, ki ga sestavljajo v glavnem mladi ljudje, povprečna starost je 27 let, je ubran kot dobro uglašen orkester. Vsakdo se zaveda, da je član družine, ki s skupnim gospodarjenjem in enotnim mišljenjem stremi samo za napredkom. Od tod tudi taki uspehi. Proizvodnja se dviga letno za 30—40 °/o. Na dvig proizvodnje vpliva predvsem porast produktivnosti — slednja pa raste zaradi stalnega izpopolnjevanja organizacije dela in usvajanja nove proizvodnje. Organi samoupravljanja in organizacije v podjetju so v nenehnem elementu požrtvovalnosti in usvajanja vseh sodobnih in progresivnih oblik političnega in ekonomskega dela. Pravzaprav bi se v tem primeru lahko reklo, da se podjetje razvija v vseh smereh v veliko zadovoljstvo vseh članov kolektiva. Kakor se na eni strani razpravlja in uvaja vedno bolj nagrajevanje po učinku dela in gospodarnosti posameznikov in skupin v ekonomski enoti, tako na druga strani obstaja v kolektivu tudi zanimanje in skrb za življenje vsakega posameznika. Lansko leto so zgradili IX stanovanj, letos pa grade še 4 nova. Na otoku Krku so lani organizirali letovanje s kapaciteto 20 ljudi, letos pa že za 40 v Vodicah pri Šibeniku. Prav tako imajo v kolektivu dobro organizirano športno življenje in se njihovi člani vselej uspešno udejstvujejo na delavskih športnih igrah, in sicer v vseh panogah. Lani je naredilo 6 vajencev izpite za KV delavce, letos pa bo take izpite opravljalo še 10 vajencev. Na univerzi in srednjih šolah štipendirajo 6 študentov. Dva mojstra sta letos opravila mojstrski izpit. Kolektiv se udeležuje s svojimi člani raznih seminarjev, ki jih organizira Zavod za proučevanje organizacije dela v podjetjih. Nekateri tovariši obiskujejo večerne politične šole. Veliko članov kolektiva sodeluje v raznih množičnih organizacijah in društvih. V kolektivu vlada medsebojna pomoč, posebno pa materialno in moralno pomagajo vsakomur, ki pride v kakršne koli težave. Povprečni osebni dohodki so v skladnem porastu s porastom vrednosti proizvodnje. Na porast produktivnosti močno vpliva tudi topla malica, ki jo kuhajo v lastni kuhinji, urejenost zaščite dela, prirejanje kolektivnih izletov itd. Medsebojno sporazumevanje je vedno tovariško in prisrčno. Izraz disciplina se v podjetju redko kdaj sliši, saj je procent izostankov ali zamud ali drugih nevšečnosti tako nizek, da skoraj ni vreden omembe. SUROVINE DRAŽJE — IZDELKI CENEJŠI Pravzaprav je zadeva okoli raz- i voj a LIV zelo zanimiva. Kljub temu, da so cene surovinam v. stalnem porastu in da nasprotno LIV znižuje cene svojim proizvodom -in da se povprečni osebni dohodki večajo, ustvarja podjetje še vedno zadovoljivo akumulacijo. Te uspehe je pripisati dejstvu, da je kolektiv uvedel zelo spodbuden, čeprav preprosi način nagrajevanja po učinku skoraj za vsakega posameznika. Vsakdo že ve naprej, da je njegov osebni dohodek odvisen predvsem od njega samega. Za vsak kompleten izdelek je določena cena izražena v dinarjih. Seveda so ceno sestavili na osnovi tehničnih norm, praktičnih izkustev in kalkulacij. Tarifne postavke v podjetju več ne obstojajo. To ustvarja zadovoljstvo v kolektivu. Danes ne vprašujejo več v kolektivu, zakaj Janez zasluži več kot Francelj, ker se Francelj dobro zaveda, da Janez na- redi več ali obratno. Te reči pa se še stalno spreminjajo in dopolnjujejo. Sedaj, ko že študirajo razne postavke in pravila, ki naj jih vsebujejo pravilniki o poslovanju ekonomskih enot, skoraj ni človeka v kolektivu, ki ne bi teh stvari stalno spremljal s svojim sodelovnjem. Pred mesecem so organzirali v podjetju 4 ekonomske enote. Ljudje, zaposleni v vsaki ekonomski enoti, predstavljajo zbor ekonomske enote. Ti zbori so iz svoje srede izvolili predsednike, ki vodijo posvetovanje zborov enot. Sklepe nato posredujejo centralnemu delavskemu svetu. Seveda imajo trenutno v kolektivu močno razpravo, kako naj ekonomske enote poslujejo. Sindikalna organizacija je organizirala poseben seminar, na katerem bodo seznanili nekatere tovariše z vsemi teoretičnimi in praktičnimi postavkami novih gospodarskih ukrepov, še posebno glede na novo delitev dohodkov med podjetji in družbo ter na delitev dohodka znotraj podjetja. Ti tovariši bodo kot inštruktorji pomagali v posameznih EE pri poglabljanju teoretičnega, političnega in strokovnega dela v procesu decentralizacije gospodarjenja v podjetju. Uspehi v letošnjem polletju kažejo, da je kolektiv na dobri poti, saj gospodarska sprememba statusa iz obrtnega podjetja v podjetje z rednim obračunom ni prizadeta. No, še marsikaj bi se dalo napisati o mladem kolektivu LIV, predvsem pa še to, da imajo izdelan program in načrte za rekonstrukcijo svojih delavniških prostorov. S svojim dosedanjim delom in še posebno z letošnjimi uspehi svojega dela ter planiranjem bodočega razvoja hočejo najdostojneje počastili 20-letnico revolucije jugoslovanskih narodov.