Poštnina plačana v gotovini.
Slo/emki
Prvi strokovni list za hmeljarstvo * Glasilo Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z. * Izhaja redno vsak drugi petek * Naročnina letno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna številka stane 2 din * Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ulica 4 — Telefon št. 196
hmeljar
Leto x.
Celje, 7. julija 1939
Štev. 14
Škropljenje da škoduje?
Da, iake pritožbe slišimo česio, zato pa bo prav, če se zopet enkrat temeljito pomenimo o škropljenju, ki mora le koristiti, nikdar pa ne škodovati. In kaj je zato potrebno? Dvoje: prvič, da škropivo pravilno pripravimo, in drugič, da tudi škropimo pravilno in ob pravem časul
Za vsako sredstvo, ki ga rabimo za škropljenje, imamo tudi natančno navodilo, kako ga moramo namešati. In tega navodila se moramo točno držati, ker sicer škropljenje res ne bo nič pomagalo, če bo preslabo, ali pa bo celo škodovalo, če bo premočno. Priprava večine sredstev za škropljenje je zelo enostavna: na določeno množino vode zamešamo določeno množino dotičnega sredstva in škropivo je gotovo. Le priprava raztopine modre galice z apnom je bolj zamotana. Sicer smo že ponovno točno napisali, kako se pravilno pripravi, vendar bo prav, če tudi to zopet enkrat na kratko ponovimo. Pravilno jo namreč namešamo takole:
Na 50 l vode raztopimo v posebni posodi l kg modre galice, v drugi posodi pa l kg žganega ali 2 kg gašenega apna. Nato vlivamo obe tekočini naenkrat v tankih curkih v tretjo posodo in mešanico ponovno preskusimo z lakmusovim papirjem, ki ga dobimo v drogeriji: če papir postane plav, je mešanica dobra, če pa postane rdeč ali vijoličast, moramo še priliti apnene raztopine. Lahko tudi vlivamo raztopino galice v raztopino apna, nikdar pa ne narobe.
galice uporablja bakreno apno, katerega se enostavno zameša: navadnega 1 kg na 100 1 vode, koncentriranega pa, ki pride tudi ceneje, 1 kg na 300 1 vode, in škropivo je gotovo. Prednost bakrenega apna je v tem, da se raztopina tudi dalj časa drži — raztopino galice z apnom moramo najpozneje v 24 urah porabiti — ne škoduje, če ga primešamo tudi nekoliko več, ne razjeda škropilnic in zlasii koncentrirano »Ob 21« tudi že ne pride nič dražje kakor galica.
Prav tako enostavna kakor bakrenega apna je tudi priprava raznih drugih sredstev za škropljenje. Pri vsakem je pač neobhodno potrebno, da se držimo točno navodila in da ne modrujemo sami nekaj po svoje.
Pa še nekaj! Za vsako bolezen je treba drugega zdravila in isto je s škropivom, ki je pač tudi zdravilo. Z raztopino bakrenega apna ne boš pregnal uši in s tobačnim izvlečkom ne peronospore, temveč je treba ravno narobe. Če ne veš, prijatelj, katero sredstvo je potrebno, pa vendar raje vprašaj, kakor pa bi uporabil napačno. Žalostno toda resnično je, da so lani nekateri res škropili hmelj z bakrenim apnom zoper uši. Tako seveda ne gre. Proti vsaki bolezni ali škodljivcu je treba vedno uporabljati tudi pravo sredstvo, kajti le tedaj bo škropljenje uspešno.
Za učinkovitost skoro vsakega škropiva je važno, da ostane lepiti na rastlini; če ga izpere dež, ne pomaga vse skupaj nič in moramo škropiti še enkrat. Zato pridamo gotovemu škropivu še sredstvo za povečanje lepljivosti, da ga tudi dež
Seveda je tole mnogo laže popisati, kakor pa raztopino galice in apna pravilno namešati. Je to mešanje vsekakor zelo kočljiva zadeva: če primešaš premalo apna, ti bo škropivo osmodilo rastlino, če pa ga primešaš preveč, kar se pri nas največkrat dogaja, pa bo prav malo ali pa nič pomagalo. Zato pa se dandanes v hmeljarstvu in vedno bolj tudi v vinogradništvu namesto modre
Škropite? Prav, je nujno potrebno! Toda primešajte na vsak način na 100 1 škropiva tudi četrt litra Galertola, da ga ne bo izpral dež in ne bo treba škropiti takoj zopet in pa da bo škropivo bolje učinkovalo. Galertol dobite pri Hmeljarski zadrugi.
Proti peronospori škropite, hmeljarji, s preizkušenim sredstvom »Ob 21«, da boste pridelali lepo ter brezhibno gladko zeleno blago in dosegli boljšo ceno!
ne more izprati. Najboljše tako sredstvo je dandanes GALERTOL, ki ga izdeluje Akcijska družba za kemično industrijo v Ljubljani. Če primešamo gotovemu škropivu še četrt litra Galertola, ga tudi še tako hud dež ne bo izpral zlepa in si na ta način nekaj škropljenj gladko prihranimo. Poleg tega pa ima Galertol še to lastnost, da znatno poveča učinkovitost bakrene raztopine proti peronospori in se tudi pri drugih škropivih kot dodatek namesto mazavega mila mnogo bolje obnese. Pri vsem tem pa je to naš domač izdelek in tako poceni, da skoro prav nič ne podraži škropljenja.
Seveda pa moramo tudi škropiti pravilno in ob pravem času. O tem pa dalje prihodnjič.
Skušnje s točo
Letošnji junij ni bil prav nič naklonjen hmeljarjem v Savinjski dolini. Bil je hladen in deževen, da se je hmeljska rastlina le počasi razvijala, pač pa se je v zanjo tako ugodnem vremenu močno razpasla peronospora kakor le malokdaj prej. K tej nevšečnosti so se pridružile še razne vremenske neprilike — neurja s točo. Najprej je toča oklestila lepe hmeljske nasade okoli Vranskega, nato pa je pridivjal v petek pred kresom vihar s silnim nalivom in točo še proti sredini Savinjske doline, nad nekatere vasi občin Sv. Peter in Sv. Pavel, kjer so prej bujni in zeleni hmeljski gaji ostali sedaj le še rjava puščava z golimi hmeljev-kami. Ves obupan hodi hmeljar okrog svojih opu-stošenih hmeljišč in s skrbjo zre v bodočnost. Pa je hmelj še vedno dva meseca izpostavljen raznim vremenskim neprilikam in marsikateri hmeljar se še lahko znajde v podobnih skrbeh. Bog daj, da bi se to ne zgodilo! Toda v prav takih skrbeh smo se znašli predlani tudi pri nas, pa smo se izmotali.
Bilo je na dan pred sv. Antonom predlanskega leta. Bil je to prav vroč in soparen dan. Popoldne so se od severovzhoda pripodili temni oblaki, ki so sipali točo na naša hmeljišča v smeri krajev Podlog—Sp. Grušovlje—Laikova vas. Kakor vedno, tako so bile tudi tedaj nekatere njive huje opusto-šene kot druge. V enem naših hmeljišč je toča tako popolnoma oklestila hmelj, da ga skoro ni bilo videti. Prizadet je bil ta hmelj še posebno
zato, ker je bil v najboljši rasti in 'komaj 1 — 2 m visoko. Pomlad je bila tedaj zelo deževna. Imenovano hmeljišče leži na bolj mokri zemlji in je bilo ves čas skoro poplavljeno. Zato smo hmelj obrezali šele v začetku maja. Tako se je hmeljska rastlina počasi razvijala in v tej rasti jo je pobila toča. Kaj smo napravili? Hmeljevke, na katerih so bile ovite vrvi le še prazne hmeljske trte brez listov, smo takoj poškropili z 1 % raztopino modre galice. Nato smo okoli vsake rastline potrosili kakih 5—6 dkg čilskega solitra; prav tako dobra bi bila morda tudi sečnina, katere ugoden učinek pa tedaj še nismo prav poznali. Hmelj je v štirinajstih dneh pognal obilo poganjkov, seveda največ spodaj, ker tu vedno raje odganja. Zato smo potrgali vse spodnje panoge do 1 m visoko in pustili samo po dve, le pri višjem tudi po več panog. Vse panoge, ki so odgnale še pozneje, smo sproti potrgali, zgornje večje pa napeljali in privezali na hmeljevke, ne morda samo enkrat, ampak po večkrat, z lestve seveda. Tako oskrbovan hmelj se je vzpel na hmeljevke še 2 m visoko, pognal več stranskih poganjkov in vsak tak »koš« je bil pokrit z obilico cvetja. Hmelj smo potem poškropili še dvakrat z bakrenim apnom. Dozorel je kak teden pozneje kakor hmelj, ki ga ni pobila toča. Pri obiranju so bile kobule dobro razvite, prav lepo zelene in le nekoliko lažje kakor pri hmelju normalne rasti. Pridelek je na tem hmeljišču zaostal samo za kakih 20 kg za pridelkom drugih let. Dela je bilo seveda dovolj, toda trud se je bogato izplačal.
Opisal sem našo skušnjo, da dobe pobudo tudi še drugi hmeljarji, ki jih je zadela toča, da ne bodo utrpeli prevelike škode. Toča je sicer prišla letos malo pozneje in je pobila hmelj višje na hme-ljeVkah, zato pa je treba potrgati spodnje panoge do 1 m in pustiti več zgornjih ter jih napeljati tudi med seboj in urediti; vse to seveda se da delati samo z lestve. Pozabiti se seveda ne sme na škropljenje in gnojenje. Rastlina je oslabljena, zato je nevarnost zanjo, da jo peronospora napade, tem večja. Tudi ji moramo pomagati sedaj samo s hitro učinkujočimi dušičnatimi gnojili. Taki gnojili sta sečnina in čilski soliter. Dela in truda bo dosti, vendar je upati, da se bo hmelj pri ugodnem vremenu le še nekoliko popravil in poplačal vse delo in trud.
Tako je, hmeljarji! Tudi v najhujši nesreči ne smemo obupati, temveč si moramo skušati pomagati, kakor se najbolje da, in rešiti, kar se rešiti da. Saj že star pregovor pravi: pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!	F. Č.
Razno
Belgija je uvozila v prvem letošnjem četrtletju 11.768 stotov hmelja, dočim v isti dobi lani le 8082 in predlani 5585 stotov. Največ hmelja je uvozila Belgija letos iz Nemčije in iz Poljske. Seveda gre pri tem le za hmelj slabše kakovosti, ker prvovrstnega uvaža Belgija sploh zelo malo.
Svetovna produkcija piva se dviga in je znašala lani 219,700.000 hi, dočim predlani le 218,000.000 hi in v prejšnjem letu le 206,000.000 hi. Produkcija piva se dviga najbolj v številnih prekomorskih in v baltiških državah, dočim nazaduje v Belgiji, Franciji in USA, kjer je padla lani za 8 %. V Nemčiji se je konsum piva dvignil lani na 58,590.000 hi, torej za več kot 9 %.
Brezalkoholno pivo je dala v promet v Ameriki družba »Pabstone«. Pivo v splošnem imenujejo otroško pivo in se baje konsum tega piva hitro dviga.
Polovična vožnja za hmeljske obiralce je na prošnjo Hmeljarske zadruge in intervencijo njenega načelnika poslanca g. Mihelčiča dovoljena tudi letos, in sicer pod istimi pogoji kakor lansko leto. Točnejša navodila bodo pravočasno objavljena.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Stanje nasadov je zelo različno: v boljših je dosegla rastlina vrh opor, odgnala številne stranske panoge in odganja že tudi cvetne nastavke, v drugih pa je precej zaostala. Deloma toplo in suho vreme zadnjih dni je bilo rastlini zelo v prid. Proti peronospori, katere sledovi se trdovratno ponovno pojavljajo, se pridno škropi, drugih škodljivcev pa v večjem obsegu ni opaziti, pač pa je toča zopet uničila nekaj nasadov.
Vojvodina: Nasadi obetajo zelo različno, zlasti še, ker je številne zadnji čas bolj ali manj oklestila toča; le v najboljših nasadih je dosegla rastlina vrh opor, v drugih pa je znatno zaostala. Proti peronospori je treba ponovno škropiti, drugi škodljivci pa ne povzročajo znatnejše škode. — Za starejše letnike je še vedno nekaj povpraševanja po nespremenjenih cenah.
Nemčija: Stanje nasadov je v različnih okoliših različno, vendar v glavnem, Hallertau, prav dobro; tu je rastlina splošno dosegla vrh opor, je enakomerno razvita in zdrava. V okoliših Tettnang in Spalt je stanje zelo neenakomerno in rastlina v splošnem precej zaostala v razvoju. Peronospora se ponovno pojavlja, drugih škodljivcev pa v večjem obsegu ni. V sudetskih okoliših je rastlina splošno za 14 dni zaostala v razvoju, le v najboljših dosegla do tri četrti, v ostalih pa komaj do polovice opor ali še manj; rastlina trpi zaradi pre-
Ali si že član Hmeljarske zadruge? če ne, pristopi ji nemudoma, prijatelj, ker Hmeljarska zadruga nudi svojim članom vedno več koristi!
Premog po znižani ceni, hmeljarji, si dobavite pravočasno, ker se dobi samo v času od 1. marca do 30. septembra, pozneje pa ne več! Potrebne nakaznice se dobe pri Hmeljarski zadrugi.
obilne vlage, pa tudi peronospora in uši se pojavljajo vedno bolj. — Tržišče je mirno, skoro brez prometa in cene le nominalne.
Češkomoravska: Rastlina je precej zaostala in le v redkih, najboljših nasadih polagoma dosega vrh opor in odganja stranske panoge, splošno pa je šele komaj nad polovico. Obilna vlaga povzroča vedno večjo škodo, pa tudi nevarnost peronospore in uši je vedno večja. — Tržišče je mirno in skoro popolnoma brez prometa. Cene so ostale nespremenjene, vendar so le nominalne.
Francija: Zaradi trajno deževnega vremena stanje nasadov splošno le slabo obeta. Le v redkih, najboljših, zgodaj obrezanih nasadih je že dospela rastlina preko polovice opor, večinoma pa je zelo zaostala. Nevarnost peronospore postaja vedno večja, drugi škodljivci pa zaenkrat niso nevarni, če se vreme ne bo izboljšalo, je računati s kaj slabo letino. — Na tržišču je še vedno nekaj zanimanja in so cene ostale nominalno nespremenjene, vendar so zaključki le redki, ker ni več blaga na razpolago.
Poljska: Stanje nasadov je sicer zelo neenakomerno, vendar v splošnem še precej zadovoljivo. Rastlina je dosegla vrh opor in odganja številne stranske panoge; v splošnem je zdrava, le sem ter tja nastopa v večji meri peronospora in se tudi uši pojavljajo v večjem obsegu.
Belgija: Pri slej ko prej neugodnem vremenu stanje nasadov ni nič kaj ugodno, pa tudi nevarnost uši in peronospore postaja vedno večja. — Na tržišču pri mirni tendenci notira lanski Poperinghe do '27 din za kilogram, letošnji v predprodaji za oktober-november pa se nudi nekaj dinarjev ceneje.
Anglija: Pri toplem in suhem vremenu zadnjih tednov se je stanje nasadov vidno zboljšalo in se splošno računa s polno letino. — Tržišče je mirno, zanimanja je sicer še vedno nekaj, toda ponudbe ni, ker ni več blaga na razpolago. Do konca prvega četrtletja je bilo uvoženo okroglo 5000 stotov hmelja, skoro prav toliko kakor v prejšnji sezoni.
Amerika: Stanje nasadov je v splošnem dobro, rastlina je zdrava, dobro razvita in obeta v vsakem oziru zadovoljiv pridelek. Tržišče je mirno, povpraševanja in tudi ponudbe le malo, cene pa so čvrste. Za zastavljeni lanski pridelek je določena cena na 23 din za kilogram. Več zaključkov je bilo za letošnji pridelek v predprodaji po 20—24 din za kg. Pri prodaji iz druge ali tretje roke notira deloma tudi le bolj nominalno domači pridelek lanski 23—28 din, predlanski 11 — 16 din in starejši do 9 din, že zacarinjen žlahtni inozemski hmelj pa lanski 65—90 din, predlanski pa 42—53 din za kg.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
sprejema
vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja, vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom, jamstvo, avto-kasko, življenjska zavarovanjavvseh kombinacijah in posmrtninska zavarovanja »Karitas«. Zastopniki v vsaki župniji.
Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2
Hranilnica Dravske banovine
Celje — Ljubljana Maribor
Pupilarno uaren zaucd. Obrestauanje najugodnejše.
Za vloge in obresti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Izročajte denar
v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh.
CELJSKA MESTNA HRAN I L N I C A
(v lastni palači pri kolodvoru!
Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo.
Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.
Opozarjamo vse hmeljarje in kmetovalce sploh na važnost
GNOJENJA!
Na razpolago imamo sledeče vrste gnojil:
RUDNINSKI SUPERFOSFflT 16% in 18% KOSTNI SUPERFOSFflT KMF18/19% FOSFATNO ŽLINDRO 6/10/18%
razen teh dobavljamo:
MEŠANA GNOJILA, ZLASTI KAS KOSTNO IN APNENČEVO MOKO
nadalje imamo stalno na zalogi:
KALIJEVO SOL <10% ZA GNOJENJE ČILSKI SOLITER 16% ZA GNOJENJE
Vsa navedena gnojila prodajamo po na j nižjih dnevnih cenah
Vprašanja in naročila na:
TOVARNO KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D.
ali njeno podružnico v Celju
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim premoženjem
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi, lastni palači na voglu
Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice