NASLOV V BRATSTVU STA MOČ IN VARNOST stran 9 Leto XXXIII Št. 2 Murska Sobota 9. januarja 1981 CENA 4 DIN Kako v počitnicah? PETEK, 9. januarja -Danes je zadnji dan pouka — v letošnjem prvem polletju seveda. Šolski zvonec bo utihnil za dva tedna, znova pa se bo oglasil 26. januarja. V tem času bodo na počitnicah tudi vsi učenci osnovnih in srednjih šol v Pomurju. Kako jih bodo izkoristili? Možnosti je veliko, počitnice pa so sicer v prvi vrsti namenjene športno-rekre-ativnim dejavnostim. Prav bi bilo, če bi šole poskrbele za čimveč organiziranih oblik tovrstne aktivnosti. Letos se je njihov krog v Pomurju razširil. Tako smo zvedeli, da bodo učenci pedagoške usmeritve soboške gimnazije odšli na smučarski tečaj, v lendavski občini bodo začeli s prvimi izmenami tako imenovane zimske šole v naravi in s tečaji za druge učence, ki bi se radi naučili smučati, tečaje bodo izvedle tudi osnovne šole iz Murske Sobote (v treh skupinah skupaj okrog 280 otrok), v občini Ljutomer bodo prav tako organizirale smučarski tečaj 4 šole, v radgonski občini pa bodo nadaljevali z že tradicionalnim tečajem v Mežici. Kot novost velja omeniti odločitev v Radencih, da bodo na smučanje izven svojega kraja popeljali celo skupino predšolskih otrok. Če bodo ugodne snežne razmere tudi v Pomurju, pa bodo mnoge šole organizirale razne špor-tno-rekreativne dejavnosti kar doma — na goričkih pobočjih, na Kapeli, na grajskem hribu pri Gornji Radgoni, na Kamenščaku pri Ljutomeru, v lendavskih goricah in drugod. Pri tem se ne bi smeli zanašati le na smučanje, saj so zelo koristne oblike tudi sankanje, drsanje ... Pa tudi za šolske telovadnice ni nujno, da bi morale v počitnicah samevati. J. G. IZ ŠTIRIH STEN V ŽIVLJENJE Leto, ki je pred nami, smo posvetili problematiki invalidov. Gre za to, da invalidne osebe neprimerno enakopravneje vključujemo v vsa področja dela in življenja, skratka, da postanejo enakovredni člani naše družbenopolitične skupnosti. Lahko trdimo, da smo v pomurski regiji na tem področju že dosegli nekatere kvalitetne premike. Seveda pa se je treba pri tem zavedati, da se problemov ne da rešiti z danes na jutri, posebej težko pa bo prav gotovo preseči globoko zakoreninjene in podedovane predsodke do telesno in nemalokrat duševno prizadetih oseb. Toliko skritih in še več prikritih, navidez malenkostnih, večkrat pa tudi očitnih krivic jim je bilo in jim je še vedno prizadejanih. Kako jih sploh enakopravno vključevati v čedalje pospešen ritem vsakdanjega življenja? Kako, če denimo tistim na invalidskih vozičkih — koliko pa je še takih, ki so brez njih! — ni omogočen dostop v prostore javnih zgradb, kot so banke, pošte, trgovine in podobne? Kako, če ostaja zvečine le pri razmišljanjih na občinskih skupnostih za stanovanjskp gospodarstvo, da bo potrebno poskrbeti za posebna invalidska stanovanja v strnjenih blokovskih naseljih. Puhle in prazne so še tako visokoleteče misli in fraze v letošnjem mednarodnem letu invalidov, če ne bo stvarnih posegov in prizadevanj. Nedopustno pa bi zagotovo bilo, da bi letošnji ustalitveni ukrepi posebej prizadeli že tako prizadete občane. Kar najhitreje bo treba urediti materialne in prostorske pogoje za nemoteno delo društev, nadalje si prizadevati, da dobijo invalidi svoje mesto tudi v družbenopolitičnih organizacijah, društvih in združenjih in krajevnih skupnostih, nenazadnje pa tudi — in to bo gotovo odločilno — z veliko več dobre volje, pristne človeške topline in razumevanja prav vsakega pripeljati »iz štirih sten v življenje«. Seveda pa ni moč prezreti — kot smo že zapisali — tudi nekaterih premikov, ki obetajo, človečnejši in bolj dostojanstven odnos do prizadetih. Tako bodo denimo v-Murski Soboti prav letos ustanovili invalidsko delavnico, ki bo v začetku omogočila zaposlitev 32 telesnim, a tudi duševno prizadetim osebam, kasneje pa se bo število zaposlenih še povečevalo. Proizvodni oddelek invalidske delavnice bodo ustanovili občinska skupščina, skupnost za zaposlovanje in center za socialno delo v ustanavljanju, urejen pa bo v nekdanjih učnih delavnicah centra poklicnih šol. Celotna predračunska vrednost naložbe bo nekaj nad 3 milijone dinarjev. Nekaj izkušenj iz dela invalidskih delavnic imajo že v ljutomerski občini. Imenujejo se 8. maj, zaposlenih pa je nekaj 10 invalidov. Izdelujejo predvsem palete in drugo leseno embalažo, zlasti za potrebe delovne organizacije Radenska iz Radenec, prav tako pa tudi za nekatere druge delovne kolektive v domači občini in tudi ormoško. Nekatere izdelke so poslali celo v Portorož. O ustanovitvi invalidskih delavnic razmišljajo tudi v lendavski in gornjeradgon-ski občini, dasiravno se prav v slednji najbolj ne ogrevajo zanje. Pravijo, da niso najustreznejša rešitev, kajti s tem se invalidi le še bolj osamijo in ločijo od samoupravnih procesov, ki sicer tečejo v organizacijah združenega dela. Pred pomurskimi invalidskimi društvi je tedaj še veliko nalog in najlepša priložnost za to, da jih tudi izpeljujejo, je prav letošnje mednarodno leto invalidov. Skratka, potrebnih je manj gesel in več primerov ustrezne pomoči, saj le tako ne bodo invalidi nič več v breme družine in družbe.- In nemara je prav to poglavitni cilj vseh omenjenih prizadevanj. Branko Žunec AKTUALNO DOMA PREMALO ELEKTRARN Gradnjo energetskih objektov smo v prejšnjem srednjeročnem obdobju uresničili le 62,5-odsto-tno. Ostalih 37,5 odstotko objektov in naprav še gradijo. Pri nekaterih objektih so zamude precejšnje, tako da bodo nekatera dela iz prejšnjega srednjeročnega obdobja končana’ šele letos ali prihodnje leto. Med najpomembnejše objekte sodijo štiri hidrocentrale in 12 termoelektrarn. Počasnost gradenj omenjenih objektov lahko v prihodnjih letih vpliva na preskrbo s tokom, predvsem še, ker se je elektrika v zadnjih nekaj letih uvrstila med toplotne vire. Lani je znašala poraba elektrike 60 milijard kWh, za leto 1985 pa predvidevamo 88 milijard kWh. Zamude pri gradnji so nastajale tudi zaradi neurejenega financiranja novih objektov. Po predlogu novega srednjero- enega načrta naj bi do leta 1985 „zamudniških” elektrarn še 14 hi-zgradili poleg že omenjenih drocentral in 9 termoelektrarn. REAGAN NA MOSKOVSKI Ceprav se v Moskvi izogibajo odkritih kritik na račun novega ameriškega predsednika, pa opozarjajo na možnost, da pride do ostrega dialoga o Reaganovih zamislih, da bi si ZDA zagotovile vojaško premoč, da revidirajo ameriško-sovjetski sporazum o omejevanju strateškega jedrskega orožja (SALT—2) in da se postavijo po robu politiki Sovjetske zveze do držav v razvoju. Prvikrat sta Moskva in nova ameriška administracija izmenjala mnenja o vseh teh vprašanjih pred dobrim mesecem, ko se je v Moskvi mudil ameriški senator Percy. V Kremlju menijo, da ne bodo popustili glede SALT—2, ne bodo pa spremenili tudi svoje politike do držav v razvoju. Letos manj vagonov Čez letošnje novoletne praznike so slovenski železničarji organizirali na vseh večjih tovornih postajah posebne štabe, ki naj bi pomagali za razložitev vagonov, ponekod pa so jih zadnji dan v decembru razlagali skupaj z delavci tistih delovnih organizacij katerim je bil tovor namenjen. Tako se ni ponovilo tisto, kar smo doživeli leto poprej: čez novoletne praznike 1980 je bilo na slovenskih železniških postajah 5.700 vagonov. Tokrat jih je bilo samo 1900. Kissingerjeva tipanja Kot poročajo tuje časopisne agencije, naj bi nekdanji ameriški zunanji minister Kissinger na svojem potovanju v Egiptu, Izraelu in v Sojmaliji pomagal ameriškemu predsedniku Reaganu ugotoviti, kolikšno je protisovjetsko in prodameriško razpoloženje, kako bi bilo moč zmanjšati sovjetsko in utrditi ameriško vojaško navzočnost ter kakšne so možnosti, da bi. rešitev bližnjevzhodne krize spravili v okvir dolgoročne obrambe ameriških interesov v tem delu sveta. Kairsko časopisje je ob Kissingerjevih pogovorih v Egiptu pisalo, da bi bližnjevz-hodno krizo lahko rešili do junija 1982, vendar tako, da bi dobili Palestinci nekakšno avtonomijo v mejah Izraela. Po drugi strani paje Kissinger ugotovil, daje »afganistanski primer« še povečal protisovjetsko razpoloženje ne le v Egiptu in Izraelu, temveč tudi v širšem območju, seveda ob nekaj izjemah, med katere spadata Iran in Etiopija. Kissinger je izjavil, da ne verjame, da bo Egipt odstopil Američanom sinajsko oporišče Etsion, ki so ga zgradili Izraelci, Egiptu pa ga bodo odstopili aprila 1982. zagovarja pa predlog, da naj bi ZDA dosegle I nekatere »vojaške olajšave v nekaterih državah v tem območju.« I Na dveh frontah Iranskega predsednika republike in vrhovnega poveljnika oboroženih sil Banija Sadra so ponovno obtožili, da se sporazumeva s protirevolucionarnimi skupinami, ki nasprotujejo verskemu voditelju Homeiniju. O Baniju Sadru menijo, da o islamski republiki govori slabše kot o prejšnjem šahovem režimu. Borci — aktivisti iranskih revolucionarnih organizacij v odprtem pismu, ki so ga objavili v nekem časopisu, opozarjajo ljudstvo, da je možen vojaški udar. Omenjajo tudi pismo, ki ga je Bani Sadr naslovil oktobra lani na Homeinija; v njem opozarja, da je položaj v državi kritičen, da narašča nezadovoljstvo ljudstva. Kaže, da je nova kampanja proti predsedniku republike nastala predvsem zato, ker odlaša z ukazom na ofenzivo proti Iraku. Podobno zahtevo za splošno ofenzivo je izrazil pred dnevi tudi ' ajatola Mohamed Montazeri, ki meni, da bi še nadaljnje odlašanje z ofenzivo oslabilo moralo iranske vojske. Na iransko—iraških bojiščih boji ne pojenjajo, ne na zahodni ne na južni fronti. Obe strani stalno poročata v velikih nasprotnikovih izgubah. Iran je menda ponovno usposobil rafinerijo v Isfaha-nu. ki daje 200 tisoč.sodov, nafte na dan. Irak pa je spet odprl mednarodno letališče v Bagdadu, ki je bilo zaprto skoraj štiri mesece. Kakšni so torej razlogi predsednika Banija Sgdra. da odlaša s splošno ofenzivo proti Iraku? Brez dvoma je prepričan, da samo navdušenje množic za odločilen spopad ni dovolj. Ta modrost pa ga lahko tudi veliko stane. Veeoa pričakovanega Kot kažejo podatki so se naši gospodarski odnosi z deželami v razvoju lani močno okrepili. Blagovna menjava je v enajstih mesecih minulega leta dosegla več kot 3,7 milijard dolarjev, to pa je za 40 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 1979. Jugoslavija je v te dežele izvozila za 13 milijarde dolarjev blaga, kar je za 41 odstotkov več, uvoz pa seje povečal za okrog 39 odstotkov in znaša 2,4 milijarde dolarjev — predvsem zaradi podražitve nafte in nekaterih drugih surovin. Rezultati gospodarskega sodelovanja z državami v razvoju so torej dokaj dobri. Ocenjujejo tudi, da so naše organizacije v letu 1980 opravile v državah v razvoju za približno milijardo dolarjev investicijskih del. Vznemirjena Italija Trije dogodki so vznemirili Italijane,zadnje dni preteklega leta: ugrabitev sodnika D’Ursa, upor v Tranijskem zaporu in zahrbtni umor karabinjerskega generala En-rica Galvaligija. Teroristi so s temi dejanji sprožili pravo vojno proti vladi in državnim ustanovam, ki so po javnem mnenju premalo trde do teroristov. V rimskem tedniku »L’Espresso« seje pojavil intervju s teroristi in zapisnik z zaslišanja sodnika D’Ursa. Novinarja, ki sta intervju objavila so aretirali. Branilec obeh aretiranih novinarjev je izjavil, da sta prejela od neznanca ponudbo za interv- ju s teroristi. Izročila sta svoja vprašanja in po nekaj dneh sta dobila odgovore in tudi del omenjenega zapisnika. V Italiji krožijo tri različne inačice, ki se nanašajo na razmerje med terorizmom in množičnimi občili: prvič —-terorizem je nastal in se razvija tudi s pomočjo množičnih občil, drugič — terorizem je mogoče premagati, če bo država onemogočila objavljanje dogodkov, povezanih s terorizmom, in tretjič — v demokratični družbi je vsakršna informacija pravilo, zato je dolžnost javnih občil, da objavijo vsako teroristično potezo in jo prepuščajo v presojo zreli in odgovorni javnosti. Očitno je, da so si omenjene inačice o odnosu med terorizmom in javnimi občili v navzkrižju, zato seje o teh vprašanjih razvila ostra polemika in to ne samo med novinarji, temveč tudi med politiki in sodniki. Kje je mejamed pravico do svobodnega obveščanja in cenzuro, se sprašujejo v Italiji. Kaže, da so teroristi z najnovejšimi dejanji ponovno zadeli v črno. Res pa je tudi, da je italijanski terorizem razpreden pO vsem tkivu italijanske družbe. TEHTNICI f afefcA'f' Italijanska vlada je v ponedeljek zavrnila zahteve, ki so jih teroristi, ki so pred mesecem dni ugrabili sodnika D’Ursa, postavili kot pogoj za izpustitev. Policija je blokirala ceste okoli Rima in prečesala območje okoli jezera Bracciano, da bi našla sodnika D’Ursa. Temelji samoupravljanja V naši vsakdanjosti je marsikaj hibridnega. To velja tudi za pomanjkljivo izpeljanost delegatskega sistema.-Zaradi tega so nedavno tudi v socialistični zvezi na ravni federacije razpravljali o tem, kaj'vse moti uresničevanje delegatskega sistema, da bi v pripravah na tretji kongres samoupravljalcev lahko čim bolj učinkovito odpravljali te motnje. Socialistična zveza se je končno že doslej najbolj resno ukvarjala prav z delegatskim sistemom in ima v tem največ tudi praktičnih izkušenj. Kako delujejo delegatske zasnove v temeljih samoupravljanja? To je bilo prvo in temeljno vprašanje. Temelj samoupravljanja pa so temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Torej je vprašanje, kako delujejo zbori delavcev oziroma zbori občanov v odločanju, ki je osnova delegatskega sistema. Nobene odločitve namreč ne bi smelo biti brez zborov delavcev oziroma zborov občanov, kajti sicer bi zopet obveljalo odločanje predstavnikov delovnih ljudi, ki se zdaj imenujejo delegati oziroma delegacije. Daje s tem še marsikaj narobe, kažejo izkušnje socialistične zveze, da se nekako širi zadovoljstvo z uveljavljanjem delegatskega sistema kot sistema.in da zdaj že marsikje pre- PISMO IZ BEOGRADA Telegrami vladuje mnenje, da z mnogimi vprašanji pač ne kaže utrujati delovnih ljudi, ko pa o tem prav tako lahko odločajo delegacije same. Toda ob tem so še nekatere popačenosti. V marsikateri tozd namreč sploh ne vedo natančno, kaj so krajevne skupnosti in prevzemajo nekakšne splošne obveznosti napram krajevnim skupnostim preprosto na ta način, da dajejo denar za financiranje vseh krajevnih skupnosti v svojem okolju, čeprav jim ni jasno, zakaj delajo tako. Zadnje čase, menda zaradi stabilizacije, so se v marsikateri tozd korigirali toliko, da dajejo denar za financiranje samo tistim krajevnim skupnostim, v katerih stanujejo in živijo tudi njihovi delavci. Toda tudi zdaj še vedno ne vedo povsem, zakaj dajejo ta denar, in ali je sploh prav, da ga dajejo, če je delovanje krajevnih skupnosti že na kak drugačen način deležno potrebnih sredstev. Menda so radodarni, vsaj formalno, zaradi tega, ker je politična naloga združenega dela, da bo prisotno tudi v krajevnih skupnostih. Tako je namreč vsaj formalnem sodelovanju tozd in krajevnih skupnosti zadoščeno. Od tega pa delavci iz združenega dela v krajevni skupnosti navadno sploh ničesar nimajo. Delavci kot delavci v organizacijah združenega dela imajo v upravljanju sredstva proizvodnje in gospodarjenja in so zainteresirani za odločitve o njih. Tudi že prihaja do zanemarjenja odločanja v zborih delavcev, se kaj hitro zgodi, da se delavci temu zoperstavijo in zahtevajo odločanje na zboru delavcev. Delavci kot krajani pa, tako kot ostali krajani, nimajo svojega neposrednega vpliva na upravljanje s stanovanjskimi in drugimi sredstvi, kar sodi na področje delovanja krajevnih skupnosti, in zato nimajo niti smislu za sodelovanje na zborih občanov, in tako so tamkajšnje delegatsko delovanje često sprevrača v navadno formalnost. Zelo pogosto se dogaja, da so v krajevnih skupnostih, začenši s stanovanjskim upravljanjem, aktivni samo upokojenci, nezaposleni in morebiti še študentje. Torej skupine krajanov, ki nimajo neke neposredne zveze.z aktivnim delom v združenem delu,'se pravi v ustvarjanju dohodkov. Nesreča je še večja, če so vajeti v krajevnih skupnostih v rokah starih upokojencev, ki so doživljali samoupravljanje še v časih pred ustavnimi spremembami in sprejetjem zakona o združenem delu ali pa so ostali naučeni še administrativnega upravljanja, v katerem so celo nekaj bili, pa hočejo nekaj biti tudi še danes. V takšnem pojmovanju delegatskega delovanja se zatorej prepogosto dogaja, da so izvršna telesa občanov, denimo hišni sveti, hišna oblast, ki ukazuje občanom, ne izpolnjuje pa odločitve zborov občanov, in tako so prepogosto tudi krajevne skupnosti še bivši krajevni uradi, v katerih so majhni oblastniki vse bolj nezadovoljni s tem. da delavci iz združenega dela in sploh mlajši ljudje nočejo biti njim primerno aktivni. Tako iskanje krivcev pa potrebuje resne analize pomanjkljivosti delegatskega snovanja. Odsotnost aktivnih v združenem delu iz aktivnosti krajevnih skupnosti ima utemeljene razloge. Viktor Širec RIM — Italijanska vlada je zavrnila predlog teroristov, da bi objavili »politične poglede teroristov v zaporih v Traniju in Palmiju«. V kolikor vlada ne bo ugodila zahtevam teroristov, bodo ti obsodili na smrt nedavno ugrabljenega sodnika D’Urso. ANKARA — Ob stoti obletnici velikega turškega reformatorja Atatiirka so bile v Turčiji številne manifestacije. LONDON — Lani se je spet povečalo število neizkoriščenih tankerjev. Decembra jih je v različnih pristaniščih stalo 62. NEW DELHI - Ministrica za izobraževanje v Karmalovi afganistanski vladi je za neki indijski časopis izjavila, da se je položaj v Afganistanu ustalil in da je naloga sovjetskih čet »zgolj ubraniti suverenost in neodvisnost države pred zunanjim nasiljem.« BUENOS AIRES -Čilski diktator Pinochet je izjavil, da se bo marca letos razglasil za »ustavnega predsednika« in da bo svoje mesto v vladajoči vojaški hunti prepustil obrambnemu ministru Benavidezu. WASHINGTON — Kot enega od zadnjih predsedniških ukrepov ocenjujejo Carterjev predlog za proračun oboroženih sil ZDA. V ta namen naj bi izdali 200 milijard dolarjev oziroma kar 25 milijard več kot so porabili lani. NEW YORK — Nigerija se je odločila podražiti sod nafte za 3 dolarje, do-čim je Libija syojo nafto podražila za 4 dolarje. NEW YORK -Sl. januarjem je v varnostnem svetu OZN prevzel dolžnost predsednika kitajski predstavnik Ling King. Dotlej je bil na tem položaju Američan McHenry. TRST — V Petovljah pri Trstu je v novoletni noči bomba uničila javno telefonsko govorilnico. MOSKVA — Agencija TASS je zanikala trditev »Washington Posta«, da so sovjetski in ameriški funkcionarji na tajnih sestankih razpravljali o možnosti, da bi Iran »razdelili« na vplivnostni območji ZDA in ZSSR. Telegrami ..IN PO SVETU STRAN 2 VESTNIK, 9. JANUARJA 1981 । Več asfalta in boljša komunala Letošnje leto pomeni tudi za cestno in komunalno dejavnost prvo leto uresničevanja novega srednjeročnega programa, ki mora biti naravnan zlasti stabilizacijsko. Tega dejstva se še posebej dobro zaveda tudi samoupravna interesna skupnost za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota, ki si bo prizadevala za nadaljnje razvijanje in poglabljanje samoupravljanja na vseh področjih svoje razvejane dejavnosti. Zato bodo skušali organi te skupnosti tudi v prihodnje, kar se da po samoupravni poti, skupno s posameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi načrtovati investicije na infrastrukturnem področju. Izhajajoč iz temeljev plana za naslednje srednjeročno obdobje 1981 —1985 bo skušala samoupravna interesna skupnost za cestno in komunalno dejavnost, seveda v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, predvsem vzdrževati kategorizirane občinske ceste, da ne bi prihajalo do kakršnikoli zastojev v javnem cestnem prometu. V letu 1981 bi tako opravili obsežna dela na makadamski cesti Gornji Petrovci—Križevci v dolžini 3,8 kilometra, ki jo bodo zatem tudi posodobili z asfaltno prevleko. Z udeležbo republiške skupnosti za ceste bi nadaljevali dela pri posodobitvi cestnega odseka Hodoš—Motvarjevci, in sicer pri Cikečki vasi. Zaenkrat pa še obstaja varianta, ali bi kazalo opraviti večja vzdrževalna dela v Pertoči od regionalne ceste na hrib v dolžini 2 kilometra, ali pa na odseku Moravci—Gornji Moravci, kjer gre prav tako za dva kilometra cese. Kot je zaznati, se bolj ogrevajo za prvo varianto, saj imajo pred očmi manj razvito krajevno skupnost, ki še kako potrebuje boljšo cestno povezavo. Po sporazumu o temeljih plana skupnosti pa bodo finančna sredstva za obsežne investicije pri izgradnji infrastrukturnih objektov združevali po dogovoru s krajevnimi skupnostmi. Tu lahko pričakujejo tudi pomoč mladinskih delovnih brigad, ki bodo s prostovoljnim delom v okviru republiške mladinske delovne akcije »Goričko 81« pomagale pri modernizaciji cest Gornji Petrovci—Križevci in Šalovci—Čepinci. Glede same komunalne dejavnosti pa velja omeniti, da bodo najprej končali z deli, ki sojih začeli v letu 1980 oziroma v jesenskih mesecih minulega leta, nato pa jih čaka obilica nalog, ki so jih začrtali v letošnjem programu. Dokončno bi naj stekla gradnja kanalskih kolektorjev v Murski Soboti, in sicer severnega, industrijskega in južnega kolektorja. V pomurskem siedišču bi tudi uredili kanalske in vodovodne priključke, hkrati pa nadaljevali s pripravami na gradnjo oziroma razširitev čistilne naprave. Vse to je posebnega pomena za nadaljnji razvoj stavbne izgradnje v mestu. V sodelovanju s krajevno skupnostjo Beltinci bi zgradili kanalski zbiralnik za naselje Jugovo v Beltincih, razširitev črpališča in vodooskrbe zahodnega predela murskosoboške občine pa se načrtuje od Cankove dalje. To bo v naj večji meri odvisno od razsikav glede vodooskrbe v letu 1981. Vrsta kolektorjev, ki smo jih našteli, pa bodo povezani tudi z bližnjimi naselji Murske Sobote, npr. Cernelavci. Noršinci. Martjanci in drugi kraji. Posebna pozornost pa bo veljala tudi pripravi in opremi stavbnih zemljišč za usmerjeno stanovanjsko izgradnjo (blokovsko) v Murski Soboti. Pri tem pa gre za naslednje ulice: Lendavsko. Mojstrsko, Staro, Vrtno, Kocljevo in Gregorčičevo. Odkupi in ocenitve stavb pa se bodo nadaljevale tudi v ostalih predelih mesta. Za individualno stanovanjsko izgradnjo pa bodo opravili pripravo zemljišč v Beltincih, kjer je na voljo 43 parcel, v delu industrijske cone v Murski Soboti, priprava stavbnega zem Ijišča za prvo fazo pa bo končana v Černelavcih, in sicer za 178 parcel. Glede industrijske cone je treba povedati, da je nujno urediti dovozno cesto in premestiti cesto 355/11, elektriko, kanalizacijo, vodovod in telefon. Hkrati pa je potrebno nadaljevati s pripravo zemljišč za gospodarsko dejavnost zunaj industrijske cone, zlasti na območju, kjer stojijo zgradbe Agroservisa in Certusa. LENDAVA Zagate poklicnega usmerjanja akcija za zmanjšanje administracije v občini GORNJA RADGONA M. Jerše Proti razraščanju in razhajanju v nagrajevanju Tudi v tej občini niso imuni na presežke administriranja v družbenopolitični skupnosti (občinska skupščina, občinski izvršni svet), delovnih organizacijah in samoupravnih interesnih skupnostih, ugotavljajo na komiteju OK ZKS v Gornji Radgoni. Vse očitneje postaja, da se problema razraščanja administracije doslej nismo resno lotili, še manj, da bi mu uspeli priti do živega. Tako je bil že skrajni čas. da se ga lotimo(jo) načrtno in organizirano. Kot denimo v radgonski občini takoj po nedavni seji CK ZKS, na kateri so osrednjo pozornost odmerili prav tej problematiki. Akcijo so zastavili kolikor mogoče preudarno in načrtno. Posebej oblikovana komisija — v njej so predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in občinskega izvršnega sveta, ki je tudi nosilec celotne aktivnosti — si je zastavila zajeten in zahteven delovni program. Najprej bodo skušali dognati. kako so se v zadnjih letih kadrovsko jačale delovne skupnosti skupnih služb in ali so bila vsa dela in naloge tudi upravičeno uvedena. Kakšna je njihova samoupravna organiziranost in kako je z upoštevanjem ekonomskega vidika poslovanja administracije? Glede zmanjšanja družbene režije v temeljnih organizacijah združenega dela so v občini Gornja Radgona mnenja, da bi se moral kar najhitreje spremeniti odnos do poslovodne funkcije direktorja, ki naj ne bi bil nekakšna birpkratska struktura — kot nemalokrat doslej — ki bi nase »lepil« vedno nove, administrativne moči, temveč predvsem tisti, ki bi v večji meri koordiniral in organiziral delo v delovnem kolektivu. Spričo dejstva, da imajo administrativne službe v poprečju za 2300 dinarjev ali nekaj nad 29 odstotkov višje mesečne osebne dohodke kot delavci v materialni proiz- vodnji, je še toliko bolj upravičeno, da se omenjena akcija tudi izpelje. Zlasti pa zato, da se enkrat za vselej dožene, kako je z zaposlovanjem oziroma presežki zaposlovanja v strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti. Tovrstni problem v občini Gornja Radgona menda ni toliko pereč, kolikor je pereče docela odprto vprašanje nagrajevanja zaposlenih delavcev v omenjenih službah. Ravno ti delavci imajo namreč daleč najvišje poprečne mesečne osebne dohodke, čeprav je njihova kvalifikacijska struktura (izobrazbena raven) ista ali vsaj podobna kvalifikaciji zaposlenih v delovnih skupnostih skupnih služb in družbenopolitični skupnosti. Akcija je torej zastavljena, škoda le. da nimajo na razpolago določnejših podatkov in številk, kajti te so često še bolj zgovorne kot zgolj suhoparne in posplošene ugotovitve. Branko Žunec LENDAVA Več stanovanj za mlade delavce Klj'ub temu da se je v zadnjih letih v lendavski občini zgradilo več kot 200 družbenih stanovanj, mladi niso zadovoljni. Njihovo nezadovoljstvo gre na rovaš pridobivanja stanovanjske pravice, saj so predvsem mlade družine in mladi delavci velikokrat prizadeti. Praksa reševanja stanovanjskih problemov v organizacijah združenega dela namreč kaže, da pravilniki o dodeljevanju stanovanj ne upoštevajo dovolj mladih družin in mladih delavcev, pri tem pa seveda gre za tiste mlade delavce in družine, ki so v težkem socialnem položaju in ne tiste z visokimi osebnimi dohodki. Komite občinske konference ZSMS Lendava je o tem pred nedavnim razpravljal in sklenil, da skliče posebno posvetovanje o omenjeni problematiki, na katerem bi sodelovali tudi predstavniki drugih družbeno političnih organizacij pa predsedniki vseh, osnovnih organizacij mladih iz združenega dela. Namen občinske organizacije mladih je začeti s široko politično akcijo za zagotovitev stanovanjskih problemov mladih delavcev, akcija pa naj bi bila usmerjena v obravnavo, dopolnjevanje in spreminjanje samoupravnih aktov, ki urejajo dodeljevanje družbenih stanovanj. Po mnenju občinske konference ZSMA Lendava bi mladi morali doseči predvsem naslednje cilje: V pravilnikih odpraviti kriterij minimalnega števila let v delovnem razmerju, kar je pogoj, da delavec sploh dobi pravico, da lahko zaprosi za dodelitev družbenega stanovanja ali stanovansjkega kredita. Stanovanjske in socialne razmere bi morale biti prevladajoči kriterij za dodelitev stanovanj, mlade družine in delavci pa naj bi dobili tudi določene olajšave pri pridobivanju stanovanjskih pravic. Jani D. Še nekaj dni nas loči od zimskih šolskih počitnic, ko običajno učenci osmih razredov osnovnih šol odhajajo v delovne in druge organizacije. kjer se spoznavajo s poklici. Prav je. da ob tej priliki spregovorimo o nekaterih zagatah, ki so se ob poklicnem usmerjanju dogajale in ki se bodo gotovo še dogajale. Prav gotovo je poklicno usmerjanje eden tistih pomembnih dejavnikov v razvoju mladega človeka. ki odločilno vpliva na njegovo bodočnost. Zato seveda mora biti usmerjevalcev več: starši, šola, družba pa tudi politične organizacije. Bistvo pa je, da brez dobrega kadrovskega načrtovanja ne more biti tudi dobrega poklicnega usmerjanja. Prav kadrovsko načrtovanje pa v lendavski občini ni najboljše in zaradi tega nastanejo tudi zagate. Šole si prizadevajo, da bi učencem omogočile spoznavanje poklicev, čestokrat pa delovne organizacije stojijo ob strani. Učence sicer sprejmejo za dan dva, a jim ne nudijo pravih spoznanj o določenem poklicu, to pa lahko mlade samo odvrača. Čestokrat vemo povedati, da mladina beži v neproizvodne poklice, a se nismo vprašali, kaj smo ji nudili prav pri spoznavanju poklicev. Starši želijo, da bi njihovi otroci živeli boljše, da bi se šolali in tako dosegli večjo stopnjo izobrazbe, a to ne more biti samo v neproizvodnih poklicih, tudi drugi imajo svojo vabljivost in pomen. Poklicno usmerjanje pa bo. vse tako kaže, dobilo nove dimenzije v usmerjenem izobraževanju, saj bo le-to kot nekakšno sito za vse učence, sito, ki bo pokazalo, kdo je sposoben za ta ali oni poklic, toda tisto prvo mora biti šola, ta naj bi bila in še vedno bo tisto mesto, kjer naj bi učenci dobili prva spoznanja o poklicih. Če je temu tako, potem bi šolam morale priskočiti na pomoč tudi delovne organizacije. Jani D. Pravijo, da je osnova za neobdavčeni dohodek 294.000 din. Ni mi pa jasno, če je to za eno leto, ali za desetletje. Vključitev staršev in delovnih ljudi v vzgojni proces V programu občinske izobraževalne skupnosti Lendava so dali posebno pozornost podružbljanju vzgoje in izobraževanja. Poiskali naj bi take oblike, s katerimi bi vključili v proces vzgoje in izobraževanja čim več staršev in delovnih ljudi, šole pa naj bi se še bolj odprle svojim šolskim območjem. Posebno skrb bodo namenili tudi uveljavljanju načela svobodne menjave dela, posebej pa še funkcioniranju delegatskega sistema. Pri slednjem velja omeniti, da delo skupščine doslej ni bilo najboljše, saj je dokaj veliko delegacij slabo delalo. Občinska izobraževalna skupnost bo morala v letošnjem letu organizacijsko in akcijsko sodelovati pri preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, predvsem pa uresničiti program, ki je že bil sprejet. Dosledno izvajanje programa vključevanja otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju, v organizacijo in usposabljanje, ne bo dovolj, če ne bomo poskrbeli, da se učenci, ki končujejo to šolo, ne vključijo v delo ali nadaljnje šolanje. Pri tem pa seveda ne gre prezreti tudi vloge skupnosti za socialno varstvo in skrbstvo, ki doslej ni bila zadovoljiva. Kadrovska problematika je še vedno prisotna, zato bo letos potrebno nadaljevati s štipendiranjem bodočih pedagoških delavcev, ob tem pa je treba misliti tudi na stanovanje. Izobraževalna skupnost bo letos začela uresničevati tudi sprejeti referendumski program, saj bo naročila izdelavo študije o racionalnem koriščenju šolskega prostora v občini, ta pa naj bi pokazala, kje so potrebe po gradnji novih šol. Program je torej sprejet, naloge osnovnošolskih delavcev je, da ga uresničujejo, uresničen pa bo le takrat, če bo v procesu vzgoje in izobraževanja sodelovalo več staršev pa tudi združeno delo in krajevne skupnosti. Jani D. LENDAVA Program IS uskladiti s programom skupščine Iz pobud in programov delegacij temeljnih organizacij združenega dela krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij je izvršni svet skupščine občine Lendava izdelal program za letošnje leto. Seveda pa program zajema še naloge, ki so opredeljene v dogovoru o temeljih družbenega plana SRS in občine za obdobje 1981 do 1985 ter družbenim planom oziroma resolucijo o družbeno-eko-nomski politiki za letošnje leto. Poudarjena pozornost za uresničevanje plana za letošnje leto izhaja iz želja in hotenj, da prvo leto novega srednjeročnega obdobja gospodarimo kar najbolj skrbno, da bi se tako okrepila ekonomska moč občine, organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti. Program dela izvršnega sveta pa bo potrebno v najkrajšem času prilagoditi programu dela zborov skupščine, da bi bilo le-to sinhronizirano in da ne bi bilo dvotimosti. Ta mesec pa bodo na sejah izvršnega sveta prevladovala v glavnem ekonomska vprašanja, saj gre za razprave o osnutku družbenega plana občine za novo srednjeročno obdobje ter sprejem programa za izvajanje resolucije za letošnje leto. V programu dela pa ima pomembno mesto tudi delovanje komiteja za družbeno planiranje in družbeno-ekonomski razvoj, saj bodo prav v tem komiteju nosili breme planiranja. Če upoštevamo lanske izkušnje, bo letos izvršni svt imel okoli 60 sej, to pa pomeni, da se bo sestal več kot enkrat na teden. Jani D. VESTNIK, 9. JANUARJA 1981 STRAN 3 LENDAVA Okrepiti kulturno delovanje KRIŽEMKRAŽBA Ni naključje, da sta o kulturnem življenju delovnih ljudi pred nedavnim razpravljala občinska konferenca ZKS Lendava in občinski svet zveze sindikatov Lendava. saj kaže, da to delovanje v organizacijah združenega dela ni razvito. Skrb za kulturno rast in življenje delavcev mora postati sestavina razvojnih programov in samou- SPODBUDEN ZGLED ŽELEZNIČARJEV Razkladanje vagonov med prazniki Podobno kot drugje, so se tudi na območju železniškega gospodarstva Murska Sobota odločili, da bodo prispelo blago razkladali med novoletnimi prazniki. Tako je bilo že v sredo, 31. decembra, ko so železničarski delavci sproti razkladali tovor iz vagonov, to delo pa so nadaljevali še v soboto, 3. januarja, ko se jim je pridružila mladinska delovna brigada iz Avtoradgone. Delali so vse dotlej, dokler niso raztovorili vseh vagonov, ki so se tedaj nahajali na železniških postajah v Murski Soboti in Gornji Radgoni. O tem so obvestili vse delovne organizacije na področju Pomurja, ki so tokrat pokazale polno pripravljenost za sodelovanje v tej Široko zastavljeni akciji železniškega gospodarstva. Tako so lahko že do sobote raztovorili vseh 20 vagonov, ki so prispeli po železniških tirih. Takšna pripravljenost železničarskih delavcev Pomurja, ki so se hoteli izogniti vsakršnemu zastoju na tirih, kar se je pojavljalo v preteklih letih, je vredna vse pohvale. Tudi na ta način so namreč prispevali svoj pomemben delež k stabilizaciji gospodarstva, ki ga v letu 1981 čakajo velike naloge. M. Jerše LENDAVA Pomembne sindikalne akcije Konec lanskega leta je občinski svet zveze sindikatov Lendava sprejel operativni načrt dela sindikatov za prvo trimesečje letošnjega leta. Med najvažnejše naloge občinskega sveta so uvrstili analizo gospodarjenja in obravnavo zaključnih računov za preteklo leto, oceno aktivnosti pri oblikovanju in sprejemanju planov za obdobje 1981 do 1985 ter uresničevanje zakona o združenem delu. Vse omenjene akcije imajo pomembno mesto tudi v programih osnovnih organizacij, saj bodo le-te nosilke širokih razprav o gospodarjenju, te pa naj bi predvsem pokazale, ali smo se v minulem letu obnašali st ubilizacijsko in ali smo naposled začeli uresničevati Referendum uspel, kaj sedaj? Če so nekateri dvomili v uspeh referenduma v krajevni skupnosti Lendava, so se lahko prepričali, da je za samoprispevek vendarle glasovalo 78 odstotkov krajanov in tako potrdilo svojo pripravljenost pomagati pri razvoju Lendave. Nekdo je vprašal, zakaj Lendava potrebuje prav bazen. zakaj ne kakšen drug objekt. Resje, da bi bil potreben kulturni dom. toda gradnji se v krajevni skupnosti niso odpovedali, le preložili so jo. saj bi v tem trenutku bilo težko zbrati dovolj sredstev. Lendava leži pravzaprav na vodi, obdajajo jo potoki in Mura, ljudje se pa nimajo kje kopati. Kopališče je bilo menda načrtovano že pred mnogimi leti, pa do gradnje nikoli ni prišlo. Sedaj pa na krajevni skupnosti pravijo, da bo olimpijski bazen zgrajen že prihodnje leto. S krajevnim samoprispevkom naj bi v prihodnjih petih letih zbrali okoli 24 milijonov dinarjev, ta denar pa naj bi potrošili za gradnjo bazena. v OZD pravnega odločanja delavcev v organizacijah združenega dela in občanov v krajevnih skupnostih, so ugotovili v razpravi, konkretno pa to pomeni, da je v samoupravnih .iktih potrebno opredeliti pravico delavcev do kulturnega življenja in delovanja. Žal v lendavski občini takšn-nih aktov ni veliko, še manj pa je na voljo programov zakon o združenem delu. Če sodimo po lanski razpravi o načelih delitve dohodka, je pri uresničevanju zakona o združenem delu še veliko vrzeli, zlasti pri delitvi osebnih dohodkov po rezultatih dela. Med pomembne naloge pa sodi vsekakor tudi obravnava vloge zveze sindikatov v nadaljnjem razvoju delegatskega sistema in odnosov ter organiziranosti in delovanju sindikatov v krajevnih skupnostih. Pri tem velja omeniti, da je bilo dosedanje delovanje sindikatov v krajevnih skupnostih, razen redkih izjem, preskromno. Sindikati bodo v tem trimesečju zavzeli tudi svoja stališča do oddiha in športne rekreacije v občini, razpravljali o kadrovski politi čistilne naprave, asfaltiranje nekaterih ulic ter za pripravo na gradnjo kulturnega doma. Gre torej za pomembne objekte in koristno naložen denar, tako kolje bil koristno porabljen tudi tisti, ki smo ga zbirali v preteklem srednjeročnem obdobju. Pa vendarle bi bilo potrebno opozoriti na nekaj stvari: Načrtovane ob Inovacije in raziskave v Radenski V delovni organizaciji Radenska v Radencih namenjajo raziskovalni in inovacijski dejavnosti posebno pozornost. V letu, ki se jepravkar izteklo, so za inovacije in izvirne rešitve v tehnično tehnoloških postopkih namenili 137.490 dinarjev, v obliki 36 denarnih nagrad 23 posameznikom in eni delovni skupini. Za svojo inovacijsko dejavnost so nagrade prejeli predvsem tisti delavci iz neposredne proizvodnje, ki skušajo sebi in sodelavcem olajšati delo, povečati izkoristek strojev, znižati število lomov in zagotoviti varnejše delo. Raziskovalna dejavnost je usmerjena predvsem na rehabilitacijske postopke pri srčnih bolnikih, ki se zdravijo v zdravilišču, na fizioterapevtske z mineralnimi in termomineralnimi vodami ter njih genezo. Poseben poudarek pa je v Radenski na proučevanju izkoriščanja naravnih virov ter odpadne toplote in raziskovanju vrelčnega območja in vrtin za termalno vodo. Zato so med raziskovalnimi usmeritvami v srednjeročnem obdobju 1981—1985 v ospredju raziskave na področjih, kjer se argumentirajo postopki in preventive ter poudarjajo argumenti za priporočljivo st mineralne vode. V ospredju raziskovanj pa bodo tudi ostali vrelci v Moravcih in Banovcih, s poudarkom na učinkovanju zdravilnih voda na človeški organizem, bb kulturnega delovanja delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. V lendavski občini ima kulturno društvo le INA-Nafta. v vseh ostalih delovnih organizacijah pa ni niti animatorjev kulturnega delovanja in življenja. Veljalo bi ustvariti tudi tesnejšo povezavo med umetniki ustvarjalci in delavci, ta se je že pokazala na področju likovne umetnosti. V delovnih organizacijah bi morali posvetiti tudi več pozornosti knjižnicam in s tem tudi razvijati ljubezen do knjige in branja. Sindikalne organizacije bi morale poskrbeti tudi za tesnejši stik s krajevnimi skupnostmi na področju kulturnega delovanja. Če sodimo po dosedanji praksi, lahko ugotovimo, da so posamezne kulturne prireditve v Lendavi zelo slabo obiskane, kar priča, da se zapiramo v domove, se odtujujemo. namesto da bi sodelovali v kulturnem življenju in delovanju. Mar je po vsem tem čudno, da v Lendavi nikakor ne moremo obuditi pevskega zbora, ustanoviti godbe na pihala in razviti kulturne klubske dejavnosti. Sindikati in osnovne organizacije ZK si morajo prizadevati, da se na tem pomembnem področju nekaj spremeni, spremeniti pa se mora najprej odnos do kulture v delovnih organizacijah. Jani D. ki in organizaciji pravne pomoči svojim članom. Pa še besedo dve o pripravah na obravnavo zaključnih računov za lansko leto: Večkrat je že bilo povedano, da naj bodo analize gospodarjenja razumljive za delovne ljudi, iz njih naj bi razbrali najbolj pomembne dejavnike gospodarjenja, skratka vse tisto, kar je bilo v lanskem letu uspešno in slabo. To je potrebno ponovno izpostaviti, saj je praksa pokazala, da so bile analize čestokrat nerazumljiv skupek številk, razprava o njih pa je bolj odvračala kot pritegovala delavce. Ker bo težišče razprav v sindikalnih skupinah, bo kaj hitro potrebno, da se nanje le-te kar najbolje pripravijo. Jani D. jekte bo potrebno zgraditi v določenem času, saj vsako odlašanje gradnjo podraži, kar pa spet lahko pomeni odložitev nekaterih načrtovanih objektov. Gre torej za skrbno ravnanje z referendumskim dinarjem, o porabi pa bo potrebno sproti obveščati krajane krajevne skup-nosti- Jani D. Razpravljamo, predlagamo, sklepamo »No. pa bi sedli. Začeli bomo«. reče Iztok. Sedemo in še malo poklepetamo. Iztok nas hladnokrvno prekine: »Najprej vsem dobro jutro. Mislim, da bi lahko kar začeli. Sicer ni vseh delegatov, sklepčni smo pa. Se pravi, lahko gremo k drugi točki dnevnega reda, to je pregled blagajniškega zvezka. Marta, bi prosim ti povedala kaj več o tem?« Marta pravi, da je blagajniški zvezek pregledala, ampak da blagajna ni zaključena. Predlagamo. naj z lanskim blagajnikom to uredila. Vitka pa že zanima članarina. Kolikšna bo letos? Predlogi so različni: petnajst, pel. dvajset, deset ali osem dinarjev. Melita pravi: »Zdaj, v teh prvih mesecih, imamo veliko izdatkov. Najbolj primerno bi bilo deset dinarjev.« Strinjamo se. Sklenemo. da bomo denar zbrali do desetega novembra. iztok napove četrto točko — poročilo z druge redne seje OK ZSMS Ljutomer. Mateja kar prične in nas seznani z važnejšimi sklepi, ki so povezani z našim delom. Dogovorimo se. da bomo o tem govorili še na razrednih urah. »Vse sklepe, ki jih bomo sprejeli tukaj in ostalo morate prenesti na ostale mladince«, nam svetuje še tovarišica mento Želimo si... — želim si lepo novo šolo; — hočemo, da bi se učili v toplih učilnicah; — jedilnico, kjer bi lahko na toplem malicali; — telovadnico, ki bi bila v isti zgradbi; — da nam iz stranišč ne bi smrdelo; — veliko knjižnico, kjer bi si lahko sami izbirali knjige; — da na straniščih ne bi bilo mrzlo; — najbolj si želimo lepo opremljeno telovadnico; — da nam čimprej uredijo šolo, v kateri bi se še mi učili; — želimo, da hi se učili v takih prostorih kot mnogi drugi otroci; — da bi se zdravili v novem, večjem kirurškem oddelku ... DOPISNIKI OŠ ODRANCI Glasovali smo „ZA” 14. decembra je bil v Pomurju referendum. Tudi krajani Renkovec so tega dne glasovali. Nekaj dni pred tem so lepo okrasili staro šolo, kjer je potekal referendum. Vse dopoldne so prihajali mladi in stari vaščani na volišče. Na referendumu so bili tudi učenci — predstavniki šole. Popoldne pa so odborniki pregledali in ugotovili, da je bilo več glasov ,,za” kot,,proti”. Za vse v Pomurju bodo zgradili kirurški blok v Rakičanu, v naši krajevni skupnosti pa bomo zgradili zdravstveno ambulanto, dogradili vrtec, šolo in prenovili kulturni dom. Sedanji vrtec je premajhen, saj je v njem okoli 115. otrok. Tudi prizidek k šoli je zelo potreben, kajti na šoli' je preveč učencev in premalo kabinetov, v katerih bi se učili. Želim, da bi kirurgijo, vrtec, šolo in kulturni dom čimprej zgradili, saj je vse to potrebno za naše življenje. Darja Ferčak, 7. a OS Turnišče IZBRANA RISBA: »V telovadnici« — Narisal Daniel Katalinič,2. a raz. OŠ Bakovci rica in povdari besedo morate. »Bomo«, ji zagotovimo. Slavko kar prične z novo temo: »Imam občutek, daje na naši šoli premalo družabnega življenja med mladinci. Plesi so zelo redko, družabnih popoldnevov pa sploh ni. Tako se začnemo razhajati. Tovarišica Silva reče: »S tem se popolnoma strinjam. Zanima me le. kaj si vi predstavljate pod družabnim popoldnevom«. Vsak bi rad takoj povedal svoje mnenje — govorimo kar drug čez drugega. Zorka nas poskuša umiriti: »Po vrsti bi govorili, ne?« »Nikoli se ne zbiramo. Poleti je zabavno vsaj na kopališču, med šolskim letom pa nimamo kam iti«. Zorka meni, da se oddaljujemo od stvari, saj tovarišico zanima, kaj bi mi na takih popoldnevih delali oziroma, s čim bi se ukvarjali. »Mladini bi morali šolo približati tako, da bi se nam zdelo povsem normalno priti v šolo tudi popoldne. Glavni cilj ne bi bil ples, ampak predvsem družba. Pogovarjali bi se, poslušali glasbo, se zabavali. Celotno popoldne bi lahko posvetili določeni temi. Toda biti moramo sproščeni, da bo vse potekalo sponatano.« razglablja Mateja. »Ja, nekaj takega«, je navdušena tudi Marta. UREJA JOŽE GRAJ »Ob tem bi lahko urejali tudi svoj časopis in stenčas«, predlaga Vilo. »Zamisel je vsekakor dobra«, potrdi tovarišica, »o tem bom obvestila učiteljski zbor, v razredih pa zberite mnenja vi. da v šolo ne bi prihajalo le pet, šest učencev, ampak bi bilo to res množično. Slišala sem. da nekaj podobnega pripravlja tudi OO ZSMS mesta Ljutomer tako, da se boste lahko zbirali tudi tam. Da pa ne pozabim, letni program dela bomo sestavili v ponedeljek in že vnesli vaše pripombe«. Zadnja točka je razno. Marta nas spomni, da se bliža dan pionirjev. Predlaga, da bi se tudi mladinci vključili v praznovanje. Tovarišica Silva doda in mi sprejmemo sklep: mladinci bodo prevzeli skrb nad učenci od prvega do četrtega razreda. Sestavili bi kulturni program in ga izvedli ob spomeniku na Prešernovi cesti. Po malici bi se z njimi udeležili športnih tekmovanj. Strinjamo se. »Bi še kdo kaj dodal? Če ne. bi kar končali«, zaključi Iztok. Mateja. Zorka Osnovna šola Ivan Cankar Ljutomer Junak iz NOR Med NOB so tudi Melinci imeli pogumne fante. Eden izmed njih je bil prav gotovo Franc Maučec, o katerem sem slišal takole pripovedovati: Že z devetimi leti si je moral sam služiti kruh. Družina je bila velika, lačna usta sester in bratov so malega Franca napotila v svet s trebuhom za kruhom. Revnim staršem ni bil več v breme. Pisalo se je leto 1941. Okupator je zasedel našo domovino. Neke noči je Franc potrkal na domače okno. Spet se je vrnil v svojo vas, a prišel je le sporočit, da odhaja v partizane. Mati in oče sta se zbala zanj in mu svetovala, naj rajši ostane doma. Toda bil je pogumen fant in prepričan v svoj prav. Ni se ga dalo zadržati doma. V bojih je doživljal hude čase. Bil je tudi šestkrat ranjen. Dobršen del naše domovine je prehodil, veliko dni je prestradal. Po osvoboditvi Jugoslavije se je vrnil v Melince, toda doma ni našel ne matere in očeta ne sester in bratov. Domača hiša je bila prazna. Potrt in izgubljen je odšel v Ljubljano, kjer je čez nekaj let umrl za posledicami vojne. Naj v naši vasi še dolgo živi spomin nanj. Emil RENGEO, 7. d OS 17. oktober Beltinci Kadar imajo otroci denar Mama mi je dala denar. Ko smo šli v Sodišince sem ga zgubil. Očka in mamica sta brala grozdje, jaz pa sem iskal denar. Dolgo ga nisem našel, potem sem zakričal: ,,Našel sem ga.” Bil sem srečen. Dedek mi je dal pet dinarjev. Bil je lep kovanec. Kupil sem si bombone. Ostal mi je en dinar. Tudi to je bilo bogastvo. Za tisti dinar sem si kupil žvečilni gumi. Toni Štefanec, 2. a r. Bakovci STRAN 4 VESTNIK, 9. JANUARJA 1981 Kulturna obzorja Zapisovale! prekmurske ljudske pesmi Prekmurski in porabski Slovenci so skozi vsa stoletja živeli posebno življenje, čeprav so bili v okviru Madžarske. Kljub temu da so živeli ločeno od matične Slovenije, so ohranili svoj jezik, običaje, pesmi idr. Prekmurske ljudske pesmi je zapisovalo in zbiralo več ljudi. Tudi veliko pesmi je bilo objavljenih. Nekatere si oglejmo pobliže. Nekaj priloženih pesmi ima že delo »Zobrisani Sloven i Slovenka med Miirovi Rabov«. Leta 1807je prvič izšla (pozneie več ponatisov) knjižica »Starišinstvo i zvačinstvo«. v kateri je 16 tekstov pesmi na to tematiko pod naslovom »Nike lejpe pesmi«. Nekaj prekmurskih ljudskih pesmi je zapisal pesnik Stanko Vraz in jih uvrstil v svoje »Narodne pesmi Ilirske« pod naslovom »Vogerske«. Vražje te pesmi dobil od turniškega župnika Š. Novaka in Steva Soldatiča. beltinskega kaplana. Ferenca Novaka in Josipa Varge. Naslednji znani zapisovalec ljudskih pesmi je Franjo K uhač (1834—1911), hrvaški muzikolog, ki iz svojega potovanja po Prekmurju objavi v svoji zajetni knjigi »Južno-slovjenske narodne popievke« (1878—1881) dve pesmi. V začetku 20. stoletja je zapisal precej ljudskih pesmi in ostalega narodopisnega gradiva bogoslovec Števan Kiihar (1882—1915) iz Bratonec. Zbrano gradivo je pošiljal Karlu Streklju, kije 20 pesmi objavil v svoji zbirki »Slovenske narodne pesmi«. Domači katoliški mesečnik Marijin listje izdal leta 1914 zvezek »Narodne pesmivogrskihSlovencov«, kjer je 22 ljudskih pesmi, ki sta jih zbrala Števan Kiihar in Ivan Jerič. Kuharjeve pesmi je nadalje objavil še »Kalendar Srca Jezušovega«. Nekaj pesmi pa je zapisal in jih objavil v tem koledarju Jožef Klekl st., kije Kuharjeve zapise tudi popravljal in prilagajal. Veliko pesmi je zbral Jožef Klekl m. Tako je bilo v omenjenem koledarju v letih 1904 — 1932 objavljenih 88 pesmi. Znani jezikoslovec in etnolog dr. Avgust Pavel je v knjigi »Glasoslovje cankovskega slovenskega narečja« (Bp. 1909) objavil 15 prekmurskih ljudskih pesmi, ki sta jih zapisala on in Fidel Sreš. Lendavski rojak .Balint Bellosits je objavil (1890—1896) nekaj pesmi v madžarskem in nemškem tisku. Tudi budimpeštanska »Domovina« je v letih 1921—1922 objavila 13 pesmi. Štrekljeva zbirka Slovenskih narodnih pesmi, kjer so tudi prekmurske, se leta 1923 zaključi. Med obema vojnama je dr. Frančišek Kimovec zapisal okoli 200 posvetnih in prav toliko nabožnih pesmi. Teje izročil Francetu Maroltu. Rihard Orel je leta 1921 zapisal 75 napevov in jih harmoniziral za zbor. Leta 1936 jih je tudi objavil. Zaradi jezikovnih ovir so zapisi pomanjkljivi. Orel je v Prekmurju zapisoval tudi po drugi svetovni vojni (1953). iTu svetovni vojni je Danijel Grum objavil v dveh zvezkih 35 pesmi pod naslovom »Narodne pesmi iz Prekmurja«. (1953-1954). Zapise pesmi in napevov imajo še Vladimir Močan, R. Hrovatin in Tončka Marolt. Zapisovalec Josip Dravec je pričel zbirati prekmurske ljudske pesmi leta 1949. V šestih letih je zapisal 600 pesmi in v knjigi »Glasbena folklora Prekmurja« (1957) objavil 425 napevov in 388 tekstov. Veliko pesmi v prekmurskih vaseh je zbral še Ladislav Vbrbš. Tudi delavci Inštituta za slovensko narodopisje, glasbeno narodnopisne sekcije pri SAZU so veliko pesmi zbrali in pripravili za objavo v oddaji »Slovenska zemlja v pesmi in besedi«, ki je vsak torek na ljubljanskem radiu. Nekaj pesmi je že na gramofonskih ploščah. F. KUZMIČ Kdaj več odmevnosti? Je med porabniki kulture res tako malo zanimanja zanjo, se spontano poraja vprašanje po zadnji — minuli — seji skupščine kulturne skupnosti Murska Sobota. Bila je sicer sklepčna, vendar je bilo odhajanje delegatov zbora uporabnikov tako množično, da bi bila ob ponovnem preverjanju pred koncem sklepčnost vprašljiva. In to ob sprejemanju tako važnih dokumentov, kot sta samoupravni sporazum o temeljih plana za naslednje srednjeročno obdobje ter osnutek programa soboške kulturne skupnosti za leto 1981. V njem naj bi bila posebna pozornost posvečamo tistim dejavnostim, ki približujejo kulturne dobrine in omogočajo kulturno aktivnost velikemu številu občanov. Prednost bodo imele knjižnice, katere bodo omogočale dostopnost knjižnega fonda čim širšemu krogu bralcev. Med drugim pa bo navsezadnje posebna pozornost veljala uvedbi abonmajskih odnosov med izvajalci in uporabniki v pomurskem središču ter skrbi za večjo učinkovitost in pravočasnost pri izvajanju programa občinske kulturne skupnosti v organizacijah združenega dela, v kulturi in ljubiteljski dejavnosti zveze kulturnih organizacij. Posebej je bila izpostavljena tudi solidarnost in vzajemnost kulturne skupnosti Slovenije, za katero velja v novem letu združena prispevna stopnja 0.56 in ne deljeno: 0.48 za skupni program ter 0,12 za dom Ivana Cankarja. Tako bo v občinske namene pripisana razlika štirih stotin in bo prispevna stopnja znašala 0,39, za kulturno skupnost v celoti pa bo v letu 1981 prispevna stopnja znašala 0,95. V naslednjih petih letih iz gospodarnih razlogov večjih naložb ne bo, omembe vredni pa sta obnova soboškega gradu, za katero del sredstev bo prispevala krajevna skupnost, ter adaptacija edine večje prireditvene dvorane v Murski Soboti — kinodvorane. bb UMETELNI IZDELEK Obiskovalci nove soboške galerije se pri vstopu vanjo in takrat, ko želijo zabeležiti svoja opažanja v knjigo vtisov, zaustavljajo ob svojstveni mizi in treh sedežih — lesenem mozaiku. Galeriji ga je podaril, še prej pa s tankočutnostjo izdelal Franc Bencak, mizar iz Murske Sobote. Sedežna garnitura je živopisana, na prvi pogled deluje orientalsko s svojimi umetelnimi vzorci ob robeh, ob podrobnem pregledu pa postane opazna simbolika palet, vdelanih na površini mize. Precizni izdelovalec je namreč tudi član LIKOSA in je naslikal več platen, med katerimi prevladujejo krajine. Hiša, v kateri biva Franc Bencak. je prava galerija v malem, saj so v glavnem vse stene popestrene z olji, kotički pa zapolnjeni z lesenimi mozaiki. Teh se je lotil šele v zadnjem času, pa jih je že naredil preko dvajset. Med njimi izstopa velika mozaični krožnik. Iz izbranih živopisa-nih koškov lesa je. narejen po predlogi krožnikov, kakršne dandanes prodajajo le redki lončarji po sejmiščih, zanj pa je izdelovalec porabil veliko prostih ur. »Kdo bi jih vse prešteL« pravi in poudarja, da izdeluje lesene mozaike izključno iz ljubiteljstva, saj bi jih sicer bilo težko plačati. »Tako podariti z namenom že. sicer pa nisem razmišljal o prodaji.« zatrjuje in se z občutkom dotika precizno narejenih mozaikov. Očitno so mu zelo pri srcu, ker sicer ne bi presedel večine popoldnevov in prostih nedelj v Svojem malem ateljeju, ki si gaje uredil, da lahko v njem nemoteno dela. Poleg raznih vrst lesa, med katerimi prevladujejo tropski lesovi in podnice iz štal, smolnato črne barve, sta v ateljeju tudi paleta in čopič in številni drobni predmeti, ki pričajo o njegovem ljubiteljstvu. Za sedežno garnituro, ki je bila pobuda za pogovor in obisk na njegovem domu, je porabil več kot štiri mesece. »Dober mesec sem potreboval za sam osnutek, skico, na osnovi katere sem delal mizo in tri stole. Želel sem narediti nekaj posebnega, kar danda- NEW SWING KVARTET V RADENCIH — Znani kvartet, ki ga sestavljajo Dare Hering, Rado Razdevšek, Marjan Petan in Oto Pestner, je pred kratkim gostoval na recitalu Alenke Pintarič v radenski Stekleni dvorani. Ob tej priliki je pevce črnskih duhovnih pesmi posnel foto Mauko, njihove pozdrave bralcem Vestnika pa je prenesel Geza Farkaš. Posredujemo vam jih, ker se na pomlad v Pomurju napoveduje ponovno gostovanje uglašenih pevcev New Swing kvarteta. VELIKA POLANA Knjižnica dobro obiskana Zima je že dodobra pokazala svojo moč. Delo na poljih je utihnilo. Ljudje si dolge zimske večere krajšajo ob pogovorih nekateri se stiskajo k topli peči, drugi spet posedajo pred malimi ekrani. Le peščica je takih, ki posegajo po knjigah. Pred dnevi, ko smo obiskali polansko knjižnico, ki je začela s svojini delom leta 1970. je bilo v vaški knjižnici moč srečali številne ljubitelje lepe besede. Za nekaj besed smo zaprosili knjižničarko Slavko Hozjan. Ta nam je nanizala nekaj podatkov. Sedežna garnitura, ki jo je izdelal Franc Bencak iz Murske Sobote. Foto: AAbraham nes ni moč kupiti, pa tudi, da bi izdelek imel svoj smisel. Dodatne tri mesece pa je potem potekalo samo delo. Najtežje je bilo narediti vzorec ob robu mize, ki se prepleta tudi na zgornji ploskvi in ga je bilo težko »splesti«. Nekajkrat sem vzorec popravljal in se mučil z vsakim koščkom posebej, potem pa mi je le uspelo, da sem motiv uskladil na obeh ploskvah.« Trud je bil poplačan in miza s tremi stoli, ki ima svoje mesto pri vhodu v novo soboško galerijo, je zares umetelen izdelek, čeprav palete, ki so vdelane na zgornji ploskvi mize opazi le precizni obiskovalec. Poleg palet so »Moram reči, da je bil kulturni hram v Veliki Polani nuja. Polanska knjižica posluje v okviru lendavske kulturne skupnosti. Če pogledamo v leto 1970. ko je bila knjižnica odprta, je bilo na policah knjižnice le 760 knjig. Letos ima knjižni fond 1350 knjig. Ljubiteljem branja je omogočano, da si izposojajo knjige vsako nedeljo popoldne. Knjižnico obiskujejo pfedvsem osmošolci, dijaki in drugi ljubitelji lepe besede. Na policah je moč najti knjige različnih zvrsti. Ob tem moram poudariti, da smo polan zgovorne tudi barve in Franc Bencak se zelo trudi, da bi mu ne zmanjkalo raznobarvnih koščkov lesa, ki jih sestavlja v mozaik. Tropski les še dobi, podnic iz štal pa je vse manj, saj se tudi pri nas na vasi pozna modernizacija in izvirnega lesa zmanjkuje. Tudi izvirnih mojstrov, kakršen je Franc Bencak. ni veliko. V hitrem tempu življenja, v katerem se nam vedno bolj mudi, in v težnji po čim višjem standardu preveč hlastamo za materialnimi dobrinami. ostaja malo takih, ki bi svoje proste minute vlagali v tako zamudno delo, posebej pa še, da zanj ne pričakujejo plačila. Brigita Bavčar Novoletno srečanje v Ljutomeru S pesmijo in plesom v novo leto je bil naslov uspele novoletne prireditve, ki je edina v Pomurju združila pričakovanje Novega leta s kulturnim srečanjem. V ljutomerskem domu kulture, kjer se ie odvijala, so se poleg obiskovalcev, zbrali pevci sindikalnega pevskega zbora Stefan Kovač iz Murske Sobote, nlesna para kulturnoumetniškega društva Jože Hermanko iz Maribora in člani sekcije domačega — kulturno umetniškega društva Ivan Kaučič, katero je bilo organizator prireditve, bb sko knjižico letos preuredili in prenovili. Stare omare in police. kjer so bile knjige, ki jih je načel zob časa, smo zamenjali z novimi. Poslej je knjige moč najti sortirane po tematiki. Pa tudi videz knjižice je sedaj privlačnejši. Za delo knjižice nisem pesimist, saj si upam trditi, da se bo obisk v knjižnici v naslednjih letih podvojil. Lendavska knjižica pa je obljubila kar zajeten kup knjig, katere bodo s pridom brali polanski bralci.« Jože Žerdin Kulturni koledar PONEDELJEK, 12. JANUARJA GORNJA RADGONA — V domu kulture bo ob 19. uri za abonma in izven predstava Slovenskega narodnega gledališča iz Celja. Celjski gledališčniki gostujejo s komedijo Borivoja Budlarja: ODPRITE VRATA, OSCAR PRIHAJA. TOREK, 13. JANUARJA RADENCI — V znanem zdraviliškem mestu se ob 20. uri pričenja tradicionalno srečanje plesnih orkestrov jugoslovanskih radiotelevizij. Uvodni koncert v kongresni dvorani bo imel orkester RTV Skopje, sledila mu bosta orkestra iz Zagreba in Ljubljane, v treh dneh, kolikor bo GLASBENA PARADA RADENCI 81 trajala, pa se bodo zvrstili še orkester RTV Beograd, Sarajevo in Novi Sad (v sredo), v četrtek, 15. januarja pa bo skupni nastop vseh šestih najboljših domačih orkestrov ter gostujočega — plesnega orkestra radia Berlin iz NDR. Knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: DRUŽINSKI ZDRAVSTVENI LEKSIKON (v založbi Mladinske knjige), ŽREBIČEK BREZ POTNEGA LISTA mladinske pisateljice Branke Jurca, ki je delo publicirala Mladinska knjiga, založba Lipa iz Kopra pa je založila zapis Ane Praček: MOJA AMERIŠKA LETA. Kinematografi V soboškem KINU PARK je bil v ponedeljek 5. in torek 6. januarja ob 18. in 20. uri na sporedu slovenski barvni film PRESTOP; podnaslovljen kot družbena drama. Film združuje ustvarjalnost mlajših slovenskih filmskih delavcev in se spopada z aktualno problematiko. Vendar v tem ni najprepričljivejši. Hkrati, ko posega v realnost, sega tudi po prispodobah poetične metafore in gledalca nekoliko zbega. V okviru takoimenovanega kinogledališča pa bo v ponedeljek 12. in torek 13. januarja, prav tako ob 18. in 20. uri na sporedu jugoslovanski barvni film ŽIVLJENJE, SANJE IN SMRT FILIPA FILIPOVIČA. To je zgodba o življenju in sanjah prvega sekretarja Komunistične partije Jugoslavije, ki zajema tiste dele iz njegove življenjske poti, o kateri obstoje dokumentarni zgodovinski podatki. Filmski prikaz iz življenja izjemnega človeka, komunista in profesorja matematike, sanjača, katerega spremljamo od njegovega rojstva do smrti v Stalinovih čistkah, je prepričljiv. Tak je tudi Aleksander Berček v naslovni vlogi, (na sliki spodaj) VESTNIK. 9. JANUARJA 1981 STRAN 5 [ šport »šport »šport »Sport ] | VARGA HITREJŠI OD | । LJUBEKA . Preteklo soboto je bil na reki Savi od Podsuseda do | Zagreba tradicionalni novoletni spust kajakašev in ka-Inuistov. Najboljši športnik Pomurja v minulem letu — g kajakaš Štefan Varga, član brodarskega društva Mura Krog — je na tej prvi letošnji tekmi dokazal, da je zares v | odlični formi. Tokrat je prvič nastopil v članski konkurenci Iin osvojil 1. mesto. Sploh je bil najhitrejši med vsemi 43 m tekmovalci iz Hrvaške in Slovenije; med drugim je pustil za I seboj tudi jugoslovanskega šampiona na mirnih vodah J Matijo Ljubeka in reprezentante Plestenjaka, Svoljška ter ITumaro. Odlične rezultate so dosegli tudi drugi kroški kaja- kaši. Tako so bili v mladinski konkurenci Robert Meolic " prvi, Andrej Titan drugi in Drago Horvat tretji. Franc I Titan je v isti konkurenci kot Varga, torej v kajaku eno- I sedu, dosegel 5. najboljši čas, Štefan Činč pa je v kategoriji I kanu enosed osvojil 3. mesto. To je vsekakor zelo spodbuden začetek letošnje sezone ^^aAajakaše iz Kroga. J.^j “ NAMIZNI TENIS — I. ZVEZNA LIGA BORBA ZA VISOKO UVRSTITEV Drugi krog tekmovanja v prvi zvezni ligi je prinesel Sobočanom veliko boljše rezultate kol prvi, kar je verjetno posledica nekoliko boljše pripravljenosti in pa dejstva, da tokrat niso igrali pod psihološkim pritiskom uvrstitve med prvo peterico. Vsekakor je bilo nerealno zahtevati od te mlade ekipe uvrstitev med najboljših pet v letošnjem letu, čeprav je bila želja igralcev za ta podvig velika, veijetno prevelika in zato tudi slabši rezultati s prvega turnirja dobrih poznavalcev razmer niso presenetili. V Novem Sadu je šlo predvsem za to. da ekipa doseže uspeh proti ekipam, ki bodo igrale na naslednjih turnirjih v isti skupini in si pridobiti določeno prednost v točkah, da ne bi bilo treba v nadaljevanju trepetati za vsako srečanje, ki bi lahko pomenila tudi najhujše — slovo od lige. Namen je bil v celoti dosežen in zdaj predstoji borba za visoko uvrstitev — šesto mesto. Pa še nekaj je pokazal turnir v Novem Sadu. Pokazal je. da ekipa lahko le uspe, če se posamezni interesi podredijo skupnim in se le preko uspeha ekipe išče uspeh posameznika. Prav je. da pri beri petih zmag ocenimo še delež vsakega p osameznika. Rezultat Kovača 17:4je njegov daleč najboljši v zvezni ligi in ga uvršča med šesterico najuspešnejših igralcev lige ter mu prinaša tudi veliko točk za zvezne jakostne lestvice. Cega primerjamo z rezultatom prvega turnirja 14:11. vidimo kolikšen je bil zdaj njegov učinek. Horvatov rezultat 11:9 je prvič v zvezni ligi pozitiven — prvi turnir 8:13. njegove zmage nad igralci kot so Dujakovič. Kukin. Gavrilovič. Nišavič pa veliko pomenijo.saj so bile doslej redke ali pajih sploh ni bilo. Najmlajši član ekipe Pavič je dosegel rezultat 5:14 — prvi turn ir 4:15. vendar so njegove zmage še kako dragocene, ker so bile dosežene v odločilnih dvobojih. Pokazalo pa se je. da je njegova igra vedno bolj zrela in da so dobili Sobočani z njim veliko. Želimo si lahko samo, da bi igrali Sobočani tudi na naslednjih turnirjih tako dobro kot v Novem Sadu. m u. DOPISNIKI SO ZABELEŽILI GORENJE — ELRAD Antene za tretji svet V delovni organizaciji Gorenje-Elrad v Gornji Radgoni se trudijo, da bi čim več izdelkov izvozili. S svojimi izdelki so bili doslej najbolj zastopani na zahodnem tržišču, v zadnjih letih pa tudi v deželah tretjega sveta. Med največje kupce sodijo Irak, Nigerija in Kuweit. Tako so pred dnevi poslali iz Elrada tri kontejnerje z 20.000 antenami za kupca v Nigeriji. Enake pošiljke so poslali, sicer ne naenkrat, v republiko Irak. V to državo je Elrad izvozil že tudi več milijonov metrov simetričnega kabla za televizijo. Izvozili bi ga lahko še več, če ne bi imeli težave s surovinami, predvsem z bakrom. V zadnjih letih pa se Elrad uveljavlja tudi z izdelki elektronike in pripomočkov za sprejem televizijskih signalov. Tudi na tem področju je največji kupec ZRN, zlasti firme Wisi in Gorenje—Korting. Treba pa je poudariti, da se tudi v Elradu ubadajo s pomanjkanjem materiala, kije iz uvoza, čeprav daleč več izvažajo kot uvažajo. L. Kramberger VELIKA POLANA Več nalog za mladinski svet V KS Velika Polana so že v začetku minulega leta ustanovili mladinski krajevni svet, ki bi vseh pet osnovnih organizacij v KS še bolj združil, vendar pa je njegovo delo po dobrem začetku nekoliko zamrlo. Na nedavnem srečanju v Veliki Polani so predstavniki osnovnih organizacij znova pregledali dosedanje delo in nakazali smernice. V program so zajeli predvsem nekatere skupne naloge in akcije na območju krajevne skupnosti. S. Zver JUDO — MEMORIAL POHORSKEGA BATALJONA PRVI MESTI ZA * VRDJUKO IN KRANČIČA V počastitev občinskega praznika in pod pokroviteljstvom občinskega štaba teritorialne obrambe je bilo v Slovenski Bistrici 12. tradicionalno tekmovanje v judu za memorial Pohorskega bataljona. Natekmovanjujenastopilo 133judoistoviz 17 klubov. Med njimi so bili tudi pomurski judoisti, ki so se nadvse lepo odrezali. Osvojili so dve prvi, tri druga in dve tretji mesti. Najuspešnejša med njimi sta bila pionir Vrdjuka. kije v kategoriji do 38 kg zasedel prvo mesto, in Krančič.kije med člani v poltežki kategoriji tudi osvojil prvo mesto. Vrdjuka je v finalu premagal Stropnika iz Velenja 10:0, Krančič pa Mesariča (Impol) s 5:0. Druga mesta so osvojili: v pionirski konkurenci Meničanin v kategoriji do 42 kg. potem ko je v finalu izgubil z Mariborčanom Zorenčon z 0:3, Legen, ki gaje v finalni borbi v kategoriji do46 kg porazil Blažič iz Maribora z0:10, in v članski konkurenci Fajhtinger. kije v finalu izgubil borbe z Babičem iz Kopra z 0:7. Tretji mesti sta osvojila Perš iz M. Sobote v kategoriji do 35 kg (pionirji) in Krajačič iz Lendave v srednji kategoriji (člani). V ekipni konkurenci je zmagal domači Impol s 34 točkami, medtem ko je bil soboški Partizan z 20 točkami drugi. Prvi letošnji nastop pomurskih judoistov je vsekakor zelo spodbuden, hkrati pa kaže, da imamo v Pomurju precejšnje število talentiranih judoistov, ki se vse bolj uveljavljajo. LJUTOMER Na novoletnem namiznoteniškem turnirju za posameznike in pare, ki je bil v Ljutomeru se je udeležilo 28 tekmovalcev iz osmih klubov. Pri posameznikih je zmagal Krznar (Branoslavci) pred Grantašem (Grlava) in Rajnarjem (Kamenščak). Pri parih pa sta prvo mesto osvojila Cajn-kar-Šmid (G. Lj.) pred Bunder!—Grantaša (Grl) in Ficko—Rajnar (Kam). Na tretjem tradicionalnem novoletnem turnirju v malem nogometu ki je bil v Ljutomeru je sodelovalo 18 ekip iz ljutomerske občine. Zmagala je ekipa Triglava pred Križevci, Gimnazijo in Razlagovo. -p p-j ATLETIKA FLISAR OSMI NA DUNAJU Na mednarodnem silvestrskem teku Hirtenberg pri Dunaju v Avstriji sta med 70 tekači nastopila tudi člana atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote Alojz Flisar in Vlado Kukec in dosegla solidni uvrstitvi. To še posebej velja za Flisarje, ki je 7,2 kilometra pretekel v času 21:44,0 in zasedel osmo mesto. Kukec, ki je tokrat nastopi v konkurenci članov, pa je s časom 23:54,0 zasedel 31. mesto. PREDSTAVLJAMO VAM PRVAKE Po šestih letih Serdici prvo mesto OBČ. ODBOJKARSKA LIGA MS SODELUJE OSEM EKIP Pred kratkim se je pričelo tekmovanje v občinski rekreacijski odbojkarski ligi za moške M. Sobota, kjer sodeluje osem ekip. Doslej sta bili odigrani dve nepopolni koli. Rezultati: I. kolo: BeltincčTiši-na 3:1. OVIZ:Panonija preloženo. Bakovci: Bogojina 3:0 in Vete-rani: Lipovci preloženo. 11. kolo: Lipovci:Bogojina 3:2. Tišina:Ba-kovci 1:3. Panonija:Beltinci 2:3 in Veterani:OVIZ 0:3. Bakovci 2 2 0 6:1 4 Beltinci 2 2 0 6:3 4 OVIZ I 1 0 3:0 2 Lipovci 1 I 0 3:2 2 Panonija 1 0 I 2:3 0 Veterani 1 0 1 0:3 0 Tišina 2 0 2 2:6 0 Bogojina 2 0 2 2:6 0 GORNJA RADGONA Srečanje z upokojenci V delovni organizaciji Gorenje-Elrad vsako leto pripravijo srečanje z upokojenci. Tudi letos so povabili svoje upokojene delovne tovariše. Kar 22 jih je prišlo, čeprav je vseh že 42. Tiste, ki so bolni, je delegacija sindikata obiskala na domu. Upokojence je v sejni dvorani sprejel vršilec dolžnosti direktoija dipl. ing. Drago Kolarič in jih seznanil z delom in uspehi kolektiva. V imenu vseh delavcev jim je zaželel vse najboljše v letu 1981. Vsem so podarili spominske značke s čestitko, vsak upokojenec pa je dobil tudi darilni bon. Veseli so bili. L. Kramberger GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH 25 let kina V Gradišču v Slovenskih goricah so v decembru praznovali 25 let obstoja in aktivnega dela kino sekcije. V Gradišču so v teh letih predvajali okrog 2.400 filmov, ki si jih je ogledalo okrog 180.000 obiskovalcev. Omeniti velja še to, da so se odločili, da bodo ob obletnici predvajali štiri različne filme po polovični ceni in enega brezplačno. Janez Lorber BELTINCI Stanovalci so si oddahnili O potoku Črnec, ki je bil kamen spotike že nekaj let, je doslej bilo veliko povedanega in napisanega, predvsem o tem, da Beltičanom, zlasti bližnjim stanovalcem, zaradi neznosnega smradu povzroča veliko preglavic. V Črnec so se namreč stekale odplake. Danes pa lahko zapišemo, da potok Črnec regulirajo, da smrad in odpadne vode ne bodo delale več preglavic. Potok Črnec bo v kratkem reguliran, saj so dela že stekla; obložen bo s cementnimi ploščami, po nasipu pa bo namesto plevela zelenica. A. H. Pred šestimi leti je bil na pobudo ljubiteljev nogometa. zlasti pa mladine, v Serdiei ustanovljen nogometni klub. Kljub začetnim težavam je delo v klubu iz leta v leto napredovalo, predvsem po zaslugi nekaterih prizadevnih športnih delavcev, med njimi je potrebno na prvem mestu omeniti Karla Horvata, kije predsednik od ustanovitve do danes. V klub so uspeli pritegniti 25 registriranih igralcev, iz katerih je nastalo tudi solidno moštvo, kije po jesenskem delu tekmovanja v tretji občinski ligi Murska Sobota osvojilo prvo mesto. To je prijetno presenečenje, saj tega nihče ni pričakoval, je pa prav gotovo rezultat prizadevnega dela in volje po uspehu. Tako so torej nogometaši Serdice po šestih letih delovanja dosegli uspeh, ki so si ga zelo želeli in na katerega so tudi ponosni. zlasti še. ker so nekateri igralci tudi zaposleni začasno v Avstriji in se le ob petkih ali sobotah vračajo domov, kar seveda zelo otežkoča redno vadbo. V jesenskem delu tekmovanja v tretji občinski nogometni ligi Murska Sobota so nogometaši Serdice osvojili 16 točk, doživeli le en poraz v Bogojini ter dosegli 30 golov, prejeli pa le osem. Pred najnevarnejšim zasledovalcem Bogojino vodijo dve točki in ker igrajo spomladi derbi tekmo doma, imajo tako dve točki in postanejo končni zmagovalec in se uvrstijo v višje tekmovanje. Za doseženi uspehso prav gotovo zaslužni vsi igralci, ki so se na vseh tekmah požrtvovalno borili, veliko zaslug pa ima tudi njihov vaditelj in predsednik Karel Horvat, ki ves svoj prosti čas posveti delu v klubu. Zadnji uspehi Serdice pa so bili nadvse ugodno sprejeti tudi med krajani, ki pravtakoživijozaklubin mu vsestransko pomagajo. To pa je prav gotovo tudi največja zahvala za vloženi trud, hkrati pa tudi spodbuda za nadaljnje delo. F. Maučec NAM. TENIS — OBČ. LIGA LJUTOMER BRANOSLAVCI IN GRLAVA II. V prvi občinski namiznoteniški ligi Ljutomer je bilo odigrano 3. in 4. kolo. Rezultati: Grlava: Kamenščak 3:5. Branoslavci:Ce-zanjevci 5:2. Partizan:Cezanjevci 5:2 in Kamenščak:Branoslavci 4:5. Nogometno moštvo Serdice — jesenski prvak v tretji občinski nogometni ligi Murska Sobota. Od leve stojijo: Franc Kočar, Friderik Marič, Štefan Bajič, Franc Hull, Drago Skledar, Viktor Flisar, Jože Bajič, Bojan Zadravec in Karel Horvat (predsednik). Čepijo: Milan Rogač, Viktor Horvat, Emil Kočar, Milan Bertalanič, Karel Marič, Štefan Hajdinjak in Štefan Hiill. Branoslavci 4 4 0 20:10 8 Kamenščak 4 3 1 19:12 6 Cven 2 1 1 7:8 2 Partizan 3 1 2 9:12 2 Cezanjevci 4 1 3 12:19 2 Grlava 3 0 3 10:15 0 V drugi občinski namiznoteniški ligi Ljutomer pa je bilo odigrano 5.. 6. in 7. kolo. Rezultati: Bučečovci:Partizan II. 0:5. Cven IILVučja vas 5:1. Brano-slavci:Gr!ava II. 0:5. Cven II:-Razkrižje 5:3. Partizan HI:Raz-križje 4:5. Vučja vas: Branoslavci 11. 5:0. BučečovcrCven III. 3:5. Cven IlLPartizan II. 4:5. Branoslavci: Bučečovci 0:5. Cven II: Vučja vas 5:1 in Grlava ILParti- zan ill. 5:1. Grlava H. Partizan II. Cven III. Razkrižje Cven II. Partizan lil. Vučja vas Bučečovci Branoslavci II. 6 6 0 30:6 12 6 5 1 27:18 10 6 4 2 26:18 8 6 4 2 23:17 8 5 3 2 21:13 6 6 2 4 14:20 4 j 7 2 5 20:27 4 ’ 6 I 5 10:26 2 | 6 0 6 0:30 0 T. Ficko I Foto krožek v soboškem klubu mladih je dokaj aktiven. Člani zabeležijo in »ovekovečijo« marsikateri zanimiv dogodek. Tokrat objavljamo posnetek z vaje članov dramske skupine Kluba mladih Murska Sobota. Priprave na recital. Potrebna je prizadevnost in zbranost. Plakete za leto 1980 Tudi lansko leto so ob prazniku Varstroja na posebni svečani proslavi podelili plakete za leto 1980. Zlato plaketo je prejel Evgen Kovač, srebrne plakete pa Ilijaz Fejzulahi, Franc Somi. Stjepan Perhoč. Štefan Gal in Ladislav Gal. Bronaste plakete pa so dobili: Štefan Gašpar, Štefan Prša, Stanislav Recek. Slavko Ščavničar. Alojz Mušič. Franc Sobočan. Jože Tompa in Ignac Koren. Inovacijski plaketi sta prejela Janez Bači in Ludvik Somi, častno plaketo pa je prejelo Avto-moto društvo Gorenje—Varstroj. J. Žerdin Tečaj angleškega jezika Delavska univerza bo pripravila februarja nadaljevalni tečaj angleškega jezika. Tečaj bo v dvorani delavske univerze v Gornji Radgoni. Za tečaj je veliko zanimanja med mladimi, pa tudi med starejšimi, ki v preteklosti niso imeli možnosti za učenje jezika v šoli. p. K. STRAN 6 VESTNIK, 9. JANUARJA 1981 SOBOTA RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED OD 10. DO 1 3. JANUARJA NEDELJA PONEDELJEK TOREK AKTUALNATEMA na radiu murska sobota v TOREK 13. JANUARJA 1981 OB 16.40 URI Za globljo človečnost in RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA dostojanstvo 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno šoboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 1430 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 — telefon 21-232 1530 Zabavna glasba. 15.30 Zabavna glasba. vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 Spored slovenske narodno-zabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna. 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Aktualna tema, 18.00 - Sotočje. 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.45 Z besedo in sliko. 9.00 Prijatelji, mladinska nadaljevanka TV Skopje. 9(30 Pisani svet: »Fritole« 10.00 Dokumentarna oddaja. 10.30 Delaj z glavo: Povežite in zapomnite si. 10.55 B. Ibanez: Trsje in blato, španska nadaljevanka. 11.55 Garmisch: Smuk za moške, prenos. 13.15 Ljudje in zemlje , —- ponovitev. 14.15 Poročila (dp 14.20). 15.45 Rumena podmornica. angleški mladinski film. 17.10 Poročila. 17.15 Košarka Iskra Olimpija: Crvena zvezda, prenos (za J RT) v odmoru .. .. 18.55 Naš kraj. 19.10 Zlata ptica. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.25 TV nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Propagandna oddaja. 20.00 Prva sobota, zabavna glasbena oddaja (za JRT). 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, nadaljevanje in konec. 21.55 Drevo za obešanje, ameriški film. 23. ameriški film. 23.35 TV Kažipot, 23.55 Poročila TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Narodna glasba, 18.00 Iz. sporeda TV ..., 18.30 J. Horvat: Maček pod čelado, tv nadaljevanka. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Življenje na zemlji, dokumentarna serija. 21.00 Poročila. 21.10 Športna sobota. 21.30 Dokumentarna oddaja, 22.00 Piranski glasbeni večeri (do 22.30), TV ZAGREB 9.00 TV v šoli: TV koledar. Dubrovnik. Amaterji nastopajo, 10.00 Zimski šolski spored. 11.55 Garmisch: Smuk za moške, prenos, 13.00. Delo in zdravje (do 13.30), 14.30 M. Smoje: Veliko mesto, 16.00 Poročila, 16.05 TV koledar. 16.15 Otroška predstava. 17.15 Košarka Iskra Olimpija:CZ, prenos. 18.45 Poezija. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Prva sobota? zabavno glasbena oddaja, 21.05 T. Hardy: Župan v Casterbrid-geu. angl, nadaljevanka. 21.55 TV dnevnik, 22.10 Za konec tedna TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja poročila. 9.05 Angleščina. 9.35 Francoščina. 10.05 Ruščina. 10.35 Puck. 11.25 Nočni studio. 12.30 Pojmo skupaj. 13.00 Opoldanska redakcija. 15.30 Vse za očeta (film). 17.00 Risanje, slikanje, oblikovanje. 17.30 Muminsk. 17.55 Spanček zaspanček. 18.00 Dvakrat sedem. 18.25 Dober večer v soboto (Heinz Conrads). 18.50 Reklame. 19.00 Avstrija v sliki. 19.23 Reklame. 19.30 Čas v sliki. 19.50 šport in reklame. 20.15 Komedija. 21.55 Reklame. 22.00 Šport. 22.20 Namere nekega klovna. 23.05 Poročila. TV MADŽARSKA 8.15 Šolska TV. 8.50 Za otroke. 10.45 Opica po zimi. film. 15.10 Cirkus, amer. film. 15.50 Štirje tankisti in pes. nadaljevanka. 16.50 Spored Judite Gombar. 17.30 Česta ali železnica. dokumentarna serija. 18.05 Lira našega stoletja. 18.35 Dunaujvaros. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Luksuzne sanje, ameriški film. 21.55 Balet. 22.30 TV dnevnik. .22.40 Budimpe-štanske pravljice, madžarski film. 8.25 POROČILA. 8.30 ČEBELICA MAJA. 8.55 BELI KAMEN, švedska otroška serija. 9.25 Garmisch: SLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka. 11.15 RISANKA. 11.25 Garmisch: SLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka. 12.30 TV KAŽIPOT. 12.55 POROČILA. 13.00 JUGOSLAVIJA. DOBER DAN (do 13.35). 15.00 WASHINGTON ZA ZAPRTIMI VRATI, serijski film. 16.30 POROČILA. 16.35 ZA ČISTO IN BISTRO JEZERO, oddaja TV Skopje. ŠPORTNA POROČILA. POMOČNIK, švicarski 19.15 RISANKA. 19.20 CAK. 19.22 TV NOCOJ. dok. 17.05 17.15. film. CIK 19.24 ZRNO DO ZRNA. 19.30 TV DNEVNIK. 19.55 PROPAGANDA ODDAJA. 20.00 M. Smoje: VELIKO MESTO, nadaljevanka TV Zagreb. 21.15 MOSTOVI MANHATTAN A. dokumentarna oddaja. 22.00 V ZNAMENJU. 22.10 ŠPORTNI PREGLED Oddajniki II. TV mreže: 16.00 NEDELJSKO POPOLDNE. 19.30 TV DNEVNIK. 20.00 ČAS JAZZA. 21.00 VČERAJ. DANES. JUTRI. 21.25 ZAPISANO V VETER, ameriški film (do 23.05) TV ZAGREB 9.00 Brazde — kmetijska oddaja v madžarščini; 9.50 Poročila; 10.00 Po jutru se dah spozna — otroška oddaja; 11.30 Narodna glasba; 12.00 Kmetijska oddaja: 13.00 Jugoslavija, dober dan; 14.00 Studio 071; 14.30 Šel je pes po klavirju — otroški in mladinski film; 16.00 Nedeljsko popoldne; t9.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Veliko mesto; 21.20 Razpotja ZR Nemčije; 21.50 Dnevnik; 22.10 Športni pregled. TV AVSTRIJA 11.00 Predtakt. 11.15 ORF stereo-koncert. 12.15 Vzgojna oddaja. 14.30 Ljubi me.' ali pusti (film). 16.30 Jeruzalem Jeruzalem. 17.15 Čebelica Maja. 17.40 Spanček zaspanček. 17.45 Klub seniorjev. 18^5 OFR danes/ 18.30 Mi. 19.00 Avstrija v sliki. 19.25 Religija. 19.30 Čas v sliki. 19.50 Šport. 20.15 Kralj Pausole. 21.40 Poročila /O ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA 7 45 Šola za vsakogar. 8.50 Za otroke. 9.10 Pan Tati. 9.45 Vitez Laszlo in ostali. 11.00 TV igra za otroke. 14.05 Pamir, kratek film. 14.40 Priporočamo naše sporede. 15.05 Labodji spev, madžarski film. 16.40 Donavski ovinek. reportaža. 17.40 Nedeljska glasba. 19.00 Teden: aktualnosti. reportaže. 20.00 Petofi. 4. del nadaljevanke. 21.00 Družabna igra. 21.50 Prof. Kiraly Istvan. 23.05 Petofi. pesmi. 16.25 KMETIJSKA ODDAJA TV BEOGRAD, 17.25 POROČILA. 17.30 MINIGODCI V GLASBENI DEŽELI. 17.40 ČLOVEKOVI PRIJATELJI, poljudno znanstvena serija. 18.05 METODOLOGIJA POLITIČNEGA DELA: Sestanek — priprava, 18.25 JEZIK V JAVNI RABI: Osebne poteze v jeziku. 18.35 OBZORNIK. 18.45 ZDRAVO. MLADI! 19 15 CIK CAK, 19.24 TV NOCOJ? 19.26 ZRNO DO ZRNA. 19.30 TV DNEVNIK. 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA, 20.00 W. Shakespeare: KOMEDIJA ZMEŠNJAV, ang. drama-muzikal. 22.15 V ZNAMENJU. 22.30 KULTURNE DIAGONALE Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV DNEVNIK V MADŽARŠČINI. 17.30 TV DNEVNIK. 17.45 LUTKOVNA NADALJEVANKA. 18.00 JUNAŠKE NARODNE PESMI, 18.15 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA. 18.45 GLASBENA MEDIGRA. 18.50 ŠPORTNA PDDAJA. 19.30 TV DNEVNIK. 20.00 PO POTEH SPOZNANJ. 21.15 DRUŽINA PO-LANIECKI. poljska nadaljevanka, 22.35 7 + 7, zabavno glasbena oddaja (do 23.35) /O ljubljanska banka Pomurska banka TV ZAGREB 10.00 Zimski šolski program; 17.40 Poročila; 17.45 Lutke; 18.00 Otroška oddaja/18.15 TV koledar; 18.25 Kronika občine Karlovec; 18.45 Zdravo mladi: 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Učitelj —. drama TV Skopje; 21.25 Panorama; 22.10 Dnevnik: 22.25 En avtor, en film: TV AVSTRIJA 10.25 Oberstaufen: SLALOM ZA MOŠKE, prenos L teka (do 12.00). 12.55 Oberstaufen: SLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka (do 14.00). 15.50 SLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Oberstaufna. 17.10 POROČILA, 17.15 SEBASTIJANOVA BABICA, danska risana serija, 17.30 FOLKLORNA SKUPINA »DUNA«. 3. oddaja, 18.05 MALI SVET, otroška kontaktna ©ddaja TV Zagreb. 18.35 OBZORNIK. 18.45 CAS. KI ŽIVI. 19.15 RISANKA. 19.20 CIK CAK. 19.24 TV NOCOJ’ 19.26 ZRNO DO ZRNA. 19.30 TV DNEVNIK. 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA. 20.00 SKUPAJ — aktualna oddaja vseh jugoslovanskih TV študijev, 21.00 W. Reymont: OBLJUBLJENA DEŽELA, poljska nadaljevanka. 22.00 V ZNAMENJU. 22.15 GOGA. balet Oddajniki H. TV mreže: 17.10 TV DNEVNIK V MADŽARŠČINI, 17.30 TV DNEVNIK. 17.45 PALČKI NIMAJO POJMA, otroška oddaja. 18.15 KNJIGE IN MISLI. 18.-45 NARODNA GLASBA. 19.30 TV DNEVNIK. 20.00 NAJVAŽNEJŠA JE LJUBEZEN, zabavno glasbena odd. 20.55 ZAGREBŠKA PANORAMA. 21.20 DOKUMENTARNA ODDAJA (do 22.05) TV ZAGREB 10.00 Zimski šolski program: 17.40 Poročila: 17,45 Otroška oddaja; 18.15 TV koledar; 18.25 Kronika občine Osijek; 18.45 Splošna ljudska obramba; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Notranjepolitična oddaja; 21.05 Hišni kino: Vzlet — sovjetski igrani film; 22.45 Dnevnik; 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Am. dam, des. 9.30 TV kuhinja, 10.00 Šolska TV. 10.30 Vse za očeta (film). 12.00 Od tečaja do tečaja. 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Am. dam. des. 17.30 Lassie. 17.55 Spanček zaspanček. 18.00 Fauna Iberi-ca. 18.25 ORF danes. 18.30 Mi. 18.54 Reklame. 19.00 Avstrija v sliki. 19.23 Reklame.. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek, 21.05 Detektiv Rockford, 21.50 Večerni šport. 22.20 Poročila. : Drugi program. 1-2.25 do 13.30 Smučanje. 17.55 ORF danes. 18.00 Znanost danes. 18.30 Orijentacija. [9.00 Dekleta iz vesolja. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Komedija. 21.05 Schilling. 21.50 Deset pred deseto. 22.20 Kriminalka. 00.05 Poročila TV MADŽARSKA .januarja — ponedeljek: Ni sporeda ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja poročila. 9.05 Am. dam. des. 9.30 Angleščina. 10.00 Šolska TV. 10.30 Komedija (film). 12.10 Stava za dva. 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Am. dam, des. 17.25 Tudi hec mora biti. 17.55 Spanček zaspanček. 18.00 Caričin sel. 18.25 ORF danes. 18.30 Mi. 18.54 Reklame. 19.00 Avstrija v sliki. 19.23 Reklame. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Argumenti. 21.15 Morski in ljubezenski valovi. 22.45 Poročila. \ TV MADŽARSKA 8 05 in 14.00 Šolska TV. 16.35 Kratki filmi. 16.45 Pravljica. 17,15 Šola za vsakogar. 18.20 Šah mat. 18.40. Fabijan in Sa-bastijan. spored studia Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Igra v treh minutah. 20.05 Sandor Maiyas, nadaljevanka. 6. del. 21.00 Studio’81. kulturni tednik televizije. 22.00 Igra ansambel Saturnus. 22.35 TV dnevnik. Poznate morda koga v bližnji ali daljnji soseski, ki je lažje ali huje telesno (ali duševno) prizadet? Pa je nemara vrh tega zapostavljen, odrinjen ali celo povsem prepuščen samemu sebi, životarjenju, žalostnemu koncu? Se bi mu (jim) dalo pomagati ali vsaj olajšati mukotrpnost vsakdana, mu (jim) blažiti stisko in vnovič vliti vsaj za spoznanje več poguma, samozaupanja vase in vere v sočloveka? Vam je znano, da se je komu uspelo dvigniti nad malodušje in tegobe in se neomajno spopasti samemu s sabo, s svojo nadlogo, nadlogo sotovariša? Mu (jim) je uspelo? Kako? Sporočite nam! Pišite nam! Pomagajte nam razkrivati take in podobne primere, saj je prav letošnje leto namenjeno problematiki invalidov! S skupnimi močmi bomo zagotovo uspeli, da se bo prenekateremu invalidu obrnilo na bolje ali — če že ne drugega — vsaj pripomogli, da bo zmogel prebroditi najhujše križe in težave. Sicer pa so k temu še bolj poklicani drugi in prav predstavnike slednjih bomo v torek 13. januarja 1981 ob 16.40 uri povabili v studio radia Murska Sobota k sodelovanju v naslovni oddaji. Tedaj nas boste lahko poklicali v živo na telefonsko številko 21-232 — rezervirana bo samo za vas — in radi vam bomo prisluhnili pa tudi odgovorili in vam svetovali. Člani občinskih društev invalidov, skupnosti socialnega skrbstva in invalidsko pokojninskega zavarovanja in sami invalidi, nenazadnje pa.tudi mi, vam bomo za vsak klic hvaležni. Pokličite nas!- Avtor oddaje: Branko Žunec EKONOMSKI ŠOLSKI CENTER IN ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET V MURSKI SOBOTI razpisujeta prosta dela in naloge za nedoločen čas za 1 učitelja zgodovine — pogoj končana ustrezna fakulteta 1 učitelja strok, teor. predmetov — pogoj končana ekon. fak. ali VEKŠ II. st. Nastop dela 26. januarja 1981. Prošnje sprejemamo do vključno 17. januarja 1981. DELAVSKI SVET TOZD TISKARNA ZGEP ,,POMURSKI TISK” Murska Sobota, Lendavska c. 1 objavlja na podlagi sklepa prosta dela in naloge ZUNANJI PREDSTAVNIK za komercialne posle na teritoriju Bosne in Hercegovine Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — končana ekonomska srednja šola ali grafična srednja šola. Delo v delovno razmerje bomo sklenili z izbranim kandidatom za določen čas do 31. 12. 1981 s polnim delovnim časom. Kandidati naj prijave opremljene z dokazilom o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od objave prostih del na naslov: Splošno-kadrovska služba, ZGEP ,,Pomurski tisk”, Murska Sobota, Lendavska c. 1. Prijavljeni bodo o izidu objave obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri, izbira izmed prijavljenih na objavo pa se bo opravila v roku 30 dni po poteku roka objave prostih del. VESTNIK, 9. JANUARJA 1981 STRAN 7 EEKClxLCtbAt = EGKlLtLUtEtL = EflWCWW = tulLUilL UtVL = LaKHtlU Uh’tl “ StaWKCMieVC Carterjevi dnevi v Beli hiši se iztekajo. Mnogi so v dvomih, če je podaljšanje embarga za izvoz v Sovjetsko zvezo Carteijev labodji spev, ali pa dobra usluga novemu predsedniku Reaganu. On bo lahko ravnal po svoje, mogoče celo bolj potrpežljivo. Stolček v Beli hiši si že ogreva. Konfederacija francoskih pekov je zahtevala od vlade, naj konča vojno za ceno slovite »baguette«, dolge in tanke štruce, ki tehta od dvesto do 250 gramov. »Vojna« se je začela, ko je neki pek iz južne Francije začel prodajati štruce po polovični ceni. Se bodo že sporazumeli. Vsaj upamo, da bodo Francozi spet jedili štručke po enotni ceni. Vlomilci so iz muzeja v Afroditinem templju na Cipru odnesli izredno dragocen mozaik. Policija domneva, da so storilci akcijo dolgo načrtovali saj je bila mozaična plošča, ki meri en kvadratni meter, pritrjena na betonsko podlago. Med pregledovanjem nekega bolnika v bolnišnici za duševne bolezni v Miamiju je študent tretjega letnika medicine ugotovil, da bolnik sliši glasbo, ki jo predvaja tamkajšnja radijska postaja. MISEL Ne recite, da je problem težak. Če ne bi bil težak, ne bi bil problem. IZ KINA Dokaj sodobno oblečena ženska se je v kinu obrnila nazaj in vprašala obiskovalca, ki je sede! za njo: — Vas kaj moti pero za mojim klobukom? — Zdaj več ne, ker sem ga že odrezal. BLIŽNJICA — Domačin ste in poznate razmere. Tu iz Kroga bi se rad peljal v Vučjo vas in to po čim krajši cesti. — Peljite se do broda po občinski cesti, samo naravnost, na drugi strani imate krajevno, malo bolj slabo... — Kako pa čez Muro? — Joj, pozabil sem vam povedati, da broda še nimamo... POZABLJIVOST — Rekla sem ti, da umazano perilo odnesi takoj v stroj! — To sem tudi naredil. — Zakaj pa je potem perilo v hladilniku? MED SPANJEM — Pogosto me moti, ko govoriš med spanjem. Moti me in amen. — Sem spet povedat kaj neumnega? — Tokrat ne. Zaklinjal si se, da mi boš kupi! krzneni plašč, pa naj stane, koliko stane. ENA CESTNA — Tovariš, kaj mislite o pomurskih cestah? — Nič več ne mislim, vozim pa se. Kot vidite, sem še nepoškodovan in živ... MLADINSKI CENTER JUGOSLAVIJA Narodni park Plitvice bo v kratkem začel z gradnjo prvega mladinskega centra na območju Grahovca ob magistralni cesti Zagreb—Plitvice—Bihač. Objekti bodo zgrajeni v obliki žarkov v osmih smereh. V naselju bo 72 sob s 360 posteljami. Napovedujejo, da bodo prve goste sprejeli že sredi prihodnjega poletja. POLIKLINIKA V SARAJEVU Delavci gradbene delovne organizacije Bosna bodo v središču Tripolija zgradili polikliniko in reševalno postajo. Gradnja bo precej draga, saj bodo morali zanjo odšteti nad 600 milijonov dinarjev. PLOČEVINA ZA IZVOZ Valjarna smederevskega metalurškega kombinata je dosegla letos zelo dobre rezultate. V enajstih mesecih je izpolnila letošnji proizvodni načrt — 170 tisoč ton pločevine in trakov, zato bo lahko do konca leta izvozila v Turčijo 1.200 ton hladno valjane pločevine. Medtem se dogovarjajo o prodaji svojih izdelkov tudi z drugimi državami. Se vedno jim manjkajo devize za uvoz surovin. BE LP0CCU JESENSKA SETEV JE KONČANA * V vzhodnih predelih Makedonije so kljub slabemu vremenu uspešno končali jesensko setev, ki jim je povzročalo precej preglavic. Z žitaricami so zasejali nad 40.000 hektarov njiv, od tega 34.000 s pšenico. Nekaj površin so odmerili za ječmen, mak in oljno repico. Veseli so, da so se dela rešili, ob tem pa si že obetajo bogat pridelek. VARČEVANJE Z GORIVI Avtotransportno podjetje Pelagonija turist iz Prilepa je samo s privarčevanim gorivom in boljšim vzdrževanjem vozil privarčevalo več kot deset milijonov dinarjev. To jim je uspelo, ker so na mednarodnih vožnjah poskrbeli za prevažanje tovorov v obeh smereh, z boljšim vzdrževanjem vozil pa so preprečili zastoje. SLADKORNA PESA JE PREDELANA V ormoški tovarni sladkorja so že končali s predelavo sladkorne pese, ki so jo dobili od pridelovalcev iz Slovenije in Hrvaške. 112.000 ton ni malo, zato lahko verjamemo strokovnjakom, da bodo iz njih proizvedli 12.119 ton sladkorja. „ŽUPA" JE ŽE URESNIČILA NAČRT Delavci kemične industrije ,,Zupa" v Kraševcu so že izpolnili letošnji izvozni načrt. V devetih mesecih so poslali na tuji trg za 200 milijonov dinarjev svojih proizvodov, torej kar 60 odstotkov več kot lani. To je za delavce zagotovo spodbudna ugotovitev. I Nujna večja samozaščita * | pred požari I Trije požari v Pomurju uničili premoženje v vrednosti 240 tisoč dinarjev. Požar v Pristavi terjal Ko smo v torek povprašali prometnega inšpektorja na UNZ v Murski Soboti, kakšna je bila prometna bilanca na prehodu iz starega v novo leto, je povedal, da je bilo stanje — primerjajoč s prejšnjimi enakimi obdobji — dokaj ugodno. Torej se v tem času niso zgodile kake posebno hude prometne nesreče. Eden izmed pomembnih dejavnikov za še kar ugodno stanje v prometu je tale: ljudje se (odkar je bencin drag) ne vozijo več toliko kot prej. V avto sedejo pretežno tedaj, ko je to potrebno. Prometna varnost v preteklih dneh ni bila huje motena, čeprav je bilo na cestah tudi veliko vozil s tujo registracijo. No, kljub zadovoljivemu stanju, pa so se le zgodile nekatere nesreče, in te, tiste hujše, bomo zdaj na kratko opisali. Jože Barbarič iz Gornjih Črnec 38 se je z osebnim avtom peljal skozi Skakovce. Pri domačiji štev >lka 7 je njegovo vozilo oplazil avto, v katerem se je peljal 29-letni Franc Obal iz Puževec 58. Še več: Barbaričevo vozilo je zaneslo v jarek, ob tem pa se je voznik tudi lažje telesno poškodoval. Gmotna škoda na obeh avtih velja 45 tisočakov. Ko je 26-letni Alojz Slepec iz Strehovec 18 na Lendavski ulici v Murski Soboti zapeljal čez potok Lendava, je opazil, da se mu nasproti pelje voznik kolesa z motorjem, za katerega so pozneje ugotovili, da je 27-letni Daniel Horvat iz Murske Sobote, Partizanska 54. Kdo ve zakaj, toda življenje 4-mesečne hčerke. dejstvo je, da je nenadoma zapeljal z desne na levo, torej pred osebni avto Slepca. Horvat se je zaradi trčenja nekoliko poškodoval, zato so ga odpeljali v bolnico, kjer so mu vzeli kri za analizo v laboratoriju. Škode je za 6 tisočakov. Avtomobilista 22-letnega Andreja Glavača iz Melinec 92 pa je v Melincih zaradi neprimerne hitrosti nekoliko zaneslo na levo stran vozišča, zadel je v betonski steber ograje, od tam pa ga je odbilo nazaj na cestišče. Materialna škoda znaša 20 tisoč dinarjev. V nezgodi sta se poškodovala sopotnika 23-letni Štefan Maje iz Melinec 157 in 17-letni A. G. Iz Lenarta v Slovenskih goricah, zato so ju prepeljali v bolnico. Tik zatem, ko je 36-letni Anton Cehtel iz Domajinec v Murski Soboti, vozeč se iz Rankovec, pripeljal do Šercerjevega naselja, je pred seboj zagledal dve kolesarki, ki sta se peljali pred njim. V tem hipu pa se je nasproti pripeljal neznan avtomobilist. Le-ta je bil tudi vzrok, da Cehtel ni mogel prehiteti kolesark, zato je nekoliko zavrl To pa je bilo usodno, saj je zadel ob 41-letno kolesarko Kristino Kovač iz Rankovec 34, ki se je ob padcu nekoliko poškodovala. Materialna škoda znaša 6 tisočakov. Toliko o prometnih nesrečah. Sami ste lahko ugotovili, da je bila prometna varnost še kar za dovoljiva. In če se bo tako stanje ohranjalo čez leto, bomo lahko z zadovoljstvom ugotavljali, da to ni le rezultat dragega bencina, preventivnega in represivnega delovanja miličnikov in sodnikov za prekrške, ampak tudi našega samozaščitnega obnašanja in vedenja. Tako pa se bo treba vesti ne le v prometu, ampak tudi drugod. V zadnjem času, na primer, ugotavljamo, da se kar množe požari. Tudi v današnji kroniki jih bomo nekaj opisali. Boleče je odjeknila vest o požaru in človeški žrtvi zaradi ognja v Pristavi pri Ljutomeru. 29. decembra je nenadoma zagorelo ostrešje stanovanjskega poslopja Jožeta Prejaca. Ogenj se je menda pojavil zaradi dotrajanega dimnika, iz katerega se je razširil do prečnega tramu na podstrešju stanovanja, nato pa še do gospodarskega dela domačije, zajel je tudi pohištvo v sobi. Gmotna škoda velja 100 tisočakov. To pa še ni tako hudo — huje je, in to prizadene vsakogar, ker je požar terjal žrtev. Zaradi opeklin je namreč umrla 4 mesece stara hčerka Petra, ki jo je mati, potem ko je opazila dim (bila je na obisku pri sosedovih), prinesla iz goreče hiše. Dva druga otroka — 4-letna M. in 2-letni D. — sta pravočasno stekli iz hiše. Gorelo je tudi v Veliki Polani na domačiji Alojza Žerdina. Domnevajo, da je kateri izmed udeležencev gostije in malomarnosti odvrgel cigaretni ogorek ali vži galico, pa seje zavoljo'tega vnela šupa v izmeri 26 x 8 metrov. Kljub hitremu pristopu h gašenju | je škoda velika, saj so jo očenili na 120 tisoč dinarjev. Gasilci so bili skorajda nemočni, ko so se spoprijemali z hitro gorečim senom, slamo, ostrešjem. Trudili pa so se, in to pošteno! Poleg sena in slame ter lesene konstrukcije objekta je zgorel še obračalnik za seno, cirkularka in nekatero drugo orodje. Ognjeni zublji pa so se pojavili tudi v Lendavskih goricah. Kaže, da je vzrok za požar oljna peč, iz katere je kapljalo kurilno olje. Ko je gospodinja to opazila, je sicer zaprla dotok kuriva, vendar je bilo že prepozno, saj se je ogenj iz peči razširil na topli pod in pohištvo. Brž so pristopili h gašenju, tako da škoda sedaj ne presega 20 tisočakov. Ivan Nemec, 65 let, Krapje 25; Marjeta Cučulovič, 46 let, Ljutomer, Ormoška 17; Marija Ivančič, 91 let, Veržej 66; Jože Ritonja, 69 let, Moravci 110; Mihael Štotl, 65 let, Cven 6; Mihael Valpatič, 91 let, šprinc 9; Biserka Vinko, 21 let, Ljutomer, Kidričevo naselje; Marija Verzel, 67 let, Veržej 108; Franc Špindler, 69 let, Drakovci 22; Franc Kosi, 69 let, Ključarovci 58; Štefan Jug, 70 let, Gibina 45; Franc Sovec, '71 let, Ljutomer, Stari trg 7; Ivan Zupanec, 77 let. Globoka 43; Martin Prelog, 83 let, Noršinci 7; Ivanka Prelog, 56 let, Radenci 231; Marija Fekonja, 69 let, Drakovci 29; Kornelija Vuk, 75 let, Ljutomer, Ormoška 18- Marija Zadravec, 81 let. Globoka 24; Manja Novak 89 let, Babinct 28; Marija Vučko, 94let. ’ Mekotnjak 72 let, Hugo Kemrl, 62 let, Radenci 208; Alojzija Jaušovec, 45 let, Rihtarjevci 1/a; Ignacij Lebar, 68 let, Kapelski vrh 55; Tomaž Avguštin, 93 let, Norički vrh 8 Emilija Bec, 66 let, Kokolanjšček 2; Terezija Tanacek, 72 let. Police 106; Alojzija Benko, 78 let, Spodnja Ščavnica 10; Kalman Komnaricki, 81 let, umrl na Madžarskem; Franc Ftičar, 40 let, Gaberje 9; Marija Tomac, 52 let, Radmožanci 124; Helena Gerenčer, 58 let, Dobrovnik 128- Ivan Koren, 60 let, Renkovci 67; Jože Lebar, 66 let, Srednja Bistrica 64; Helena GOnc, 79 let, Gaberje 54; Marija Žižek, 82 let, Crenšovci 163; Marija Feher, 84 let, Kobilje 228; Franc Puhan, 23 let, Vučja gomila 44; Karel Zrim, 24 let, Korovci; Mirko štefanec, 41 let’ Vanča vas 14/a; Anton Rotar, 51 let, Juša Kramarja 29 Murska Sobota; Vladimir Šinkec, 59 let, Kukeč 50; Štefan Podlesek, 67 let, Nemčavci 5; Štefan Vogrinčič, 68 let, Topolovci; Štefan Debelak, 70 let, Cvetkovo naselje 17 Murska Sobota; Jože Smodiš, 71 let, Adriianci; Mihael Ekart, 71 let, Cankova 76; Jože Baligač, 77 let, IFilovci 12; Franc Vratuša, 86 let, Krašči 25; Marija Bakan, 68 let, Gančam 145; Marjeta Veleberi, 68 let, Bogojina 19 Neža Kovač, 85 let, Grad 48; Darinka Vrečič, 9 dni, Strukovci 52; Igor Fefer, 10 let. Murska Sobota, Trstenjakovo naselje 29; Jože Zavec, 20 let, Kančevci 46; Ana Fujs, 76 let Šalovci 41, Darko Kason, 3 ure, Murska Sobota, Staneta Rozmana 8; Aleš Petek, 19 mesecev, Tišina 1; Štefan Vida, 28 let, Motvarjevci 79; Jože Lovenjak, 28 let. Gornji Slaveči 116; Doigi prsti. S to prispodobo v naši rubriki večkrat označimo razne nepridiprave, ki (z dolgimi prsti) segajo po tujem premoženju. Tudi tatu 15 tisočakov, ki so na Silvestrovo izginili v gostilni Kišfalvci v Rogašovcih, lahko rečemo, da je imel dolge prste, saj je z njimi segel do ,,vitrine” izza točilne mize. Izkoristil je nebu-dnost natakarja, ki je t^m shranil trenutni izkupiček, sam pa stregel gostom pri mizah. V času našega poročanja dolgoprsteža še niso izsledili. Š. S. KRVODAJALCI dn KRVODAJALCI OD DRUGOD — Anton Lasbaher (13), Tehnostroj Ljutomer; Helena Oškola (2), Pletiljstvo Prosenjakovci; Jože Pertoci (17), Tovarna mesnih izdelkov; Janez Hauko (10), Janez Flegar (40), Boris Hozjan (5), vsi iz Panonije; Štefan Klement (6), Tovarna mlečnega prahu; Majda Schek (2), Agromerkur; Koloman Žilavec (4), Lizika Horvat (2), Marija Koroša (3), vsi iz Podjetje Sobota; Danica Cipot (2), Jože Karoli (3), Tanja Gomboc (1), Mohamed Mazonzi (1); Alenka Petpci (2), Emilija Kbleš (7), Jože Šapač (1), Rudolf Ogorevc (1), vsi občinska uprava M. Sobota; Slavko Šavel (5), Geza Bencik (11), Stefan Rebrica (1), Jože Ozvatič (1), vsi Služba družbenega knjigovodstva; Ana Matjašec (42), Lipa: Stane Vukan (11), Alojz Rous (8), Marta Kolar (1), vsi uprava skupščine občine M. Sobota; Anton Ropoša (7); Janez.Šantak (9). Pomurka; Albert Šantak (8), Franc Kuzma (13). oba Petrol M. Sobota; Ignac Raščan (6), Podjetje Sobota; Anton Kočar (1), Evgen Kardoš (1), F rane Gomboc (1), vsi Lesna predelava; Darinka Balažič (2), dipl. ing. Štefan Lapoši (5), Ciril Fras (5), vsi Projektivni biro Murska Sobota; Ervin Vukajič (8), OZS Radgona; Bernarda Vratarič (5), Jože Andrejč.(3), Borovo; Franc Kmetec (2), Potrošnik. STRAN 8 VESTNIK, 9. JANUARJA 1981 V bratstvu sta njihova moč in varnost Ker starši niso mogli šolati svojih otrok, so Žerdinovi otroci iz Žižkov sklenili, da bodo drug drugemu pomagali do zaključka srednje šole. Bratska ljubezen se razvija tudi po smrti staršev: ustanovili so denarni sklad. »Naše bratstvo je zraslo iz, majhne, bedne, s slamo krite kmečke hiše: ene kuhinje, ene sobe ..: kjer ni bilo prostora za mamo, očeta in enajst otrok. Starejši smo zgodaj odhajali od doma in prepuščali ležišče in prostor mlajšim. Toda vzajemna pomoč med nami je ost ala in se krepila ter nas povezovala v tem pristnem bratstvu, v katerem je naša moč in varnost.« ENAJST LAČNIH UST Albertu in Femiji Žerdin, malima kmetoma v Žižkih, se je rodilo enajst otrok. 'Življenje je bilo težko, saj se je večkrat zgodilo, da ni bilo pri hiši niti skorjice kruha. Bili so to pač težki časi, ki so jih živeli v obdobju stare Jugoslavije. Toda kot dobra starša, ki sta hotela svoji deci vse najboljše, sta si prizadevala, da bi bilo njunim naslednikom v življenju boljše. Hotela sta nemogoče: iz zamočvirjene vasi Žižki, iz revne kmečke družine poslati v šole svojo desetino otrok. Prva je šla z doma najstarejša — Cilka. Vzdrževanje ni bilo poceni in starša sta njenemu stanodajalcu obljubila, da bosta vzdrževalnino poravnala v naturalijah. Nekaj časa sta res pridno prinašala moko, krompir in druga živila, seveda pa to le takrat, ko je bila letina količkaj dobra. Zgodilo pa seje, in to nemalokrat, ko je bil pridelek slab, pa je tako zadoščal, včasih pa še to ne, le za domačo porabo. No, Cilka je bila kljub vsemu vztrajna in dokončala šolanje ter je. zdaj defektolog. Z velikimi težavami. kar zadeva vzdrževanje, sta srednjo šolo, nato pa še višjo oziroma visoko končala še dva Žerdi-nova otroka. Njihova starša, Albert in Femija, sta bila ponosna na svojo deco. ki se je kljub pomanjkanju sredstev za vzdrževanje, v šoli dobro učila in končala študije. VSI SO SE DOŠOLALI Cilka pripoveduje: »Ko nas je nekaj otrok končalo šolo, smo sklenili, da bomo pomagali svojim bratom in sestram, da se bodo tudi oni prebili iz žiškovskega močvirja. Sklenili smo, da jih bomo materialno in moralno podpirali pri šolanju.« Sklep Žerdinovih otrok, ki so bili že v službi, je bil veliko dejanje, saj so si nekateri izmed njih medtem že ustvarili družine in je bilo treba veliko sredstev tudi za domače gospodinjstvo. Toda sklep je sklep, ki ga je treba uresničevati. Zlasti pa so se njegovega izpolnjevanja lotili z vso odgovornostjo po 1965. letu, ko je oče Albert nenadoma umrl: mati je ostala s petimi nepreskrbljenimi otroki. In tako sb Žerdinovi hčere in sinovi sklenili, da bodo odvajali od osebnega dohodka mesečno najmanj 5 odstotkov denarja, s katerim bodo pomagali pri plačevanju vzdrževalni-ne in šolanju svojih mladoletnih bratov in sestra. Vsi morajo končati srednjo šolo, če pa bodo študirali naprej — jim bo veljala moralna podpora, sicer pa si morajo nadaljnje vzdrževanje urediti sami. Sklep, obljubo, so vsi z veliko odgovornostjo do svojih nepreskrbljenih bratov in sestra izpolnjevali vse dotlej, dokler srednje šole ni zapustil najmlajši — Marjan. OČETOVA ŽELJA SE JE IZPOLNILA Žerdinovi so živeli v majhni in s slamo-kriti hiši. Oče Albert si je za časa svojega življenja zelo prizadeval. da bi dozidal novo hišo, pripravljal je material, vendar ga je pobralo prej, preden je željo uresničil. Namreč klonil je, ko je bila hiša napol dograjena. Tudi pri zidavi so izdatno pomagali otroci, ki so že bili v službah. Njegova smrt je vse hudo prizadela, saj je zapustil svojih enajst otrok, ko mu je bilo 65 let. Izguba roditelja otrok ni razdvojila, nasprotno: še bolj so se če- strnili okrog domačije, prav jim ta ni nudila, vsaj vsem ne, strehe nad glavo, saj so se zaposlili in nastanili v raznih krajih naše ožje domovine. Poslej so še rajši prihajali domov pogledat, kako živi mati in še nekateri nepreskrbljeni otroci. Odrasli sinovi in hčere so še naprej pomagali ne le pri šolanju bratov in sestra, ampak tudi pri dograjevanju hiše. Zgradili so veliko hišo, tako, da je bilo v njej šest sob — za dva sinova oziroma hčere pa ena soba. In tedaj, ko si je Žerdinova družina naposled opomogla, bilo, je to pred dvema letoma, se je zgodilo spet nekaj nepričakovanega: umrla je mati Femija. Tudi njena smrt je hudo posegla v. sicer težko, a vendarle zdaj že nekoliko lepše življenje enajstih Žerdinovih otrok. Pomagati si niso mogli. Le obljubili so, da jih izguba staršev ne bo razdvojila, kakor se to ponavadi zgodi drugod, ampak še bolj zbližala, še več: strnila jih bo v neke vrste družinsko skupnost. Ob zapuščinski razpravi so sprejeli med drugim tele sklepe: ker ni naslednika, ki bi zemljo obdeloval, se proda; na pokopališču je treba urediti spomenik staršem; hiša, ki je bila doslej skupna last vseh otrok, se za simbolično vsoto 100 tisoč dinarjev odstopi sestri, ki se bo nastanila doma v Žižkih. USTANOVILI SO ŽERDI-NOV SKLAD Po očetovi smrti, ko so mlajši otroci ostali z materjo sami, so starejši bratje in sinovi, ki so bili že zaposleni, sklenili, da bodo za vzdrževanje domačije mesečno dajali po 250 dinarjev. To je bil prispevek poleg onega 5-odstotnega od osebnih dohodkov. Ko pa je mati umrla, bratska oziroma sestrska vzajemnost ni bila prekinjena. Tako je brat Jožko predlagal, da denarja, ki ga bo dala sestra za kupljeno hišo, ne bodo vzeli domov, ampak bodo oblikovali Žerdinov sklad. S predlogom se je strinjalo 8 bratov in sestra. Sredstva so naložili v banko, hkrati pa sprejeli dogovor, neke vrste pravilnik o uporabi tega denarja. Sprejetje bil sklep, da se iz Žerdinovega sklada (tako je njegovo uradno ime) dajajo posojila brez obresti, v izjemnih primerih pa tudi nevračljive dotacije. Žerdinovi bratje in sestre so v dogovoru sprejeli tudi določila o upravljanju s skladom in so v ta namen oblikovali 3-članski odbor, katerega predsednik je Cilka. Ta odbor odloča o dajanju kreditov; prednost do posojila imajo pred mlajšimi starejši. Enkrat je moč dobiti največ 40 tisoč dinarjev posojila, vrača pa se s po 1.000 dinarji mesečno. Kot povsod, je tudi pri Žerdino-vih zanimanje za kredit kar precejšnje, saj je brezobresten. zato bi sredstva hitro izčrpali, če ne bi člani sklada mesečno dajali po 300 dinarjev članarine. SREČA NI POPOLNA V uvodu zapisano posvetilo je vzeto iz knjige Žerdi- novega sklada, v kateri so predstavljeni ustanovitelji te svojevrstne blagajne vzajemne pomoči. To pa so: že omenjena pobudnica vzajemnosti Cilka (defektolog), Fema (delavka), Jožko (dipl, j sociolog), Albi (dipl, ekonomist), Tunč (učitelj praktičnega pouka), Franc (dipl, ing. rudarstva), Milica (defektolog), Marjan (študent ob delu). Iz tega pregleda je moč videti, da so Žerdinovi otroci dosegli primerno izobrazbo in delajo na odgovornih delovnih mestih. Bratovska in sestrska ljube- * S zen pa ni izumrla, ampak živi in se neguje naprej. ’ Najmanj enkrat letno, in sicer 28. avgusta, ko je imela mati Fema rojstni dan, se sestanejo ne le na skupščini denarnega sklada, ampak tudi na neke vrste družab- [ nem srečanju, ko obude : spomin na svoja težka mla- S da leta, ko so en za drugim » (zahvaljujoč bratovski in sestrski pomoči) odhajali z doma in prepuščali v stari dotrajani hišici prostor svo- » jim mlajšim bratom in se- I stram. Ob tem lahko ugoto- | vijo, da je ideja, da si bodo pomagali, dokler se ne po- m stavijo vsi na noge (dokler 1 ne dokončajo srednjih šol), | rodila uspeh, srečni so, da se je vse tako izpeljalo kot se g je, vendar bi bili veliko | srečnejši, ko bi lahko svojo | srečo delili z očetom in materjo. n ŠTEFAN SOBOČAN S9HS mišKO KRANJEC strici somi Povedali Stari Fujs je čutil, da se mu ure življenja iztekajo in naj se je temu še tako upiral, in čeprav ga je bog že nekajkrat opomnil na smrt s tem, da je položil svoj prst nanj. Toda njegova grčava natura je kljubovala tudi takim opominom. »Bog je grd,« je rekel prav tej Mankici. »Ustvarilje bil človeka — pravijo, ni mu pa dal, da bi večno živel. Noče, da bi poleg njega še kdo bil večen. To je nevoščenost. Pravi, dobri bog bi lahko bil rekel: — Jaz na nebu večen, človek pa na zemlji. Nebesa in pekel so si izmislili popje. Če je bog povsod navzoč, kot pravijo — kako pa, da ga v peklu ni? Tam je nekši S Lucifer, kije ravno tako vsemogočen, le v nebesa ne more. Ig Zato pa on boga ne spusti v pekel. To so povesti, Mankica, k golobičica moja. Tvoj nepravi oče mlinar, ki ga pa jaz ne maram, vse te stvari najbolje ve. Bolj čeden je od mojih t sinov, ki mi že zdaj delajo drevo. Boš videla, kako jih bom!« Najprej sta stopila v hleve, ki pa so bili tokrat že skoraj l prazni. »Včasih pa smo imeli po štiri kobile, po dve žrebeti,« je golčal stari Fujs, bolj zase ko za dekle. »Moji sinovi so jih gnali vsak večer na pašo, pasli vso noč, zjutraj pa prijezdili Ji domov. Zdaj pa - — nu dve kobili, dve kravi in tele še imamo.«Ivan je tudi hleve izpraznil in s tem vsaj za silo krpal dolgove, ki jih je delal s pravdanjem. Staremu Fujsu tega niti omenili niso. Očitno so skovali zaroto proti njemu, da bi si tako laže razdelili grunt. — Stari Fujs je doživel reberijo v državi oseminštiridesetega leta. V Poljano pa je glas o njej segel šele potem, ko je bilo reberije žp konec. Reberija ni razburila nikogar, grof je še dalje gospodoval po svoje, pregovoril bogate kmete, da so zamenjali zdajšnje Selško z Gornjim logom, ki ga je bil on kupil, pa je tako lepo zaokrožil svojo posest, dal skopati okrog vsega jarek, nasadil na nasip tople in jagnjede, zapri cesto iz srednjega dela vasi do Hotize, dal izkopati Veliki jarek, da bi se vode odtekate, Poljana pa je še naprej tonila v močvirju. Bila je kmečka odveza, odpravljena tlaka, odpravljena desetina in cerkvena devetina. Toda revni ljudje, kijih v Poljani ni bilo ravno malo, so hodili še naprej 'tlačanit' grofu, le nekoliko drugače, zdaj za drva, ko so jih kot prhlazen lahko dobili le v njegovem gozdu, za travo, če so imeli kravico, in za kak kos njive, če so jo vzeli v najem od grofa. Naš oče se bo kasneje vsako leto zadolžil pri grofu za štiristo ali celo za več težakov — delovnih dni, ki jih bomo morali opraviti, če bomo hoteli živeti. . -i , i u Stari Fujs po oseminštiridesetem letu m čutil mkakih posebnih olajšav. Bilje samostojen kmet. Po svojem očetu je celo prevzel nekakšno 'rodovno skupnost, s katero je hotel kljubovati tudi novim časom, čeprav je biloze očitno, da vtem starem poljanskem načinu življenja, v teh rodovnih skupnostih nekaj že razpada: tudi Poljana, čeprav še tako na robu vsega dogajanja, čeprav še vsa v načinu starega življenja, se je spreminjala, razpadala, iskala novih oblik življenja. Le tu in tam sta še po dve 'familijT, kot so govoril Poljanci, živeli pod isto streho, vendar že sleherna prisvoji skledi, na svojem gospodarstvu: le streha je še ostala skupna, ker si pač niso mogli postaviti takoj novih hiš. Fujs se je zakoreninil v starem izročilu, čuval ugled Fujsovine, bil celo župan nekaj let v vasi, se trudil, da bi postal 'nemešnjak', ne da bi bil dojel, da so časi za take naslove že minili. Trmasto pa je vlekel dalje svojo 'rodovno skupnost', ko da hoče drugim pokazati dober zgled, kako je treba gospodariti. 'Fujsovina'se je vstoletu sicer nenehno drobila: namesto samega 'grunta' z eno samo hišo, je nastala že kar cela ulica, skoraj za ducat hiš. Zdaj mu vse razpada, z njim vred, kije že na kraju s svojimi močmi. Ne le, da tudi propada ni bi bilo treba misliti na novo, še večjo seveda, če bi hotel ohraniti svojo rodovno skupnost, temveč je hišo zadela še večja nesreča: za njegove bolezni se je gospodarstva polastil njegov najstarejši sin Ivan, ki bi ga sicer moral naslediti, in Fujsovino spravil na rob propasti. Fujsu še.ta dan ni jasno, zakaj se je spustil sin v pravdanje, razen seve da je hotel razbiti njegovo rodovno skupnost, porazdeliti zemljo med brate in sestro. V Lendavi se je naselilo skoraj za ducat fiškališev, ki so poglavitno živeli do 'buta paraszt neptol' — do neumnih kmetov, med katere je zabredel tudi Ivan Picko-Fujs, ki se je imel od vseh za bolj modrega. Fiškališi so se prisesali na Fujsovino ko pijavke ribi za škrge: Ivan je izpraznil hleve za svoja pravdanja, nazadnje pa že načel tudiz_emljo — stari Fujs niti ni več vedel, koliko je še njegovega. Že nekajkrat/ je boben zapel, da so prodajali zemljo Fujsov,- kar je starega Fujsa spravljalo le še bolj v bes, da se je bal, da ga bodo kraja vrglo. Toda stari Fujs si za vse na svetu ne bi bil priznal, da je v čemerkoli napravil kakšno napako, predvsem pa v tem, da se ni hotel, v resnici pa tudi ne mogel prilagoditi novim okoliščinam.Tudi pri tem razpadanju svojega grunta, sploh vse Fujsovine ni hotel v ničemer popustiti. Mankica pleteniči ?a njim kot njegova senca: kadar se dedek ustavi, obstane še ona. »Prazno postaja pri nas, dedek,« je rekla Mankica. — »Prazno,« je zamrmral Zne-nada pa ji zastavi, ne da bi se obrnil: »Kam pojdeš ti?« — »Kako mislite — kam pojdem ?« — »No, ko se boš poročila ...« — "Še nič ne mislim na to, dedek. — Le kdo me bo pa revno hotel?« — »Kaniš stran od hiše?« — »Kdo pa bo še ostal pri hiši? Bogve, če je sploh šekaj zemlje naše. Hiša pa tudi —podira se že skoraj. Kdo bo novo zgradit? Kje naj bi bilo dovolj prostora za vse, če bi se vsi domov poročili, dedek? In mislite, da bi kdo sploh šel k nam ? I/ Poljani ni več navada, da bi ljudje skupaj živeli, vsakdo hoče svojo hišo, ali pa vsaj kočo. Mi vsi bomo morali stran, češe bomo hoteli poročiti...“ Preseneča ga s svojo preprosto odločnostjo in jasnostjo, njega, ki si ne bi radpriznal poraza v ničemer. Stopa dalje, molče, onazanjim. »Še plot se trga,« reče Mankica, ko obideta vrt, prideta do kolnika. »Bila sem otrok, ko ste ga pletli. Kdo pa naj zdaj plete novega ? In kje naj dobi toliko rakite ? Če bi zdaj kdo delal ograjo, bi jo moral napraviti iz lat ali pa celo žično — tiste so lepe. Teh starinskih nihče večne dela ...« Posluša jo v njenem pleteničenju. Od vseh mu je najbolj pri srcu, ker pove vsako stvar naravnost. Jožef in sinova Števek in Markec so opazili dedka na vrtu, se ozirali za njim skoz orumenelo steklo, jim pa vendar ni prišlo na misel, da bi stari Fujs lahko stopil tudi v njihovo delavnico. Že nad dvajset let stoji ta delavnica, potisnjena v kot, k ograji, med visokimi bezgovimi grmi, ki so spomladi tako omamno cveteli. Ko je zdaj stari Fujs odprl dveri na delavnico, so vsi trije otrpnili, obstali tam, kjer je že kateri bil. Za Mankico se niti zmenili niso, ki se je vsilila za dedkom, priprla dveri in tam naslonjena nanje tudi obstala, zgolj kot senca. Fujs je svoje ljudi bežno preletel s pogledom, nato stopil še za korak naprej, ko da sicer ne vidi vsega dobro. Vodene, hladne oči so počasi polzele od predmeta do predmeta, dokler se niso ustavile ob steno pokonci postavljenem, lepo rjavo pobarvanem drevu, še posebej pa je pritegnil njegovo pozornost pokrov za to drevo s svojo vnanjo stranjo, nič manj, pa kar precejšen leseni križ z nekim napisom. Napis je bil z belimi črkami. Mizar Jožef in njegova sinova so se spogledali in prebledeli, ko so videli, kam so se zabolščale oči starega Fujsa. Ko pa se je opirajoč na svojo grčavkd počasi bližal drevu, so lahko le še bolj prebledeli. Ker za vse drugo bi se bili še kako izgovorili, le tisti hrastov križ s počeznim napisom .. . Vsi trije Picki so znali toliko pisati, da so lahko z opotekajočimi se črkami napisali ime njega, ki mu bo križ stal nad glavo. A tudi stari Fujs je na svoji življenjski poti nabral toliko znanja, čeprav ni hodil v šole. Zlogoval je pisanje, ki gaje dobiTiz Lendave. »Kaj tu piše?« je dejal Fujs in kazal z grčavko na križ. »Preberite mi kateri.«In ker se niso zganili, je dodal: »No, kar pristopite .. . saj od tam ne morete videti.« Ali bi bili videli ali ne, saj so predobro vedeli, kaj je bilo zapisano na križni prečki. »No, le sem. Se bomo zdaj še prerekali? Kar vsi trije pridite bliže.« Oče Jožef se je s sinovoma primaknil k staremu Fujsu, svojemu očetu. »No, preberite mi, kaj piše na križu,« je rekel zdaj naravnost sinu Jožefu. Mladi Fujsi so predobro vedeli, da stari Fujs še kar dobro bere, le da jih zdaj lovi v past, ki pa so se vanjo že tako in tako ujeli, ko niso še v pravem času skrili nesrečnega križa. VESTNIK, 9. JANUARJA 1981 STRAN 9 Delo v januarju V sadovnjaku V tem mesecu izkopavamo suho, staro in zlasti po ameriškem kaparju propadajoče sadno drevje. Če je vreme ugodno, redčimo pregoste vrhove, izrezujemo suhe, polomljene in bolne veje. Mažemo rane s cepil no smolo, katranom, če tega nimamo, pa to opravimo vsaj z ilovico. Izrezujemo z vej in debel v živo raka, rane pa namažemo z 20 do 30 % kar-bolinejem ali katranom. Odstranjujemo z vej in debel vodene poganjke, pomlajamo po ameriškem kaparju okuženo sadno drevje, ga temeljito očistimo in pripravimo za škropljenje. Če je vreme ugodno, začnemo tudi škropiti. Režemo cepiče in jih zakopljemo v senčnem kraju. Ob talnem vremenu bomo sadno drevje gnojili s hlevskim gnojem in gnojnico. Če zapade debel sneg, bomo z dreves otresali sneg, posebno pa takrat, če je sneg moker — južen. V vinogradu Ob ugodnem vremenu rigolamo. Zemljo pri tem globoko rahljamo, ne smemo pa je pregloboko obračati. Spodnjo plast zrahljamo s podrahljačem, ne da bi jo izmetali. Ob toplem vremenu proti koncu januarja lahko pričnemo z rezjo. VREMENSKI PREGOVORI A. H. V januarju toplota, v februarju mrzlota. Če v januarju ni snega, ga april da. Če v januarju mokri, bo grozdje slabo zorilo. Če je januar mrzel, da poka, bo v jeseni obilo sadja. IZ DŽOUŽUOVOGA DNEVNIKA POGLED NA TRŽNICO Dokaj pestra izbira Značilnost tega, kot vsakega prvega ponedeljka, je bila živahnost med stojnicami, ki so bile bogato založene z raznovrstnimi oblačili, na nekaj stojnicah pa so prodajali zelenjavo in sadje. Izmed zelenjave seje z visoko ceno ponašal peteršilj, kije stal 60 dinarjev, za kilogram korenčka paje bilo treba odšteti 40 dinarjev. Prav tako pa so lahko kupci kupili tudi čebulo za 23, zelje za 17 oziroma 20 dinarjev. Najdražji pa je bil česen, katerega kilogram je stal 80 oziroma 84 dinarjev. Prav tako pa ni manjkalo sadja. Prodajalci soprodajali suhe slive, mandarine in limone, ki so stale okrog 65 dinarjev. Prav tako paje bilo nekaj banan po 39 dinarjev in hrušk, za katere so morali kupci odšteti 20 dinarjev. Nekaj paje bilo tudi skute in smetane, ki sojo prodajali po 40 dinarjev. Poleg pa bi prav gotovo sodil tudi hren, ki bi s smetano popestril obrok okusno pripravljenega kosila. M. SKLEDAR Sestavil Marko Napast Vinogradniški predel južno od Ljutomera Daven narod na naših tleh Romulov brat v antični mitologiji Paket, zavitek Prirod-nost, preprostost Nekdanji kmečki delavec It. lit. zoodovinat Momigli-ano Sredinska stranka v franc, konventu Prvina Železna ruda, rjavi zelezovec Erbij Jap. film, igralka Živalca, ki leze Telovadni element Oranje Eden od čutov Avtomobilska oznaka Norveške Trske Japonsko poulično vozilo Kemična prvina iz skupine lantanidov — Kisik Glavna reka v Tajski Vrsta ženskega nakita, načelek Predel Ui reka v Črni gori Veslaški klub Mesto v Rački ob Tisi Stadion v Budimpešt Severni jelen Vojaške enote na pohodu Srbsko moško ime Rimska enka Naduha REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: mastaba, Ustinov, reostat, ski, Ico, Kukec, m, ar, kita, sanskrt, O’Toole, B, Stobi, Ot, Inn, Trakija, Asta, ep. VESTNIK Obveščamo vse kmetovalce, da bomo začeli z redno predelavo oljnih semen 12. januarja 1981. Cenjene stranke prosimo, da čimprej prijavijo količino semen. Delavca za delo v oljarni, sprejmemo. Plača po dogovoru. Po- j goj: nealkoholik. Vsem cenjenim strankam in poslovnim partnerjem pa želimo USPEŠNO NOVO LETO 1981. Franc Sedonja, oljarna Rakičan 38 mišKO KRANJEC strici somi povedali »Ne znam brati,« je zagrgral mizarček Jožef. »Oče slabo berejo, " sta se oglasila sinova, da bi rešila očeta. »Ne ločijo nekaterih črk — recimo m in n, ravno tako ne b in d. Včasihse jim morava smejati...» »Naj pa še zdaj bere, četudi narobe, da se mu bosta smejala. Nu ?« Stari Fujs se je obrnil k sinu. Kakor božanstvo je vedno trdo vladal nad njimi. Kar paje zbolel, je strah pred njim popuščal, nazadnje se jim ni več zdel strašen. Dokler ni obračunal z najstarejšim, z Ivanom. Od tedaj niso več vedeli, k,aj snuje. »Ne znam," je zagrgral Jožef. »Tega ne znam brati.. . je pisano." Nakar se je stari Fujs obrnik k vnukoma: »Kateri je starejši?" Vnuka sta se spogledala, se zahihitala: »Nobeden ni starejši." »No, pa kateri je mlajši?" »Nobeden ni mlajši." Zahihitala sta se spet. Nakar je dedova palica tako znagla švisnila po bliže stoječem Šte-veku, da se je kar sesedel. »Zdaj ni več ne starejšega ne mlajšega — ti mi preberi to s križa.« Ded je s palico pokazal ' na Markca. Zdaj je ta zastokal zmedeno: »Oča naj berejo, toliko že znajo." Nakar je tudi po njem švisnila dedkova palica in ga položila na tlo. »Saj mi ju še ubijete," je zastokal Jožef, se sklonil, da bi jima pomagal, ki pa sta se le potajila, da je ne bi še skupila. »Prečitajte, kajjpiše na križu," je zapovedal stari Fujs, sinu. Bil je ujet. Četudi bi bil pobegnil s sinovoma iz delavnice, srečali bi se pri mizi, pač kje v sobi. »Moram si poiskati očala," je odvrnil ta, kije zares že nosil neke žične obročke s steklom, ker da je tako bolje videl. »B^š kar na pamet vedel, kaj je na križu." Fujs je vzdignil palico, vendar bolj zaradi fantina, ki sta hotela pobegniti. »Mankica — ne pusti ju ven, lajkoša. — Tu bosta, prebrali bomo, kar ste napisali na križ. Hočem vedeti.. .« Njegova roka z grčavko je še vedno visela v zraku, iztegnjena, ko da se odloča, po katerem bo najprej udaril. Morali so se vsi trije postaviti pred križ — tako so stali med njim in križem, tistim hrastovim, rjavkastim, ki je bilo nanj z belo barvo nekaj zapisanega. Stari Fujs bi navsezadnje lahko bil vse sam prebral, jih je pa očitno hotel izmučiti do kraja in tudi kaznovati. Da, vedeli so, da neki strašni kazni ne bodo ušli. »Hajd, berimo, kar ste napisali .. . lepo počasi, da bom razumel." Trije Picki-Fujsi: Jožef s sinovoma so se pripognili z glavami vse do križa, medtem ko je stari Fujs vse stvari od daleč bolje videl kot od blizu. »E ti," je začel Števek in s prsti pobiral črke, se je pa ustavil. »Naprej," je zapovedal ded. »Ti, Markec, čitaj dalje." Nakar je moral Markec položiti prst kazalec na črke, (Nadaljevanje prihodnjič) zlogoval: »---pocsivle...« Nakar se je tudi njemu ustavilo. »Dobro,« je dejal stari Fujs. »Zdaj pa ti, Jožef... boš že vedel, komu si napravil križ.Le da mi ne boš bral kakšnega drugega imena. Vidim .. . znam toliko citati, da te bom ujel, če slepariš. Čitaj mi — kdo etipočivlje?" Zazibal se je sin Jožef, potem pa zagrgral: »Ne morem.« Nakar ga je oče oplazil s palico po hrbtu, da je kar poskočil, pa vprašal: »Bo zdaj šlo?" »Naj kateri od dečkerov«je zagrgral Jožef. Nakarpta se fanta sunila s komolci in si dajala poguma, in nakar je Števek začel ponavljati: »Eti pocsivle .. « Nakar se mu je ustavilo in nakar je stari Fujs še njega oplazil s palico po hrbtu, da je poskočil skoraj za meter visoko. To pa je pognalo, Markca, da je nadaljeval, seve s ponavljanjem: »Eti pocsivle Fujsov PickoŠtefan...« »Pa še ono spodaj!" je zapovedal ded in vzdignil palico, kar je pomagalo Markcu, da je dokončal: »Rod j e-n i leta Gospodnega 1811 v m r o p a I e ta 1891 Naj pocsivle v miri. — Amen.« Ta »amen" je sam dodal. Kar ušlo mu je, nakar sta oče Jožef in Števek ravno tako pobožno vzdihnila: »Amen.« »Amen,«je ponovil za njimi stari Fujs in ponovno oplazil sina Jožefa s palico po hrbtu. »Zdaj pa," je nadaljeval, »položite drevo lepotna tlo, pod zglavje dajte oblanje . ..« Oče Jožef in sinova Števek in Markec so se spetspogledali, vendar položili drevo po tlu in tudi nekaj oblanja so dali za zglavje. Stari Fujs pa sinu: »Vlezisi v drevo, da bom videl, če ni pretesno. — Nu? kaj gledaš?" Resnično je sin Jožef gledal v očeta s tako osuplostjo, da ni mogel spraviti iz sebe niti glasu. »Pomagajta mu, da bo laže legel," je ded zapovedal vnukoma, ki sta pa otrpnila le še bolj od svojega očeta. Vendar se je Števek kmalu znašel, se zahihital rekši: »Zakaj pa ne bi legli vi v drevo? Vas lahko celo pokrijemo in zabijemo pokrov... boste videli, kako se bo počivalo, ko boste mrtvi.« Nakar je ded tako nepričakovano in tudi neusmiljeno oplazil oba vnuka s svojo palico, drugega za drugim, da sta poskočila skoraj do stropa in bi jo bila odkurila iz delavnice, če bi le bila mogla mimo deda. Ta pa je zdaj zapovedal vnukoma: »Pripravita kladivo in žeblje, bomo očo Jožefa zabili v drevo. Le letnico rojstva bomo popravili. Mlajši je." »Kristus," je zagrgral Jožef Picko. »Našemu oču se je zmešalo." Jn ne da bi še čakal, je pobegnil iz delavnice, prepustil svoja sinova na milost svojemu očetu. Stari.Fujs-Picko se1 ni razburjal, ker mu je sin ušel, sploh je bilo, koda tega niti ni opazil, ker je mirno dejal Števeku: »Vzemi križ .. . ga ponesemo v hišo, da ga vidi ves Fujsov rod, kako ste me že živega pokopali.«In ker se je fant nekaj obiral, je ded že vzdignil palico, nakar je fant poskočil in dejal: »Ne tepsti. . . saj bom nesel. . . lahko, če hočete, gremo po vsej vasi." in res je pograbil tisti hrastov križ in si ga položil na rame kot vile ali motiko. »Kam pa gremo z njim, ha, dedek?" Šaljivo je dodal: »Na pokopališče ne, jama še ni izkopana." , »V hišo," je dejal stari Fujs, nato pa Markcu: »Stopiza njim, da mi ne pobegneš, svinjar, kakršen si, ki si čakal, da bi me pokopali. Bi se rad ženil, ha ?« komaj | »Mati so rekli — pokeč dedek ne vmrejo, se nieden ne bo ženil. Morava s Števekom pač počakati. Pa vsaj vsi pri hiši čakamo: stričev Markec pa obe Mankici^ ..« Ta odkritost je starega Fujsa presenetila: »Zakaj pa čakate na mojo smrt — sem jaz napoti, da bi se lahko ženili, ha?« »Vi, kdo pa naj bi sicer bil?" je odvrnil fant. "Domov se ne moremo ženiti, smo že ob vso zemljo, vi pa ne date, da bi se kdo ženil od hiše." »Potem boste kar veseli, ko cvoknem ?" je zastavil stari Fujs. »Jokal ne boš za mano, ha ?« »Ženske si bodo že brisale solze, že zaradi ljudi, a moški se že tak in tak ne jočejo radi, za starega človeka pa celo ne. Sami lahko vidite, da je star človek le še v nadlego v življenju, celo pa, ko hoče povsod svojo voljo . ..« Ta odkrita ocena njegovega dela, sploh njegove bi-tnosti je presenetila starega Fujsa. Nepričakovano je ves ta sprevod z njegovim namenom vred zgubil svoj pravi smisel. Najbolje bi bilo, da bi fantu rekel, naj ponese križ nazaj v delavnico. Mu je pa padlo na misel nekaj čisto drugega in je zato nadaljeval pot, vse do veže, kjer je ustavil fanta. Na desno so bile duri na njegovo sobo. »Sem postavi križ,« je zapovedal vnuku. »K dverim. In vsem povejta: Naj se mi nihče ne dotakne tega križa, pokeč bom živ« Fanta sta osupnila nad to naglo dedkovo spremembo, sta pa v sobi vsem povedala njegovo naročilo. Še mati: o položaju po dedkovi smrti Ko je bog naposled le poklical k sebi, svčga roba starega Fujsa', kot so rekli ljudje, nihče niti ni bil preveč žalosten, čeprav so ženske jokale. Zjutraj so ga našli v njegovi postelji otrplega, s steklenimi očmi, z odprtimi usti, iz katerih so mu štrlele štiri škrbine. Le Mankina Mankica je potočila za njim nekaj resničnih solza, ko so njegovo drevo spustili v javmo in nanj zasadili tisti hrastov križ, ki je vse do njegove smrti čakal prislonjen k steni pri njegovi sobici. Pogreb so Picki naročili z doma, kakor seje spodobilo za eneganekoč najuglednejših Poljancev. Plebanuš se je sicer jezil, sprva celo zavračal pogreb poganu, kise niti ni spovedal, ni prejel rešnjega tela, ni bil djan v poslednje mazanje, a kaj —-pokopati je treba človeka. CTDAK1 in VESTNIK, 9. JANUARJA 1#1 URADNE OBJAVI Leto XV Murska Sobota, dne 9. januarja 1981 Štev.: 1 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec L Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske izobraževalne skupnosti za leto 1981 2. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske skupnosti socialnega skrbstva občine G. Radgona za leto 1981. 3. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov Zveze skupnosti otroškega varstva SRS ter programov Občinske skupnosti otroškega varstva G. Radgona za leto 1981. 4. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske požarne skupnosti G. Radgona za leto 1981. 5. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske kulturne skupnosti G. Radgona za leto 1981. 6. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske zdravstvene skupnosti G. Radgona za leto 1981. 7. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programa Občinske telesno kulturne skupnosti G. Radgona za leto 1981. 8. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske raziskovalne skupnosti za leto 1981. 9. Odlok o določitvi prispevne stopnje za zaposlovanje občine G. Radgona za leto 1981. 10. Odlok o določitvi prispevne stopnje za koristnike komunalnih objektov in naprav skupne rabe, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe za leto 1981 na območju občine Ljutomer. 11. Odlok o ustanovitvi družbenega sveta za družbenoekonomski razvoj in gospodarsko politiko v občini Gornja Radgona. 12. Odlok o ustanovitvi upravnega družbenega sveta za področje davčne politike v občini Gornja Radgona. 13. Odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Gornja Radgona. 14. Odlok o določitvi prispevnih stopenj za financiranje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in požarne skupnosti za leto 1981 v občini M. Sobota. 15. Odlok o spremembi odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1981-1985. 16. Odlok o dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v naseljih in območja določena za posebne namene na območju občine M. Sobota. 17. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine M. Sobota v I. trimesečju 1981. 18. Odlok o imenovanju ulic za območje naselja Bakovci. STRAN 11 VESTNIK. 9. JANUARJA 1981 1 Na podlagi 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. lisi SRS št. 1/80) in na podlagi 132. člena statuta občin G. Radgona (Ur. objave občin Pomurja št. 9/74)je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 12. 1980 sprejela ODLOK o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske izobraževalne skupnosti za leto 1981. 1. člen Delovni ljudje, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti G. Radgona za obdobje 1981-1985 za leto 1981 ter delavci, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko m negospodarsko dejavnost plačujejo v skladu z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja prispevak za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti Prispevek iz bruto osebnega dohodka po stopnji 6.77 % 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin — Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1981. Štev.: 420-12/80 Datum: 29. december 1980 PREDSEDNIK Skupščina občine G. Radgona SEDIVY Janez 2 Na podlagi 20. člena zakona o socialnem skrbstvu (Ur. list SRS št. 35/79) in na podlagi 38. in 132. člena statuta občine G, Radgona (Ur. objave občin Pomurja št. 9/74) je skupščine občine G. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 12. 1980 sprejela ODLOK o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske s skupnosti socialnega skrbstva občine G. Radgona za leto 1981. 1. člen Delovni ljudje, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske skupnosti social nega.skrbstva G. Radgona za obdobje 1981-1985 za leto 1981 ter delavci, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, plačujejo v skladu z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja prispevkov za financiranje samouravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti — prispevek iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,84 %. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1981. Štev,: 420-12/80 Datum: 29. december 1980 PREDSEDNIK skupščina občine G. Radgona ŠEDIVY Janez 3 Na podlagi 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. list SRS št. 35/79) in na podlagi 38. in 132. člena statuta občine G. Radgona (Ur. objave občin Pomurja št. 9/79) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 12. 1980 sprejela 1. člen Za območje naselja Bakovci se uvede ulični sistem ter določijo območja posameznih ulic in njihova imena, kot je razvidno v 3. členu tega odloka in grafični prilogi. 2. člen Območje posamezne ulice obsega zazidane površine stavb in pripadajočih objektov, ki sodijo k ulici, samo ulico z. njenimi elementi in nepozidane površine med stavbami. 3. člen S tem odlokom se določijo za območje naselja Bakovci za posamezne ulice naslednja imena in območja: 1. Cvetna ulica — od Panonske ulice protijugu (slepa ulica) 2. Kraška ulica — od Partizanske ulice proti zahodu do katastrske meje Bakovci — Krog 3. Mali Bakovci — od križišča Mladinske ulice in Ulice ob Muri proti zahodu do obrambnega nasipa 4. Mladinska ulica — Od Partizanske ulice protijugu do križišča Ulice ob Muri in Malih Bakovec 5. Mlinska ulica — od križišča Partizanske ulice in Ribiške ulice proti zahodu do mlina ob Stari Muri 6. Nova ulica — od Poljske ulice proti jugu do Ulice ob potoku 7. Panonska ulica — del ceste Krog — Dokležovje od Cvetne ulice protijugu do konca naselja 8. Partizanska ulica — od Kroške ulice protijugu do križišča Ribiške ulice in Mladinske ulice 9. Poljska ulica — od Partizanske ulice proti severu do Panonske ulice 10. Prečna ulica — od Zvezne ulice proti zahodu do Mladinske ulice 11. Ribiška ulica — od križišča Partizanske ulice in Mlinske ulice protijugu do Ulice ob Muri 12. Soboška ulica — od Partizanske ulice proti mestu Murska Sobota do konca naselja 13. Stara ulica — od Partizanske ulice protijugu do križišča Mladinske ulice in Zvezne ulice 14. Ulica ob Muri — od Ribiške ulice proti zahodu do križišča Mladinske ulice in Malih Bakovec 15. Ulica ob potoku — od Partizanske ulice proti vzhodu ob potoku Mokoš do zadnje hiše v naselju 16. Vrtna ulica — od Partizanske ulice proti vzhodu do Nove ulice 17. Zvezna ulica — od križišča Mladinske ulice in Stare ulice proti vzhodu do Ulice ob Muri 3. člen Grafični prikaz ulic na katastrskem preglednem načrtu v merilu 1 : 2880 je sestavni del tega odloka. - 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 0'15-3/80-1 M. Sobota, dne 30. 12. 1980 Predsednik Skupščine občine M. Sobota: Karel Sukič b. r. 11 VESTNIK. 9. JANUARJA 1981 2 < ODLOK o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov Zveze skupnosti otroškega varstva SRS ter programov Občinske skupnosti otroškega varstva G. Radgona za leto 1981. 1. člen Delovni ljudje, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana otroškega varstva v SRS za obdobje 1981-1985 v letu 1981 ter sporazumu o temeljih plana občinske skupnosti otroškega varstva. G. Radgona za obdobje 1981-1985 v letu 1981 ter delavci, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, plačujejo v skladu z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti. prispevek iz bruto osebnega dohodka po stopnji: — za Zvezo skupnosti otroškega varstva SRS 1.16 % — za Občinsko skupnost otroškega varstva a) za minimalne denarne pomoči 1.61 % po delovnem mestu b) za ostali program 1.91 % po domicilnem principu. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavahobčin Pomurja, uporablja pase od 1. januarja 1981. leta. Štev.: 420-12/80 Datum: 29. december 1980 PREDSEDNIK SKUPŠČINA OBČINE G. RADGONA ŠEDIVY Janez 4 Na podlagi 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Ur. list SRS št. 2/76) in na podlagi 38. in 132.členastatutaobčineG. Radgona (Ur. objave občin Pomurja št. 9/74) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 12. 1980 sprejela ODLOK o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske požarne skupnosti G. Radgona za leto 1981. 1. člen Delovni ljudje, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske požarne skupnosti G. Radgona zaobdobje 1981—1985 vletu 1981 terdelavci.kizosebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, plačujejo v skladu z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja prispevkov za financiranje SIS na področju družbenih dejavnosti prispevek iz dohodka TOZD na osnovi bruto osebnih dohodkov po stopnji 0,30 %. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1981 leta. Štev.: 420-12/80 Datum: 29. december 1980 PREDSEDNIK skupščine občine Gor. Radgona ŠEDIVY Janez 5 Na podlagi 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Ur. list SRS št. 38/74), 31/76) in na podlagi 38. ter 132. člena statuta občine G. Radgona je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 209,12. ODLOK o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske kulturne skupnosti G. Radgona za leto 1981. 1. člen Delovni ljudje, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske kulturne skupnosti G. Radgona za obdobje-1981 —1985 v letu 1981 ter delavci, ki zosebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost plačujejo v skladu z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti — prispevek iz bruto osebnega dohodka po stopnji — za Kulturno skupnost Slovenije 0,56 % — za Občinsko kulturno skupnost 0.31 % 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1981 leta. Štev.: 420-12/80 Datum: 29. december 1980 PREDSEDNIK skupščine občine Gor. Radgona ŠEDIVY Janez 6 Na podlagi 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS št. 1/80) ter na podlagi 132. člena statuta občine G. Radgona (Ur. objave občin Pomurja št. 10/74) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 12. 1980 sprejela ODLOK o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske zdravstvene skupnosti za leto 1981. L člen Delovni ljudje, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti G. Radgona za obdobje 1981 — 1985 za leto 1981 ter delavci, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, plačujejo v skladu z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti a) prispevek iz bruto osebnega dohodka 1. 16 % b) prispevek iz dohodka TOZD po osnovi bruto osebnega dohodka 9.96 % 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavahobčin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1981 leta. Štev.: 420-12/80 Datum: 29. december 1980 PREDSEDNIK skupščine občine G. Radgona ŠED1VY Janez 7 Na podlagi 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Ur. list SRS št. 35/78) ter 38. in 132. člena statuta občine Gor. Radgona je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 12. 1980 sprejela ODLOK o določitvi prispevne stopnje za financiranje programa Občinske telesno kulturne skupnosti G. Radgona za leto 1981. STRAN 12 VESTNIK, 9. JANUARJA 1981 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan-po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od l. januarja I98l. Številka: 402-80-5 M. Sobota, dne 30. decembra 1980 Predsednik skupščine občine M. Sobota Karel SUKIČ. I. r. STRAN 12 VESTNIK, 9. JANUARJA 1981 15 Na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS. št. 1/80) terna podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave občin Pomurja št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 30. decembra 1980 sprejela ODLOK o spremembi odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985. 1. člen Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985 (Ur. objave občin Pomurja, št. 8/79) se spremeni v 4. členu tako, da se novi tekst glasi: »Na podlagi dogovora o temeljih družbenega plana občine bo izvršni svet v sodelovanju s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pripravil in predložil v začetku februarja 1981 osnutek, v marcu istega leta pa predlog družbenega plana občine Murska Sobota.« 2. člen Ta odlok začne veljali osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 30-37/80-3 M. Sobota, dne 30/12-1980 Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Karel SUKIČ. 1. r. 16. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS. št. 16/67. 27/72 in 8/78) ter 167. člen statuta občine Murska Sobota ' ’ (Ur. objave pomurskih občin, št. .12/80) je skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 30. 12. 1980 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v naseljih in območja določena za posebne namene na območju občine Murska Sobota 1. člen Za 7. b členom odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v naseljih in območja določena za posebne namene na območju občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/77. 17/79 in 25/79) se doda 7. c člen, ki se glasi: Zazidalni načrt za del naselja Rogašovci in Nuskova. projekt št. 28/80 izdelan oktobra 1980. obsega območje na vzhodni strani regionalne ceste Murska Sobota — Kuzma. Območje omejujejo regionalna cesta, severne parcelne meje pare. št. 365, 369 in 367. k. o. Rogašovci. sredina parcele št. 497, južna parcelna meja pare. št. 498. vzhodna parcelna meja pare. št. 495, k. o. Nuskova. vzhodna parcelna meja pare. št. 334/3. vaška cesta pare. št. 282 in 281. k. o. Rogašovci. 2. člen Na tem območju je dovoljena gradnja otroškega vrtca. zdravstvenega doma, stanovanjskega bloka, trgovine, zgradbe s poslovnimi prostori za pošto, krajevnega urada in banke, individualnih stanovanjskih hiš ter obrtnih delavnic. 3. člen Pritikline se lahko locirajo kot prizidki k posameznim stanovanjskim zgradbam ali kot ločeni objekti. 4. člen Hkrati z gradnjo posameznih objektov v tem območju je potrebno graditi osnovno komunalno opremo — zlasti dovozne ceste. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 351-5/80-4 M. Sobota, dne 30. 12. 1980 Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Karel SUKIČ 1. r. 17. Na podlagi 167, člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1980 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE MURSKA SOBOTA V PRVEM TRIME- SEČJU 1981 1. člen Do sprejetja odloka o proračunu občine Murska Sobota za leto 1981 se bodo začasno, najdalj pa do 31. marca 1981 financirale potrebe občine, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi trimesečnega načrta prihodkov ter njihove razporeditve in v skladu z določbami odloka o proračunu občine Murska Sobota za leto 1980. 2. člen Pri začasnem financiranju po prejšnjem členu se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljeno v isti dobi prejšnjega leta, vendar največ četrtina vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1980. 3. člen Doseženi prihodki in uporaba sredstev na podlagi tega odloka so sestavni del proračunu občine Murska Sobota za leto 1981. 4. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah vseh občin, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. Številka: 400-13/80-2 V M. Soboti. 30/12-1980 Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Karel SUKIČI, r. 18. Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS. št. 5/80) ter 160. in 167. člena statuta občine Murska Sobota (Uradne objave pom. občin, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 30. 12. 1980 sprejela Odlok o imenovanju ulic za območje naselja Bakovci L člen Delovni ljudje, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana telesnokulturne skupnosti G. Radgona za obdobje I98l —1985 v letu 1981. ter delavci, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, plačujejo v skladu z zakonom o osnovah in načinu obračunavanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti — prispevek iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0.265 %. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnihobjavah občin Pomurja, uporablja pa se od l. januarja 1981. leta. Štev. 420—12/80 Datum: 29. december 1980 PREDSEDNIK skupščine občine G. Radgona SEDIVY Janez 8 Na.podlagi 32..člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnosti in na podlagi 38. in 132. člena statuta obcme C,. Radgona (Ur. objave občin Pomurja št. 9/74) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. I2. 1980 sprejela ODLOK o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske raziskovalne skupnosti za leto 1981. 1. člen Delovni ljudje, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti Gor. Radgona z obdobje 1981 — 1985 v letu 1981 ter delavci, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, plačujejo v skladu z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja prispevkov za financiranje SIS na področju družbenih dejavnosti prispevek iz dohodka TOZD na osnovi bruto osebnih dohodkov po stopnji 0.04 2. člen Ta odlok začne velja ti osmi dan po objavi v uradnihobjavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1981 leta. Štev.: 420-12/80 Datum: 29. december 1980 PREDSEDNIK skupščine občine Gor. Radgona SEDIVY Janez STRAN 13 VESTNIK, 9. JANUARJA 1981 9. Na podlagi 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list SRS št. 8/78) in na podlagi 37. in 132. člena statuta občine G. Radgona (Ur. objave občine Pomurja št. 9/74)je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 12. 1980 sprejela ODLOK o določitvi prispevne stopnje za zaposlovanje občine G. Radgona za leto 1981. 1. člen Delovni ljudje, ki niso pristopili k samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje G. Radgona za obdobje 1981-1985 za leto 1981 ter delavci, ki z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, plačujejo v skladu z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja prispevkov za finan ciranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti. Prispevek iz dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov 0.27 % 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah bbčin Pomurja, uporablja pa se od 1.januarja 198 Lleta. Štev.: 420-12/80 Datum: 29. december 1980 PREDSEDNIK skupščine občine Gor. Radgona SEDIVY Janez 10 Na podlagi 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Ur. I. SRS. št. 13/77) in 4. točke 204. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja.št. 10/74)je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12/12-1980 sprejela ODLOK o določitvi prispevne stopnje za koristnike komunalnih objektov in naprav skupne rabe, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe za leto 1981 na območju občine Ljutomer. L člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delavci, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe za leto 1981 na območju občine Ljutomer, plačujejo v skladu z 2. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kumunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena. prispevek za financiranje vzdrževanja in obnavljanja posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe za leto 1981 na območju občine Ljutomer. 2. člen Prispevek se obračuna po stopnji 1 % od brutto osebnih dohodkov in se plačuje iz dohodka. Osnova za obračun prispevka, ki ga po prejšnjem odstavku tega člena plačujejo delavci v TOZD, druge organizacije, zasebni delodajalci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo od osebnega dohodka. 3. člen Temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek od davčne osnove. Zasebni delodajalci in pri njih zaposleni delavci plačujejo prispevek v roku 7 dni po izplačilu osebnih dohodkov. Sredstva iz tega člena se zbirajo na zbirnem računu skupščine občine Ljutomer: — iz gospodarstva 51930-842-029-4218 — iz negospodarstva 51930-842-029-4223 — od zasebnih obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev ter občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost 51930-842-029-4239. kontrolo cen proizvodov in storitev, za katere je z dogovorom republike in občin o določitvi njihovih pristojnosti na področju družbene kontrole cen določeno, da so v pristojnosti občine. 6. člen Izvršni svet skupščine SR Slovenije in izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona lahko sklepajo med seboj dogovore o izvajanju politike cen, ki je določena v aktu o uresničevanju družbenega plana v posameznem letu. 7. člen Izvršni svet odloča o pritožbah zoper odločbe občinske skupnosti za cene. 8. člen Izvršni svet SO Gornja Radgona lahko zaradi zagotavljanja stabilnosti trga in gibanja cen in uresničevanja družbenega plana predlaga SO Gornja Radgona, da predpiše obveznost, da se začne postopek družbnega dogovarjanja oziroma samoupravnega sporazumevanja o cenah proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine ter določi rok za začetek postopka. 9. člen Ce nastopijo motnje na trgu in gibanju cen ali se pričakuje, da bo prišlo do večjih motenj na tem področju, ali če postane vprašljivo uresničevanje ciljev in nalog, določenih z družbenim pianom jobčine in z drugimi akti oz. če pride do monopolnih vplivov na oblikovanju cen, ter tega ni mogoče urediti z ekonomskimi ukrepi iz 3. čl. republiškega zakona in 58. čl. zveznega zakona in z ukrepi, določenimi v samoupravnih sporazumih in drugih dogovorih, lahko IS SC Gornja Radgona predpiše ukrepe neposredne kontrole cen. 10. člen Ce Izvršni svet SO Gornja Radgona predpiše ukrepe neposredne kontrole cen, katerih cene so v pristojnosti občine, mora o tem takoj obvestiti skupščino občine Gornja Radgona. 11. člen Izvršni svet opravlja poleg zadev posebej določenih s tem odlokom tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen, za katere je v zveznem in republiškem zakonu določeno, da jih opravlja, če se nanašajo na proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o družbeni kontroli cen v občini Gornja Radgona (Uradne objave občin Pomurja, št. 12/73). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Štev.: 38-15/80—11 Gornja Radgona, december 1980 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE GORNJA RADGONA Janez SEDIVY, 1. r. 14 Na podlagi 21. člena Zakona o kulturnih skupnostih (Ur. 1. SRS. št. 38/74). 29. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. 1. SRS. št. 1/80). 19. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Ur. 1. SRS. št. 35/79). 53. člena Zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. 1. SRS. št. 1/80). 20. člena Zakona o socialnem skrbstvu (Ur. 1. SRS. št. 8/78). 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Ur. 1. SRS. št. 2/76). ter 4. alinee 167. člena Statuta občine M. Sobota (Uradne objave, št. 18/80) je Skupščina občine M. Sobota na seji Zbora združenega dela, in Zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1980 sprejela: ODLOK o določitvi prispevnih stopenj za financiranje programov Samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in požarne skupnosti za leto 1981 v občini M. Sobota. l.člen Delovni ljudje v "I emeljnih organizacijah združenega dela lei \ drugih delovnih skupnosti in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali diugo dejavnost, ki niso pristopili in sklenili samoupravnega spoiažurna o temeljih planov ustrezne občinske samoupravne interesne skupnosti za obdobje 1981-1985 za leto 1981 plačujejo prispevke na podlagi določil tega odloka. 2. člen Zavezanci plačujejo prispevke v skladu z določili veljavnih zakonov o osnovah in načinu obračunavanja (er plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti 'mu, družbene dejavnosti in požarne skupnosti za leto I 70 1 . PRISPEVNE STOPNJE ZA: 1. OBČINSKO KULTURNO SKUPNOST — iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0.35 % 2. OBČINSKO IZOBRAŽEVALNO SKUPNOST — iz bruto osebnega dohodka po stopnji 4.99 % — za dejavnost 3. TELESNO KIT TURNO SKUPNOST 0.40 % - za naložbe — iz. bruto osebnega dohodka po stopnji 4. OBČINSKO ZDRAVSTVENO SKUPNOST 0.37 % — iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1.17% - za dejavnost — iz dohodka po osnovi BOD po stopnji 9.13 % — za dejavnost 5. OBČINSKO SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA 0.60 % - za naložbe — iz bruto osebnega dohodka po stopnji 6. OBČINSKO SKUPNOST ZA OTROŠKO VARSTVO 1.12% — iz bruto osebnega dohodka po stopnji 2.90 % - za dejavnost 7. OBČINSKO SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE 0.21 % — za naložbe — iz dohodka — osnova BOD po stopnji 8. OBČINSKO POŽARNO SKUPNOST 0.26 % — iž dohodka — osnova BOD po stopnji 0.30 % STRAN 13 VESTNIK, 9. JANUARJA 1981 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1/1-1981. Številka: 352-1/78-IS Datum: 22/12-1980 Predsednik Skupščine občine Ljutomer: Franc ŠTRAKL, ekon., 1. r. 11. Na podlagi 5. in 6. člena zakona o druženih svetih (Uradni list SRS, št. 5/80). 170. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. 9/74) ter L odstavka 9. člena dogovora o oblikovanju in delovanju družbenega sveta za družbenoekonomski razvoj in gospodarsko politiko v občini Gornja Radgona, je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 15. decembra 1980 sprejela ODLOK o ustanovitvi družbenega sveta za družbenoekonomski razvoj in gospodarsko politiko v občini Gornja Radgona L člen V občini Gornja Radgona se ustanovi družbeni svet za družbenoekonomski razvoj in gospodarsko politiko kot oblika organizirane demokratične izmenjave in usklajevanja mnenj, medsebojnega sodelovanja in posvetovanja o bistvenih vprašanjih družbenoekonomskega razvoja občine, gospodarske in socialne politike ter kot oblika demokratičnega družbenega vpliva v pripravi, sprejemanju in izvajanju družbenih in samoupravnih odločitev na teh področjih, ki so v pristojnosti občine. 2. člen Družbeni svet obravnava zlasti naslednja vprašanja: — oblikovanje in spremljanje uresničevanja ekonomske in socialne politike ter gospodarskega razvoja — oblikovanje in spremljanje uresničevanja načel in ciljev družbenega in prostorskega planiranja — združevanje dela in sredstev — svobodno menjavo dela — vse vrste porabe — urbanizem — stanovanjsko in komunalno gospodarstvo — varstvo okolja — ekonomski odnosi s tujino. 3. člen Družbeni svet se konstituira in deluje po delegatskem načelu. 4. člen V družbeni svet delegirajo svoje delegate naslednji udeleženci: — skupščina občine — Izvršni svet skupščine občine — občinska konferenca ZKS — občinska konferenca SZDL — občinski svet zveze sindikatov — občinska konferenca ZSMS — občinski odbor zveze združenj borcev NOV — občinska izobraževalna skupnost — občinska kulturna skupnost — občinska telesnokulturna skupnost ' — občinska zdravstvena skupnost — občinska skupnost otroškega varstva — občinska raziskovalna skupnost — občinska skupnost socialnega skrbstva — občinska stanovanjska skupnost — občinska komunalna skupnost — občinska kmetijsko-zemljiška skupnost — medobčinska Gospodarska zbornica za Pomurje — Ljubljanska banka — PE Gornja Radgona Vsak udeleženec v delu sveta delegira na posamezno sejo družbenega sveta po enega delegata glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu. 5. člen V družbenem svetu sodelujejo tudi strokovne organizacije in skupnosti ter posamezniki, ki nimajo rednih delegatov, vendar bi bilo njihovo sodelovanje koristno za strokovno oblikovanje predlogov, mnenj in stališč. 6. člen Družbeni svet ima predsednika in namestnika predsednika. Predsednika in namestnika predsednika voli svet na podlagi dogovora med udeleženci v delu sveta za enoletno mandatno dobo. Predsednik sklicuje in vodi seje sveta, predlaga dnevni red seje in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti svet. 7. člen Družbeni svet oblikuje svoj koordinacijski odbor v stalni sestavi, ki ga sestavljajo delegat občinske skupščine, izvršnega sveta, občinske konference ZKS. občinske konference SZDL, občinskega sveta zveze sindikatov ter samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti in samoupravnih interesnih skupnosti s področja materialne proizvodnje. SIS družbenih dejavnosti in SIS materialne proizvodnje delegirajo v koordinacijski odbor po enega delegata na podlagi poprejšnjega dogovora. Koordinacijski odbor vodi predsednik družbenega sveta. Koordinacijski odbor skrbi za pripravo sej sveta, vabi znanstvene in strokovne organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter znanstvene in javne delavce k sodelovanju v delu sveta ter opravlja druge organizacijske naloge za katere ga pooblasti družbeni svet. 8. člen Upravni organi, zavodi in druge organizacije ter strokovne službe morajo pri svojem strokovnem delu v zvezi z vprašanji iz delokroga družbenega sveta obravnavati mnenja, predloge in stališča družbenega sveta. Če se z mnenji, predlogi in stališči, ki jihje podal družbeni svet, ne strinjajo, sporočijo svoja stališča organu, kije pristojen odločali o zadevi. 9. člen Družbeni svet sprejema le mnenja, stališča in predloge o vprašanjih, kijih obravnava. Družbeni svet dela na sejah. Za proučitev posameznih vprašanj lahko ustanovi delovna telesa. 10. člen O svojem delu sprejme družbeni svet poslovnik, s katerim se natančneje določi organizacijo družbenega sveta, način dela, uresničevanje javnosti dela ter druga vprašanja pomembna za delo sveta. 1 L člen Strokovna in administrativno tehnična opravila za družbeni svet opravlja strokovna služba občinske skupščine in upravni organi, v katerih pristojnost spadajo vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet. 12. člen Sredstva za delo družbenega sveta se zagotovijo v proračunu občine. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 020-4/80 G. Radgona, dne 15/12-1980 Predsednik Skupščine občine Gornja Radgona Janez ŠEDIVY. I. r. STRAN 14 VESTNIK, 9. JANUARJA 1981 STRAN 14 VESTNIK, 9. JANUARJA 1981 12 Na podlagi 22. in 23. člena zakona o družbenih svetih (Uradni list SRS. št. 5/80). 170. člena statuta občine Gornja Radgona. (Uradne objave, št. 9/74) ter 1. odstavka 8. člena dogovora o oblikovanju in delovanju upravnega družbenega sveta za področje davčne politike v občini Gornja Radgona, je skupščina občine na seji,zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 15/12-1980 sprejela ODLOK o ustanovitvi upravnega družbenega sveta za področje davčne politike v občini Gornja Radgona 1. člen V občini Gornja Radgonase ustanovi upravni družbeni svet za področje davčne politike kot oblika organizirane demokratične izmenjave in usklajevanja mnenj in medsebojnega sodelovanja v bistvenih vprašanj ih oblikovanj a in izvrševanja davčne politike ter kot oblika demokratičnega družbenega vpliva v pripravi, sprejemanju in izvajanju predpisov in odločitev na tem področju, ki so v pristojnosti občine. 2. člen Upravni družbeni svet obravnava zlasti naslednja vprašanja: — obravnava stališča v zvezi združbenim dogovarjanjem o enotni in usklajeni davčni politiki. — obravnava predloge predpisov in splošnih aktov, s katerimi se u\ ajajo razmerja med davčnimi zavezanci in družbeno skupnostjo. — spremlja izvajanje dogovorov m predpisov s tega področja. — spremlja aktivnost upravnega organa pri ugotavljanju premoženja delovnih ljudi in občanov. — obravnava organizacijska in druga pomembna vprašanja. 3 . člen V upravni družbeni svet delegirajo svoje delegate naslednji udeleženci: — skupščina občine — občinska konferenca ZKS — občinska konferenca SZDL — - občinski svet zveze sindikatov — občinski odbor zveze združenj borcev NOV — občinska konferenca ZSMS — združenje obrtnikov 4. člen Pri delu upravnega družbenega sveta sodelujejo v skladu s programom njegovega dela tudi organizacije ter strokovni in drugi javni delavci. . 5. člen Upravni družbeni svet ima predsednika in namestnika predsednika. Predsednika in namestnika predsednika voli svet na podlagi dogovora med udeleženci v delu sveta za enoletno mandatno dobo. Predsednik sklicuje in vodi seje sveta, predlaga dnevni red seje, skrbi za izvrševanje sklepov seje sveta ter opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti svet. 6. člen Upravni družbeni swt dela, na sejah. O svojem delu sprejme poslovnik, s katerim podrobneje uredi organizacijo in način svojega dela, način obveščanja javnosti o svojem delu in druga vprašanja, pomembna za delo sveta. Za proučitev posameznih vprašanj lahko svet ustanovi delovna telesa. 7. člen O obravnavanih vprašanjih oblikuje upravni družbeni svet mnenja in predloge, kijih posreduje upravnemu organu, oziroma izvršnemu svetu. Čeje svet obravnaval določeno vprašanje iz pristojnosti upravnega organa na pobudo delovnih ljudi, občanov ali samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, o svojem mnenju obvesti tudi pobudnika. 8. člen Upravni organ oz. izvršni svet je dolžan obravnavati mnenja in predloge upravnega družbenega sveta. Če ne sprejme predlogov in mnenj sveta, ga mora o tem obvestiti in obrazložiti svoja stališča. Upravni organ sporoči svoje stališče tudi izvršnemu svetu. 9. člen Strokovne, in administrativne tehnične naloge za upravni družbeni svet opravlja za družbene prihodke pristojni upravni organ. 10. člen Sredstva za delo upravnega družbenega sveta se zagota-\ jajo v proračunu občine. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 020-8/80 ' . G. Radgona. 15/12-1980 Predsednik skupščine občine Gornja Radgona JanezSEDIVY 13. Na podlagi 67. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80), 17. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) ter 132. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave, štev, 9/74) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 15. decembra 1980 sprejela ODLOK o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri oprav(janju nalog občinske skupnosti za cene občine Gornja Radgona. 1. člen Ta odlok ureja pravice in dolžnosti občinskega organa za cene na področju družbene kontrole cen ter organiziranje in pristojnosti občinske skupnosti za cene. 2. člen Za opravljanje zadev iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen ter . zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene, za katere je določeno, da jih opravlja skupnost za cene, če gre za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, se ustanovi občinska skupnost za cene. Občinska skupnost za cene se ustanovi s samoupravnim sporazumom, sklenjenim v skladu z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo Izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona, iMedobčinska gospodarska zbornica za Pomurje Murska Sobota, Občinska konferenca SZDL Gornja Radgona, Občinski svet zveze sindikatov Gornja Radgona in OK sveta potrošnikov pri občinski konferenci SZDL Gornja Radgona. 3. člen Glede načina uresničevanja posebnega družbenega pomena pri opravljanju del in nalog občinske skupnosti za cene ter izvrševanja javnih pooblastil se smiselno uporabljajo določbe zveznega in republiškega zakona. 4. člen Organi družbenopolitičnih skupnosti nastopajo zato, da usklajujejo tekoča razmerja med ponudbo in povpraševanjem in zagotavljajo enotnost in stabilnost trga ter enakopravnost pri pridobivanju dohodka, z ukrepi zlasti na področju delitve dohodka, kreditne politike, politike davkov in prispevkov, izvajanja skupne politike ekonomskih odnosov s tujino in skupne devizne politike, prometa blaga in storitev, blagovnih in drugih rezerv ter splošne, skupne in osebne porabe. 5. člen Izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona opravlja družbeno tedenski koledar SOBOTA, 10. januar — Viljem NEDELJA, 11. januar — Pavlin PONEDELJEK, 12. januar - Tatjana TOREK, 13. januar— Veronika kino »PARK« MURSKA SOBOTA 11. januar ob 16., 18. in 20. uri hongkongški film: »ZADNJI KARATE UDAREC«; 12. in 13. januarja ob 18. in 20. uri jugoslovanski barvni vistavi-sionski film: »ŽIVLJENJE. SANJE IN SMRT FILIPA FILIPOVIČA«. ČRENŠOVCI 10. in 11. januarja ameriški barvni film: »BRILJANTINA«, VELIKA POLANA 10. januarja ob 18. uri francoski barvni film: »ZBOGOM EMA-NUELA«;-fiIm za mladino do 16. leta ni primeren. LJUTOMER 10. januarja ob 19.30 uri ter 1L januarja ob 17.15. in 19.30 uri ameriški film: »VOZNIK«. GORNJA RADGONA 10. januarja ob 19< uri ter 11. januarja ob 9.30 in 19. uri ameriški film: »LJUBEZENSKA ZGODBA« II. del. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 10, in 11. januarja film: »KONJENICA BREZ KONJ«. prodam TOVORNI AVTO CSEPEL, 6 t, kiper, letnik 1976, na novo registriran, ugodno prodam ali menjam za osebni avto. Hozjan, Trnje 101. M—50 GLAVNA HIŠNA VHODNA VRATA s stranskimi svetlobnimi elementi iz hrastovine, tovarniško nove, prodam. Informacije: Heric, Tišinska 15, Murska Sobota, od 8. do 18. ure. M—63 DIANA-6, letnik 78, prodam. Janez Škafar, Bratonci 96, p. Beltinci. M—64 ZASTAVO 750, neparno, ugodno prodam. Janez Kramberger, Trate blok 2, Gornja Radgona. M—65 STROJ za izkopavanje krompirja in dva radiatorja, dolga 2 m, malo rabljena, prodamo. Fartek, Kuzma 3. M—38 FIAT 750, letnik 1974, prodam. Skakovci 40. M—39 ZASTAVO 750, letnik 1977/de-cember, prodam. Ogled možen po 15. uri. Stanko Tibaut, Žižki 99/A. M—41 RENAULT-10, generalno popravljen, registriran, ugodno prodam. Nedeljkovič, Razlagova 17, M. Sobota. M—43 VAUXHALL VIVA STANDART, letnik 72, prodam. Informacije v soboto po 13. uri: Krog 25. M—44 ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH, 380 1, prodam. Prelec, Kajuhova 31. M—46 TAM-5500 kesonar, letnik 1970 s prikolico Tehnostroj, nosilnost 5 t, letnik 1972, vse registrirano, prodam skupaj ali posebej. Puconci, telefon 72-517. M—48 ' OPEL KADET, letnik 1979, prodam. Naslov v upravi lista. M—49 RENAULT-4, letnik 1974, prodam. Martin Karo, Titova l/B-7, M. Sobota. M—50 AUDI 80, letnik 1974, garažiran, dobro ohranjen, ugodno prodam. Margan, Cvetkova 14, od 14.—16. ure. M—3834 MOŠKE OBLEKE in plašče št. 52—54 ter obutev št. 42, zaradi smrti prodam. Klepec, Tomšičeva 12. M—3790 GUMI VOZ (železne konstrukcije), prodam. Jože Marič, Skakovci' 14. M—51. TELICO — 9 mesecev brejo,'prodam. Rakičan 38. M—52 FIAT 750 PRODAM. Geza Ritu-per, Tešanovci 86, p. Martjanci. M—54 TRAKTOR URSUS, jermenico in koso, prodam. Petanjci 44. M—-26 PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTOMOBIL, nosilnost do 500 kg, prodam. Rakičan 82. M—27 GRADBENO PARCELO v Rakičanu, prodam. Naslov v upravi lista. M—28 TRAKTOR FERGUSON 35 s prikolico, prodam. Naslov v upravi lista. M—29 MALE PUJSKE PRODAM. Krog 81. M—30 MOTOR ZASTAVE 750 v nevoznem stanju, prodam. Cankarjeva 77. M—31 OSEBNI AVTOMOBIL ZASTAVA 750 S, letnik 1978, odlično ohranjen, prodam. Geza Šanca, Domanjševci 104, p. Križevci v Prekmurju. M—32 TELE (200 kg) PRODAM. Krašči 6, p. Cankova. M—33 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in ohišnico v Puconcih — takoj vseljivo, prodam. Telefon 22-464. M—36 PRENOSNI TELEVIZOR z radiom in kasetami (elektrika, baterije, avtoakumulator), prodam. Pečarovci 83. M—37 PLEMENSKO SVINJO — visoko brejo, prodam. Rakičan 85. M—57 KRAVO, staro 5 let, 8 mesecev brejo, prodam. Lukačevci 1. M—59 KADET KARAVAN PRODAM. Strukovci 32. M—62 zaposlitve DEKLE z veseljem do kuhanja, sprejmem v redno delovno razmerje. Hrana in stanovanje preskrbljena. Gostilna Rajh, Bakovci. M—3832 DEKLE ali žensko za varstvo dveh otrok na našem domu v Hočah iščem. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. M—55 KV ZIDARJA— samostojnega in NK delavca — zaposlim. Samsko stanovanje zagotovljeno. OD dober. Delo v nadurah. Oglasite se po 15. uri: Zidarstvo Košar,. Avse-čeva 21, Nove Jarše, 61000 Ljubljana, telefon 061 43-155. M—MM BASIST — bivši profesionalec, išče ansambel. Naslov v upravi lista. M—70 sobe OGREVANO SOBO oddam. Cankarjevo naselje 32. M—24 razno PREKLIC! Preklicujem besede, ki sem jih izrekel o Janezu Škaliču iz Krajne ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Štefan Merklin, Krajna 16, p. Tišina. M—56 KMETOVALCI! Pridelovalce oljnih semen obveščam, da smo začeli s predelavo. Za obisk se toplo priporočamo. Jože Gašpar Markovci 64 p. Šalovci kupim MOLZNI STROJ na vozičku, kupim. Lemerje 58. M—61 OBVESTILO! Pridelovalce oljaric obveščamo, da smo začeli s predelavo oljnih semen. Vsem cenjenim strankam želimo zdravo in uspešno NOVO LETO 81. Za obisk se toplo priporočamo! Franc Cipot, oljarna Krog 136 OSMRTNICA V 58. letu starosti nas je zapustil naš dragi brat, sorodnik in prijatelj Štefan Jošar dipl, ekonomist iz Budii..pešte Žalujoči: sestra Ida z družino, brat Ladislav in ostalo sorodstvo ' ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta in dedka Franca Novaka vodje mehanizacije v TOZD Vzdrževanje M. Sobota se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ste se od njega tako lepo poslovile Hvala za besede sožalja in sočustvovanje delavcem CPM TOZD M. Sobota, AMD, OŠ Črenšovci. DES.TOZD Elektro M. Sobota, predstavnikom DPS. prijateljem, znancem in sosedom. Prav lepa hvala zdravstvenemu osebju internega in pljučnega oddelka, posebno dr. Perkiču. ki mu je z izrednim prizadevanjem skušal rešiti življenje. Iskrena hvala tudi govornikom za ganljive poslovilne besede, čč. duhovščini za opravljeni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Prisrčna zahvala tudi vsem za darovane vence in cvetje. Žalujoči: VSI NJEGOVI ZAHVALA Nenadoma in tiho seje za vedno poslovil naš dragi oče in stari atek Franc Filo iz Rakičana Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovizadnji poti, darovali vence in cvetje ter z nami sočustvovali. Žalujoči: sin Jože z družino Solze se bodo morda posušile, a srčne rane nikoli zacelile! Vse naše misli, čustva in dejanja, ti vsak izmed nas v spomin poklanja . V SPOMIN 2. januarja minevata dve boleči leti, odkar je prenehalo biti plemenito srce in je zahrbtna bolezen vzela iz našega okolja predragega moža, očka, sina in vnuka ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega Alojza Puhana se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in vence, izrečeno sožalje ter sočustvovanje. Lepa zahvala tudi govornikoma in duhovščini za poslovilne besede ter dr. Kološevi za vso skrb ob njegovi smrtni postelji. VSI NJEGOVI VESTNIK VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja m glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko,Jože Graj, Milan Jerse, Janez Kurbus, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Fndre Gbnter (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva m uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 -Telefon: Novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava te. 75-085 m dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 300,00 din, poletna 150 00 za inozemstvo celoletna naročnina 700,00 din (330 Sch, 47 DM), za delovne organizacije 400,00. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 - Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30^-01176 — Od 1.1.1980 izhaja Vestnik kot poltednik ob torkih in petkih — Cena posamezne številke 4 dinarje. Tiska ČGP Večer Maribor - Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Janeza Harija iz Križevec Odšel si od nas. Naš dom je brez tebe pust in prazen. Spominja tvoj lik in tvojo ljubezen živi in bo živel dokonča naših dni. Vsem, kise ga še spominjate, obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče — iskrena hvala! Žalujoči: VSI NJEGOVI ZAHVALA V 73. letu nas je nenadoma zapustil naš mož, oče in dedek Anton Šinko iz M. Petrovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala dekanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikoma za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! M. Petrovci, 1. 1. 1981 Žalujoči: žena, hčerka Kristina z družino iz Kanade ter sinova Anton in Milan združinanja VESTNIK, 9. JANUARJA 1981 STRAN 15 Med nagrajenci tudi delovna skupina SOZD ABC POMURKA Ljubomir Deškovič, Milan Erjavec, Gusti Grof, Franc Skledar in Miro Steržaj prejeli diplome in denarne nagrade po 20.000 dinarjev »Rezultati, ki jih je doseglo slovensko gospodarstvo v preteklem letu, so pokazali, daje z resnično zavzetostjo in delom, z razvijanjem samoupravnih odnosov in jasno naravnano politično akcijo, ki mobilizira vsakogar, mogoče doseči rezultate, ki lahko odločno prispevajo h kvalitetnejšemu poslovanju slovenskega gospodarstva,« je med drugim poudaril predsednik gospodarske zbornice SR Slovenije Andrej Verbič, ko je v ponedeljek podeljeval nagrade Borisa Kraigherja. Gre za moralno in materialno priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena pri uresničevanju ciljev organizacij združenega dela in poglabljanju samoupravnih odnosov v gospodarstvu. Nagrade Borisa Kraigherja, kijih podeljuje Gospodarska zbornica SR Slovenije vsako leto 4. januarja, so tokrat prejeli: Silvo Hrast za življenjsko delo in za dosežke trajnejšega pomena v Iskri; Branko Brezočnik za dosežke v gospodarstvu Mariborske livarne; Božidar Habič za uspehe v kolektivu Slovenijalesa; Marko Križnik za dosežke v Litostroju in Marjan Osole. direktor kovaške industrije Unior Zreče. Z zadovoljstvom pa lahko zapišemo tudi o pomurskih prejemnikih nagrade Borisa Kraigherja. Gre za delovno skupino SOZD ABC Pomurka v sestavu: Ljubomir Deškovič. Milan Eijavec, Gusti Grof, Franc Skledar in Miro Steržaj. V obrazložitvi je rečeno, da so nagrajenci s svojim strokovnim poslovodnim delom v SOZD ABC Pomurka dosegli rezultate trajnejšega pomena. Na tej osnovi dosega kmetijstvo v okviru SZD ABC Pomurka visoke hektarske pridelke in optimalne ekonomske učinke. Goveja čreda daje velik prirast in se odlikuje po visoki mlečnosti. V mlečni predelavi so doseženi uspehi, ki so cenjeni tudi v inozemstvu. SOZD ABC Pomurka je znana po najsodobnejše opremljeni mesni industriji in perutninarski farmi, katerb letna prireja znaša 8 milijonov enodnevnih piščancev in 15 milijonov valil-nih jajc. SOZD ABC Pomurka je aktivna tudi na drugih prehrambenih področjih. Po zaslugi nagrajencev vztrajno napreduje v primarni proizvodnji. Dobršen del načrtnega povečanja kmetijske proizvodnje je bil dosežen zaradi zaokroževanja in izboljšava-nja kmetijskih zemljišč, za kar so si nagrajenci še posebej prizadevali. Visoko cenjeni so tudi kakovostni izdelki predelovalne industrije ABC Pomurka, ki tudi uspešno poslovno sodeluje z delovnimi organizacijami po vsej državi. Tako združuje sredstva za zgraditev oskrbovalnega središča v Veliki Gorici pri Zagrebu, je neposredno poslovno udeležena pri gos-tinsko-prehra.abenem centru Laguna v Ljubljani, vlaga svoja sredstv v skupno tovarno aditivov Lek- v Lipovcih, nadalje s holandsko firmo v TOZD Seme-sadike pri Hodošu in drugje. Sodeluje tudi v poslovni skupnosti za preskrbo mesta Ljubljana in Maribor. Sicer pa je v SOZD ABC Pomurka zaposlenih 10.500 delavcev. Na osnovi razvitega informacijskega sistema, za kar gre v veliki meri zasluga nagrajencem, so se samoupravni odnosi v SOZD poglobili. Delavci so tudi s posredovanjem internega glasila dobro obveščeni o dogajanjih v SOZD. Posebna skrb velja tudi oblikovanju ustreznega kadrovskega sestava. V ta namen skrbi SOZD ABC Pomurka za strokovno izpopolnjevanje zaposlenih. Na temelju obrazložitve nagrade in resničnega zavzemanja nagrajencev lahko to- Tovariš Ljubomir Deškovič je bil. rojen 15. 1. 1923 v Bakovcih pri Murski Soboti. Osnovno šolo je obiskoval v Bakovcih. Maturiral je leta 1942 na gimnaziji v Murski Soboti. Po maturi se je zaposlil. V NOB je aktivno sodeloval od leta 1941. Leta 1944 ga je okupator aretiral. Po zaporu v Murski Soboti in v Szom-bathelyu je bil do sredine junija 1945 v koncentracijskem taborišču Dachau. Po osvoboditvi je izmenoma do leta 1953, ko je diplomiral na agronomski fakulteti v Zagrebu, študiral in bil zaposlen. Po diplomi je bil najprej zaposlen na okrajni zadružni zvezi, leta 1954 pa je postal vodja laboratorija v mlekarni Mle-kopromet, Murska Sobota. Od leta 1959 dalje je zaposlen v Tovarni mlečnega prahu. Clan ZK je od leta 1962. Je aktiven družbeno političen delavec. Odlikovan je bil z medaljo zasluge za narod in z redom za vojaške zasluge s srebrnimi meči. Tovariš Milan Erjavec je bil rojen 12. 10. 1936 v Borejcih pri Murski Soboti. Maturiral je leta 1956 na gimnaziji v Murski Soboti, na biotehnični fakulteti v Ljubljani pa je leta 1960 diplomiral za inženirja agronomije. Naziv magistra si je pridobil leta 1972 na agronomski fakulteti v Zagrebu. Bil je zaposlen na srednji kmetijski šoli kot predavatelj za živinorejstvo, nato kot strokovni tajnik za kmetijstvo in gozdarstvo pri okrajni gospodarski zbornici v Murski Soboti. Od leta 1963 je zaposlen v Živinorejsko veterinarskem zavodu za Pomurje v Murski Soboti. Tu je bil najprej strokovni sodelavec za selekcijo, od leta 1965 pa je vodja oddelka za selekcijo goveje živine za Pomurje. Je aktiven član več strokovnih društev. Za svoje strokovno delo je prejel več javnih priznanj, med njimi diplomo zaslužnega člana društva kmetijskih inženirjev in tehnikov ter plaketo in priznanje za dosežke pri selekciji plemenske živine. Tovariš Gustav Grof je bil rojen 10. 7. 1936 v Sebeborcih. Srednio rej ugotovimo, da so nagrade Borisa Kraigherja prišle v prave roke. Po drugi strani pa je podelitev teh predvsem moralnih priznanj hkrati priznanje vsem delavcem v sestavi SOZD ABC Pomurka, enako pa tudi kmetom, ki tesno sodelujejo z organizacijami združenega dela, ki jih predstavljajo nagrajeni tova riši. ekonomsko šolo je končal leta 1955 v Murski Soboti. Od leta 1955 do 1958. je obiskoval šolo intendantskih rezervnih oficirjev. Ob delu je leta 1971 diplomiral na ekonomski fakulteti v Zagrebu. Clan ZK je od leta 1956. Svoje delo je združeval v upravi skupščine občine Martjanci m na okrajnem ljudskem odboru Murska Sobota kot planer-analitik. Leta 1971 je bil imenovan za pomočnika glavnega direktorja v KIK “Pomurka«, leto kasneje pa je postal glavni direktor. Po združitvi KIK »Pomurka« in KK Radgone v SOZD je bil od leta 1975 do 1977 glavni direktor SOZD. Od leta 1977 je predsednik kolegijskega poslovodnega organa ABC Pomurka o. sol. o. Je predsednik IO poslovne skupnosti za razvoj kmetijstva in živilske industrije Slovenije in član republiškega komiteja za kmetijstvo. Razen teh, opravlja še druge družbene funkcije^ Tovariš Miro Steržaj je bil rojen 28. 2. 1933 na Rakeku. Osnovno šolo je obiskoval na Rakeku in v Logatcu. Leta 1950 je maturiral na ekonomskem tehnikumu v Ljubljani in je ob delu leta 1960 diplomiral na višji pravni šoli v Mariboru. Po maturi se je zaposlil na poverjeništvu ministrstva za notranje zadeve v Postojni in v Ljutomeru. Od leta 1953 do 1954 je služil kadrovski rok. Leta 1955 je postal finančni inšpektor OLO Ljutomer, še isto leto še je zaposlil v Mlekoprometu v Ljutomeru kot vodja komerciale, Od leta 1967 dalje je v tej delovni organizaciji individualni poslovodni organ. Član ZK je od leta 1950 in je aktiven družbeno političen delavec. Je predsednik konference ZK ZKS Ljutomer, predsednik odbora za mlekarstvo in opravlja še druge družbene funkcije. Za svoje delo je prejel red zasluge za narod s srebrnimi žarki ter red republike s srebrnim vencem. Tovariš Franc Skledar je bil rojen 15. 9. 1925 v Turnišču. Osnovno šolo je obiskoval v Turnišču, gimnazijo pa v Murski Soboti in Mariboru. Diplomiral je na agronomski fakulteti v Zagrebu leta 1950. Clan ZK je od leta 1948. Po diplomi je bil do leta 1952 pri kmetijskem gospodarstvu Rakičan referent za poljedelstvo. Od tedaj je individualni poslovodni organ te organizacije združenega dela. Od leta 1952 do 1973 je bil hkrati ravnatelj kmetijske šole v Rakičanu. Ves čas svojega delovanja je zelo aktiven družbeno političen delavec. Sedaj je član odbpra za izobraževanje in predsednik pododbora za poljedelstvo pri splošnem združenju kmetijstva in živilstva, delegat kmetijsko živilske razvojne skupnosti in delegat občinske raziskovalne skupnosti. Za svoje delo je dobil vrsto javnih priznanj, je častni član Zveze kmetijskih inženirjev in tehnikov. Odlikovan je z medaljo dela s srebrnim vencem. Zares širok program dela, pri čigar uresničevanju bi naj sodelovalo čim večje število članov, kar zagotavlja nadaljnjo demokratizacijo odnosov v zvezi sindikatov, utrjevanje samoupravnega položaja in odgovornost delavcev, uresničevanje politike gospodarske stabilizacije in družbenega planiranja ter socialne varnosti delavcev, si je občinski svet zveze sindikatov v Murski Soboti zastavil za letošnje prvo polletje. Takšen program pa je tudi dobra usmeritev za delovanje osnovnih organizacij zveze sindikatov v murskosoboški občini kakor tudi organov občinskega sveta, hkrati pa izhodišče za načrtovanje nalog v občinskih odborih sindikatov dejavnosti in osnovnih organizacijah. Ta mesec bo občinski svet zveze sindikatov namenil osrednjo pozornost dogovoru o družbenem usmerjanju dohodka in čistega dohodka ter kadrovski politiki v organizacijah in organih zveze sindikatov v občini, spregovorili pa bodo tudi o spremembah ustav SFRJ in SRS ter statuta skupščine občine. Nedavna 2. konferenca Zveze sindikatov Slovenije je odločno poudarila pomen doslednega uresničevanja načela delitve po delu in rezultatih dela, zato si morajo zlasti osnovne organizacije prizadevati, da bodo vprašanja delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo nenehno povezovali s pridobivanjem dohodka v celotnem sklopu dohodkovnih odnosov. Iz tega izhaja, daje treba v letnih in srednjeročnih planskih dokumentih opredeliti politiko Politični aktiv oženje prostora samoupra vljalcev O tako imenovanih političnih aktivih na ravni občin in organizacij združenega dela, nemara pa še kje, se doslej ni kaj prida govorilo, čeprav so se prav v teh, najraje zaprtih krogih, često krojile in sprejemale odločitve, ki bi sicer morale priti iz vrst delavcev, delovnih ljudi in občanov. V bistvu gre za oženje manevrskega prostora za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje in priznati moramo, da so te težnje tudi v pomurskih občinah še prisotne. Nič manj kot na ravni republike in federacije. Svojčas je bila ta oblika sicer sprejemljiva, vendar le dotlej, dokler ni presegla Jemeljne domene političnega dela — usklajevanja in delitve dela — in se jela lotevati načrtovanja dnevnih redov posameznih sej, sestankov in dogovorov in aktivnosti v posameznih okoljih. Skratka, politični aktiv si je lastil pravico, da tako rečemo, razporejanja in odločanja. Razen v izjemnih primerih je bila tovrstna naravnanost zgrešena, saj vplivanje na aktivnost nujno pogojuje samo usmeritev. Vse kaže, da si v občinah Pomurja, zlasti pa v Gornji Radgoni, v zadnjem času prizadevajo preseči omenjeno prakso in se otresti že preživelih oblik in metod političnega dela, kakršna je nedvomno tudi politični aktiv. Resda se zdaj ni več zveza komunistov, temveč socialistična zveza — kar naj bi menda bil korak naprej v uspešnejšem in učinkovitejšem delovanju organov občin- razporejanja dohodka in čistega dohodka, da bi čimbolj naraščala sredstva za razširitev materialne osnove dela. Če se zaustavimo pri februarju, potem velja omeniti urespičevanje stališč in sklepov RS ZSS o usmerjenem izobraževanju, delovanje sindikata v krajevnih skupnostih, pa področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, stanovanjskega gospodarstva, pravne pomoči članom sindikata in drugo. Pri tem je zlasti pomembno uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. S sredstvi solidarnosti bodo še naprej gradili stanovanja za tiste delavce in občane, ki ne morejo sami rešiti svojega stanovanjskega vprašanja, osnovne organizacije zveze sindikatov pa bodo uveljavile takšen sistem financiranja stanosta-novanjske gradnje iz sredstev čistega dohodka, da bo prihajalo do čim manj zastojev. Iz , obširnega programa občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti, ki opredeljuje naloge do konca letošnjega junija, bi morali vsekakor izdvojiti prizadevanja za uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije. ker so rezultati odvisni od prispevka slehernega zaposlenega. Ugodna gospodarska gibanja, racionalno gospodarjenje s sredstvi družbene reprodukcije, zmanjševanje stroškov, povečevanje ekonomsko upravičenega izvoza blaga in storitev ter še marsikaj drugega so nekateri od pokazateljev, ki jim velja vsa pozornost ske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, vendar pa je to še daleč od kvalitetnega premika, ki bi ga dosegli le v primeru, če bi koordinacijo prevzelo predsedstvo občinske konference SZDL. Po svoji vsebini in usmeritvi bi jo namreč tudi v resnici moralo. Toda v gornjeradgonski občini, najbrž pa še v kateri drugi, samokritično ugotavljajo, da jim tak način dela še ne gre najbolj od rok in da preprosto zanj niso dovolj usposobljeni in oboroženi. Ne preostaja jim tedaj drugega, kot da se še naprej tedensko sestajajo v ožjem krogu in po AEROKLUB MURSKA SOBOTA razpisuje v letu 1981 tečaj za jadralne pilote in padalce Pogoji: državljan SFRJ, končana osemletka, starost nad 16 |et, moralnopolitične kvalitete. Pismene prijave s kratkim življenjepisom pošljite do 23. januarja 1981 na naslov: Aeroklub Murska Sobota, p. p. 102, ali osebno na letališču vsak petek in soboto do 18. ure. zveze sindikatov. Zato bodo vztrajali na sprotnem spremljanju rezultatov gos- I podarjenja, predvsem ob obravnavi periodičnih obra- » čunov in zaključnega raču- na. Nič manj skrbi ne bodo namenili tudi problematiki zaposlovanja in delovnih razmerij, pri čemer se bodo še posebej zavzeli za razpo- J rejanje in produktivno izra- j bo delovnega časa za orga- | nizacije združenega dela in delovne skupnosti, za pre- w prečevanje prekomernega g zaposlovanja na administrativnih in režijskih delih in nalogah kakor tudi za večji vpliv delavcev na odločanje v samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje. Tudi področje zagotavlja- | nja zdravih, varnih in hu- manih delovnih in življenj- skih razmer delavcev sodi med pomembnejša vpraša- S nja v delovanju sindikatov, g Pri tem gre zlasti za uresni- čevanje preventivnega zdravstvenega varstva de- lavcev, delovanje obratnih g ambulant in za spremljanje “ gibanja odsotnosti z dela in ukrepe za njeno zmanjševa- | nje. Prav tako bodo preveri- li, kako je z družbeno pre- hrano delavcev, v murskosoboški občini pa bodo tudi | pospešili ustanovitev SIS za S preskrbo. Razen tega pa se bo občinski svet zveze sindikatov ubadal še z vrsto S drugih vprašanj kot so razi- I skovalna dejavnost, kultura, " oddih in športna rekreacija, samoupravno obveščanje S delavcev in podobno. Do- ® sledno uresničevanje spreje- * tih nalog pa bo razumljivo odvisno zlasti od sodelova- nja slehernega člana zveze g sindikatov v murskosoboški * občini. M. Jerše stari navadi načrtujejo dnevne rede in aktivnosti družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Kako najti izhod iz zastarelih oblik in metod političnega delovanja, smo deloma že nakazali, kakšne pa so posledice, menda ni treba posebej opozarjati. Pa kljub temu — ljudje odločitve, ki ne prihaja iz njih, ne bodo v polni meri podprli, sestanki se bodo še podaljševali, in ni čudno, da skušajo nekateri kakšno odločitev izsiliti, čeprav bi jo prav lahko normalno speljali po resnični samoupravni poti. Branko Zunec