' ' " T* ...... MHHP -jp. Getlo: Za vero in narod — za pravico in reamco — od boja do zmage! GLAS ILO ~SLO V^ KATOLlSKEG A~D ELA VSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOL1ETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVA NSKE ZVEZE V DENVER. COLO. ŠTEV. (No.) 77. CHICAGO, ILL., TOREK, 19. MAJA — TUESDAY, MAY, 19, 1925. LETNIK XXXIV. J. M. TRUNK: Ali bo pri S. N. P. J. bitka??? NEKOLIKO ODGOVORA RICHARD J. ZAVERTNIKU IN NJEGOVEMU PREDLOGU, KI GA JE STAVIL IZVR-ŠEVALNEMU ODBORU SNPJ., KATERI JE ISTEGA SPREJEL NA SVOJI URADNI SEJI. KRIŽEM SYETA. VELIKA EKSPLOZI- j _ St. Louis, Mo. - Društvo j JA V NEMČIJI. I , \ / kat. časnikarjev za Ameriko in ——- Kanado so tukaj pričeli z let- V skladišču dinamita v Dort- Iz Jugoslavije. Povejmo najprej eno smešno: na stvar. "Zgodovina je zapis-Nekdanji avstrijski pešpolk nik civilizacije . . hm . . . štev. 17, slavnega spomina, pri vemo, da je učiteljica narodov, katerem je služilo tudi mnogo a mora biti res zgodovina, ne Slovencev, ki so zdaj tu v Ame- kaka skrpucarija. liki, je bil slovenski polk, dasi Z navedeno zgodovino samo so bili slovenski oficirji — bele se podrobneje ne moremo ba-jprotest. ker vrane. Vse je bilo bolj "tajČ." viti, ker bi prišli predaleč. Ču-vojake v "Uoroko Nekoč je imel neki stotnik na dno je, da morajo nastopiti _ London. _ George Ber- T svojo stotnijo nagovor, razu- Slovani v Pomeranji! Morda sa dejal Ziehen sich schwarze Wolken Zavertnik navaja nekaj pisate-: _ Lakehurst, N. J. _ Vo- zusammen . . . "Konec je bil: ljev, a ne točno, bi se morali pe- dilni zrakoplov Los Angeles se "Es wird noetig sem, sich in čati bolj s temi pisatelji, kakor je dvignil na kratek polet preden Mantel der Begeisterung z njim. Kar je tam navedenega tečeni petek s 30. gosti tajnika mund je nastala eksplozija in zasula nad dve sto rudarjev. — Osem mrtvih, več ranjenih. no konvencijo, na kateri se bo i razpravljalo o delovanju za na-, predek kat. časopisja. V društvu je zastopanih nad 100 večjih listov. _ t- ii Berlin. — — Pariz. — Francoska via- . , , poročilo o veliki eksploziji da ]e vznemirjena vslecl nasto- ~ , ... „ , J J _ ..... Dortmund rudniku. Zasulo je pa komumstev v Franciji, Cehoslovaški tisk o novem položaju v kraljevini s. h. s. — zvonovi se vračajo. — velik tujski promet v dalmaciji. — druge zanimiVE vesti. o- Od tukaj prihaja v "Lidove Noviny" Češki list "Lidove Noviny" | pišejo na uvodnem mestu, da je preokret v Radičevih vrstah | za ureditev i razmer v notranjepolitičnih komunistev v Franciji, ki. , , . , ............, nad 200 rudarjev, za katere se , pozivljaio delavce na upor, kot; ....... . . „ i pomena, da se mora ta 1 v... „ ne ve, so h živi ali mrtvi. rr~ se pošilja franco- „ pokopališču, ki meri 12.000 kvadratnih metrov, skoro izginila. G. prost Cerin je imel najprej lepo zamišljen govor s temo: Zakaj katoliška Cer-ikev svoje mrtve pokopuje in blagoslavlja pokopali- Jugoslaviji tolikega . . zaKaj D o i a v ' Za v" i nato je z asistenco izvršil označiti kot posebna doba v časa razstrelbe je bilo 500 ru-' . 1 , . . T . obrede blagoslovljenja. Nazad- uj . • ji ii -i najnovejši zgodovini Jugosla-1 , , ri . darjev pri delu, katerih pribil- v f , . . me je blagoslovil tudi veliki v., ^ , Mje. Krona kot drugi ustavni! , . A .. zno 300 se je rešilo. Osem tru- - . . . . ' nard Shaw, znameniti pisatelj, ^ , c ^ „„s„Mi; med Je najljolj mteresiran na tem, da pride v Jugoslaviji do -i j u r\ i• .trdnega narodnega edinstva in ,manj poškodovanih. O usodi o-. , , . . ... , I zato je krona najtrdnejša vez nih, ki so živi pokopani v razva- ^ linah se še ne v ojo stotnijo nagovor, razu- Slovani v romeranji: Morda sa- nard Shaw, znameniti pisatelj, . . .. , se, nemški. "Soldaten," je mo radi tega, "ker so nasproto- je oboIel in Pe nahaja na svo- :peJ S° pnne^ I™, ial, "am politischen Himmel vali krščanstvu . .-.?" Ker Mr. jem domu v kritičnem stanju. |reS€nimi klavcev več ali pokopališki križ. Neznosne poštne razmere. zu huellen . . . "Ker so slovenski vojaki poslušali nagovor odprtih ust, in je stotnik videl, da ga niso razumeli, je zauka-zal feldvebelnu, naj tepcem govor prestavi. Klik, klik . . . se je postavil feldvebel, kakor sveča, "Cpefel, Ger Gautman" ... in pričel: "Fantje, gos-pud gautman so djali, da bo i o lastnostih starih Slovanov, bo Wilbura. Ti gostje so bili seve-odgovarjalo resnici, enako, da samo takozvani boljši ljud-kar je povedanega o Nemcih in je. Radovedni smo kakšno pi-Turkih. Ni jasno, ali so tirade jačo je gostitelj serviral svo-o "fanatikih rimske cerkve" in jim gostom. o bogumilih fraze Zavertnika, . ali pisatelja Tučiča. Iz kon- ~ Trenton, Neb. — Lloyd teksta se tega ne more razvide- Hefling se je z dvema potniko-ti. Vsekako so to — fraze, ker ma dvi^nil osvojim letalom v resen zgodovinar ne bo vedel zrak do \lšine 2500 čevljev Od Sv. Bolfenka pri Ptujski .med Srbi, Hrvati in Slovenci.! gori poročajo: Naša občina" je 'e, gotovo pa bo T . .. . ,., v , i , .. .. , . Jugoslavija boleha ze od svo- od 1. aprila bi več mrtvih med njimi. Kako je razstrelba nastala ni znano. NAMERAVANI ATENTAT NA KRALJA ALEKSANDRA. London. — Od tukaj poroča- zgodo\......... __ _________■■■■ ■■■1 dež in bo treba montelne pri-Itake kolobocije, naj je potem P^i stroju letala se je pa nekaj, jo, da je policija v Belgradu pravit "» i Zavertnik ali Tučič. Kaj hoče Pokvarilo in z vso silo prilete- odkrila neke komunistične za- "zgodovinar" povedati s stav- lo na zemlJ° in se vnel°- Vsi rotnike, ki so nameravali usmr-kom: "Zelo zanimivo je izve- tnje ,eta,ci so zgoreli, da jih titi kralja Aleksandra in člane skoro ni moč poznati. " kabineta. Načrt so tudi imeli, Zdi se mi, da je ta smešni dogodek nekaka slika ^ deti, da so v trenutku, ko je bi-se baje pripravlja pri S. iN. f- J. Da se neka bitka pripravlja, tega ne trdim toliko jaz, temveč gospodje, ki so pri S. N. P. J. na krmilu, recimo, pri koritu. Oglašajo se streli prednjih straž, in voditelj teh prednjih straž je Richard J. Zavertnik. Na seji izvrševalnega odbora je stavil, kakor poroča Prosveta iz dne 6. maja, pred- la uničena bogumilska kultura med Slovani, podarili ravno ti bogumili ostali Evropi — prvi in edini dar od jugoslovanskega plemena duševnemu življenju Evrope . . . ?" Kje je jed-nptar, ki bi mogel to razumeti ? Kaj naj si delavec pri tem misli ? Enako je z naslednjim odstavkom. Čegavi emisarji in — Mexico City, Mehika. — kako bi podminirali kraljevo Uslužbenci Huasteca Petrole- palačo. V zaroto je zapletenih um kompanije grozijo s stavko, 17 boljševikov, nekateri od njih katera bi ustavila ves obrat v so že pod ključem. Tampicu. Prezident Calles pod- _o_ pira kompanijo, kateri je ob- Dr. Ivan Švegel v Ameriki, ljubil vojaško pomoč proti stav- Ameriškim rojakom znani kajočim in ukazal, da se mora dr. Ivan Švegel svoječasni av-vsakega, ki bi se upiral posta- 'strijski konzul v New Yorku se vi, aretirati. nahaja na svoji misiji v Ame- — Rim, Italija. — Tudi Ita- riki. Te dni je nas obiskal in si iega postanka dalje na srbsko-hrvatskem vprašanju, katero bi bili lahko rešili samo pravi zastopniki Srbov in Hrvatov, a to so radikali in hrvatska kmečka stranka. Če vsi znaki ne lažejo, je trenutek za skupno delo prišel, ker se rešitvi tega vprašanja ne morejo upirati več niti radikali niti Hrvati. Ne da se pa ugotoviti, če je že danes mogoča koalicija med obema nasprotnima si strankama, lahko pa trdimo, da se bo politika razvijala v smeri take koalicije. brez vsake poštne zveze. Tukaj živimo prav tako, kakor Hotentoti in Culuka-fri. Do 1. aprila smo imeli še vsaj štirikratno zvezo s pošto na Ptujski gori. Dasi smo morali hoditi na pomožno pošto Naraplje, ki jo je do sedaj vodil gostilničar g. Lorber za — čujte in strmite! — mesečno 50 Din., osebno po več kilometrov daleč po svoje poštne pošiljke, smo bili vendarle zadovoljni ; kajti sčasoma smo le zvedeli, kako se kaj godi po širnem svetu. Sedaj nam je pa po-ištno ravnateljstvo v Ljubljani \ še to malenkostno dobroto od- Zvonovi se vračajo. | bilo in tako smo zanaprej ob- Cerkve na najvišjih točkah dani s pravim kitajskim zidom. ^ j- čegave prednje straže so bili HJH^H log. ki je bil tudi sprejet in kbo biH ? Pač Slovanov? Am- hJankam se bo dovolila volilna ogledal naše podjetje. Nahaja pravica. ^-----' " " ......... podpira Obsavja v litijskem okraju Sveta Gora, Sv. Planina, Kum dobijo vse letošnjo pomlad svoje zvonove. Na sv. Gori je bila slovesnost na belo nedeljo. Na sv. Planini v nedeljo 26. aprila. Na Kumu peto nedeljo po Veliki noči. -o- smatramo za pojav Panjih zgodovinar, kdaj pa so straž bližajoče se bitke. Ah bo ; res do bitke prišlo tega mi no-, To res nQya čemo trditi, a tako namigava J , . . . , ,, « , dovina, m zelo zanimivo. A-Mr. Zavertnik 1 ' ko pa bogumili niso bili emisar- Zopet poizkus samomora v belgrajskih mestnih zaporih. Milivoj Rafajlovič, ki so ga bili pred mesecem dni privedli v zapore mestne uprave v Belgradu, ker je bil osumljen nevarne tatvine, si je skušal končati življenje. Ko so koznjen- Premier Mussolini\se na posebni misiji, ki ima u- . ... ____ sufragetke, ki bodo rediti in upostaviti posebne zve-! VeI,k tujskl Pr<>met v Dalma-.ce popoldne izpustili na dvori- predlog. Sicer se pridušuje in-zatrjuje, "da naj- glov temveč so bolj zagrizeni klerikalni list na-j^. ^^ 111 presa-doktrino duševne-Mali A- nada . . da "klerikalni ele- . . t j 1 4. • ^ življenja z gora v ment dela tajno . . . da ho- na d „ tem _ če organizirati manjšino za pri-|de ^ ^ & q dQ_ hodnjo konvencijo, da bo raz- lastnostih starih Slovanov drl dvajsetletno delo in mogo- ^ nih y yod ker je če še sklenil, da bo moralo . 6 v. , . članstvo S. N. P. J. ob določenih časih hoditi k spovedi in i maši . . Strašno, kaj ne? Poguma, 'korajže je treba, ko gotovo zmagale, ker ni v Ita- |Ze z jugoslovansko vlado in liji proti njim nobenega giba- Canadian Pacific Railroad Čo. nJa- nanašajoče se za prevažanje — Manila, P. I. — V okraju jugoslovanskih izseljenikov v črncev, kjer je bil silen potres; Kanado. Obiskal bo vse večje je prišlo 10 oseb ob življenje j slovenske naselbine, da tako in materialna škoda je velika.'prouči razmere in življenje a- — Iz Kitajske je prišlo po-;meriških rojakov, ročilo, da je pri potresu marca CIJ1- |šče na običajni "izprehod," je Letošnjo pomlad se razvija Rafajlovič pohitel proti izho-v Dalmaciji tujski promet iz- dllf nato pa se začeI zabadati redno ugodno. Iz vseh evrop-jZ nožem v vrat jn prsi> dok]er skih držav prihajajo odlični tujci, ki se divijo krasni priro- je bitka pred vrati. "Bratje," kliče general prednjih straž, "S. N. P. J. se še ne nahaja v Hvala, odle-. "Ampak ne-pride . . . ako in se bali, pri-pa, korajža ve- meseca prišlo, 6,500 oseb ob življenje 100.000 ljudi pa se nahaja v bedi in pomanjkanju, mnogi od teh nimajo ležišča in J ne strehe. Za vojno je bilo ta- bilo na ta način — tuje, ne slo-'vansko. Upajmo, da se "zgodovinar" z vso svojo zgodovino vred pri delavcih temeljito —. HH PH blamira. Nekaterim delavcem !koj. dostl denaHa, za te nesreč- nevarnosti . . glo nam je . varnost lahko bomo spali . . stavimo. Zato lja. Edinost in A. S. je ponovno že pojasnil svoje stališče do S. N. P. J. Gola izmišljotina je, če gospodje, ki so slučajno pri jednoti na krmilu, trdijo, da list jednoto napada, da jo hoče razdreti, spraviti v klerikalni tabor. Listova časnikarska dolžnost pa je, da se potegne j za koristi članov in jih brani, 1 ako jih gotovi elementi, da govorimo po Vašem, hočejo izkoristiti in jih izrabiti za svoje svobodomiselne, toraj povsem ZASEBNE nazore. Iz tega stališča se moramo baviti tudi s predlogom Mr. R. J. Zavertnika in članom pokazati, kakšen zajec za tem grmom čepi. Oglejmo si malo kilometrski predlog. Mr. R. Zavertnik gre najprej med zgodovinarje. Hvalevred- se sicer lahko marsikaj servi-ra, ako le malo diši po svobodi in napredku, a vsi delavci niso na glavo padli, in s tako "zgodovinsko" kolobocijo boste malo "gimplnov" ujeli v svoj žakelj. O bogumilih omenim, da so bili neka verska sekta med Bulgari, kakor so "duho-borci" med Rusi. Bili so, kakor vsaka sekta, malo prismuknjeni, toda kristjani. Ko bi vedeli, da jih hočejo 1. 1925. svo-bodomisleci v Ameriki izrab- neze ga pa ni. — Chicago, 111. — Benjamin S. Sterns, star 40 let, bivši bla-gajničar Borden Dairy kompa- Sodišče pripoznalo za poškodbe $25.000. Chicago, 111. — Mr. Alva Crawford, star 45 let, oče sedmih otrok se je ponesrečil pri Indianapolis & Louisville že-ležnici, kjer je bil zaposljen kot mizar in so mu morali odrezati levo nogo. Tukajšno sodišče je s posredovanjem od se m onesvescen zgrudil v lastni krvi. Roko, v kateri je držat di in blagemu podnebju. V Du- nož, je imel tako krčevito stis- nije si je na domu svoje sestre | vetnika H. Pattersona prisodi-5041 St. Lawrence ave. pognal ;lo Crawfordu $25.000 za po-kroglo skozi srce in bil na me- škodbe, kateri znesek mora go- ri omenjena železniška družba plačati. -o- stu mrtev. Vzrok, neozdravljiva bolezen. — Washington. — Okrajni pravdnik Gordon, je izdal pre- Rusi simpatizirajo z obsojenci, poved prodaje desetih "lepo- Moskva, Rusija. — Ruski slovnih" mesečnikov, katere komunisti so silno ogorčeni nad "krasijo" slike, ki žalijo čut smrtno obsodbo, ki je bila iz-dostojnega človeka. Tako je|rečena nad bulgarskimi zarot- Ijati za svoje — brez verske na- i ■■^■MH mene, bi se vsi v grobih obrni- PraxJ Je^blato' kl ni rajniki, ki so izvršili atentat na li. drugam kot za gnoj. — Pariz. — Francoski kabinet je pooblastil finančnega ministra Cailauxa in zunanjega I ministra Brianda, da preštudirata vprašanje dolga Francije in pronajdeta zadovoljivo rešitev istega. — Windsor, Ont. — Članice nekega ženskega društva so se 7 vračale v avtobusu iz piknika proti kanadski meji, pri tem pa je trčil v stroj vlaka Canadian Ampak čemu se je Mr. R. 1 Zavertnik podal med zgodovinarje in navaja tako lepe lastnosti starih Slovanov? Ali se je morda nakrat spomnil, da je jednota, v katere izvrševalnem odboru on sedi in je stavil predlog, slovenska narodna P. J. ? Ali ni hotel udariti na narod no struno? Prav bi bilo, če bi bil. Nismo zagovorniki absolu- tne narodnosti, a narodnost je pacific železnic6r { čemur je duševna sila, in zdi se nam, da ena žengka ubita trinajgt (Dalje na 3. strani.) pa težko ranjenih. katedralo. Tukaj so priredili demonstracije in protestirali proti smrtni obsodbi. Delegacija kmetov in delavcev so obiskali inozemska poslaništva in nagovarjali, naj ne dopuste, da bi se sodba izvršila. Dunaj. — Glasom poročila "Allgemeine Zeitung" se naj-brže smrtna sodba ne bo izvršila. Poročilo tudi pravi, da se je kralj Boris vedno branil podpisati smrtno obsodbo in najbrže tudi v tem slučaju ne bo vlada iste izvršila, ne da bi v to privolil kralj. brovniku so bili o veliki noči vsi hoteli prenapolnjeni. Cav-tat je bil vrhutega shajališče domačih državnikov s Pašičem na čelu. Ljuba Jovanovič še je z družino in večjim krogom pri- njeno, da so mu jo komaj razklenili. Prizadel si je šest težkih ran. Prenesli so ga v bolnico, kjer je izpovedal, da ni mogel več prestati v zaporu med navadnimi zločinci in da jateljev mudil v Šibeniku. Vre- ni kriv. Svoje življenje hoče me je v Dalmaciji tako toplo, da se mnogi gostje vsak dan kopljejo. -o- 100 - letnica Daničičevega rojstva. Dne 20. m. m. je poteklo sto let, odkar se je rodil Djuro Da-ničič, ki je napisal prvo srbsko-hrvatsko moderno slovnico in započel prvi srbsko hrvatski slovar. Rojen je bil v Novem Sadu; v Budimpešti je študiral pravo, od tam pa odšel na Dunaj, kjer se je seznanil z Vu-kom Karadžičem in se navdušil za narodni jezik. Temu je posvetil poslej vse .svoje življenje in postavil temelje srb-sko-hrvatski filologiji. Kasneje je živel Daničič v Zagrebu, kjer je našel v Gaju vročega pristaša iste ideje narodne e-dinosti. Umrl je 1. 1882. -o- Novo mesto. Na belo nedeljo 19. m. m. smo imeli blagoslov in otvoritev novega pokopališča. Redkega dogodka so se udeležili v velikem številu meščani, farani in ljudstvo iz okolice, a vendar je množica ljudi na obširnem na vsak način končati. DENARNE P0ŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO, ITD. Nasa banka ima svoje lastne rveat* s pošto in zanesljivimi bankami f starem kraja in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali »a zadnjo pošto točno in brez vsake«* odbitka. Naše cene xa pošiljke ▼ dinarjih ia S-rah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din ................$ 8.80 1.000 — Din ................$ 17.25 2.500 — Din ................$ 43.00 5,000 — Din ................$ 85.50 10.000 — Din ................$170.00 100 — Lir ................$ 4.90 200 — Lir ................$ 9.45 500 — Lir ................$ 22.75 1,000 — Lir ................$ 44.25- Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. aB nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat m*-nja. dostikrat docela nepričakovane, je absolntno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve nakaze}« po cenah onega dne, ko mi sprejme« mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLO» VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠAREK 70—9th AVE, NEW YORK, -AMERIKANSKI SLOVENEC** IN "EDINOST.w Prvi in najstarejii slovenski katoliiki list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen Wta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. «Lxhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1S49 — West 22nd Street, Chicago, III Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. NAROČNINA: Imperial, Pa. Cenjeno uredništvo: — Tukaj Vam pošiljam en mali dopis iz naše imperialske naselbine. Pri nas se koplje le premog, a sedaj so kompanije za- Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00 Prle svoje jame za nedoločen Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00 čas. V temu kraju so nekateri Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75 j prem0g0Vniki prenehali obra- Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 r . f . J BSCRIPTION: ~For United States per year .......................$4.00 to1vati leta 1923. in se danes ne For United States per half year ..................$2.00 obratujejo, le nekateri od teh 1°* £ana'«r........il-S'so delali polovico časa v letu. For Chicago. Canada and Europe per half year____$2.50 ... v ... Dne 22. aprila je pa se v bližini Cliff rudnika, Pittsburgh Coal kompanija zaprla zadnji premogokop, tako da zdaj vse premogarsko delo počiva v tej okolici. Tako so začeli kapitalisti izkoriščati premogarske delavce, posebno pa še tiste, ki pripadajo organizaciji. Sedaj so nam kaj po gosto začeli pošiljati listine, na katerih poro- čajnostjo udrihati po čč. slovenskih duhovnikih. Nehvaležnost je plačilo ga sveta! Marko Bluth, zastopnfk gg- Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chi->. III., under the act of March 3rd 1870. J. M. TRUNK: Za resnico se borijo?! > Gospodje pri Del. Slov. pravijo, da se borijo za resni co. Sicer se pridušujeio, da ni Boga, ne hudiča ne briča,» ne vere. ne religije . . . vse to je strup, humbug mamilo . . . otrov. Mi črpamo resnico ravno iz teh virov, ^ajo, da nam dajo plačo od le- Ampak neka objektivna resnica obstaja tudi po Vaši ko- ta 1917. in da se bo potem de- niunistieni mentaliteti, n. pr. resnica, da je dvakrat dve lalo vsaki dan, a to ni druge- stivi. Tudi zgodovinskih resnic ne more nihče utaiiti, u. kakor kompanijsko blufa- pr. da je živel Lenin. Pravda vitezi, pravi Čeh in ima 8 katerim hočejo zavedne . , t ti , , . i delavce speliati na led. prav, resnica bo vas osvobodila, je krscanski rek. Ver-, Takim nevarn0stim je malo skih resnic ne pripoznate. Ako hočete delavca izobraziti, kateri delavec izpostavljen, kanili morate podati vsaj pripoznane, objektivne resnice, kor delavci pod zemljo. Pa tu-pred vsem zgodovinske resnice. V izobraževalnemu delu di malo kateri tako izkoriščan pišete ''Temno zgodovino." Pa res mislite, da je to. kar! od kapitalistov, kakor ravno ram delavcem ponujate, objektivna, zgodovinska resnica? rudai*ji- SedaJ nam hočejo po- Plankate nekaj iz kake čifutske-protestantovske "zgodo- !°V1C? na, odtr*at\ ko se »> * i » , , , , . , ... .. , , se s to plačo komaj shaja, po- e in hocete s tem klavca izobraziti. Navdali ga bo- sebno še kjer je družina. ste s strašno mržnjo, peklenskim srdom, in bržkone to s pozdravom, tudi nameravate, a izbrazili ga ne boste, ker izobraziti more le resnica, ta temna zgodovina pa ni resnica, to je brozga, ki delavcu nikoli ne bo hasnila. Za resnico delate, pravite, pa morate imeti strašno sni govor, v katerem ste rojake tako navduševali, za to hvalevredno organizacijo. 2al, da je res, kakor ste povdarjali, da imajo ljudje ko se jih nagovarja za v pristop v to društvo razne izgovore. Nekaterim se vidi preveč pobožno, neki zopet pravi, da ni dobro biti preveč v bratovščinah in zopet nekateri pravijo, da je človek ravno tako lahko pobožen, ako je te- pri tem društvu ali pa ne. i Rojaki! To so vse ničevi izgovori, kateri ne veljajo. Vsak •dobri katoličan naj bi bil tudi North Chicago, 111. I član društva sv. Imena. 2rt-Vsako leto se človeško srce ve so tako malenkostne, da jih najbolj veseli prelepega mese- ni vredno omenjati. Ali je pre-ca majnika. Priroda potegne i več za katoliškega moža iti raz sebe svoj zimski plašč in vi- štirikrat na leto k spovedi in di se brez števila krasnih cvet-j prejeti sv. zakramente? Goto-lic in vse to je delo mogočne ro- -\o da ne. Ali se je treba ako ke Božje. i si član tega društva zato sra- Tudi naši naselbini je mesec movati ? Ako nas je tukaj ma-majnik prinesel neko presene-jlo, ali mislite, da je povsodi čenje, katerega nismo pričako- tako? Mr. Jerič se je izrazil, vali, in sicer dne 10. maja smo da je pri fari v Chicagi veliko slišali prvič naš novi okrester |število članov pri društvu sv. Iz Johnstowna, Pa. — Kdo še tega ne ve, da so naši socialisti za svobodo, to je, da hočejo, da je vsakemu svobodno delati, kar hoče, da naj ga nihče, naj stori ali pa opusti kar sam hoče, ne zaničuje in ne sovraži zat6. Zato pa v Prosveti in v drugih soc. listih ne najdemo nobenega napada na vero in na katoličane in naše duhovnike. Ti listi se niti ne zmenijo zato,-če si mi gradimo cerkve in katoliške šole in iste zdržujemo, zdr-žujemo duhovnike, če vršimo svoje verske dolžnosti, če zahajamo v cerkev in če smo zvesti veri svojih očetov, ker hočejo svobodo; pustijo nas kar lepo v miru. naj delamo kar hočemo, še mar jim ni, če smo mi to, kar smo, kakor tudi nam cerkve Matere Božje, ko je jav-1 imena. Naš prejšni g. župnik ... . . . . 0 . nn n_ • ' ..v , ... ... ni nic mar zato, kaj so oni. Saj no nastopilo in nam priredilo Father Čiček so ob neki pnli- + J„........ ki povedali, da v Albany, N. J. pri njih prejšni fari so imeli v resnici zabavni večer. Gotovo ni nikdo pričakoval, da bi nam John Jamnik. Joliet, III. Cenjeno uredništvo: — Pro- v«,.« -__• ... , . . . „ sim nekoliko prostora v našem ti dno vero, kakršne nima niti noben rovtarski kmet, če priljubljenem listu A. S. - Primate papeže za same falote, ki so cesarje in kralje na dinost. Cital sem dopis, ki ga meh drli in držali ljudstvo v svojih krempljih? Ali bi se je pisal v ta list Mr. Joseph niogla taka, na samo goljufijo in hudobijo sezidana in- Mantel iz Ely, Minn. Resnici na štitucija, kakor je papežtvo, do današnjih, prosvitljenih ljubo žeIim spregovoriti par dni ohraniti?? Ali more kaj takega biti resnica? Ali ne'besed v potrdiI°' da vse kar P1" bo objektivna zgodovinska resnica malo drugačna, kakor * T^^Sl^e^ si jo Vi predstavljate? Na stotine resnih zgodovinarjev pise drugače, Vam je edini vir resnice Vaš pošmirani či- Matija Plehar, kakor tudi Jos. fut. S tem ne izobrazite nobenega delavca, pač pa ga na- Mantel, saj sem bil tam gor na polnite s srdom, ki mu prav nič ne koristi, ker se na- severnem tečaju 20 let. Zato na slanja na — laž, ne na resnico. item mestu potrjujem, da je bil ti naši vrli mladi fantje zamo-'GOO članov. In še se spominjam, j gli v tako kratkem času uče- sem bral v časopisu, ko so pred nja, prirediti tako užitka polni leti imeli neke prireditve v večer. V resnici more človeku Pittsburghu, ko je 10,000 mož! veselja poskakovati srce, ko do- korakalo po ulicah, vsi člani živi tako iznenadenje, in ti fan- sv. Imena. tje so sami člani društva Na-1 in lansko leto ko je imela; svete i še ga Ime: .a Jezusovega ta organizacija konvencijo v moški oddelek. Ta prireditev Washington, D. C., je bilo šteje zopet ena podloga, na kate- vilo 12,000 samih delegatov, i ro nam je mogoče marsikaj sta- fcj so zastopali svoja društva viti. Poleg orkestra so nastopi- in vseh članov po Ameriki je le tudi deklice s svojimi "Uka- nad en milijon. To pač ni mala lele" instrumenti in žele velik armada in se vidi, da se po aplavz za svoje izvajanje. drugod bolj zanimajo in se bolj V nedeljo dne 24. maja bo- navdušujejo za društvo sv. I-mo pa zopet imeli veliki kon- mena, kakor se mi tukaj, za kar cert .katerega nam priredi naš hi se mogli sramovati. Da se te-vrli cerkveni pevski zbor, kate- mu odpomore, kar je prav lah-rih je kakega pol tucata in vsi ko, ste vsi farani sv. Trojice na-dobro izvežbani, tako da ne bo prošeni, da se zglasite na seji nikomur žal kdor se bo udele- društva sv. Imena, ki se bo vr-žil, kajti na programu je toli- §na četrto nedeljo v juniju v| ko točk, da bi bilo preveč, ko šolskih prostorih. Vam g/uredbi hotel vse našteti. Peli bodo nik se pa še enkrat v imenu od malih šolarčkov pa tja do vstarejših oseb, vmes se pa bo oglašal naš novi orkester. Mi drugi jim pa pokažimo, da zavedamo truda, ki si ^a jemljejo, da zamorejo tako dobro n;.stopiti, pokažimo j:m, d\ smo jim naklonjeni, stojmo jim na strani, potrudimo se, da jim tudi mi njim nič nočemo, zato, če hočejo biti opice. Ljudje Božji! Ali ste že kdaj slišali ali čitali, da bi Vas socialisti, ki ne marajo za vero, cerkev in duhovnika, radi vere in Vašega prepričanja zaničevali, sramotili, zmerjali, se iz Vas norčevali, proti Vam hujskali. Vas pri vašem delu za Vašo stvar skušali ovirati. Vam nasprotovali, skušali z raznimi sredstvi vplivati na Vas. da bi Vas ostrašili in od j Vaših sklepov odvrnili, da bi Vi drugače mislili, drugače delali, drugače ravnali, kakor o-ni? O, tega pa že ne! Socialisti niso tega zmožni! Saj so vendar za svobodo! Oni nas i-majo za svoje enakopravne in enakovredne brate, čeprav ne mislimo, ne delamo in ne ravnamo, kakor oni. Njim je čisto vseeno, kaj mi mislimo in delamo, če smo najbolj rdeči socialisti ali pa najbolj črni ka- društva sv. Imena iskreno zah- i'°ni "™ajo prav nič valjujem za krasni govor, ob-1 ne- enem se zahvaljujem čč. gg je vedno potegoval za nesrečne ence in so mu mno- In kako so Vam pri srcu kralji in cesarji, katere!^' Mantel Ved|° P°šten in se drugače črtite iz dna duše. Henrik II. je Vam dušica To- |Jr maž Becket - lopov. Morilca zagovarjate, moža - svet-! g7hvalelni7znano mi'je, kako nika zmirjate z lopovem. čudna resnica, da se moti vsa i je iztirjal nekemu rojaku, ki je •cerkev in vsi resni zgodovinarji, samo Vi in Vaš čifut pri eksploziji zgubil obe oče-3 ni a ta prav. . . |si $12,000, (reci dvanajst tisoč In nemški Hohenstaufovci, s katerimi so papeži po- ^olalrjev) ~ *? je lep? svota' SEErJZ&tSl SSS 2 dosti časa bi vzelo. Kaj pa je Matic napravil ? — On, ki feh-ta za spomenik za Monsgr. F. duhovnikom in vsem glavnim odbornikom K. S. K. J., ki so na shodu govorili v prid naše katoliške stvari. Drugih posebnih novic za sedaj ni. Delavske razmere so prej ko mogoče napravimo last- od sila slabe, tako kakor se no shajališče. s]jši tudi od drugih naselbin. Poleg tega moram tudi po-| Pozdrav! J. Radež. t ročati, da se nahajajo na bol- i -o- So- njimi skoro - da solze samega usmiljenja. Revčki, ki so morali toliko prestati od teh hudobnih — farjev Omenjate sami, kako se je Friderik II. izrazil o — Kristusu. Ne upam, si ponavljati strašnega izraza, še oberrabiner Weiss :Buh"a' on Je doIžan spomenik niški postelji John Pvep ml., ži- Atentatorji na katedralo v ca mu je prodrla stopalo. Math ftjj priznau. in Anton Suhadolnik, ki se Dunaj. — Od tukaj poroča-zdravita doma in John Grom v jQ, da so vsi, katere so aretira-bolnišnici. Vsem blagim roja- li kot sokrivce atentata na ka-kom želimo, da bi jim Bog tedralo, kjer je prišlo skoro kmalu zopet podelil ljubo 200 oseb ob življenje, pripozna-zdravje. <\\ svoja dejanja. Vodja aten- Vi, uredniki, pisatelji, člankar-ji, dopisniki socialističnih listov, posebno Prosvete? Kaj ne, da je res tako? Kdor tega ne vrjamee, naj pogleda v Prosveti štev. 103 v žarkometu (bolje: darkomet) pa se bo prepričal. (Konec prihodnjič.) -o- Ljubi tovariš! A (gleda k svojemu prijatelju ko piše pismo). Kaj? Temu Iumpu pišeš. "Spoštovani gospod ?" "Kako pa naj mu pišem?*' "Zapiši mu: Dragi kolega!" * * * Prevelika zahteva. Gost: "Vi ste mi vendar ob- ip talen i t »o-ril 9 r> - , . li., ki se.Da, edino Mo je tako izrazil? Pa se vsi drugi motijo, ne humbugarji jim daj večni r -o, sami V i ,n Vas nemški Friderik govorite resnico. Ubo-1 tako vidi go ljudstvo, ki se izobražuje s tako--resnico mir in pokoj! dite se zdaj pa še drzne Matiček s svojo nezna- Faran. tata Marko Friedman je prosil ---oblasti naj ga ustrelijo, ako se ljubili, da mi boste pripravili Indianapolis, Ind. ,bo njegova kazen glasila na prašičje uho. Mar li ne?" _ Cenjeni g. urednik: — Pre-,smrt; cerkvenik Zadgorsky pa Natakar: "Ce pa mesar nobe-|cej časa je že, od kar je shod hoče dosmrtno ječo, da bo imel nima. Ali naj jih odrežem minul, a Vaše besede mi še priliko z molitvijo izprositi si I sebi?" vedno zvenijo po glavi. Hvale- milost pri Bogu, za njegov pre-žni smo Vam, posebno člani stopek. Vsi drugi obdolženci so društva sv. Imena, za tako kra- prosili za milostno kazen. Katoličan lista je nič! brez lcatoliikeg« Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Čem i go j. Meritra je zavpila in padla na hrbet na tla. Kaku pa je skočil s stola, kakor da hoče zbežati, a se je premislil in obstal, ves trepetajoč od strahu. "Kaj je to bilo?" je rekla Meritra, ko je vstala s tal, in je izpljunila kri iz ust. "Ne vem," je odgovoril Kaku s trepetajočim glasom. "Zdi se mi, da nam bogovi nočejo razodeti bodočnosti, ki bi jo rada videla. Bodi zadovoljna s sedanjostjo, Meritra." "Zadovoljna s sedanjostjo!" je vreščala besna. "Poglej, kaj mi je sedanjost dala — usta polna krvi in zob. Lepa sem bila in sem sedaj skažena za vse večne čase; postala sem stara copernica. Faraon je z roko razbil kroglo in je vrgel kose vame. Videla sem, kako je to storil, in ti si ga postavil v kristal. Nič-vrednež, plačala ti bom to hudobno ukano," in je skočila k njemu, mu strgala z glave zvezdoslovsko kapo in lasuljo ter ga toliko časa tolkla z njo, da je zaprosil milosti. Ta trenotek so se odprla vrata in v njih se je pojavil zasopel, bled od groze, le napol m sam princ Abi. "Kaj se godi tukaj ?" je hropel in se zavalil v stol. "Ali na ta način vršiš svoja nočna opazovanja, Kaku?" "Gotovo ne, najvišji gospod," je odgovoril zvezdoznanec in si obrisal čelo, a je še vedno škilil k Meritri, ki je stala ob njem in držala lasuljo v roki, dvignjeni k udarcu. "Gotovo ne, vzvišeni princ. Majhno hišno nespo-razumljenje, to je vse. Ta ženska, ki sem jo poročil, ko sem jo slučajno srečal, je kakor divja mačka in ravnokar znaša nad menoj svojo vražjo slabo voljo." "Še enkrat reci to," je vzkliknila Meritra, "in te vržem skozi okno, da vidim, ali boš mogel s svojim čarodejstvom spremeniti kamenje na tlaku, da bo mehko kakor zrak. Poglej, gospod, kaj mi je storil s svojo pro-kleto čarovnijo," in mu pokazala na trepetajoči roki svoja dva sprednja zoba. "Faraona, ki me je zvijačno pregovoril, da sem ga umorila, je priklical v kristal, videla sem ga tamkaj v muminjskih povojih, zagovoril ga je, da je razbil kroglo in mi vrgel drobce v obraz." "Tiho, žena," je zakričal Abi, "če nočeš, da te dam pretepsti s šibami, dokler te ne bodo noge bolj bolele, nego te bolijo usta. Kaj je s faraonovim duhom. Kaku? Ali je mar povsod, zakaj vedi, da sem prišel zaradi faraona, ki, prebiva v Osirisu, govoriti s te- boj." "Prevzvišeni vladar Severa, sin kraljevske krvi, dedni grof, ki bo postal kralj —." "Pusti svoje naslove, lopov," je vzkliknil Abi, "in me poslušaj, ker potrebujem sveta, in če mi ga ne moreš dati, si poiščem drugega, ki mi ga bo dal. Ravnokar sem ležal v svoji, postelji in, spal, ko je prišla strašna prikazen k meni. Sanjalo se mi je, da sem se zbudil, in ker sem čutil težo na eni strani, sem se obrnil, da pogledam, kaj je, in sem videl truplo svojega brata faraona v mrtvaških povojih --." "Kakor sem ga videla jaz v krogli," ga je prekinila Meritra. "Ali je tudi tebi vrgel kaj v glavo, o Abi ?" "Ne, ženska, huje je ravnal z menoj, govoril mi je. Dejal je: "Ti, moj brat, ki sem ti odpustil vse grehe, ti in ona ženska, ona kača, ki sem jo grel na svojih prsih, in tvoj služabnik, oni čarovnik s črno dušo, njen pomočnik, ste me bednega usmrtili in zaprli kraljico obeh dežel, Amenovo kraljevsko dete, tja v stolp, kjer gladu je s plemenito gospo A-sto, dokler ne umrje ali ne yzame tebe za moža — ti, njen stric, ki iščeš njene lepote in mojega prestola. Sporočilo imam zate od bogov, ki si zapisujejo vse to v svoje večne knjige za dan sodbe, ko se bomo vsi sešli in razpravljali o svoji pravdi pred njimi in. bo na desni stal odrešenik Osiris in na levi požiralec duš. To-le sporočilo ti prinašam, o Abi: Ko se bo danilo, pojdi v Sekhetin tempelj. Tamkaj najdeš kraljevsko lepoto, ki jo želiš. Vzemi ga, da ti bo žena, kakor želiš, zakaj ne bo te zavrnil. Poroči se s to lepoto kar naj-slovesnejše pred očmi vsega Egipta in vladaj po pravu tega kraljevskega bitja, dokler ne srečaš Ramesa, sinu Mermesovega, katerega si tudi umoril, in z njim nekega berača, ki ima drugo sporočilo zate, o Abi. Odpluj po Nilu do Theb in položi to moje telo v krasno grobnico, ki sem si jo bil pripravil, in sedi na moj stol in stori, kar ti kraljevska lepota, ki si jo poročil, ukaže, zakaj pokoren ji boš. Toda hiti, hiti, Abi, da si sam izkoplješ grobnico, in jo zgradi blizu mene, zakaj ko umr-ješ, te bo ta moj Ka hodil obiskovat, kakor te je obiskal nocoj." Nato je Ka ali faraonovo truplo — ne vem, kaj je bilo — nehalo govoriti in je ležalo tamkaj ter strmelo vame s svojimi mrzlimi očmi, dokler niso slednjič vstopili duhovi mojih štirih sinov, ki so umrli, v sobo ter dvignili telo in ga odnesli. Zbudil sem se, trepetajoč kakor trs v vetru, in sem pribe-žal semkaj po teh tisoč stopnicah, da te najdem v prepiru s to zanikamo lajno, staro copato rajnega faraona, ki sem jo pred mnogimi leti vrgel s svoje noge." a a«; Tvoj nedeljski tovariš. gj Rev. Kazimir Zakrajiek, O. F. M. TEDENSKI KOLEDAR. 6. ned. po velik. — o prič. Sv. Duha, Jan. 15. 2 4 Nedelja — Marija Pomoč Kristjanov. -5 Pondeljek — Gregor, pa- • ež. Urban. 26 Torek — Filip Neri. spoz. 27 Sreda — Beda, cerkv. u-čitelj. 28 Četrtek — Auguštin. 29 Petek — Marija Magd., v aciska. 30 Sobota — Ferdinand. -o- Karkoli boste Očeta prosili v mojem imenu vse vam bo dal. Gospod Jezus se poslavlja ti svojih učencev in od sveta. Odhaja nazaj v nevidni, du- * ovni svet in svet ga ne bo več »idel s telesnimi očmi, dokler »e pride sodit živih in mrtvih. Toda s svojim trpljenjem nas jo spravil z razžaljenim nebe-■^kim Očetom. Zopet smo po njem in v njem otroci božji. Odprl nam je tako zaklade nebeških milosti in usmiljenja. Zato nas pred svojim odhodom opominja, da bi ne pozabili si rositi teh milosti od nebeškega Očeta, zato pravi: "Karko-boste prosili Očeta v mojem ljenje človeka je tako, kakor-šna je njegova molitev, posebno premišljevana molitev. Da bi sv. mati cerkev ohranila duhovnika, redovnika na težki in strmi trnjevi poti njegovega sv. poklica, stisne mu takoj pri mašniškem posveče-nju krepko, pod kaznijo smrt- ALI BO PRI S. N. P. J. BOJ? (Nadaljevanje s 1. strani.) so ustanovitelji na to silo resno mislili, ko so jednoto ustanav. Čemu tudi bi le bili rabili besedo NARODNA P. J.? Ce bi bili le ustanovitelji pri tem o-stali, in da bi le bilo pri tem ostalo! A ravno v tem grmu bo tičal zajec Mr. R. Zavertnik u-dari najprej na narodno struno, da jednotarje opozori na blagi in dobri ideal jednote, in da potem tem lažje pride pred širokih ust. A takoj daste samemu sebi in vsemu frazerstvu strašno zaušnico. Milo javkate: "V zadnjih letih se je dogodilo, da so se društva S. N. P. J. celo udeležila verskih procesij (grozno) z zastavami smatra za voditelje drugih ljudi, pa nimajo širokega duševnega obzorja" (samo usta) . . . jaz imam tako obzorje . . . ergo sem rojen general... takih samohvalnih zatrjevanj bodočemu generalu gotovo ne in društvenimi regalijami (za!smemo vzeti za zIq, saj vsaka znoreti) !!!" Kje je Vaš neodvi- lisica hvali svoj rep, dasi presni mislec? Kje Vaša absolut- govor pravi, "da samohvala — na svoboda mišljenja in ravnanja??? Kdor zagovarja tako absolutno svobodo mora onim, katerim hoče tako svobodo usi-liti, vendar prepustiti vsaj to- nega greha sv. brevir, duhov-j TNQ v jedNOTI NI BIL, ne molitve, da jih mora vsalu! rež s svojim 5Vobodkrbeli, to smo mi v očeh bož-| Molitev je ta rešilna vrv, po ih. Nič nismo, nič nimamo in kateri ga bo Bog rešil iz valov nič ne moremo brez Boga. greha in strasti, al^o se je le Zdravje si sami ne moremo da-| krepko drži. ti, življenje si sami nismo da-i ZatQ hudoblli duh človeka i, sreče si sami dati ne more- najprej skuša privesti do te-nio. Popolnoma smo odvisni od ga da opusti sv maŠQf zakra. rj0^a- |mente, molitev. Ko je to opu- Zato bi se morali te svoje stil potem je pa lahko delo da "Duševna svoboda se lahko do-J •evščine vsikdar zavedati in ga bo vlekel od greha do gre- seže le z razširjenjem našega tem primerno ravnati združe- ha od padca do padca, dokler [duševnega obzorja. (Gola fra-\ati delo z molitvijo in moli- ga ne bo pripravil ob vero, na-[za)! To dosežemo s poukom tev z delom. j redil iz njega brezverca, od- in izobraževanjem (nazadnjaki Ako bi kdo rekel : dobro, a- padnika, nečistnika, pijanca, o« j , , . vam kakih potez (o; sveta ne- Podjetje rabi ta kapital za Skoroda se nam svobodomi- ... ^ . nokritiV Hnlcrnv katprp se ie , ■ • , • dolžnost) . . . sem odprt č o- P°KntJe ooigo\, Kaieie se je selni revčki smilijo, ko morajo. Jnrtiinl napravilo radi investacije (zi-prestati toliko strahu. %eK vPOŠlje denar ali na-varen, ako ni pošten (bravo, kazil° na Pisa™o Dr. Anton /o treba vsega, kar potrebuje-, od koder je pa samo korak do .10, z molitvijo si izprositi od — večnega pogubljenja. Boga, šel bo v cerkev, vsedel Zato, bratje in sestre, molile v klop in molil in Bog naj mo in prosimo Boga blagoslo- Božiča advokata v Celju, kateri biizročil svoto, kadar bi že izvršil vknjižbo (intabulaci-jo na posestvo) ter pogoje in obrestno mero. Žage leže v bli-prevarljiva in nezvesta (štima žini gozdov. Dela se z buko-pri Vas) ... da se jih veliko vim' hrastovim, smrekovim in. bravassimo, samo se blagovolite po tem tudi ravnati) . . . dalje ob koncu "zgodovine" . . "nisem poznal človeške narave prej, da je zelo domišljava, KNJIŽEVNOST Ravnokar smo prejeli majni-kovo številko lista "PREROD" iz starega graja, ki prinaša krasno vsebino in zasluži, da jo vsak naroči, ki le zmore. Vsebina je: Hedonizem. — M. Munda. Florijan (pesem). — Bolči. Prvi slovenski klub zoper preklinjevanje. — Ffan Bore. Nevada — železna srajca__ F. J. Štefanov. Obdavčenje alkohola v Avstriji. — I. M. ^ Koliko redilnih snovi se dobi za 10 dinarjev? "Ta neumna krava!" — Skurševski. Nekaj zgodovine iz protial-koholnega gibanja v Ameriki. — X. Listek: Vizija na smrt obsojenega. — Bolči Žvan. Pod drobnogledom. — Nas pokret. — Dopisi. — Drobiž. — Slovstvo. — Šaljivo in še kaj. — Listnica uredništva in upra-vnistva. Vrtno mesto Ljubljana. —-Demofil. . Dednost in narodno zdravje. — Dr. Arnšek. Jetika in telesne vaje.—B. P. Kako se razširja tifus. — Dr. Kusel. Kaj je jetika in kako se je ubranimo? Stalna državna bakteriološka stanica v Ljubljani. Križem po Sloveniji. Drobiž. Posamezna številka Preroda stane 10c. Naroči se pri Upravi A. S. Edinost. farji . . . klerikalci nimajo no- DOBILI SMO \L STAREGA benih šol, nobene izobrazbe, so KRAJA NOVO ZALOGO sami butelni . . .) in tako vsak KNJIG, član postane neodvisen mislec." Povesti in romani. Dobro. Mr. Zavertnik, ali ste Posled. dnevi Pompejev $2.00 borovim lesom, v poštev pa pn-| de tudi jesen, javor, oreh čre-J s šnja itd. Lastnica posestev je: OLGA POLJANŠEK, Vrbje — Žalec pri Celju. li da vsega, kar potrebujem, va za svoje telesno življenje, malce pomislili, kaj ste s to fra- V petih letih okrog sve- j To bi bilo gotovo neumno. Sa- zdravje, za blagoslov pri svo-,za zapisali? Hočem Vas še o- ta ......................................................................1.00 mo omejeni razum bi tako moljih podjetjih. Prosimo ga pa'pozoriti na Vaše lastne besede Junakinja iz Štajra................1.50 el sklepati. I posebno stanovitnosti v boju v predlogu, ki se glase :"Zara- Na krvavih poljanah .... 1.50 Enako neumno je pa tudi ' zoper sovražnike našega zveli- di tega imajo člani vsikdar ab- Ob tihih večerih ........................1.00, trdega dela. \ eselje rado vidi Kaj je veselje. David Grayson pravi: "Ve sel je prihaja skoro vedno od; ko jih toliko pravi nasprotno: j čanja. samo delal bom, trudil se Molitev Amen. bom, pa bom srečen je nič. Ako bi si jaz n. pr. hotel postaviti hišo, pa bi kupil kupe opeke in bi začel to opeko zlagati eno vrh druge v obliki hiše. Pa bi vi, dragi moji, prišli mimo in bi- rekli: "Kaj pa delate? Jaz bi vam odgovoril: "hišo zidam?" Kaj bi mi vi rekli na to? "Gospod vi ste znoreli." In prav bi imeli. Sama opeka ne naredi hiše. Šlo bi do ste višine, potem se mi bi pa vse podrlo Za tako stavbo treba malte, da drži to opeko skupaj. Tako neumno dela, kdor naklada delo na delo in misli, da ci s tem zida hišo sreče. Slo bo do istega časa, potem bo šlo pa vse vnič. . Zato kakor imamo dve roki za delo, dve nogi za hojo, tako sta dve reči, ki privedeti do sreče_molitev in delo, delo in molitev. Le oni, kdor to krepko združuje, zida trdno, zida pravo srečo. Da, molitev nam je potrebna za srečo na svetu, za pravo srečo, za vspeh v vsakdanjem življenju. Zato ne pozabimo pridno delati, pri tem pa še bolj pridno moliti. 2. Molitev nam je pa^še bolj potrebna za naše dušno življenje. Tu je pa neobhodno potrebna, tu pa se posebno ne da doseči ničesar brez molitve. Tu pa veljajo besede: "živ- S JAZ MARY ŠTALCER CLEVELAND, O. solutno versko, filozofično, e- Kresalo duhov .............. 1.00; človeka, da dela. Tega ni naj-l tično in politično svobodo____" Naša leta ........................ 1.00\t[ v Palačah, ampak zunaj na' Vaš predlog meri na to, da se Tunel ............................. 1.25 P0,JU in v tovarnah, nad pisal sem rabila VVahči- članom omogoči po izobrazbi! Za miljoni .......................75 diti mišljenju. Tako frazirate duševno neodvisno mišljenje, in svoboda mišljenja, seve tudi SVOBODNEGA RAVNANJA, čevo AVpentinkturo ker ravnanje se mora prilago za lase, ker so mi strašno odpadali tako. da bi bila vse rabila • Wahčičeve Alpentinkture, od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti rastejo tako. da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase za-kar se r. Wahcicu lepo zahvalim. Phone: Canal 4340. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi. 1320 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Vence za pogrebe, šopke za nevc-Imam pa še več drugih zdravil, ka-' ste in vsa v to »troko spadajoča dela tere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kako so moške, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte. bule. turove, srbečo kožo, prahute na glavi, zoper sive lase. revmatizem, kostibol in trganje. kurja očesa bradovice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj JAKOB WAHGIC 1436 E. 951 h St. CLEVELAND, OHl6. izvršujem točno. Po naročilu dostavljam na dom. Cene zmerne. SLOVEČI UMETNIŠKI F0T06RAFIST NemeceK 1439 W. 18th St. IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI-KE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO! LOUIS GROSDECK 290 First St., Ambridge, Pa. išče Joe Bratina, ki se nahaja v Chicagi, ali pa kje drugje v državi Illinois. Naj se zglasi na njegov naslov, ali pa na uredništvo tega lista. Znanstvene in poučne knjige. Domači vrt, kako se ga uredi ............................. $1.50 Slovenska slovnica Breznik ................................. 1.00 Varčna kuharica ............ 1.50 Slovenska kuharica ...... 5.00 Hitri računar.................. Sadje v gospodinjstvu ~ Reja domačih zajcev .... Zgodbe Sv. Pisma, Koci per ................................. Življenje svetnikov I. in II. del............................ Naša zdravila ............... Nasveti za hišo in dom - Molitveniki. Večna molitev, veliki tisk Večna molitev, mali tisk Priprava na smrt .......... 1.25 Hoja za Kristusom ...... 1.00 Sv. Marjeta M. Alakok Znamenje na nebu, šmarnice ....................... .75 .75 .40 6.00 .60 1.00 rrimi mizami. Če trdo delate in pogledate hitro, ga boste videli, toda če boste gledali predolgo, bo veselje žalostno izginilo." Seveda, če hočete trdo de-j lati, tedaj mora biti ves vaš sistem v dobrem stanju. Pustite to skrb za želodec in čreva Tri-nerjevemu zdravilno grenkemu vinu, in vselej se boste počutili dobro. Isto čisti vaša črevesa, pomaga obistim in jetrom, 2 QQ da boljše delujejo, daje dober tek in zdrav spanec. Pojdite še danes do vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili in kupite eno steklenico. Imejte pri rokah tudi druga dva učinkujoča zdravila: Trinerjev Cough Prejeli smo tudi majniško številko lista "MLADI JUNAK", ki prinaša krasno pod-učno čtivo za slovensko maldi-no. Ta stane samo 5c posamezna številka. Naroči se pri Upravi A. S. Edinost. Išče se dobro izvežbanega organista. Plača po dogovoru. Piše se naj na naslov: Rev. J. E. Schiffrer, župnik, CHISHOLM, MINN. Ko se nahajate v Detroitu, Mich, in ste lačni se oglasite pri FRANKU KLEMENCU, kateri dobro kuha in dosti jesti daje. Za obilen obisk se priporoča CLEMENS LUNCH 4848 Buchanan Ave. DETROIT, MICH. NAZNANILO! 1.50 1.25 1.00 Knjigarna Edinost 1849 W. — 22nd St., CHICAGO, ILL. Sedative, jako dobro pomoč proti prehladom, in Trinerjev Liniment, ki/-hitro pomaga v slučajih revmatizma in nevral-gije. Za popolni seznam Triner-1 00 z<*ravil pišite na Joseph Triner Company, 1333-45 So. Ashland Ave., Chicago, 111. JOSEPH PA VLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe. krste in ženi*ovanja. — Cene zmerne. 1814 — So. Throop Street, Phonea: CANAL 5903 in 5666. Chicago. J. K0SMACH ! 1804 W. 22nd St.. Chicago, 111 Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNISEV. ŽELE7 NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene Prevzamem barvanje hiš zv naj in znotraj, pokladam sten ski papir. Phone: Canal 0490. Rojakom po državi Minnesota ter državi Michigan naznanjam, da jih obiščem ta in drugi mesec zaradi oblek, katere merim in potem po naroČilu dostavljam odjemalcem, po najnižji ceni, kakor se prodajajo na debelo. Blago in delo jamčeno, vse je najboljšega izdelka, vsake vrste, velikosti. Naročila dopošiljam po pošti na dom točno, hitro in zanesljivo, ker tvrdka ki izdeluje o-bleke je največja tvrdka 2 o-blekami za može in fante v A-meriki. Rojaki poskusite ter bodite prepričani, da boste zadovoljni. Moje dosedanje poslovanje v tem oziru z našimi ljudmi mi daje popolnono zadoščenje, kakor tudi mojim odjemalcem največje zadovoljstvo z oblekami, ki so jih kupili od mene. Za naklonjenost se priporočam MATH POVŠE, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ___ ___:__ _!_ __________ • grawqt- "»sspar- QladiatorjJ Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. "Ali nočeš nekoliko vstopiti?" ga je vabila in rdečica je zalila njena zagorela lica — to pot se ji ni bilo treba truditi —, "ni navada, da bi kdo odšel iz Valerijine hiše, pa da ne bi bil lomil njenega kruha in pokusil njenega vina!" Toda ponosni suženj se je opravičil, kratko, skoraj robato. Ni izgubil s tem niti pednja prostora, ki si ga je pridobil v Miri-njenem srcu. Ni mu ugajalo v tej hiši, niti v portiku bi ne bil hotel ostati. Razkošnost, ki je prevevala Valerijin dom, je težko legala na njegove ude in čute, mu je dušila prsi. — In žalitev, ki mu jo je zadjal Automedont, ga je še živo pekla v srcu. Kako si je želel, da bi mu bil dekliški mladič enak po moči in rasti! Pograbil bi ga in vrgel z voza, kjer je malomarno stal in si izzivalno sukal svoje dolge kodre okrog nežnih prstkov — vrgel preko vseh štirih konj tja po tlaku ter ga naučil britanskih mišic in britanske moči. , *"— in njegovega gospodarja za njim!" je pomislil. Ker že se je vzdramila v njegovi duši zoper tribuna tista tajna, izpočetka še nerazumljiva odpornost in mržnja, ki nas svari pred bodočim nasprotnikom in sovražnikom in ki jo je tribun vsikdar vzbujal v vseh poštenih in odkritih značajih. Odšel je. Placid pa je gledal za njim z ra-čunajočimi očmi. Tribun Placid je bil eden tistih ljudi, ki računajo z vsem, kar jim pride na pot, da bi jim utegnilo v bližnji ali daljni bodočnosti služiti kot sredstvo v dosego njihovih namenov. Ako je naletel na vojaka izrednega poguma, na človeka bistrega duha, na žensko posebne lepote, si je koj rekel, da morebiti pride kedaj priložnost, ko mu bo ta ali o-ni koristil, četudi ga še trenutno ne potrebuje, in računal je njegovo vrednost--. Čudil se je nekoliko, da tele jeklene postave še ni videl med Licijinijevimi sužnji — Licinij je namreč iz posebnih vzrokov oprostil svojega sužnja-ljubljenca vseh nižjih poslov ter vsakršnega dotika s svojimi gostmi — pa sklenil je, da ne bo izgubil izpred oči človeka, ki je bil kakor ustvarjen za gimnazij * ali pa za borbo v amfiteatru **, in čuv-stvo krvoločnega zadovoljstva se mu je prikradlo v srce, ko je v duhu gledal, kako bi se orjaška, mišičasta postava sužnjeva zvijala v bolečinah smrtnega boja__ Pa tudi zavist je grizla ponosnega pa-tricija, ko je malomarno in leno slonel na blazinah svojega pozlačenega vozička v vsem sijaju svojega plemenitega rodu, bogastva in vpliva — zaviden je bil brezpravnemu, brezimnemu sužnju, ki je tako ponosno, svobodno nastopal v svoji možati lepoti. "Ce bi te bil udaril, Antomedont," je dal duška svojim neprijetnim čuvstvom in zbodel pomehkuženega, razvajenega mladiča, ki je držal vajeti poleg njega na vozu, "ne, če bi bil le samo prst položil na tebe, ti bi nikdar več ne odprl ust in jaz bi bil rešen najnad-ležnejšega lenuha svoje družine! — Rahlo, rahlo z onimle zunanjim koncem. Ali ne vidiš, kako grize uzdo! — Rahlo, fant, pravim, in pelji me nazaj na forum!" Udobno se je naslonil v blazine in voz je odhitel. Pri vratih portika pa se je pojavila Mi-rina. Ni opazila odhajajočega patricija, sa-njavo so zrle njene oči po predveži, nato pa se je vrnila, odkoder je prišla, glava ji je nalahno klonila, rahel smehljaj se ji je prikradel na ustna in zamišljen vzdih je zatrepetal v toplem, duhtečem zraku.---- * Telovadna in borbena šola. ** Podolgovato zaokrožena stavba brez strehe, kjer so predstavljali gladiatorske i-gre in borbe z divjimi živalmi. Prostori za gledalce so se stopnjema dvigali v krogu nad areno, s peskom posutim prostorom, kjer so se vršile igre in borbe. IV. Afrodita. * Zamorec, pritlikav'. fantič, najgrši kar jih je zmoglo njegovo pleme, pa morebiti zaradi tega temveč vreden, se je nemirno premikal na kolenih in kazal, kako zelo se je že naveličal tega svojega mukepolnega položaja. Prepotrebna je bila njegova služba zelo važen je bil posel, ki ga je moral opravljati v toaletni sobici plemenite Valerije. S stanovitnostjo in izurjenostjo, ki je daleč presegala njegova leta, je podpiral ogromno o-gledalo, da si je v njem mogla njegova zapo-vedovalka ogledovati vso svojo omamljivo lepoto. Ogledalo je bila ena sama srebrna plošča, brušena in likana, kakor najfinejše steklo, njegov okvir je bil izrezljano zlato, obloženo z rubini in smaragdi. Niti najmanjšega madeža nisi mogel najti na njegovi površini — saj je tudi bilo edino delo ene same služkinje, da ga je neprestano brisala in varovala najmanjšega diha, ki bi utegnil potemniti njegov jasni blesk in kazati lepoto ponosne postave, ki se je v njem zarcalila.-- Valerija je sedela pri svoji pred poldan-ski toaleti. Reči se je moralo o njej, da je lepa, kakor more biti lepa le žena na vrhuncu svojega življenja. Vsaka njena kretnja je govorila o zdravju, čilosti in svežosti njenega dozorelega telesa. Močni snežnobeli vrat ji je dajal dostojanstveno ljubkost, polne prsi in krepka pleča Junonino * veličastvenost valovite, zaokrožene črte njenega telesa zrelost in umerjeno dovršenost. Okrogle roke, njene krepke noge, topla barva njene mehke kože, razkošna in ljubka nežnost, s katero je slonela tu pred ogledalom — vse to so bile lastnosti, ki bi jo zanje bila zavidala sama boginja lepote. Preoster kritik bi morebiti rekel, da izraža njena zunanjost večjo telesno moč, nego je združljiva s popolno lepoto ženskega telesa, da so njene mišice preveč razvite, da kaže njeno telo vkljub mehkim črtam preveč moške poteze, moško prekipevajočo moč. I-sti pogrešek bi morebiti našel tudi še na njenem licu. Preveč odločnosti je razodeval njen drobni orlovski nos, moško drznost in samovoljnost njena precej velika, pa sicer lepo oblikovana usta s svojimi širokimi belimi zobmi, ki jih tudi njene bujno polne in rdeče u-stnice niso mogle zakriti — senca moške res-nobe je ležala na njenem nizkem, širokem, mehkem in snežnobelem čelu, stoječem nekoliko naprej, resnoba, ki so jo le malo omilile njene vbočno začrtane črne obrvi in temne ter dolge trepalnice nad velikimi, smehljajočimi, nekoliko podolgovatimi očmi. In vendar je bil to obraz, ki vanj moški ni mogel pogledati, pa da ne bi bil kmalu zakoprnel po teh pogledih, po tem smehljaju, po njeni ljubezni. — Dih svežega zdravja je ležal na mehki, prozorni koži, svežost in življenje v barvi njenih cvetočih lic in v nje nih sivih očeh je žarela iskra, ki je ljubko zasijala, kadar se je smejala njihova lastni- , ca, ki je pa svetila jasno in hladno, kadar je počival obraz v svojem običajnem mirnem dostojanstvu, resnem pa prezirljivem, skoraj strogem. In koliko ženske mehkobe se je skrivalo v bujni obilici njenih bogatih, duh-kostanjevih las, ki so se ji sipali čez vrat, prsi m ramena in dajali prelep okvir tej ljubki, nevarni in mamljivi sliki. Smrtna kosa. V četrtek dne 9. m. m. je umrl v celjski javni bolnišnici po daljšem bolehanju g. Moric Rauch, trgovec v Celju v 60 letu tsarosti. N. v m. p.! kritje strehe. 3 — popravila na strehi garantirano delo za $4.00. Prevzamemo delo ns vsakem delu mesta. Obstojimo že 34 let; kot največje to zadevno podjetje v Chicagi. Unijski delavci- J. J. DUNNE ROOFING CO. 3411 Ogden Ave. lJhone Lawndale 0114. —^ ■ "m strinjam, Pise J. M. Trunk: vsaj jaz z njimi ne Tretjič naj rdeča gospoda ne bo v skrbeh za znanost in znanstvenike. V pravo znanost j znanstvenike se še nihče ni zaletaval. Vse pa ni znanost in vsak ne znansvenik, dasi še ta-ko odpira usta in se bije na pr-Prosveta pravi, da imajo sj Posebno znanstveniki Vaše starši pravico "omejiti število barve imajo zelo slab kredit, otrok z ozirom na dohodke, kakor trdi večkrat tudi dru-zdravje in sposobnosti." Goto- gače Vaš bratec Glas Svobode, jvo, ako je razlog moralično do- pomalo, pomalo, ima vremena, sti tehten. Proti taki "kontro-i * * * _ li" tudi cerkev ne ugovarja, a1 Enakopravnost je tudi rado- ————i——-— samo sredstvo, sredstvo, gos- ve(jna, kako so mogli napred-NAZNANILO IN podje, to je grenko vsaj za ni katoličani v Nemčiji nastopi. PRIPOROČILO. Vas. Imenuje se namreč vzdrž- skupno s protestantskimi so-« Vsem cenjenim naročnikom "ost. Tu je treba kreposti, du- ciaiisti, dočim so stoprocentni in našim rojakom v državi Ohio ševnega junaštva, za take poj- katoličani na Bavarskem pod-in Pen nsy Ivani j i naznanjamo, me bodo pa brezpogojni zago- pjra]j Hindenburga. Odgovor da jih bo te dni obiskal naš vorniki kontrole preslabi, saj gte zapjsaii sami, gospoda. T -potovalni zastopnik ^gT pravi apostol: "To je zmaga, ma p0povska tema . . . k - ki svet premaga — vera" — (kor' v nekdanji Avstriji, je na vere pa ni. Bavarskem. Pa z odgovorom sami niste zadovoljni, drugače Enakopravnost v Clevelandu bi ne vpraševali. Naj bo Vam pravi, da ste Vi, kutarski list v nekaj odgovora, prostost, za Chicagu, in klerikalni fliki v j katero se Vi, pravite, potegu-Clevelandu v lepi druščini z jete, a je nočete drugim pripo-antiopičnimi postavodajalci v znati, vlada vsaj v političnih državi Tennessee, ko se v svoji; vprašanjih tako pri prosvitlje-"prosvitljenosti" neprenehoma nih, kakor tudi pri popovsko zaletavate v znanost in znanst-! zabitih nemških katoličanih, nike. V to druščino spadam Čudna paradoksa je samo v potemtakem tudi jaz. Rdeči go-,Vaših glavah. Časniki so pisa-spodje se štejejo gotovo med e- li, in kolikor jaz nemške iodine prosvitljence, saj pišejo cialiste poznam, jim pritrdim, zelo svetlo. Odgovarjam, da ti- da je za Hindenburga glasova-| sti, ki zmirja, meče okoli sebe lo na stotisoče pravih sociali-MR. LEO MLADIČ, s kutarstvom, flikami, je izgu-lstov. Pa se niti kutar, niti Mi- ki je pooblaščen pobirati na , bil. saj boste znali nemški, in ke Cigare, niti Pire ne bo mo-ročnino, oglase in vse drugo Nemec pravi: "Wer schimpft, |gočno razkoračil ter uprašal: kar je v zvezi z našim listom, hat vesloren." Drugič bomo mi Rdeči gospodje, pojasnite :o Rojake po naselbinah prosimo v druščini z gospodo, ki je spre-da gredo Mr. Mladiču na roke jela znan predlog v Tennessee, in mu pomagajo pri razširjeva- le toliko, v kolikor so s to prednju katoliškega tiska. logo hoteli ščititi ljudsko nrav-Uprava A. S. & Edinost. nost, pa se glede tega sredstva Progres Linoleum & Carpet Store F. NOVIČKI VELIKA ZALOGA SVILENIH PREPROG 9X12 preje $45.00 — sedaj $27.00 Linoleum z gumi podlago kvadratni jard preje $1.45 sedaj samo............$1.07. V Vašem interesu ie, da si pred nakupom ogledate to zalogo. Phone: CANAL 1505 1738 West 18th Street, CHICAGO. ILL. čudno socialistično parodokso. Vsem je stvar jasna, zmirjati pa nihče ne mara. Svoboda, kje si SEVEDA FOREST C1TCANI 6) Vedo, da se kupi naj-tboljšo vsakovrstno že-leznino, ki se jo potre, buje bodisi pri grajenju domov, garaž ali karšnegakoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu BENJ. EICHHOLZER Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Street. Forest City, Pa. (T.) * Boginja lepote in ljubezni. * Junona je bila kraljica bogov — Jupitrova soproga. ZA DRUŠTVA cerkvena, podporna ter razne slav-nosti. Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd. Pečati, štampilje in druge potrebščine naročite pri A. S. & EDINOST 1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL. CLEVELANDCAN JE! > kadar potrebujete pogrebnika sc spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod * GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND. OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite: Randolph 1881 ali 4550. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe ljarn na dom. Prevažam pohištvi. ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu f 2018 W. 21st Flace CHICAGO, UJ.. Phone: Rosevelt 8221. i *> 9 Glasu Svobode je evolucija pravi srček. Evolucijonisti prodirajo, zmaga je gotova, glavno orožje je znanost, napadalne čete izobrazba ... in duhovnikom se tresejo hlače. Take tirade me spominjajo na avstrijsko časopisje med svetovno vojno. Zmagovali smo . . . dokler nismo bili na tleh. Cemu tako kričite? Ako je evolucija dejstvo, potem bo zmagala brez nepotrebnega kričanja, {zdaj še ni, le teorija je, in če Sv. pismo ni navdihnjeno, temveč so samo duhovniki obdali ga z nekim božjim sijajem, potem je že ubito in ga ni treba premagovati po evoluciji. Čemu nosite težki kamen na prsih in bijete besen boj, vse bo samo šlo. Javnih šol noben duhovnik ne napada. Brez-verne so, a ne protiverne. Za verske šole se pa cerkev mora potegovati, ker drugače zgreši svoj od Krista ji dan namen. •Javne šole še dolgo ne pomenijo smrt za vero, to je le Va-|ša želja. O članku lahko re-| čem Kolikor stavkov, tolika bedarij. Na koncu, ko je član-kar odkril vse skrbi in ves strah duhovnikov, si dela sam koraj-žo. "Število zaslepljencev je malo in se vedno manjša . . . a vendar jih je še toliko . . 2e držimo zmago, pa . . . menda ja ne bo šlo po avstrijskem receptu ? ? Kako je dejal oni junak ? Fantje, le korajžno. naprej, jaz imam sam strah! ——o- c 4 / A f s t * 41 i /i s s 4 Za dobro pohištvo SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino. Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja. Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. 1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, II I Mala antanta za mir. Bukarešt, Romunija. — Zunanji ministri Romunije, Jugoslavije in Čehoslovaške so se na tukajšnji konferenci prijateljsko sestali in ravno tako tu-,di poslovili. Poročevalcem so iz~ i javili, da se v vsemu strinjajo. |in da je njih glavna ambici-i ja obdržati mir, in sicer na podlagi tozadevnih pogodb, ka-j t ere so bile že preje sklenjene. jNinčič, zunanji minister Jugoslavije je dejal glede bolševi-jške propagande, da ne bo in = la nobenega vspeha v Evropi, ne glede na aktivnost Rusije, in da bo boljševiška nevarnost kmalo izginila. Iz Srbije. Sodnik (k obsojencu): Sod-nija vas je spoznala krivega in vas obsoja tem potom na 100 batin s palico. Način kazni si sam izvolite. Obsojenec: Najraje bi bati-ne prejemal v petodstotnih o-brokih. / t.