r Leto LXX. št. 189 Ljubljana, tetak 1* avgMta 1937 Ceaa Din !•- iS^frS1*! *" PO***111«' tevsern« nedelje in praznike. — Inaeratl do 80 petit 3£L i?"/" ^i?0 ****«» M0.ođM0doS00iwl*Dln* ™e* tnaentl petit vrsta Din 4,—* Popust po dogovoru, isaeratol đavek posebej. — „Slovenski Narod** velja mesećno v Jugoslaviji Din 12,—> za inozemstvo Din 25,—w Rokopl* se oe vraCaJo, UREDNIŠTVO IN OPBATOI6TVO LJUBLJANA, fTli^na oUca St 0 Telefon: 81-2% Sl-33, tMft, 81-35 to 81-26 Pođrninioe: MARIBOR, Stroasmajerjeva 8b — NOVO 1CESTO, Ljubljanska c* telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1, telefon at. 65: podružnica uprave; Kocenova UL 2, telefon It 190 — JESENICE; Ob kolodvoru 101« Poitna nranUnlca v Ljubljani St. 10351 Vojna na Daljnem vzkodu neizogikaa: Splošna kitajska mobilizacija ? Boji pri 6angha]v se nadaljujejo z v«o srditostjo in se nare pMntrienle ten mani pričakovati, ker je kitajska vlada v Nankingn proglasila smo« Mloiao mobilizacijo -»——- BANKING, 19» avgusta. d« Po odobritvi zahonodajne zbornice fe snočf osrednja hitaj stta vlada v Nariklngu proglasila splošno mobiW zacijo svoje vofshe. • Kitajskl uspehi pri Sanghaju Sangha], 10. avgnista br. Kitajci po v noči na toreik doeela zavzelj japoneki okraj Hon-kov. ki je do>iej služil Japoneem za operacijsko oporišče. Proti jutru *o pričeli že pro-riirar.i v vzhodni de\ kitajekega okraja Ca-peja. Zaradi te^ra go Japooci včeraj napeli vse pile, da eo jih zadržali pred nadaljnjian prodiranjem proti vzhodu, Kakor je izjavil šanirhaj&ki župan, je btfo v toh bojih na obeh straneh iz-redno mnoke vojske. Kitajci po ku^lo Oirmžali japon^ko naeolbino v Cingtau m po posle iai jih vest eh je Ml davi zopet ubit ne-Ki japonski mornar. Kator "zatrjujejo. je pri-cakovafi. da bodo Japonci skusali vdreti tuđi pri Cingtau na kitajsko ozemlje. S temi japonskimi namerami je v 2vezi koncentracija kifajskih vojnih ei-1 okroff Cinjrtaua. Obstreljevanje japoiukih begunskih ladij Včeraj dopoldne okrog 11. sta iz med-narodne koncesije odplula japonski prekooceanski ladji »šanghaj Maru« in >Na-grasaki Maru.-, na kateri se je vkrcalo već tisoč japonskih begnncev. Ko sta par-rika v spremst\ai manjših japonskih vojnih ladij plula mimo Putungra na desni obali Hvangpua. so ju pričele baterije kitajskega težkega topništva hudo obstre-Ijevati. Ene izmed njiju je bila zadeta, vendar pa poškodba ni bila tolikšna, da bi se ladja morala ustaviti. Na ladji je bilo ubitih pet mornarjev in beguncev, već pa ranjenih. Odhod (raneoskih civilistov iz Sanghaja Pariz, 19. avgusta. br. Kakor poroCajo iz šanghaja, so včeraj francoski držav-lj?_ni, ražen konzularnih uradnikov in vo-jaštva, zapustili francosko koncesijo. Naj-prej so se vkrcali žene in deca na velika francoska parnika »Aramis« in >Slin«, njim pa so sledili moški. Parnika sta pod zaščito francoskih vojnih ladij odpluli na-to proti Hongkongn. Nova japonska ojačenja v Pekingu Peking, 19. avgusta. br. Zadnje dni so prispela v Peking nova japonska ojače-nja. Ek>bro poučeni sodijo, da je priSlo v Peking 3000 novih japonskih vojakov. SKoraj vsa pekinš^ca divizija je bila odpo-slana proti Nanko^^l, kjer je bilo doslej le okrog 15.000 Japoncev. Japonsko po-veljstvo priznava, da pod nankovsldm pre Uzom đo6lej ni bilo mogote doseli nikakih nspehov zaradi velike kitajske premoći ln zarad! sovra±nlkovih strateško sijajnih postojank. Japoncl bodo mogrli zavcetl nankovski prelaz Sele % ofenzivnim! ope-racijami velikega sloga. Utrjevanje Kantona Hongkong, 19. avgusta d. V torek eo ta-putiti i Kanton zadnji Japontf. Me^to napio utT}ujejo. y inozeniakem okra>i na Oioku Samien eo oja^ili ftraže. Reko Pearl. ob kateri leži Kanton, so zaprii z mrnami. Sre-dišče obrambe je v vojni akademiji Vampoa, iz katere je izšel novi kita jeki oficirski zlbor pa tuđi maršal Cangkajšek. Trije novi japonski ministri • Tokio, 19. avgusta o. Včeraj so bili imeao vani trije novj ministri brez portfelja, ki eo bili dodeljeni ministr»keniu predeedstvu kot evetovaki. Dopoldne ee je v runanjem mi-nistrstvu mudil neinški poelansk, ki je po trditvah dobro poučeridh interveniral pri japonski vladi, da bi pristala na nov kratek rok premirja, v katerem bi se lahko raselili iz San^rhaja tuli nemški državljani. Na dru-pi stranj 60 li^ti objavili vest, da ge je ja-poneka vlada uradno zahvalila nemškemu in trancoskemu poelaništvu za. pomoč, ki so jo nudile oNasti omenjenih dveh držav v Saaifrhajai japonekim begimcem, ogrožanim po Jdtajsikih mdličnikih. Propaganda sa artonomno severao Kitafsko Tlencin, 19. avg^iata. br. Pod vpllvom japonskih osvajalcev se je v Tiencinu ustanovila zveza severnokitajske mladine, ki je prifiela po vsem vđiodnem Hopeju propagando proti Kuomin tangu in zahte-vati ustanovitev avtonomne severne Kitajske. To društvo namerava s pomočjo drugih kitajskih organizacij na podroćju Pekinga in Tiendna organizirati samo* stojen kiUjski poUUčni pokret. Včeraj je izdalo manifest, v katerem pravi, da mora severna Kitajska ostati samostojna dežela. Osnovna načela novega pokreta so: 1. Integralna suverenost severne Kitaj-ske, 2. borba proti komunizmu ln n»đ-oblasti Kaomlntangrn, S. kltajslco-japon-sko sodelovanje, 4. nstanovltev severno-kitajske vlade. Društvo narodov obsojeno k motku AngUja bo Kita}ski svetovala, na] se ne obraća na DN9 da ga ne spravi v zadrego London, 19. avgusta, o. Listi poročajo, da so na konferenci članov vlade pod vodstvom zunanjega ministra Edena raz-pravljali tuđi o staliSču, ki naj se zavza-me, če bi Kitajska v borbi proti Japoncem pozvala Drudtvo narodov na pomoć. Ugo-tovili so, da v sedanjih razmerah ne more biti govora, da bi se Društvo narodov angažiralo tuđi v tej "vojni. Abesinske izkušnje so tako bridke, da Anglija ne more dopustiti, da bi se doiivelo novo razočaranje v primeru kakega posredovanja na Daljnem vzhodu. Obstoj Društva narodov bi bil z novim neuspehom pov-sem ogrožen, Anglija pa vendar ne more Žrtvovati Društva narodov, ki bi se lahko kdaj pozneje toliko preuredilo, da bi res postalo merodajno za odnošaje med po-sameznimi državami. Zato je dobila an-grleška diplomacija nalog, naj vpliva na nankinško vlado, da se nikakor ne bo obr-nila na Društvo narodov. Kitajci bi s tem tuđi ničesar ne dosegli, ker Japanci nišo vclanjeni v ženevski ustanovi. Na kakšno proglasi te v sankcij proti Japonski kitajska vlada vsekakor v nobenem primeru ne bo mogla računati. sDailv Telegraph« piše, da so na konferenci v Foreign officeu razpravljali o japonsko-kitajski vojni s splođnegra med-narodnega stališča. Likvidacijo sedanjega spora med Japonsko in Kitajsko smatrajo za nujno potrebno, ker je postal že ne-varen za ves sploSni svetovni mir. Ce se spor ob pravem času ne bo likvidiral, bi glede na tesno sodelovanje Japonske in Nemčije, ki se jima je v zadnjem času pridružila fie Italija, ob prvi priliki lahko nastala velika svetovna vojna med faši-stičnimi državami na eni strani ter Ru-sijo in njeni mi zaveznicami na drugi strani. Anglija se bo zato predvsem potrudila, da spravi v sklad svojo evropsko politiko z ono na Daljnem vzhodu. SpriČo take možnosti razvoja japonsko-kitajskega spora, je trenutno tesno angleSko-fancosko-ameriško sodelovanje edino sredstvo, s ka-terim bo mogoče za sedaj preprečiti, da bi se japonsko- kitajska vojna spremenila nenadoma v sploSni svetovni požar. Angleška nota nankinški vladi Nanking, 19. av^uata hr. Snoči je anffle-ška vlada poslala ^itajski centralni vladi ooio, v katari p. je n/nedla^la, naj umakne kitajs-ke čete vz mednarodnc konc««ije v Sanghaju. Nadalje jo je obveetila, da je eM-čee pr&dlog- poslaU tuđi v Tokio. Ang-leSka vlada pravi v g\'oji noti, da je pripravljena prevrati jamstvo za vee pret>ival?tvo in za interes vseh <^žav v šangiiaj«ki mednarodni koncesaji. To obveznoet bi prevzela skupno s franeosko in ameriško vLado, če bo-6ta na to pristali. Kakor pravj agencija Reuter v svojem poTo6ihi, angleški pPeVilo^ v Nankingru ni napravil ugodnega vti«a. Kitajski vladni kro^i smatrajo. da je nedavedljiv. Skttpni interesi zapadnih velesU Pariz, 19. avgusta br. »Journal de« De-hats« po»ro^^, da je verjetno, da se bos-ta franco&ka in amenška vlada priključili an-g^leški poanedovalni akciji. Vee tri vlade imajo vsekatkoT tTd*o namen braniti za vfia-ko ceno svoje pravice, ki eo ei jih z inano pogodbo devetih sil prklobile na Kitajsiketn in še posebej v Sanghaju, Ameriško potredovanje Washington, 19. avgufeta o. Sla poslednji seji ameriške vlaHe eo podrobno razpravlja-li o položaju na Daljem vzhodai. Prvi ukrep je bila pono\*Đa intervenoija aoneri^dh po-slanikov v Nankingn in Tokiju. Poslanika *ta včeraj opozorila kitajeko in japon^ko vlado, da ju bo ameriška vlada smatrala od^ovomi za veako irtev in Škodo, ki bi nastafa zaradi vojne v ameri^kj naeelbini v Sanjkaju. Nadalje eo na seji vlade »kle-nili posla ti 1.200 mornarjev h. San Die^a v Sangha). Aineriška vlada je včeraj od kon-presa zahtevaLa kredit pol inilijona dolar-jev za odstranitev ameriScega prebivalfitva \% Šanghaja in os-tale ukrepe v xvezi z sa-šeito ameriških interesov na Krtajskem. Kitajska kupuje orožjc tuđi v Avstriji Uspela misi}a kita]Aega fififtn^Ttrga ministra DunaJ, 19. avgusta, p. Kakor se je zve-dela iz dobro pouCenih virov, je kitajski finančni minister dr. Kung porabil ves včerajSnji dan za ogiedovanje avstrijskih tovarn orožja v dunajski bližnji ln daljni okolici. Bil je tuđi v Hirtenbergu. kjer si je ogrledal tovarno streljiva in tankov V EKinajskem Novem mestu je pregledaj novo tovarno letal. Končno si je og^Iedal tuđi neko tovarno za plinske maske. Ob-enem se je ves dan pogajal za dobavo orožja in streljiva za kitajsko vojsko. Kar se tifie finančne strani teh kupčij se je zvedelo. da bodo Kitajci plaćali svol ja naročila s kreditom 10 milijonov fun-tov Sterlingov, ki so jim ga. dale fikodove tvornice v Plznu za dobo 7 let. Znano je, da se je dr. Kung: že v Londonu in Parizu pogajal za orožje in streljivo, tam pa so ga, kakor zatrjujejo, odslovili, čei, da so njihove tovarne prezaposlene že z doba-vami za Anglijo in Francijo. Svetovali so, naj se obrne na Škodo in avstrijske tovarne. Iz tega je razvidno, da obstoja med posameznimi evropskimi tovarnami orožja vendarle neka poslovna zveza. Kitajska naročila pomenijo za Avstrijo precejšnjo pridobit«v, ker je vladala do zadnjega, časa v Dunajffkem Novem mestu in dru-god v dunajski okolici med kovinskim! delavci se vedno precejanja bresposelnost. Kakor poročajo listi, je kitajski finančni minister dr. Kung pole? te znanega 2nuoo0kegft pofojU« dpbU kredite xa na* bavo orožja in streljiva pri tvornicah Skoda, Steyer in Schneider A Creuzot. Mandatni odbor DN o razdelitvi Palestine ieneva, 19. avgi»ta br. Mandatni odbor thuštva narodov je vCeraj popokine zaklju-čil 6voje zase»lanje. Odbor je pole? drugih manjših vpra^aoj raspravi jal predvsem o an-^leakem nacrtu za razdelit^v Palestine na dve področji. Karuštva narodov, pa tuđi zato, ker se n*-kateri mednarodni politični kropi zavze-majo za to, da bi se Društvo narodov ne sestalo, preden ne bodo znani rezultati ita-lijansko-angle&kih pogajanj. Odgoditev bi bila potrebna tuđi za to, da e? ne bi br«»z potrebe na novo na?elo vprašanje sodelo-vanja abesinske delegacije na zasedanju Društva narodov. >Gazzetta del Popolo< nagiba v evoj^m komentar ju o teh vesteh, da »e za odgodi-tev zasedanja Dru&tva narodov zavzemajo pradvsem krogi, ki eo napram Italiji neprijateljsko razpoloženi. Po njegovem mne-nju bi bila odgoditev zasedanja nevaren manever. Sklepi Društva narodov glede na-daljnjega sodelovanja abesin^k? delegacije naj bi se torej postavili v neko kavzalno 7 vezo z italijain^ko-an^rleSkmii potajan/i. Ce bi se ta pognjanja ne zaključila pozitivno, naj bi se i>ot(*mtakem abesitir*ki delegaciji priznala pravica do nanfailjnj^a so<1elovanja v Društvu narodov. Glede na to mora Italija odkkmiti tako postopanje. Italija pod noben im pogojem ne bo pristala na to, da bi se z rarnimi al>ea pod pogojem, da ee Italija zaveže, u-jejo, bo tukajšnji vladni krogi e v tukajsn}ih političnih krocih razšk-ile veeti, da sta e« min. f«*ear;inyi in £c&OFlov;i<«ki min. pre^feednik <3t. H(¥lža se««^!a v nekom malem mesteru v največji tajno^i l>r. Hodla jo že zveter olpotoviii naraj v Pra^ro. Madžarska in Mala antanta Budimpešta, 19. avjru-r.i g. Zuiianji nkini-ster KanNTt j*» TOel ra7-trovrt.r ? Ziaftoptiikom. »N'orth Affner^n Newv Pa4>eri»c o ma. Dniš-tvo narodov ruora v refmicj bvaja-M jamstva, ki so mu povt-rjena irledo naroduh manjSiij fer nad-zorovati življenje nMioj'in v na*l^d»=tvenili driavah. Spopadi na madrfdski fronti Upor med nadonalisti&ttm vojaštvom pri Talaveri Mmdrid, 19. avgusta. br. Operacije na madridski fronti so se v zadnjih dneh omejile na lokalne spopade. Pri Caraban-chelu so republikanci vrgli nacionaliste iz skupine 6 hiS, v katerih so se pred kratkim utaborili, pri Talaveri pa so republikanski opazovalci opazili, da so nastali tik za nacionalistično fronto veliki nemiri. Na fronti so bili zamenja.nl ćelo ve-čji oddeHci naclonalisticnih Cet. Republikanci so se zadovoljili s tem, da so izme-njavo čet ovirali s nudim ognjem iz pudk in strojnic. Torpediran republikanski parnik London, 19. avfrunta. br. Snoči je angrle-6ka lad^a »Ci«ty of VVeJJigton« pripVula v Alžir in izkreala 23 mož poeadke ftpanske^a republikanekejsa parnika »Contr de AvaHatc, ka so era že 13. t. m. torpedirali sovrainflei repuhlttkanoev v vodah ju-žno od SioiiUje. Ka-pitan je i7JavH.. da so i talijanske vojne lad-je in lemala već ur zaeledovale njegov pamdk. Ko ie nastal mntk. ne je ena iBme.1 vojnih lahij prttJiAala fnirniku in era torpedira 1 A. Moniarji no se resilj v tri folne, parnik pafe je kmaLu nato potopi!. L)u"lje »o »e z dveh ^olnov re^H na anjrleški parnik, tre^ji č-oin pa je izbili! l»r>ez pledu. AngleSke obdolžitve proti ItaUji Rim, 19. avjrtihta o. »Tri§njflt«»lj»«kf> ra7(^>-ložoiil londoti^ki »I >a i I % THe#ra,[»h«r v svojih porocikih o zadnjih inc/sd^nfili v alžirskih vo lov v Berlinu je proftestiJal na me-roflajnero me&t« proti objavi floz«leviiih fio-kumentov o intervenciji Franoije v Spaniji, ki jih je priob&l »VftMdscher BeobaHht4*r«r. Pri t^j prHi^i je sploh opozoril na pikanje nemSkih listov. ki 6i^ema^sko objavlja-jo napade na lojalnost francoslce vkde na mednarodnem po4ju, do^im je francoaki titic n«Hpram Naulji zelo rezerviran. Tufi an-g^eSki odpravn-ijc pot^k>v je v nemćkem turva-njem minfetrstvu pod\-ze4 koraJce v tem pogledu. Pravijo, da je ta angleška u poročevalcu »Time»a« in proti deki anjrleSkcsra t.iBka. Angleikflknemika neso^lasfa Berlia, 19. avgueta. br. Odpravnik po-»lov angieikega poslaniAtva Forbea se je v5eraj iglaAJl v zunanjem ministrstvu in se sestal z nekimi višjimi funkcionar-ji. Kakor zatrjujejo, je z njimi razprav-Ijal o likvidaciji najnovejših incidentov, zaradi katerih bo bili nemski novinarji izgnani ix Anglije, porofievalec londonske-ga. »Timesac. pa iz Nemčije. Obenem je po informacijah iz dobro poučenih krogov naćel vprašanje pogajanj za pripravo nove lokaraake konference, katere naj bi m udele*Ua tuđi Nemclj*, London, 19. av^ueta o. »Timei*« p)fx>Ca, da bo {tterlinAkj dopkaviik E^bath t« rifii o<1-potovaj na doj>u. Re*i:a:koija lista jmkI noben im po-pojem ne more sprejeti zahtev n^mflee vlade. Novo nemiko notranje posojilo Berlin, 19. avgusta. hr, Prenl đnevi je bilo emitirano novo notranje posojilo v znesku 700 milijonov mark. V okviru Goringo-vega nacrta za obnovo nemikega gospodarstva v prihodnjih Stirih letih je to že drugo notranje posojilo. PoaoJHo se bo obrestovalo po 4.5?£ tn amortizlraJo v 15 letih. Kakor poročajo d&njufciji listi, ao znaSale subskripcije novega pooojila že po prvih 12 urah 100 milijonov mark. Za suhskripcije ostalih 600 milijonov bo »kr-bel poseben konzorcij denarnih zavodov pod vodstvom nemške emisijske banke. Borzna poročifa. Carih, 19. avprwsta. Beograd 10, Pariz 16,85 London 21.7325. Newyotfc 4«5l»75, Bmselj 73.40. Milan 22.90, An^terdiun 940.35, Ber. lm 175^0, Dunaj 81—82.10. PT&g& 16^0, y«*^» 8SLC5, ftriki>it^ &0B, RnaTi ^*1 ^^BB^^^^^^^BB^^ ^^» •B^P ^^^B VBV ^K^P ^B * (b»W ^B^fc ^BBBt ^w^^ •■^P^BBB* ^■^H^Bi^P^B^^^B^^P' •HHBBHJ BBBB^^pilIIIHBVB' ■BBBB^^BBB] ^ ^_ _ ^_ t^^zJ^IH^P^V^m ^BP^^^'t^^ Tihe priprave za veliko 4 razstavo r Na IfitMiantfMni vtleMlm }• del# v pilite« Uka Ljubljana, 1* avgust* Stalni ofatekoffalot ljubljanskog* Velesej-ma so portali it rtdoveđnl, kako priprav-ljajo na velim Jinltru raartavo ilovenste-ga novinarstva, aaj so ta toliko alidall o nji. Radovađni ao tuđi zvporterji, ki n% prestano oblet&vmjo veletejmakl urad, iščejo referenta In Cakajo pred ravnate* Ijevo pišamo, toda referenti, organizatorji in ravnatelj imajo toliko dela in skrbi, da jih ne mores nikjer najti. će *e ima* srećo, da koga najdea, me ti takoj izmune, kaj ti sdaj imajo vei drugoga nujnejsega dela kakor stre«, novinarjem s podatki. Pomagajte si sami, pravijo, saj imate do-volj domišljije! Zakaj ste pa novinarji! Sicer pa gre za novinarsko ra-atavo, aato morate biti novinarji najbolje poučeni o nji, pravijo. ^^**1 Reporterju se ie vendar posrećilo iz,-vleči nekaj skrivnosti iz organizator jev. Zanimalo ga je, s čim boUo napolnili 5 paviljonov in kako zbirajo razstavno gradivo. — Prostora ne bo preveč, — so mu odgovorili. — Razstava bi lahko ćelo zavzela vae velesejmiSče, toda jesensko velesejm-Eko prireditev sestavija već razstav, n. pr. razstava industrijskih in obrtnih izdelkov, umetnostna razstava, razstava Zveze gospodin j »Materi za otroka*, vrtnarska raz-etava itd. Pomisliti morate, da bo velik prostor zavzel 2e kulturno-zgoumrinski od-delek; prikazan bo verno razvoj eloven-skega tiska in tuđi njegovi predniki, za kar se zbira izredno mnogo starih tlskov. Nekateri so posebna redkost. Zbirali snio jih po deželi in v mestih, zn.ićilno pa je, da so marsikje na deželi pokazali veC ražu me van ja za naSo razstavo kakor v Ljubljani. Ali ste že zbrali vse gradivo? — Tako hitro pa to delo ne gre od rok. V resnici imamo že mnof- gradiva, vendar borno morali biti z^vdovoljni, če bo-mo zbrali vse vsaj tik pred razstavo. Po-sebna težava bo zlastl s stroji. Za tiske in gradivo, ki ga pripravljamo sami v ve-lesejmskih delavnicah, nas ne skrbi, večje težkoće pa bodo z gradivom, ki snio ga. naroćili v inozemstvu. Zcii se mi, da paviljonov že niste začeli oprem jati. — Delo >na terenu« se začne 20. t. m. Zaradi tega dela nismo prav nlč nervozni. Vae bo opravljano ob pratvm tami. Ce pa ■topite v paviljon Jt boste vldtlt, da je na dalu že aiftu Maamr. Vsi pavUJoai, kjer bo novinarska raJVtava. bodo vrejtol tuđi eatetako in na le tehničao. V paviljonu J bo tuđi reprezentativni ođdalek; v ron-doju pa bodo kipi pionirjav ilovanskega novinarstva. Najbrie fte vatta, da bo kipar N. Piraat naredil 6 ktoov prvi* in najmamenlteJSih novinarjev. Da bo to fca-logD reSll izvrstno, lahko presođite po treh glavah: JurtiC, Vodnik in BlatweU so Že odliti. Sedaj si pa Se sami nekoliko oajlej-te fterenc, mudi 94 mi. Tako ava ostala s tovarišem zopet na ceđilu, Clm sva sprožila kopico vprašanj. Zelo prijamo so naju ■prejeli v risarmkam ateljeju, kjer fantje rišejo In slika jo s posebno vnemo grafikone. Ali delate v akordu, ker tako hitite? sva polzveđovala. — Vente, vse to naredi idealižem in visoke, obljubljene nagrade, — so odgovar-Jali pomenljivo. — Če vas zanima, vam lahko zaupamo, da riSemo za 5 din na uro. da grafikoni, ki ste jih cenili kot neprecenljive. ne bodo kljub vsemu predragi. Najbrže ne veste, da borno naribali nad 50 velikih grafikonov, prave »plahte«, da bodo lahko s njiml pokrili pol velesejrna. Potem se pa borno tuđi lahko ponadali, da smo sodelovali pri pripravan za znanstveni oddelek novinarske raMta* ve. Z mirno vestjo tuđi lahko sapišete, da bo na razstavi okrog1 80 velikih grafikonov. ki bodo imeli stalno vrednost in jih po raestavi ne bo treba seifrati. Geografsko je obdelal grafikone kartograf Delkin. ki izdeluje, kakor veste, v svoji delavnici lesene aemljevide. PriporoCamo vama, da tuđi njeg^a spravlta nekoliko v slabo voljo in #a zmotita v njegovi uče* nostl. Med potjo v geografski atelje sva se morala ustaviti Še pod pristreškom ne-kegra irostilniškega paviljona, kjer tuđi rišejo grafikon, če pojde tako naprej, bodo kmalu risali na vaem veleseJmiSču! V geografakem ateljeju bo že konćali glavno delo in table, statistične zemljevi-de nameščajo v paviljonu J. Većina tihega dela za veliko razstavo je pa skritega. Videli borno samo njegx>ve sadove, a 12 dni borno Še morali potr-petl. Vseslovanski pedološki kongres Ljubliana. 10. avensta. Pokroviteljstvo nad II. vscs: jvansk'm pedološkim kongresom, ki bo o.l 26. do 28. avgusta v Ljubljani, je prcvzcl Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Za kongres vlada veliko zanimanje, posebno 2 ozirom na važnost prireditev. Pripravljalni odbor v Ljubljani, ki sprejema prijave, je skupno s stalnim odborom, ki ima svoj sedež v Brnu, izdal lične knjižice s programom in navodili za kongres v slovenščini i;i irsneošci-ni. Ta navodila prejmejo prijavljcnci brez-plačno. 26, t. m. ob 10. bo slavnostna otvoritev v vel'*ki dvorani Sokolskega doma na Taboru, ki ji bodo prisostvovali zjstopnik Nj. Vel. kralja, z^stopnik pokrovitelja in drugi predstavniku Govorila bosta dr Karei Ozvald in dr Mihajio Rostohar. Sode-lovala bo tuđi godba »Sloge«. K otvoritvi ima obč;nstvo prost vstop. Po otvoritvi bo poklonitev pred spomenikom kralja Petra na Mestnem trgu. Popoldne od 14. ure dalje bodo predavali na Taboru: dr. Karei Ozvald. dr. Dra-gaš, dr. Bažant univ. prof. iz Brna. dr. Hrumen, dr. Blahovskv, univ. prof iz Poznatija, dr. Dibowsky, M. M.i«tić, direktor \7. Jagodine, Ernest Vrane iz Maribora, dr. Kaca rov ;z Sofije in dr. Skerlj iz Ljubljane. 27. dopoldne bodo predavali: dr. Szu-man, univ. prof. iz Krakova, dr. Mihajlo Kostohar, dr. Jan Uher iz Brna, dr. 1\ ^e-xacky iz Praue. Vlado Smit iz Celja, univ. prof. Prvoš Slankamenac iz Skoplja, dr. M. Kreutz, univ. prof. iz Lwo\va in dr. Stanko Cogala iz Ljubljane. Popoldne bodo predavali češki, poljski, bol*>arskJ in juijoslo-vanski pedolozi v štirih sekcijah. 28. do-poldnc bodo zapet predavanja v plenumu na Taboru in sicer bodo predavali: dr. Jan Sch\varz, univ. prof. iz Poznauja, dr. Kri-wy, univ. prof. iz Brna, dr. Ludvik Jaksa-Biko\vsky, univ. prof. iz Poznanja. dr. Če-Octka :z Bratislave, Anton Pikani iz Par-dubic, Dragotin Cvetko iz Liubljane, Ru-dolf Fila iz Hradišta-CSR, dr. Koči iz Koiic in dr. Pirjev iz Sofije. Pole« predavanja v plenutnu, bodo tuđi predavanja v eekcijah dne *_'T. av^usta od 14. ure naprej. Predavali bodo (jo?pođje: V mladinsko biolo^lci in hiiiieaski aukciji v dvorani Delavske zbornice: dr. .laroslav Klimtv, asistent zobne klinike iz Brna, dr. F. Skalout, univ. prol. iz Prage, dr. Zahrad-ka, univ. asistent iz Brna, dr. Rntkovec iz Brna, dr. F. Bartoš. primarij iz Zlina, dr. &krl iz Ljuti jane, dr. Karpe, primari! iz Prage, dr. Popek iz Brna, dr. Ilijiv ManJić, univ. prof. iz Zagreba in Vojko Ja^odio iz Ljubljane. V psihološki 8?kciji—Fraui-i5kan-eka dvorana: dr. Cbuielar 12 Brna, dr. lio-ris Stefanović univ. prof. iz Beograda, L. Korarikova, prof. iz Brna, dr. B. llavranek, univ. prof. iz Brna, dr. Jaksa Biko\vski iz Poznanja, dr. Slobodan Popović. iz Beograda, dr. Šzuman iz Krakovva, dr. Zavor>ki iz Poznauja, Vilko Mazi iz Ljubljane, Anita Cernejeva, France Brenk 1er Manica Mah-kotova iz Ljubljane, dr. Kratina iz Brna, dr. Vanjek iz Brna in Ema Deieinger iz Maribora. S?kelja sociološka in soeialno zabitna: dvorana (malal Filhannonične družice v Ljubljani: Vinko Mod*:rndorfer iz Ljubljane, dr. Slobodan Popović iz Beograda, Rudolf Kobilca iz Ljubljane, Josip Ju-Tancič in Vojko Jagodič iz Ljubi tane, G. Pirjev, inspektor iz Sofije ter dr. Franio Žgeč iz Celja. Sekcija za uporabno peJo!o-pijo — dvorana Mestnajra magistrata: dr. Popović iz Beograda. Jakob Šolar iz Llub-ljane, Onko Cvetakov iz Sofije, Edbin Boje iz Liubljane, dr. Zlatko Pregrad iz Zagreba, Albert Žerjav iz ^ritora, Brana Sučević iz 7agreba, Ivan Kanjuh iz Bito-lja, Josip Kubalek U Prage, Gustav ŠHih iz Maribora. Jaro&lav Pokorny iz Pardobkv Branko Goelar iz Ljubljane in Mirko Fe-renf5«k iz Ljubi jan a. 23. t. nv. popoldne ob 6. bo zaključno rborovanje na Taboru. V okviru Loagre* bodo a«dvM xaaiuu* rc razstave, po številu 8. v prostorih ljubljanske gluhonemnice, Zaloška cesta št. 5. Člani kongresa, ki so plaćali 20 din, imajo vstop prost. Gradivo za. razstave je 2e obrano in je na delu poseben odsek, ki organizira razstave. 26.. zvećer ob 21. bo koncert Trboveljskega slavčka n* čast ude-lc/encev v Sokolski dvorani na Taboru. Prijavljenci imajo vstop prost, ostalo občin-stvo si tanko nabavi vstopn'ce v knjigarni Glazbene nvatice na Ivongresnem trgu v Ljubljani po enotni ceni 10 din. Za stanovanja se prijavite stanovanjskemu odseku pedolo^škcga kongresa. Sporočite, kje želite stanovanje, (hotel, internat, privatno). Pri i/hodu 11a kolodvoru bo po«lu\al stanovanj-ski odsek. Udeleženci kongresa imajo 50°/* popust na državnih železnicah. Kupiti mo-rajo obrarec K 13. Dokažite z udeležbo, da se zavedate va/nosti kongresa! .. Prijeti vlomilci Ljubljana, 19. avgusta Ko je stopil neki polcijski agent pred-snočnjim v znano gostilno na Sv. Petra cesti, se mu je na prvi pogled zazdela sumijiva trojica mladih igralcev na karte, ki se je stiskala pri mizl v kotu. Kakor, da so zavohali nevarnost, so trlje ptički kmalu prenehali igro in se skušali čim preje izmazati iz lokala, vendar jih je pre stregel detektiv, ki je medtem pozval na pomoć tuđi zunaj stojećega stražnika, na-kar sta jih skupno odvedla na stražnico. Na policiji so se predstavili aretiranci kot vandrovci brez cilja, prvi po imenu AtkD Ferlj, star 24 let, doma iz Malovčevcev v glamoškem okraju, drugi Sambol Sumi, star 33 let, bivši čevljarski pomoćnik iz JaŠkova pri Karlovcu, in tretji kot Ivan Balentič, dečko 25 let po pokliču kuhar, doma iz Bošnjakov pri Županji. S seboj so imeli razno prtljago, med kat ero pa r.iso našli možje postave ničesar pomemb-nega, le pri Ferlju so iztaknili v /e>-ih nekaj parov novih svilenih nogavic, znain ke Bata, o katerih je trdil, da jih je k« ;-il pod ruko v Karlovcu. Ferlju se Je lakoj poznalo, da se je zarekel, in se je r*s tudl kaj kmalu izkazalo, da laže. Detektiv se je namreč medtem informiral v trgovini Bat'e pred pošto, kjer je zvedel, da je prej srji teden zmanjkalo iz trgovine vec pnrov danskih nogavic in sicer pra/ tssšnih. kakor jih je imel Ferlj. Da se podrobneje informira o aretiranciht je stopila ljubljanska policija v stik z zagrebško in zve-dela, da je prijela že dolgo iskano in prav nevarno triperesno deteljico. Iz Zagrciia ?o rporočili, da so vsi tri je izredno n?var-nf v!or.*:lci in še bc-I? diraii žeparji ter pravcati veščaki za tatvine po trgovinah. Ceprav so še mladi po letih, imajo Že co le kupe kazni za seboj in sicer je bil Sambol ka im ovan zaradi najrazličnejših pi-c greškov že 44krat, Ferlj 33krat, BalentiĆ pa tuđi Že nad desetkrat. Na policiji tu ti a-skim potepuhom še nadalje iiprašujejo vest, nakar jih bodo izročili sod. po prestani kazni v Ljubljani pa bodo romali ie k policiji v Zagreb, da jih tuđi tam oči* stajo starih grehov. Iz Cel]a —c Sokolsko aasUp v 2Mcii. Sokolsko društvo v Zaicu bo priredilo v nedeljo 5. septembra ob 8. sjutraj tek me dece šal-skega okrotja, ob 15. pa javen nastop. So-delovala bo sokolska godba U Trbovelj. —« Vse posesteike t raestni •biiai celjski počiva mestno poglavarstvo, da mu u-radi Sirjenja domačega orehat njegovega U-koriščaiija, trgovine z orotiovbii letom in njenega reguliranja pribavijo do SI. t m. podatke, oznaiene m udemena ratfflMU, ki je nabit na občinskih uradnib dwkah. —« V celjski b*|ai«i j« umrla ▼ torek 17 letna Marija Zakrajlkova, h&erk« pMMlai ce u Sel pri PodtetrttuL PojasnUo -podfttjen Sloveaije Nekater« gospodarska podjetj« so im-zumela povabilo novinarjev, da irutri* rajo v njih razstavni knjlgi, ki bo do-godek st slovensko Javnost, kot nejako prošnjo za podporo ali ćelo milošči-no. To je ttlo zmotno in napačno mne-nje. Slovenski novinarji so naslovili svoj poslv na gospodarska podjetja na čisto rtalnl trgovski baci, da za pfotioslugo irospodarmkih podjetlj audijo svojo uslugo kot tvorci j«v-nega mnenja. Vsak Uvideven gospodar, ki je na Čelu pomembnejšega podjetja. ve, da ie ta usluga novinarjev zelo dragocena ta> vsem gospodarskim ljudem neob- tiođno potrebna. Prepričani smo tuđi, da bodo vsa go-SDodarska nr»diptia +0 nrav^no nopnilr, in se povabilu novinarjev, da inserira-jo v njih razstavni knjigi, tu>ii v oeloti odzvala. Inserate z besedilom pošljite talto^ na naslov: Jugoslovensko novinarsko udruženje, sekcija Ljublfcri*. Ib Maribora ^ V gledališču že delajo. niodališke porit-nioe so min-ile. V^i cl; mi N'aro Ine^n cr leda-liiča v Mariboru »o ^0 vrnili in videli 6 studijem. Trenutno pripravljaju tri ilram-ska drla. Otvoritev cle<1ališ&e 6C7.one Ih> z Gojroljoviin »Rf*v"i7.orjem«. Mestno kopališče zaprto. Z^irndi ^naž.'iijA parnejra kotla bo most no kopali-ve v Mariboru o«l 23. avcTu*tii do 1. septoniVa zaprto. Strela požiga, Ob zadnji nevibti )e strela zaž^ala Ptanovanj^ko Kiš<» po>€*itnika Frtm-O4i Dokla v Velki pri Zii"ornjt»m Tmurnu. Hiša je do tal pogorela in inia IK*M okoli 20.000 din škode, ki ni kiita z ravarova!-nino. Avstrijski tihotapet. Do?!ej ^o nouirotov-Ijeni avstrijski tihotcar^i «0 v noči na to-rek vlomili v blev prevžitkarice Antonije Erjavec pri Pv. Treh kral}Hi pri Maren1-»or-g"u in o«lpelja] kravo, vr^mo l.">iX> dinar.iev. StudeniŠki piroman. Zadnjo ča?o .V"» v Stu-<1«ncib froreio |>ri mnogih po^estnikih, vpn-daj vz,rotka požarov nik<1ar nittnla brez us peha. Uirotovili so. (\x ima 281etni tovarniski dolavec Ivrin P. iz Stmtencev zelo veliko vteelje. Ce k>p gori, in jp vedno prvi alirmiral p"a*»ilce. Nadaljnj.i y>rei«kava je dojnna>la. «la je V>:1 pri v^eli po-7-arib o^umljenoc s krulepnm v Hli'/ini in JTrt jp kolo tuđi izdalo, kc jo pu8t.il drilove, ki so luli povsod enaki. P. so aret'Irali, vendar do>Iej pož.ijrov ^e t\\ \vri7j\n], — Obstreljeni rigan. IU17.U mad/.ar.-ko moje je nastal tspopal «io«1 oijrnni in orožn"ki. V lmjiii jp U\\ r:\n')cn cUran Fereno Horva.t. ki je dohil dva Ktrrla v levo noco Oro/.niki po jr« 17. Mmxke Sobot^ prepol^ali v m«ri-bor=J-činA j^ pricela regulacijo Dravske ulice, ki je l>ila v pedanjpm stanju za. promet čez ulica i'/.pe!una v ra\-ni crti o\ srostilne Strnbma-ver do stolpa ob I>nivi. Prav ni© no b1 ško-dovalo, nko H vsa pcslopja ob levi st.ra.ni ce&te proti Pravi npJoh polrii. kar ee l>o moralo i tak elej ko l>rej zgoditi, ce boče-1110 misliti na modemi/aeijo mesta. Ako l>i se na tej strani odstranile v.no otrosko iuri^e. — HUvbno Ribanje. Trgovce Zavrnik Jako^ preurejuje svojo tr^ovrako bi^o. Delo navrlo napreduje in bodo novi trirovpki lokali po/no jeseni že urejeni. Pre 1 novo hi-^o dr. Bren^ič«- urejujejo sMa\ brvdn?k. 11:1-kar bo ko-la^ilacija j^oslo'ja. Isto veij.i za hišo Tatjune Ho-rvatove. *— Trjrovka Kma Klempnri^. je v vezi na S'P»^kem triru uredila modema izložbena <»k:ta. — Društvo za rejo malih ž*va!i je bilo ustanovljeno preteklo nedeljo. IVtanovni olHxni 7.bnr je bil v rcvtavraciji .T. P.erli^i poi pretteedstvoru *r. Peska 17. Narapel). Pri volitvah je r>Ll izvoljen ?:\ pn^fcsednika Pe-tpkBoiromir iz Vicave pri Ptuju. IMeleženci ol^nejra rhorii so »i tu'li ogledali v?orno urejena gojista kuneev pri tajniku Zorčiču. Iz Skofje Lokc — Škofjeloska podružnica ^I*D kot na-slsdnica nekdanje v Selski dolini 6t> gil>-Ije prav pridno in lato tuđi uspebi ne iz-ostajajo. Podružnica je izda i a leniljevid škofjelo^ke^a po^orja, zanimiva in svoje-vretna novost za na^e ljudi pa bo relief naSega po^orja, ki ee bo postavil v novo Žolo. SPD v š-kof i i Loki sp pogaja 2 osrednjim odlorom ijlede od>to;>a koč^ na Ka-kiUmu* FUkitovec je priljubljena irletni-£ka to^ka, a oddaliena. zaradi Jfesar !u
  • bolje nego lani. Vrh Ljubnika i 11 okro^ koce 6O bile izvršene razne izpopolnitve. ki dajejo te] planinski po^tojanki najboljSe epričevalo. Oskrba je prvovrstna. Sporedno z Ljubnikotn zanima Ljubni^ka jama, ki jo je g. dr. Čerko temeljito pregledal in izd^-lal tocen nacrt o njej. Koca je imela lani 1137 po»elnikov, med njimi 1120 Jugoslovo-nov, 2 Av»trijc-af 1 Oehoslovaka, 2 Italiia-na in 3 Nemce. Losko SPI) je izgotovilo dve obeeini orijentacijeki tabli s 160 izleti. Namaetili 90 jih na kolodvoru in na ka-pucinskem zidu, posebna pozornost pa je bila posvećena tuđi markacijam, ki so ee vse vprek po okraju obnavljale, ali ustvar-jale docela iu novo. 2al, Še vedno ni mo-goče zatreti grde razrade, da pobalini dru-dtvane naprave kvarijo in uni?ujejo. Skol-jeloSki planinci se dot-ro zavedajo svojih dolžnosti, ytWH bi jih s Se vc^jo vn^mo, ako bi |im bila dana na raipolairo večja pr-d-»tva. In pa i« nekaj: Krog dobrih pVijate-Ijev SPD, tuđi po obeh dolfnah in po Sor-«kttn poljn. b| a# moral U poveoati. Vsi I amo pohlicaiil! Skrb za vajence Ispopolnitl M |o bilo treba zlMti v socialao modicia- Ljubljana, 19 avguata. VajaolAko vprašanj« j« ostalo pri nas nereteno v imfaiih pofleđih, Kljuo vsem rasmotrivanjem m pTimdevmnjem bodi«l oblmaU kakor tud; mojstnonr tamih- Rame anKete ao »voje delo oprmvilt le povrftno, .sploAao vpraJanj« o*wtniAk© mladice pa je ostalo v podrobnoatih nerešeno. Po»eb-no 1 tocLalBO-tnedicinakega Vidika ?re t* ćelo vrsto stvari, potrebnih ćlm prejftnje ^motrefie rešitve. Poseteo porobilo o tem je izdelal zđra\-nik dr. Albeit Trtnik, ki so je poslužil tud! statističnih podatkov. Pri nas v Sloveniji je bila akrb aa vajence s medicinskoga ^tailćča omejena le na prtgled po xdravniku pred v&topom v obrt ali trgovino, posebno glede na fizi-čno spvosobnost, I^regledi so se vršili v z&-četku pri 2dravniku OtT2D. v 2^dnjem letu pri uradnih, oziroma občineJcih zdrav-nikJi. S tem je bila končana v?a kontrola, v kolikor nišo ined obolenjem poaa-niezniki prihajali v ambulanco blagajničkih adravnikov, ne vemo pa ničesar o raevoju vajenca v njegovi po2nejši dobi, o tem, kako je napt-edoval ali naaadoval v teži in kako vpliva nanj njegovo delo^ Zu vae take preisitave, kl W ,^e morale v'rflti točno v oprodeljenih pre^ledkih, i>i bili najprimemejši uradni (fiaikatnil zdrav-niki oziroma iolaki zdravnikl- Ti naj bi izvrševalj kontrolo nad vajenci, ki hodijo v obrtno nadaljevalne sole, aaj plačujejo vajenci pilspevke v šolakj zdravstveni fend. doslej pa nUo imeli od tega no-bene koristi. Dcgedanji pregledi vajeucev so »a vršili ali pomanjkljivo ali pa tuđi aelo no-zno, že po već mesecih dela v delavnici. Za to sviho so se izJca^ali kot najprimer-nejši formularji, ki jih je iedal «Lffrcb*kl fizikat ozirema • Šolska zdravstvena služ-ba-f, t. j. zdravstveni list za vajence. Tu je zabeleteno vse. kar je važno, posebni podatki, stanovanje vajenca, stanovanj-skei razmere, soba, koliko ljudi spi v sobi, ali sam v postelji ali Se koplje, delav-nica, delovni čas, prej£rrje bolezni itd- Nato 5!ed: rubrika. z,i sistematski pregled va-jen-ca po posanieznih org^anih, visina, teža, obseg- prsi itd. in sicer za prvo, drugo, tretje in četrto loto Vaini bi bili tuđi sistematski rentgonski pregledi, vsaj za prvo leto, TaJti sistematski pregledi bi na vajenca vplivali tucii \-z^ojno, kef bi znal pozneje ceniti vsakoletni pregled po adrav niku. ko k temu ce bo prisiljen. Kolika imamo vajencev v naši državi? F*opolnonia točno Stevilo je tu težko dognati, ker se nekateri ne Javijo pravočas- no, toda aodeć po prdfrletibah je bilo pred-lan»kjra v Jugoslaviji »kupno nekaj nad 72.000 moAkih in žetifikih vajeticrv. V dravaki bano\'ini j° Wlo prelakanih po OUZD od 1. 1929 do 1. 1035 naUnčno 23.56« vajencev in vajenk Prtbiiino 1» • teli preiakanih je bilo m>oznanlh za ne-sprobne, bodiai da so bili bolni ali pa *e nija dosegli potrebnega fiziftneg^ raavo-ja- Kaj alarti ix^reAamo pri prvih prefrlo-dih vajencev in vajenk? Predvsem pcukli-cne posvetovalnice. Te so vpoljane v v^eh modernih driavah in «o se iznašale »a z<*-lo korjitne. Ta tuđi za obrt In industrijo *aml važna ustanova, bi prihranila mnogo neprodAiktivnefra ćel* in prrj potmAga-la vajencu do resničnega u^^ha, SploŠr.o zdravstveno stanje vajencev pri Trna ni povoljno, kakor kažejo primeri, ki piiiiajajo v ambulance OUZD. Na^već J» anemij in »lcer v pr\'i vrsti fw*i krojat%iti krojač.cah tn čevljarjih. Kar se Uče obo-lenja p^uč-, beležimo razne katare sapni-Xa in bronhijev pri obrtih, ki pix>iz\'ajajo mnogt> prahu, pri pekih, mi2arjih. kovi-narjih, kamnosekih. Tuberkuloza pljuč ni pocr^ta, ker se v puberteti ne pokaže, marveć kas^neje. S^Ctie bolezni so po ve-Čini pririnjene napake- Obolenja koio so najbolj podosta pri crnih, ki delajo z nečistim i predimeti. Oceana obolenja so pogo-eita zlasti pri pekih, kiŽico. kajmor bi se beleiili podatki o prepledth. Vsi vajenci naj »e preirleddij^jo vsako leto sistematsko. Skrbi naj ^o za strogo izvajanje zakona o obrtih in obrtnih dolavnk-ah, kar naj okibj inspekcija dela_ Kontrola po d«lavnicali naj i«e ixvr-Suje po fizikatnih. z*ira\"nikih. Omogo^a naj tie vajenoem vsakoletni dopuiit in naj se stopi v stik z društvi, ki bi omO£očaia re\"nej5im bivanje v hiibih ali ob morjn. Podupirati j© stremljenje javnih ter privatnih ustanov za vzdrievanje vajoniAkih do-mov. Uvede nnj ae telovadba vaj«ioev in naj se goje primarni sport i. Obrtno na*ia-Ijevalno žolstvo, ki **krbi pol«*^ strok'n-n« izsobrazbe tuđi za zdravstveno vT^njn, «o mora ustanoviti povsod. NTaj ^e takoj \«pe-ljejo poklicne posvetovalnire v vsrh v+fi* jih centrih, zlasti pa v Ljubljani in Mariboru. Živahna građbena delavnost v gorenjskem industrijskem revirju Je^enice. 19. av^ru-st* V na.^n iinlus-trij^keua revirju je let»;ii prav živahiki £:radl>eim trezona. Na v^eli koarili in krnjih raMejo iz tal nove stavite, t*tiini>v;uijska |Kj^loj\i» in vile. »Sredi Je>tmic ,>e KII> ilog-nidiki dve veLiki hl^[ za fivojo u radnik a in' lepo vilo 7.a teliftioneiTA ravnatelja inž. Do^tdla. Stranke w» se ž« vseUle. <)U »le.sni stinni PrtMvetne te sporedno x inešc-ains-ko š*>l<> gnvli P(nkojtiii>>ki 7avo»i 7.a uameiicuce impozantno dvona^fetropno hišo, v kateri bo 14 Iepih sta-navaiij, t*podn|i del Sokol^keira .loma pa bo povijan Uk eno na«i«»tropje. V gornje ni dcUi inetstA \*o v kratkom do-jTrajen novi ifas.ltki d\*n. ki pa ^radi nK-ina. ob Kralja P*'tra i-esti postavija-jo moderno vilo z^lravniku dr. Viktor)u Mar-r;ču. Xa meji med Je«>eiiKami In Javorni-kom .-ta iw Mm, k.1 jih je KT1) z^ra-liU xa bvoje uskibenre, iip-koliko vi>je na] ljubljansko že-lezniško pn>^ro pa bo Krajev*iia braitovska dkladnka na lepein tiolniMit'.ni pn^Toru zirradila vsem potresam u^troz^jo^o boJni^iioo. N.i periferiji ra*r« i/, ta! već ličnih hi£io z enim stanovanjem ali dverna, zla^ti o-b obrežju Save, Por**riie?.akljo i u jvrrMti H!»-*j-ki Doffuravi, na Borovijah in «p/"finj«*ni koin-u Koro^ke Bole, a na Poimah X nastala nova delavs-ka na^elbina. Tam si ]*osr^v.l>aji> hišire delavci Kll>. rla^ti 'to^ ho ;>m novih hi^. PoiHlarjsiti mom-ni*>, f\n je :rratll»eno ♦INavno-'t krepko p*«!-prla Kli>, ki je o-KtaviJi evoje hišicp, pa monijo pi^aAiti »U pa ep voiiti na deJo i/. suje.jo v celih Toj:h. T-o priile v jro-zd JiU fch^o in i'itn mora končno imhejrniti. Letos ljiudjo sknraj ppat.j ne morejo pri mprtili «*n:h zaradi nadležne komarjeve zalede. Pojavlja ^e tuđi že novarnost malarije. — Dva tajnika. <>Wina Co7iinjevci je mala ol^ina. vpiidar ima dva tajnika, kpr je nova olH*int*k:i uprava nastavila drucreira, pr\-i ja nočo kljuh odpovedi zaputiti plu7»tp. keT ]e invalM. dolini je novi tajnik ein ^o^ate-•ra pnsestaika. ki inm 2') oralov 7.wnlje. Stari tajnik-invalid pp Jp proti odpovedi. ki mu ni utemeljena, pritožil. Isto !»ta borila tnidi krajevni fnllvor vojnih invalidov v Ljutome-ru in ol.»la»tni ool>or v Ljubljani. Zanima nas. katko m* U* upo&tevtl invaJid-ki zakon. SPORT SušaSka »Viktorija« je od^la na turnejo v Italijo kljub prepovedi saveza. Viktorija ši so nastopili v Pesaru v okviru troboja. »Viktorija« je xmagla z 59 točkami pred budimpeštanskim Tretjim okrajem (51 točk) in italijanskimi plavači, ki so dosegli 38 točk. Rezultati so bili naslednji: 100 m brbtno: 1. Erdelv (Madžarska) 1:14.4. 2. ing. Marćeta (Vikt.) 1:14.5, 3. Konstantino (It.) 4. Negotič (Vikt.) 200 m prosto: 1. Defilipis (Vikt.) 2:18.7, 2. Zsolyomy (Madžarska) 2:19.9, 3. Gam-betta (It.) 4. Verhazv (Madžarska), 5. Cur-tini (Vikt.) 1.500 m prosto: 1. Costoli (It.) 20:55, 2. Leclar (Madžarska) 22:27. SUfeU 3x100 mešano: 1. Viktorija 3:33, 2.Maržarska 3:33.9, 3. Italijani 3:39. — V waterpolu je Tretji okraj zmagal nad Vik-torijo 5:3. Z Viktorijo sta odpotovala tuđi Cerer. član Ljubljanske Ilirije in Defilipis član ZPK. ki sta ji omogočila zmago. — Ilirija Je dobila moderno »kakalno desko. Danes ^e prtspela iz Nemćije modema jeklena skakalna deska Branjen, ki jo je naročil JPS, nekai je pa zanjo U'di prispevala »Ilirija«. Deska je raztezna in se da njena prožnost povećati ali zmanj-šati, prilagoditi teži skakača ali pa tuđi načinu skoka. Tako desko so nali skakali ie davno potrebovali, saj se prav zaradi slabih naših lesenih đenk na tekmovanjih v inozemstvu nito mogli uvtljavlti tako, kakor so zaslužili. Deska stane okrog 4.005 Din. Savez jo je sicer izročil »Iliriji«, vendar ne v trajno last, temveć jo dobi vedno le klub, ki ima najboljse skakače v državi. To je nepretrgoma 2e ooem let »Ilirija« in je verjetno, da tuđi v bodoče ne bo imela posebne konkurence v tej disciplini. Kolesarska podzveza ljubijan* sklicujo za petek 20 t. m- nujno sejo zaradi obračuna koleaarskega izleta v Postojno v restavraoiji Novi svet«, Gosposvetska cesta 14. Pozivajo se vsi odbornlki, naj se seje zaradi nujnosti polnoštevilno udeleža. — Tajnik. KOLEUAK I>»nes: Četrtek, 19. avgusta; ka toli 5a ni: Ludvik. DANAŠNJE PRIKEUITVE KINO MATICA: Ženske vladajo. KINO IDEAL: E*kapade. KINOĆ.L3KA; Arena krvi. KINO SLOCiA: Kraljičina mladost. DEŽURNA LKKAKNE Danes: Mr. Bakareič, Sv. Jakoba trg 9, Kamor, Miklo^ieeva ce«ta -0, (Jartus, Mosi© — Založka cesta. ^SCevftntki nuxedn L 1868 20. Vili. $t. 59 Slovenski tabor v Zavcu Voditelji slovenskegu tabora imeli so tm dni s\*oje pr\t> posve tov arije v Zavcu. Sklonili so ga sklicati na dan 6. sep . . \ ude ja ti se je najobilnejšega obiškwtm}a, ker so ne pri tem pos\-ctovunji udeležili rodoljubi ćele savinske doline in sosednjih okrajevt ker se žavski trg odlikuje pred ostsJimi trgi in mesti po Sloivnskem zarad svojegm rodoljubja... Pričakujejo se torej gostj* ne le iz celega stovenskefri St a jar ja, umpak tuđi iz Ljubljane in Zagreba. Sumen taborovanja bo, kakor v Ljutomeru: med-sebojno poraiumljenje v j&vnih razgovo-rih, kako bi se na temelju 19. $, dria\m\h osnovnih pogtav narodna ravnopravnost dejansko izpetjala. Voditelji so ie prosili vladinega dovoljenja in fin ga/ovo pričm* kujejo. ker se tuđi v Ljutomeru ni zabranilo, in je dostojno obnašanje */ov. naroJ« pri prvem taboru vsemu svetu pokazalo^ da je naše ljudstvo politično zrelo in z#-popada važnost svojih političnih pravic ... Sa slov. Štajarji bo tedaj v kratkem Časti ie drugi tabor, tuđi it Prlmorskega in Gr>-riške&a se sliii, d* se detaio priprave X* feborv, It Krmjtko se ne g*t#... 9SST&K ^^ WHwlnH WKI n WVIM| W^BB^l^y m ^H^^P^HBV ^^BO^V^ Jtodb Inserate xa kn|lgo onmtiti slo¥»tirtt*ga arlaartt** sprejema ljubljanska, sekcija JNtf ________šedanes in jutri DNEVNE VESTI — ZahvaJa. CMD. Vodstvo Družbe sv. Cirilt in Metodi v Ljubljani ee ob> zaključku 48. glavne akup&ćmo v Koeevju najprisrCnejše zahvaljuje vsem, kt so l svojim soiic-lovanjcni pripomogli, da je ftkup-sčina tako sijajno in prisrOno utpela. Po* sebna zahvala vscm, k* »o pripravili skup-ščinarjem tako lep sprejem ob prihodu na kolodvoru. Iskrena zahvala CM podružnici v KoOevju, ki je tako spretnu in v v»e-stransko zadovoljstvo pripravila in uredila za kar najlepši in najtoplejši potek skupštine. V dolžnost si štejemc, da »e še prav posebno zahvalimo navzoeim zastupnikom javnih oblastev in uradov, narodnim po* slancem, predsedniku obeine kočevja. predstavnikom javnih korporacij in ra-stopnikom viteških, kulturnih« prosvetnih in narodnoobrambrrh druStcv. Zahvaljujemo se tuđi mnogoStevilnim delegatom po-aružnic. da ro s svojo prisotnostjo dokazali zanimanje za aarodnoobrambna vpra-šanja. Vsem naSim podružnicam, prijateljem in podpornUcom pa za polrtvovalno drlo v minutem letu najiskrenejša zahvala in prošnja, da vztrajajo še nadalje v svojem nesebičnom delu za narodno obrambo. Vodstvo Družbe sv. C:rila in Metoda v Ljubljani. Vesela burka iz kmetakega življenja ŽENSKE VLADAJO Heli Flnkenzeller — Oskar Sima Theo Danegger Danes poslednjić! Veliki zgrodovinski film iz življenja mlade angieSko kraljice Viktorije KRALJIČINA MLADOST Jenny Jugo Predstavo danes ob 19.15 in 21.15 uri. — Veliko konjske dirke na Krškein polju bodo 22. avgusta ob 15. Po končanih konjskih bodo kolesarske dirke. <— Teden fMet-pga kriia. Fo razpiau mi-niatrstva za trgovino in industrijo z dne 27. Milija 1937 niorajo po členu 42 zakona o društvu >Rdecega križa kraljevine Jugoslavija v tednu >Kdečega križa«, letos od 19. do 25. septembra, vsa avtobusna podjelja ob izdajanju voznih listkov potnikom pobi-sKdeci križ« in sicer po 0.50 Din od vsakiti rat i kot dodatek k vozni ceni pri^pevek ml začetih 100 din vozne cene. V ta namen je vozovuice (v primeru kombiniranja vozov-nic. gla^ečih sa na manjse zneske, zgolj eno) opremiti z zeleno portoznamko >ltde-cei£H križa«, ki jo je pri izdanju potniku uniciti s tein, da se del odtrjja. Te zuam-ke dobite pri podnih uradili, ki tuđi pre-vzamejo nazaj preostale znanik^. če se i i ni vrnejo v uetreznem stanju v 7 dneh po konru tedna -Rdeee^a križah. Izpolnjevanje jiredpi:^ se bo nadzorovalo. — Davrna potrdiia za odmero šotnine naj si preskrbe starši, katerih otrocl bodo posećali v prihodnjem solakem letu siodnje sole. Čim prej pri pristojnih dav-Cnih upravah. da se izognejo neprijetnemu ćakanju, ki bo zaradi navala 'inje dni pred vpisovanjem. Taksa za potrdilo zna-ša 20 din, za vsak prepis potrdiia 10 din, za prošnjo pa 10 din, kar naj prinese v kolikih vsakdo 6 seboj k davčni upravi. — Futn*k v Beogradu organizira od 4. do 12 sept. izlet s posebnim vlakom po Bclgariji. Informacije pri blletarnicah Putnika. — Z letalom v Celovec. Tri ure potre- bujete, da se pripeljete z vlakom iz Ljub-ijane v Celovec, vrhu tega ste izpostav-ljeni še neprijetnosti event. zamud, ki se dandancs tolikrat poja vi ja jo na naših že-leznicah, kar vas upravičeno spravlja v slabo voljo. Ce pa potujete e letalom, ste v dobrih 20 minutah že v Celovcu, pa ste deležni še edinstvenega užitka, ki Vam ga. nudi to potovanje s prelepim razgledom na našo Gorenjsko in Karavanke. Moderno trimotorno Junkersovo letalo družbe Oelak vozi vsak torek, četi tek in so-boto. Ob 15. se dvigne v Ljubljani in pri-spe v Celovec že ob 15.20 uri. Vožnja na tej progi volja !e 200 din. Družba petih oseb uživa 20^, od Šest do deset oeeb pa 30''^ popusta od vozne cene. će se vaa zhere družba 6 ljudi, se lahko peljete v Celovec že za 140 din. Ne zaraudite ugodne prilike. Vse informacije dobite pri Aeroputu, telefon 36-21. — Konsrrcs Saveza lekaruiških sntrudni-kuv kraljevine Jugoslaviji? y Ljubljani. V r.'if>lio, "). septembra l>o ob 9. dopoldne v b-'li dvorani hotela >Uniona*: otvorjen kon-trrjtf Zveze lekarniJkih sotrudnikov kraljevine Jugoslavije. Udeležencem kongresi ie za cas od 2. do 9. septembra odobrena polovična voznina na železnici. — Brat letalr« Levanjevskega tivi v Beo-eradu. Beoiimjika Politika: poroča, da živi v Beogradu brat znamenitoga ruske^a polarneua letaka LQvanevskeiia. čegar uso-<\a je trenutno neznana. Orisa Levanjev-^k\ je zelo navtlu§en za svojega slavnoga brata tn je prepričan, da se bo rešil iz nevarnosti. kakor tie je že 9to drugih. Po-vedal je tuđi, da so «e njihovi pradddi pred 300 leti izselili iz Poljske v Rusijo, kjer so ^e pa s?veda popolnoma Aklimatizira in ?e danes smatralo za Ru^e. Stari Levanjev-?ki, o^3 obeh, živi z eno hferko v Soroji, Hruca sestra je na Grskem, za tretje^a brata pa ne vedo, kje je. Orisa pravi: Vsi smo razkropli(*ni po svetu, ker hoćemo vsak zase velik proeter. — Tatiniki Mu slala. Po Beli krajini as je vozil od kraja do kraja neki MusUfa, ki je ime-1 s seboj 12letm> hčerko. MusUfa #-j€ pe?al s popravljanjeni itarth ritini kov in je imel tuđi delavsko knjiiico, izdano ie pred tremi leti od neznane oblasti. Mustafa je Imel tuđi zelo star voziček, ki je bil že niočno obrabljen, pa je eklenil, da si naba- , vi boljSejia.. Pripravnepi voziček je poi^kal ta diii potioci na dvoriSfru posestnika in «xo- 8lilnicHrjn Jauka Branka v Methki, dočim je btare^a pustil na bližnji njivi. Mustala je po tatvini iz^inil in na oroiniki ne mo-rejo iaslediti. Bračikov voz, ki rie ga je po-lastil, ie vreden 1500 Din. — Tat vina daljooeleda. V noči na po-nedeljek je bil ukraden iz Pi^kernikovejia zavetisča v Loyar»ki dolini 30 cm visok in 18 cm širok daljnogUd, la-»t savioj«ke podružnice SPD. Za iasleditev ukradeneiza daljnogleda je raspisana nagrada 500 Din. 9 Vpisovaoje dijakinj. dijakov ▼ enolet-no Irguvtiko ->olo maiii >Christofor u^ai zavode, Ljubljana, Domobranska cesta 15. je že prićelo. — Enoletni trgovski teeaj na t^na zavodu je odobren tuđi od mini-etrstva in nudi izobrazbo za vsakovrstno pisarniško sluibo v sjospodankih podjet-jih, odvetnikih, notarjih, trgovcih i. t. d. Izprlfevala služijo kot izkaz dovršene va-jeniSke dobe in poldrugega leta pomočni-^ke prakse, kar je važno za one, ki se žele posv?titl trgovini. Poučujejo samo kvalificirane uf ne moči, profesorji trgov-eke akademije. Vga pojasnila daje ravnateljstvo dnevno v pisarni na Domobranski ceeti osebno In tuđi pismeno ter razposi-lia brezpla?no nova feolska naznanila in Sz-vpstja. Pišita ponjel Lasten dekllški internat P — Kt> .U j« umri sedmi nioi. je skofil.i v vodnjak. Starka Todora Veličković iz ZPotepuhi< in je izdelan po znani Zi?rerjevi opereti. Erika ima eno glavnih ženskih vlojj, z njo pa sođelujpjo v filmu tuđi Paul Horbiger, Grete Theimer, Lucie Englisch, Rudolf Carl in drupi. — 50 dni je gladoval. V Novem Sad u živi Knmo IvaniŠevifi, lastnik dalmatinske kleti, ki je dalje časa mnogo trpel zaradi previsokesa krvneija pritiska. Zato ie ©kio-nil, da po Suvorinovi metodi pladnje 40 dni. Res je vztrajal ne Ranio 40, temveč ćelo 50 dni, ter se lahko ponaša z jiisoslo-venskim rekordom v gladovanju. Ve? čas stradanja je normalno delal v svojem lokalu, fihuj^al je pa ts za W ka. kar se mu pa ne ho občuino poznalo, saj je imel prej 100 k£. — »fak ubil strira. V Boćarski ulici v Slavonskom Brodu J3 lOletni Vlado Pavković znan nojrometaž in flan BSK, med prepirom zabodel svojega etrica Gjura Mandiča. Stric j^ bil |>ijanec in zelo nasilen clovek, ki je cesto pretepal ženo in otroke, a tuđi Pav- kovi?eva mati, ki je bila njegova sestra, ni imela miru pred njim. V ponedeljek zve-eer je prišel Mandič zop?t natreskan do-mov in se začcl prepirati z nejakom ter se pa naposled dejansko lotil. Vlado je bežal pred stricem, ta pa za njim. V sili je mla-denič potepnil nož in zabod?l strica, ki pa ni hotel odnehati, na kar j;a je nečak že dvakrat sunil v prsa, da se je mrtev zgru-dil. Pavkovič se je sam javil oblastem. —PRIZAD je ssa^el izvagati letos pride-lano pšenico v Ne*n£ijo. Glavni kupee pSe-nice je PRIZAD. Zadnje ča»e jo kupuje tuđi vojno ministrstvo. Računajo. da bo pokupilo okrog 15000 vagonov. PRI2AB je pokupil 9.000 vagonov p§«iice. dočim jo je lanj ob tem času kctiLaJ 4.800 vagonov. Krnt-tje 8o dobili doelej od PRIZADa za pženico okro^ 150.000 000 din, lani ob tem čajsu pa samo 50,000.000. PRIZAD plačuje pienico po 170 din. Od letošniega pridelka je izvozil v Nemčijo okrog 2.000 vagonerv, namerava pa še izvoziti 3 000 vagonov. — Razstava pohUtva in stanovanjske opreme na ljubljanskih velesejmih so že tako ukoreninjene in na dobrem glasu, da si jih ouleda vedno dovolj mteresemtov. Prav z Ijubljaihskiiui pohištvenimi razsta-vami be je razsiril sloves nasili |x>hi5tv^n:h izdelkov, ne samo po v«ej Jugoslaviji., ani-pak tuđi preko njenih mej. Tuđi na jeeeu-skem ljubljauiskem velesejmu od 1. do 12. septembra lx> zopet prirejeoa revija pohi-5tva in druize stanovanjske opreme. — »The Jugo»lar. AdrJatic Llttoral«. Bi-biioteJta »Jadran« na Su^atičiiih publikarij »Ju-gofilovensko revijo«, je v založ.l)i dubrovni-ake knjigarne »Janirtn« pra\TkaT i7xlala ne-navadno obsežen in ree luksuzno opremljen anjrleški vol:č po naši Dalmaciji, ki g-a je pod ome njen'i n na>lo-vom re* dovršeno do-tiskala Narodna tiskania v Ljubljani. Novi ang-Ie^iki vodnik je izšel pa vzoivu fraoco-čJke^ra, ki jra je lani izdala i^ta iz 1 ajcUeljuća in o kuterem smo v našem listu svojeca*-no /,e poročali. Posebna odlika novela vo.l-ntkii je zelo lapHarni slosr l>rez vseh nepotrebnih in vršili na-ravnosit mučnih neprestanih ofcrajšav. ki *o >e v zadnjem ča-Mi v podobnih vo Intkih čisto po nepotrel)-nem udomamile. Vo^liiLku je dodana nova 7.emljepK«na karta Dalmacijo, ki jj je izde-lal znani ^eoirraf.->ki zavod Fre\tajr na Du-naju in ki velja danes za eno naših najbolj dovršenih lemljepisiiih kart. Posplmo ?ani-mivo je to. <1* je temu vodniku leto$ prvi-krat prikiju6e«n tuđi iposebni dodatek za naše slovenske kraje po-J naslovom »Po od-dihu na morjhi. preživite ie nekaj dni v planinskih krajih Slovenije*, ki ?a je uredil novinar ?• Vlaiimir Re?rallr in v katerrtn je poda! kratek. toda zelo izčrpen prepled veeh najvainejšnh .slovenskih turistićnih kr» jev. Celorno delo je s eodelovanjem lektorice angrle^čine na na^i univerzi mi^s Cope-laftil in ravnatelji Putnik? v Dubrovniku ^. 2. VekarfCg uredil znani javni turistični de-Uv#c prof. g. Fra no Vriol{^ na SnAaku. >The JuitckIav AHriatic Littoral* zasluži jav no pohvalo in je hkratu z£le<1. kak0 morajo i7.jr!e-1ati sodobni vodnik;, iakrauili v naći * država tploh Se oimamo. | «-~ VfiM, Vmnenka napond pnti. da bo po većini toplo In jaffio. \Ha t SpUtu 90, ▼ Aopiju 27, v Mariboru. Zagrebu in Beogradu 36, v Ljubljani 25.4, v Sarajevu ?4. Dtvi j^ kital barometar v Ljubijani 763.7, temperatura je znadala 16. Iz L)«bl]ao€ —Ij Bolgarfcki dijaki »• pripeipj* «b 15. Ob 9. smo davi pričakovali &a gLavnem kolodvoru boljzarske d i jake, ki bi s* naj pri-Ipeljali iz Splita preko Karlovca v Ljublja-no. 43 bolgarskih dijakov je bilo l?tos na letovi^u v Splitu in tele. da bi nekoliko ppoznali tuđi Slovenijo. Jugoslov.-tolcareka l-i;a je pripravljala goetom lep sprejem in rta kolodvoru se je zJ>rak> mnogo ob^instva, ki je hotelo pozdraviti zastopnike bratske-pa naroda. Zato je bilo tem vecje razočaranje, ko so pred prihodom vlaka zvedeli, da te posti pripeljejo 5ele ob 13. SnoČi so br-tojavili v Ljubljano in brzojavka je pri-*pela ie ob 20., toda dostavljena je bila Selele davi. Cd bi bila brtojavka dostavljena že snoči, bi jutranja dnevnika lahko pravilno napovedala čas prihoda in bi lju-dje ne cakali zaman na kolodvoru. Ob tej priliki je treba tuđi omeniti, da vratar ne srne pu^čati občinstva na peron brez pe-ronske v^topnic3 pri tak^nih sprejemih, če ni ma poselnetja naloga. Zato je prišlo davi do neprijetnih prizorov, ko je vratar moral deliti vsiljivim ljudem lekcije, kaj naj store, če hočejo priti na p^ron. —!j Preimenovanje ljudskih 5ol v Ljubljani. Mestno poglavarstvo raz^la5a, da je kr. banska uprava dravske banovine z aktom IV. XO. 1243 L z dne 26. julija 1937 ugodila prošnji krajevnega Žolskega odho-ra ljubljanskeiza in v smislu nove ufeihe i dne 31. marra 1987. o ureditvi ministretva prosvete takole preimenovala ljudska Sole v Ljubljani: T. drž. deSka ljudska šola An-rireja Praprotnika (prej Le-lina), II. drž. deSka ljudska šola Zijre Zoiza (prej Gra-h-en), III. drž de5ka ljudska šola Frana Er-javca (prej Vrtača), IV. drž. de^ka ljudska fcola Frana Levra (prej Prul?), V. drž. doškn in ITT. drž. dekliska l|ui«ka $ola kraljevića Andreja (prej Si^ka), I. đrž. dokli.^ka ljud-ka šola kraljice Marije, (prej Sv. Jakob), II. drž. dekliSUa ljudska Jola knesjinje Zorke Ljubice (prej licej), I. drž. m?«ana ljudska kola (Vic), IT. drž. me5a-na ljudska £ola Valentina Vodnika (Z^. ^iška). III. drž. mesana ljudska iola (Moste), IV. drž. mehana ljudska sola (Sv. Pe-ter), V. drž. mesana ljudska ?k>la (Barje), VI. drž. me«ana ljudska ?ola kralja Aleksandra I. Zedinitelja (Bežisirad). —IJ Zdmienje ffoetlln»Kih podJetJj v Ljubljani vabi svoje članstvo, naj se pol-noštevilno uiti bodo 24, in 25. avgusta. —lj K notici >Raioe tatrinec, ki je iz-žla v važem cenj. listu dne 18. t. ni., daje pod pisana uprava kopaliiča ^K Ilirije na-elednje pojasnilo: Pri kopaliski blagajni je Javil g. dr. Frank dan po tatvini, da mu je n^kdo izmaknil iz omariee listnico s 10<)0 Din in 150 lirami, katero so na^li nasled-nji dan v predsobi pisarne njegovega rnan-ca g. dr. Sviglja. Iz dejetva, da so denar-nko nažli pri dr. Frankovem prijatelju dr. feviglju, sledi, da v kopališ?u Ilirije tatvina ni mogla biti izvršena. Precizne ključavni-re ščitijo imovino kopale?v popolnoma var-no in je vsaka tatvina izktju?ena, če nosi kopalec ključ 9 seboj. Ker se" je sličen primer ot-javil že ob tatvini ure pdč. Stern-bergovi. ki je po naprevidnostf pustila ključ v omarici, ponovno opozarjamo obiskovalre naj skrbno fuvajo iEposoieae ključe. Drago Verbič, upravnik kopaliWa. Ij— l*ri boni drla v Ljubljani dobe delo: kovač, 8 hlapoev, izdel(Aal?K- toaletnejia mi-la. čevliar za eplo^no delo, ?<*vljnr z*i fbito delo, mizar. 4 tesarji, 1 soboslikar, trkosli-karski vajenec in dva zidarja. — Ponesre^enci. V tK>lnit'o so sno^i pre-peljali lOletno tlelavSevo hcerko Heleno Križnikovo \7. Kožne doline, ki je doma padla in si zlomila d(*no roko. — Enako ^molo je imel delaver Jakob MiklavJMS \z Lani^a pri Akofljici. Ko .«e je zve^er vra-Č.al iz službe, je padel * kolesa in fti &lomil roko v zapestju. — Hinio n^reco je včeraj doiivel tua ni Ml ravarovan, je oinahnil na tla. Kakor so uportovili, ««i ie nesrecni dečko pri padru v iflot>ino zlon.nl hrbtenico. Z železničarji na mejo Postojna je pri na.?« W»tos v modi. Za bin-koAtne praznike je Putnik mobiliriral nad tiso? izletnikov, teden dni poaieje sa j© Zdniženja žele»ni>kih uradnikov pridružila arniada neželezničarjev, 1. avffueta jo tja odbraela na»d sedom Rto nvož tnofata kolona koleK&rj^v, za 5. (september pa priredi izlet v Postojnsko jamo zadruga ie-lezniških iiradnikov >Domc v Ljubljani. Ne bilo bi prav, če bi pripteovali tako veliko zanimanje za Postojno samo tamošnjim dežnikom, eenejsi ^viii in te ranu. N» verjame-mo, da M mogel spravili tolikih mnozic na no«?e Se tako dober teran in r*»-nen d«ižnik. Kdor l'o^tojno pozna zo od prej, loh ni imela prave prilike ot»lene 5>. septembra popoldne ho v naSem obmf*jnem Rakeku filove^no odkrit spomenik kralju Aleksandru I. in bodo ime-li li-letniki na povratku priliko udeležfti se to velike slavnosti naše lepe Notranj«ke. Van Zeelanđ pri Dclbosn Parit, 19. avpusta.br. Kakor poroca snor-nji >Soirt, je franeoski zunanji minister Eelbios, ki ne mudi v Auburnu na dopu-dtu, *prejel včeraj belgijakega min. pred-eednika Van Zeelanda, ki jo priopel iz Brusi ja. Imela 9ta dalj*i razgovor o rizul-tatih Koepodarako-politiene misije, ki jo je Van Zeoland izvrši 1 na svojih potovanjih v zadnjih treh todnih. Katastrofalen požar v Mariboru Ogea| fe nalili zeodovinski ttolp na PrlstaMt — tiiiag je za ftotiMče v Maribor, 10 avgroata. Davi knuUu po 7 bo ljuđje opazili, kako «e iz st®* mestaega stolca na Pristanu moćno kadi. Slute« n^ereCo »o naglo ob- veftili mariborA« ?a»ilce- že v noka:j minutah ao prou nebu sikali ogTomni pla-me«a In ▼ mpu je Wl «^o bile vse prepojeae 8 terpentinom in firneiem. in je zato ra-eumljivo. da je ogenj zavzel tako ogro-tne obseg-. N« kraj poi*ra »o prihH«li gMil«i is M*-hbora, Studencev in deUmic dHbvnih i#-leznir« ki so se z zđniienimi motoJ k>0Ii gajenja. 17 c^-i lr treh motornih briigaln je bruhalo ogromne kolifin«* vod on, do «<» iitrov na minuto, na pocofiA^. g «kupbim naporom pasilcev trn je poereftllo prepržiti, da se Oftenj tuđi ni raz^iril na sosedna OL-jekte, ticsr bi bila katastrofa neiaotcibna in ti inorel del stare^a Maribora. Ob ča«u naleta porocila v notranjosti gtolp* £e go ri. Ogenj opaauje vec tiaog ljudi in polkij* Ie s teiavo vrdriuje red. škoda je ogromna in jo o*nik> im felotiso-5e. fte v^ja pa. te »e upoitevtt f^odoTin»ko vrednost teiza stolpa, ki predstavlja dei sla-re<:a patriarhalne^a Maribora. *aj }e bil star že vec sto k*t. Nerazumljivo je tuđi, zakaj pd oblasti dovolile, da 5e j« <*toip uporabljal ra skladf^1^ odpadkov. Domne-vajo, da «»o pp prepojoni odpudki sami vneli ni pa isključeno, da je bil ogenj pod taku jen MALI OGLASI Beceda 50 par, davek poMb<]. PrvJcUct, urjav* De— dk Otn 1^—i davali poMbcj Za plamene odgovor* gtmto tnaiin oglaior y trek« prUotiU saamko. — Popustov ta malt ofteM om primamo. Beseda 50 par, davek poMbeJ* Najmanjil zneaek 8 Om ENOSOBNO STANOVANJE e kabinetom event. dvosobno, cisto in solnčno, i*če plači 1* zmoina trifclanska družina za I. november. Ponudte prosim na upravo vSlov. Naroda pod 3-Mirna družina*. 1957 Brnda 00 par. dar«* poaibtj. Najmanju meaatt $ Din 5APE0DAJ po neverjetno nizki ceni Chevrolet limuzina* mak) rabljen, tororni avto Stcyr 1 in pol tonski. Amitear oajnotejči roo-del, 2-ftedežni. prevozni trjei-keli, več rabljenih kolea. Kar-k>vška c 4 Ljubljana. 1807 Oiaeda 50 pax( đavak poaabe). Majtaasjftl tMaak S Din KLIŠEJE' jiIijO-jHAHICA • ■ - i - 'A•'■■' t j •e«iđa 00 par« dav^i pa»im> HajmaD Jtt meaak S Dia PO6TBB^ICO uilajSo, takoj sprejmem za £e* dao. Vpraiaita od i. ure dali* pri gFakirjeva« žena se je zatekla v čsl. po-slanižtvo, odkoder so jo poslali domov k starcem, turski državljan, mednarodni pu-etolovec Abdul Hamid pa se je Sel hlađit v zapore. Njegova svđova« je izpovedala marsi-kaj zanimivega. S fakirjem se je seznani-la na cesti in ljubezenski roman se je za-čel razvijati v film^kem tempu Starši so svarili hčerko ,ona pa satna ni vedela, kako je prišlo do poroke; ni si mogla pomagati in čeprav je mati zaradi njepodjetja*. Zato je po izpovedi Kratke nameraval začeti svojo >obrtc v Beogradu. 2e ko eta se peljala v Beograd, jo je na vlaku neprestano tiranizira!. Baje jo je pretepal s pasjim bićem. Nikogar ni smela pogledati in se ne dotakniti. da b r.«ije ne osla-bel učinek hipnoze Ko sta otrskovala v Beogradu nekepa advokata, jo je vselej silil, da mora pljuniti nanj zaradi urokov. Morala je nositi tuđi 6rne naočnike, da ni videla niti korak daleč, kakor je izpovedala- Sprevidela je, da vsega tega ne bo mogla prenašati vse življenje. Ko ni hotela pljuniti na advokata, ji je zagrozil, da jo bo odvedel v Sirijo in zaprl za vse življenje. Pri vsem tem je pa najbolj zanimivo, da je Kratka sedaj na praški policiji ovr-gla vge to ter izpo\'edala, da si je Caso-pisje izmislilo bajke o hipnozi in da jo je fakir tiraniziral, pravni zatopnk Abdula Hamda Khana pa je izjavil, da je Kratka očarala fakirja ter da ni govora o kaksni hipnozi. Fakir je bil zaljubljen v dekle in bil je ćelo pripravljen izplačati njenim staršem 50.000 Kč, preden bi odpotovala v tujino. V Pragi je imel v gotovini za 600 tisoč Kč švicarskih frankov in še drugih valut za 400000 K<\ V Šestih tednih je plaćal nad 18 000 Kč davkov- V Pragi je imel tri tajnice. Na njegovo poslovanje je bila praška policija kmalu pozorna, a pri hi&ni preiskavi ni nasla pri njem nič sum-ljivega. Na posredovanje turškega konzulata je policija vrnila fakirju potni list. Izkazalo se je tuđi, da je bila poro6na ceremonija fakirja in Kratke na praškem magistratu povsem predpisna in da sta ji prisostvovala tuđi nevestima roditelja. Ne-vesta je nudila vtis. da je pri popolni zavesti in nihče ni opazil na nji nić poaeb-nega. Kaže torej, da ni povsem zaneafrjivo, kdo je koga hipnotizira!. Ker je Kratka revna, ne more nihče refii, da bi jo fakir hip-notiziral iz koristolovstva. Na drugi strani pa >po$tanejo tuđi nedolzna dekleta kaj kmalu dobre hipnotizerke. čim zavobajo v žepu svojega >ideala« milijonček. Ropoite domaće blago I Pestre svetovne ^ zanimivosti DANNUNZIO ZOPET OPOZARJA NAŠE Italijanski pesnik D'Annunzio, ki inu nikdar ne poidejo ideje, kako bi opozoril naae, zadnje ćase napoveduje svojo smrt To je zdaj ie drugič, da se mu zdi, da bo kmalu umri. Napisal je svojemu prijatelju futuristu Marinettiju, naj priđe takoj k njemu, če boce, da ga bo te videl ±i-vega. VALENCUSKA VLADA SE BO ZOPET SELILA ririSki >Journal c poroča, da je bila 9. l m. na seji ministrskega sveta valen-cijske vlade sklenjena pre mesti te v vlade v Barcelono. Najprej se bosta tja preselila notranje ministrstvo in ministrstvo financ, glavni sedei pa bo Še ostal v Va-lencijL VOHUNI MED ARTISTI >Daily Expressc piše, da je ruska vlada odredila, da morajo vsi inozemski umet-niki in artisti zapustiti Rusijo v 14 dneh, in sicer zato, ker se med njimi skriva mnogo vohunov. ZAKLAT) BARCELONSKEGA MONARfflSTA V Barceloni je policija odkrila v kleti nekega monarhista ogromen zaklad v vre-dnosti okrog 150 milijonov pezet. Skrito je bilo zlato, dragulji, srebro, slike in razni umetniški predmeti velike vrednosti. Zadnje čaše je bila niša, kjer so odkrili zaklad, opudčena. KARAMBOL CEŠKOSLOVAŠKEGA AVTOMOBILJSTA Z MADŽARSKIM MINISTROM Te đni se je ČeškoslovaSki avtomobilist Groger zaletel s svojim avtomobilom v avtomobil madžaxskega trgovinskega ministra v Siofoku na Madzarskem. Gro-gerjev voz se je povsem razbil. Z ministrom se je vozila tuđi njegova žena, ki se je pri nesreći onesvestila. Ranjen ni bil nihče. Minister je izrazil željo, da bi Grdger ne bil kaznovan, če bi se pri preiskavi izkazalo, da je nesrečo zakri-vil sam. UMORI OTROK V NEW YORKU S^aradi ponavljajočih se umorov otrok v New Yorku zadnje čaše, je nastalo med prebivalstvom veliko vznemirjenje, zlasti še, ker policija ne more odkriti zločincev. Policija priporoča, naj bi roditelji ne pu-ŠČali otrok izpod 10 let starosti na ulico. TisoČe staršev se je zbralo na velikem zbo-rovanju- kjer so ustanovili sami odbor za zaščito otrok. Zaradi skrivnostnih umorov je nekatere ljudi zajela panika; neki Rus je v strahu za usodo svojih otrok raje postrelil svoje tri hčerke, kakor da bi prišle v roke morilcev. Policija je are-tirala že več osumljencev in eden izmed njih je baje ćelo priznal več umorov, ven-dar skri\Tiost groznega klanja otrok še ni razčiščena. VELIK POŽAR V MARSEILLEU V marsejskem pristaniSču je izbruhnil požar, ki ga včeraj še nišo mogli pogasiti. Ogenj je uničil že več pristaniških poslopij in naprav. Zgorelo je tuđi mnogo žita kave in bombaža v skladišču. škoda znaša več milijonov frankov. Boje se, da bo škoda še mnogo večja, ker se jim kljub vsem naporom ne posreči omejiti požara. Kako je požar nastal, nišo mogli ugotoviti. SOKOL Praznik sokolske čete na Lavricl. Ob izredno lepem vremenu je priredila marljiva sokolska četa na Lavrici v nedeljo 15. t. m. na svojem letnem telovadišču javen telovadni nastop, ki je pokazal, da se v polni meri zaveda s\Tojih sokolskih in nacionalnih dolžnosti. Vsa pohvala gre tuđi stresti br. Ogrinu, ki je poln idealizma postavil trden temelj sokolski četi, ki ima lep in prostoren Sokolski dom, kjer telovadi in goji sokolsko prosveto. Vabilu sokolske čete se je odzvalo občin-stvo v izredno velikem številu, prav tako pa so prišli v goste bratje in sestre Sokola I Tabor, z Vica, Stepanje vaši, Sokola II in Sokola IV. 2upno upravo in župni strokovni odbor je zastopal br. Ivan Proeenc Ob napovedani uri so prikora-kali na telovadišče burno pozdravljeni vsi telovadni odelki, ki so med sviranjem državne himne izkazali čast državni zastavi, ki se je dvigala na visok jambor. Sledila je nato javna telovadba, pri kateri so nastopili deca, narasčaj in članstvo s prostimi vajami in na orodju. Vse vaje so bile prav dobro izvedene in zato ob-činstvo ni štedilo s priznanjem. Zlasti orodna telovadba je zelo ugajala in se je zlasti odlikovala vzorna vrsta Sokola I Tabor na drogu in na kroglh. Odličen je bil nastop šestorice narattajnikov itepanj-skegm Sokola. Občinstvo je nagradilo mlade telovadce z dolgotrajnim odobravanjem. Ob zaključku telovadnega nastopa so priAli na telovadišče zopet vsi oddelki, ki so najprej zapeli aokolsko himno >Hej Slovanic in >Pesem sokolskih legij«, na- kar je bUa vpulčena državna zastava. Sledila Je prijetna »okoJaka zabava med sviranjem godbe Sokola I Tabor, ki je rore-mljala vse telovadne točke. Marljivi »o-kolski četi k nedeljskemu nastopu iskreno čestiUmo z teljo, da bi pritegnila v svojo vrste vse, kar resnično sokolsko in jugo-slo\-ensko čuti. Le naprej brez mira. . . Predavanja o Sloveniji po radin Centralni Presbiro bo odda]al reportaža v vci ]ezikilt o naših turistttnili krajili Ljubljana, 19. avgusta Kratkovalovna oddajna postaja Central-nega presbiroja v Beogradu bospodporo g. bana dravske banovine izvedla od 20. do 29. avgusta veliko propagandno radij-sko reportažo o najvažnejših turističnih mestih naše banovine. Ta reportaža je v prvi vrst: namenjena inozemstvu ter bo predstavljala najSiršo propagando za naša letovišca in zdravilišča. Prenos boobse-gal LJubljano, Bled, Bohlnj, Kranjsko goro, Kamnik, Dobrno, Rimske Toplice, Po-horje, Roga&ko Slatino in Slatino Radend. Poleg predavanj na našem, franeoskem, nemSkem in angleskem jeziku o teh krajih se bo vršila od 21.45 do 22.30 iz vseh teh krajev tuđi muzikalna reportaža z zelo pe-strimi sporedi. Popoln spored te reportaže je naslednji: 20. avgu^ta, Ljubljana: ob 13.45 predavanje v srbskohrvatskem jeziku, ob 20. predavanje v franeoskem, ob 20.15 v nemškem ob 21.30 v anpleškem jeziku, od 21.45 do 22.30 muzikalna reportaža iz Ljubljane. Muzikalno reportažo iz Ljubljane bo izva-jal Akademski pevski zbor pod vodstvom dirigenta gr. Frana Marolta. Spored bo ob-segal nasleđnje točke: 1. E. Adamič: Zdravica, 2. E. Adamič: Anzer pobič. 3. F. Marolt: U kvošter b' rada šva. 4. F. Ma-rolt: Sovda§ka, 5. O. Dev: Flosarska, 6. F. Marolt: Fojđan u rute, 7. F". Marolt: Lubi konja ia5e. 8. E. Adamič: Od mrtve dekli-ce. 9. F. Marolt: Pastirska. 10. F. Marolt: Kangralilejska ohcet. 11. M. Tome: Zeleni Jurij. 12. M. Tome: Svatske pesmi, 13. F. Marolt: Ribnčanje, 14. M. Tome: Napojnica. To muzikalno reportažo iz Ljubljane bo prenašala tuđi ljubljanska radio posta ia. 21. avgusta, Bled: ob 13.45 predavanje v srbohrvatskem. ob 20. v nemSkem. ob 20.15 v angrleškem in ob 21.30 v franeoskem jeziku. Od 21.45 do 22.30 muzikalna rer>^rtaža z Bleda forkester). Ti. avjjusta, Bohlnj: ob 13.45 preda-vanje v srfoskohrvatskem jezik^i. ob 20. v ltali-janskem. ob 2015 v anerleškem. oh 22.30 v nemškem jeziku, od 21.45 do 22.30 mu- zikalna reportaža iz Bohinja (Planinski prizor, izvajajo domaći igrralci). 23. avguata. Kranjska goru: ob 13.45 pre davanje v srbskohrvatskem, ob 20. v nemSkem, ob 20.15 v franeoskem, ob 21.30 v angledkem jeziku, od 21.45 do 22.30 muzikalna reportaža iz Kranjske gore (kranjska ohcet in vaSki koncert). 24. avgusta* Kamnik: ob 13.45 predavanje v srbakohrvatskem, ob 20. v nemSkem, ob 20.15 v italijanskem, ob 21.30 v franeoskem jeziku, od 21.45 do 22.30 muzikalna reportaža iz Kamnika (pevski zbor >Ll-ra«). 25. avgusta, Rimske Toplice: ob 13.45 predavanje v srbakohrvatskem jeziku, ob 20. v nemškem, ob 20.15 v franeockem. ob 21.30 v angleskem jeziku, od 21.45 do 22 30 muzikalna reportaža iz Rimskih Toplic (pevski in koncertnl program). 26. avgustat Dobrna: 13.45 predavanje v srbskohrvatskem. ob 20. v franeoskem. ob 20.15 v italijanskem, ob 21.30 v nemSkem, od 21.45 do 22.30 muzikalna reportaža iz Dobrne (pevski in koncertni progTam). 27. avgusta, Roj?aAka Slatina: 13.45 predavanje v srbskohrvatskem, ob 20. v franeoskem. ob 20.15 v nemSkem. oh 21.30 v ang-leSkem jeiziku, od 21.45 do 22.30 muzikalna reportaža Iz RopraSke Slatine (pevski in koncertni prognram. Orkester Narodno opere iz Ljubljane V 28. avfiruftla, Pohorje: ob 12.45 predavanje v srbskohrvatskem, ob 20. v nemftkem ob 20.15 v franeoskem, oh 21.30 v anpip-škem jeziku, od 21.45 do 22.30 muzikalna reportaža iz Maribora (Septet bratov £iv-ko in koncertni tenr»HMaribor-skegra tedna«. Načelnik g. dr. Lipold je po pozdravu zadružnikov ter zastopnikov obrti, industrije, trg:o\ine ter drugih so-delujočih podal v glavnih obrisih priredit-ve lanskeg^a leta, V. jubilejnega >Maribor-skegra tedna* in letošnjeg-a VI. Maribor-skeg^L tedna. Z velikim zadovoljstvom je ugotovil, da je misel »Mariborskega tedna« prodrla v vse kroge in da ves Maribor složno sodeluje pri sMariborskem tednu« tako, da si je danes težko predstavljati Maribor brez teh tradicionalnih prireditev, ki v svoji pestrosti podajajo živo sliko gtjspodarskega, kulturnefra >n sportnegra udejstvovanja Maribora in nje-govegu zaledja. Po tajniškem poročilu :*avTnatelj'» »Putnika«, Jos. I. Loosa, ki je orisal organi-zatorično delo, je podal blagajnička po-ročilo blagajnik Alfonz G;lly, pccbla^e-nec Ljubljanske kreditne danke. Iz bia-gajniSkega poroćila je razvidno, da se je finančno stanje tuđi v 1. 1936 zboljšalo po zaslugi izredne požrtvovalnosti članov uprave. ^Mariborski teden« je edina ustanova v Jugoslaviji, ki prireja tako velike prireditve brez kakršnekoli javne subvencije ter je navezana popolnoma na lastno delo. ki ga opravljajo člani zadruge brez stalnega uradniskega aparata. Ves dose-ženi prebitek je bil prenesen na rezervni fond, ki omogoča gledati z mirno vestjo in brez strahu v bodoenost te prepotreb-ne in največje kulturne in gospodarske ustanove v bivši Mariborski oblasti, V imenu nadzorstva je Fran Novak, predsednik okrožnega odbora obrtniških združenj predlagal razresnico upravi, kar je bilo soglasno sprejeto. Na dnevnem redu so bile samo volitve naffelstva, ker je bilo nadzorstvo po pra-vilih izvoljeno za tri leta. Dosedanje na-Celstvo (dr. Fran Lipold, Rudolf Golouh, Jos. I. Loos, Alfcmz Gilly, dr. A. Juvan, dr. Miroslav Ploj, Ferdo Pinter. Dragotin Roglič, Josip Serec, Henrik Saboty, Fran Richer), Je bilo ponovno izvoljeno za novo dobo dveh let. Izpremenjen je bil 5 7 zadružnih pravil, ki je doloćal. da se na deleže sioer ne deli nobena dividenda, da pa se deleži lahko obrestujejo. vendar pa obrestna mera ne srne presegati eskontne mere Narodne banke. 2^adružniki se nišo poeluževali te ugodnosti ter ni >Mariborski teden« do sedaj Še nikdar izplaćaJ ne dividende in tuđi ne obresti. V tem smislu so se iz-premenila sedaj tuđi pravila, da zadruga ne isplaćuje na deleže ne dividende \n jih tuđi ne obrestuje. Pri slućajnostih je pozval načelnik dr. Lipold vse navzoće, naj kakor do s«iaj, složno sodelujejo pri stremljenju zadruge pospeševati gospodarski in kulturni razvoj Maribora in njegovega zaledja ter skrbeti za uspešno propagando naših naravnih in kulturnih vrednot. Idila — Oh, drapa go**podifna, kako imate le-pe roke in nežne prste. — No, seveda jaz tuđi mislim, da bi za-roftii pretan za takSen prstek ne veljal mnogo. Pri peku — Milostiva, kruh se ']* danos podražil. — Nič ne de, pa mi dajte včeraj^nje^a. Zdrava pamet — Na pomoč, saj nisem neumen! j« kri-čal ČIovek, ki h> ga voćila vse, rekoč: — Da, prav pravite, goapod. Roberta ne oprej-mem vee. In ko mu to isrocke, usginetn iz njego-vega življenja. Toda 6e gojite do njega, kakor tr-dite. le malo prijateljstvu, poekrbite, da bo arečen: kajti to, kar sem storija zdaj, rasluži to oajmanj tako kakor to, kar še stotim... ... Simeon Cantaloube ni veg pođufea svojega dvojnika m sicer zatto ne, ker je misKl enako kakor on. Zaman je poakudat zatreti ta glae, govoreč 12 globine njegove do&e. Zaman je klioefl na potnoč svoj tsanisel aa praktičnost, db bi opraviČil pred se-boj to, kar je bfl stoHL Previdnost, moenejša od njega, je bila sfjregovorila. Naj sta bili du& obeh mlađih ljudi Se tako razUčni, v njund nettranjosti je vendsar plapotaA jasen plamen, sežigajoč vse. Kajti oba sta žtoela sauno v enem upanju, da Ju bo usođa koočno udružila. In usoda je to storila. Cao-taJoube je pa pooe^el vmes, da bi ju znova ločil... In noben nailog, ndbeoio opravičik> se mu ni zđedo đopustoio. Res sta ga oba prevarila, toda oba sta to moralno popravila. Ko ga je princesa Svmianova pro-sida, naj izroft njeno pisno Robertu v trenutku, ko bo jahta »Luzor« zapustila vode Nizze, m več dwo-mil o njeni otiljuibi, da bo sa v«too iaginila iz Ro-bertovega žmjenja. In veolar se je Cantaloube do zadnjega trenutka bal, da bi nepričakovano ne po-segla vmes višja sila. Ce je bil po večerji odšeit je stortl to samo z namenom preprečki morebiten po-vTatefc. Toda jahta je bila ortptoa, — torej je princesa Svmianova izpo&nšla. avojo obljubo. — Kaj pa grof Robert de Brancelin? Mar mu ni odksil svoj&h namenov, mar mu jih ni utsme-ljil? Cantaloube je ćatil, da ni zadovoljen sam s seboj in to ga je zeko ježilo. Pogleda! je na uro. Bila je ena ponočL Naenfcrat nm je postalo tesno pn flrco* Glej no, giej in še vedno mi ni teiefoniral. V gtaNO mu je šinUa »traina misei, da je kar zadrbtel. Toda takoj jo je hotel pregoati od sebe: — Kje neki... Kolika glnpAet! Veodar je nc^lo vstai In odhkel v vežo. Bourjal jebil v noćni atuftt — Aii je gospod grof de Brancelin odael? — Ne, nisem ga videl. Tu stojim šede od potaoči. — Stopi in vprašaj druge. Bourjal se je oarl na canarice. — Ključa od Stevilke trideset tu ni, Torej je doma. Ali naj mu telefoniram? -— Ne, — je odgovoril Cantaloube hitro. Potem je pa. priponMiil: — Po jdi rajfe sam pog*etteit. Bourjal se ni dal prositi. Ta ča« se je pa Cantalraibe pripravljal na opra-vićilo, ki je o njem elutil, da ga bo zahteval od njega. Ko se je Bourjal vrnil, je opszil, da je Cantaloube nemiran. — Čudno, tr*kal sem, pa se ni nihče octeval — in vendar ni ključa v predaleku. Spogledala sta se. Cantaloubu se je skrcilo srce. — Telefonirati mu je treba, — je predlagal BourjM. — Ne, pojdiva k njemu, — je menH Oantaloube. V dvigaJu sta mclčaia, oberaa je bilo te=sno pri firou. Cantaloube je potrkal najprej tiho, patem pa tako možno, da bi lahko prikđical stanovalce sosednih sob. Prihitel je sluge, ves zaapan, Can-taioube ga je jel hitro »praševati: — Ali je grof de Bramcedin odšel? — 'M;feai^"l da ne. — Ali imate svoj ključ? — Odprite. — Toda, gpoapod ... — Pravim vam, odprite. AH ste me razumeli, tristo vragovi Sluga se je tako ustrašil, da je takoj ubogaL Cantaloube je hitro vstopil. — Poć3atajte me zunaj! Zaprite vrata! V salonu za kadiloe je bilo temno, Cantaloube jo tiho zaklioal: — Brancelin! Nobenega odgovora,. Ponovil je klic glasneje, m drlutečiin glasom: — Branceline? — Branceline? 2/Opet vse tiho... Cantaloube je iskal atikalo. Električna luo je zalila sobo. Vse je bilo v nji v rediu — samo Branceiina ni bilo nikj*^. Z dirug:e strani \z sosednih sob se je sli&alo prepevanje pi-janega Američana: Jaz ... Jaz ... Jaz . .. Vrata spalnice so bila zaprta. Cantaloube je po-trkal. — Brancolin ... ali smem vstx>pati... Jaz sam. Xobe»nega odgovora. Z roko na kJjuki je Cantaloube okleva!. Potem je pa hitro v^topil. Soba je bila zavita v tišino in temo. Le skori luknjice v aavesi so prodirali v njo prameni blede mesečine. In v mes^čini je zagleda! Cantal«rmb« onemoglo rako, na preprogi pa iz nje padlo pismo .. • • Cantaloube je prižgal hič in tedaj je spoznal, da je bila njegova skeptična filozofija pozeubito, da so v življenju tuđi notranje dustva. Ker se jim ni mogal ukloniti, je ležal grof Robert de Brancelin strt na poetefrji, a tam, kjer je bHo njegovo srce — je zagledal Cantaknube kri. Pnfcjt Josip giipanftia — t* •Navo&io tlikaruo^ Frma Jermn — £a opravo ta tnjeratnl del Usta Oton Chrlato«, — Vd ▼ Izubijani.