Slovenska pediatrija 2020 | 183 KliniËni primer / Case report Petra Golob, Katja ZemljariË, Jernej Brecelj IzvleËek CistiËna ehinokokoza ali hidatidna bolezen je široko ende- miËna parazitoza, ki jo povzroËa okužba z jajËeci trakulje Echinococcus granulosus. Kaže se lahko z razliËno kliniËno sliko, ki je odvisna od velikosti ciste in od organa, v kate - rem se tvori. V 70 % se pojavi v jetrih. Diagnozo potrdimo s serološkim testiranjem protiteles proti hidatidnim antige- nom ter s slikovnim diagnosticiranjem (UZ ali CT/MRI). Meto - de zdravljenja vkljuËujejo zdravljenje z albendazolom in/ali kirurške pristope, vkljuËno s perkutano transhepatiËno skle - rozacijo. Na uspešnost zdravljenja vplivata stopnja jetrnih cist in njihova umešËenost. CistiËna ehinokokoza lahko poteka brezsimptomno, a obstaja veliko tveganje pono- vitve. Pomembno je, da pri diferencialni diagnozi cistiËnih sprememb na jetrih pomislimo na okužbo z ehinokokom. Prikazujemo primer sluËajno odkrite bolezni pri brezsimp- tomnem deËku. KljuËne besede: hidatidna cista, parazitoza, Echinoccocus granulosus, pediatrija. Opomba: Obe avtorici, Petra Golob, dr. med., in Katja ZemljariË, dr. med., sta prispevali enako k pripravi Ëlanka in veljata za prvi avtorici. Abstract Cystic echinococcosis or hydatid disease is a widely endemic parasitosis caused by infection with eggs of the Echinococ- cus granulosus tapeworm. The symptoms and clinical picture can vary, depending on the size and location of the cyst. In 70% of cases, the cyst formation occurs in the liver. The diagnosis is confirmed by serological testing for antibodies against hydatid antigens and by ultrasound or CT/MRI imag- ing. Treatment methods include chemotherapy with alben- dazole and/or surgical approaches, including percutaneous transhepatic sclerotherapy. The success of these methods is influenced by the stage and location of the hepatic cysts. However, cystic echinococcosis can be clinically silent and has a high recurrence risk. It is important to consider echi- nococcal infestation in the differential diagnosis of cystic liver lesions. We present a case of incidentally diagnosed disease in an asymptomatic boy. Key words: hydatid cyst, parasitosis, Echinococcus granulo- sus, paediatrics. CistiËna hidatidna bolezen pri otroku: prikaz primera Cystic Hydatid Disease in a Child: Case Report Slovenska pediatrija 4/2020.indd 183 12/12/2020 12:14 184 | Slovenska pediatrija 2020; 27(4) Uvod Ehinokokoza ali hidatidna bolezen je parazitoza, ki povzroËa hidatidne cis- te v jetrih ali drugih organih. Okužba z ehinokokom prizadene ljudi vseh sta - rostnih skupin, najpogosteje otroke in mladostnike. Pri otrocih so najveËkrat prizadeta pljuËa in jetra (1−3). Najpo- gosteje jo povzroËa ehinokok ali pasja trakulja. Na svetu je najbolj razširjena vrsta trakulje, ki se prenaša na Ëloveka. Najbolj prizadeta obmoËja so Medite- ran, Severna in Zahodna Afrika, države Srednjega vzhoda, Avstralija, Južna in Osrednja Amerika ter vzhodna Evropa (2, 4, 5). ZnaËilno kliniËno sliko cistiËne hida- tidne bolezni povzroËa vrsta Echino- coccus granulosus (2) ter je odvisna od prizadetega organa in velikosti ciste. VeËina hidatidnih cist je brezsimpto- mnih in lahko spontano izginejo (3), ob znotrajtrebušnem razlitju ciste pa lahko nastopi anafilaktiËna reakcija ali nenadna smrt (2). Diagnozo postavimo na podlagi kliniËne slike ter slikovnih in seroloških preiskav (3). Bolezen zdra- vimo samo z albendazolom ali v kom- binaciji s perkutanimi intervencijskimi posegi ali kirurškim zdravljenjem. V prispevku predstavljamo primer deËka z nakljuËno ugotovljeno hidati- dno cisto jeter. Prikaz primera Oseminpolletni deËek je bil obrav - navan v gastroenterološki ambulan- ti PediatriËne klinike Ljubljana zaradi nakljuËno ugotovljene ciste na jetrih. V gastroenterološko ambulanto so ga napotili pulmologi, ki so ga obravnava - li zaradi ponavljajoËih se levostranskih pljuËnic ter režasto zoženega sapnika in levega glavnega bronha. Z raËunal- niško tomografijo (CT) pljuË, s katero niso uspeli ugotoviti vzroka zožitve v spodnjem delu sapnika, so nakljuËno prepoznali cistiËno spremembo na jetrih. DeËek ni imel nobenih simpto- mov s strani prebavil. Z ultrazvoËno (UZ) preiskavo trebuha so ugotovili 35 mm veliko okroglo kolesasto tvor- bo v 6/7 segmentu jeter brez hipe - remije in znaËilnega videza. Pregled drugih organov ni pokazal odstopanj od normalnih vrednosti. V laboratorij- skih izvidih krvi je odstopala eozinofi- lija (5,2 %). Odvzeli so mu serologijo na ehinokokno okužbo. Presejalni test na Echinococcus sp. IHA je bil poziti- ven (1:512), zato so opravili tudi potr- ditveni test Western blot, ki je bil prav tako pozitiven. Po posvetu z infekto- logom so uvedli zdravljenje z albenda - zolom v odmerku 2 x 400 mg dnevno za obdobje 4 tednov. Na kontrolnem pregledu smo ugotovili blago poviša- ne vrednosti ALT (1,29 μkat/l) in nor- malne vrednosti eozinofilcev, deËek pa ni navajal nobenih težav. Svetovali so mu 14-dnevno prekinitev zdravlje- nja z albendazolom in nato ponov - no 4-tedensko zdravljenje. Po dveh mesecih in dveh ciklih zdravljenja ob ponovnem UZ kontrolnem pregle - du trebuha nismo zaznali dinamike. DeËek je navajal prehode jutranje sla- bosti. V kliniËnem statusu razen preko- merne telesne teže ni bilo odstopanj od normalnih vrednosti, laboratorijski izvidi krvi, vkljuËno s hepatogramom, seËnino in kreatininom, pa so bili v mejah normalnih vrednosti. Po posve- tu z infektologi smo deËka predstavili interventnemu radiologu zaradi nada- ljevanja zdravljenja s perkutano tran- shepatiËno sklerozacijo hidatidne ciste. ©tirinajst dni pred posegom so ponov- no uvedli 4-tedenski cikel zdravljenja z albendazolom. Pred preiskavo je opra- vil UZ preiskavo trebuha, ki je poka- zala nekoliko manjšo, 24 mm veliko cistiËno spremembo z zadebeljeno ste- no in vkljuËki zraka v desnem jetrnem režnju. V splošni anesteziji smo opravi- li perkutano transhepatiËno skleroza- cijo pod UZ nadzorom, a s punkcijsko iglo nismo uspeli pridobiti tekoËine, zato smo uvedli 8F drenažni kateter, preko katerega smo cisto izpraznili, sprali in sklerozirali z 10 ml absolut- nega alkohola. Z mikrobiološko prei- skavo punktata smo dodatno potrdili okužbo s povzroËiteljem Echinococcus granulosus. V laboratorijskih izvidih smo ugotavljali porast vnetnih para- metrov (CRP 143, PCT 0,52), kliniËno pa je bila pri deËku prisotna mrzlica. Ob porastu vnetnih parametrov smo tret- ji dan uvedli intravensko zdravljenje z amoksicilinom s klavulansko kislino v odmerku 1,2 g/6 h. DeËek je preje- mal tudi redno analgetiËno zdravljenje (paracetamol ter dodatno naproksen in metamizol ob prebijanju boleËine). Kljub poveËevanju vrednosti vnetnih parametrov s kontrolnim UZ pregle- dom trebuha nismo uspeli dokazati akutnega vnetnega dogajanja v trebu- šni votlini. Cista z zadebeljeno steno je bila še vedno prisotna, a po sklerozaciji napolnjena z zrakom. Po intravenskem antibiotiËnem zdravljenju je prišlo do kliniËnega izboljšanja, znižanja povi- šane telesne temperature in zmanjša- nja vrednosti vnetnih parametrov. Po posvetu z infektologom je deËek nada- ljeval z antibiotiËnim zdravljenjem z amoksicilinom s klavulansko kislino doma, skupaj 14 dni. Nadaljeval je tudi s ponovnim, tokrat Ëetrtim 4-teden- skim ciklom zdravljenja z albendazo- lom. En teden po odpustu iz bolnišnice je opravil laboratorijski kontrolni pre- gled jetrnih testov. Po enem mesecu je pri izbranem pediatru opravil kontrol- ni UZ trebuha. Ugotavljali smo približ- no enako velikost ciste 29 mm x 23 mm x 23 mm. Serologija na ehinokoka je pokazala protitelesa IHA 1:4096 in pozitiven potrditveni test. Po 8 mese- cih so se izboljšale vrednosti seroloških preiskav (IHA pozitivna 1:512). DeËka smo nato sledili na 6 mesecev. Jetrni testi so bili vseskozi v mejah normale, v seroloških testih pa ni bilo dinamike. Cista je bila na kontrolnem UZ manjša, stena je kalcinirala (20 mm). Razpravljanje Hidatidno bolezen, ki jo povzroËa pasja trakulja ehinokok, glede na kli- niËno sliko razdelimo v dve kategoriji. Prva je cistiËna hidatidna bolezen, ki jo povzroËa Echinococcus granulosus, druga pa alveolna hidatidna bolezen, Slovenska pediatrija 4/2020.indd 184 12/12/2020 12:14 Slovenska pediatrija 2020 | 185 ki jo povzroËa Echinococcus multilo- cularis. Redkejša povzroËitelja sta E. vogeli in E olighartus (4, 5). V raziskavi na vzorcu 338 otrok v endemskem podroËju v Maroku so ugotovili, da je delež okuženih veËji v ruralnih (74,3 %) podroËjih, kar pri- pisujejo pomanjkljivi ozavešËenosti glede pomembnosti higiene rok pri prenosu okužbe in skupnem bivanju s psi. VeË okuženih otrok je bilo moške- ga spola, kar v retrospektivni raziskavi treh pediatriËnih ustanov pripisuje- jo dejstvu, da fantje vsakodnevno pri izvajanju dejavnosti veË Ëasa preživijo v zunanjemu okolju, kar pomeni veË- jo verjetnost okužbe. Najpogosteje so zbolevali otroci v starostni skupi- ni 7−11 let, pogosteje pa je bil priza- det izkljuËno en organ (94,4 %) (1, 4). Pomembna je tudi ugotovitev 10-letne retrospektivne raziskave hidatidnih cist pri otrocih, da je imelo 10 % otrok pozitivno družinsko anamnezo (3). Odrasel parazit Echinococcus granu- losus je velik 2−7mm in sestavljen iz 2−6 segmentov. Živi v Ërevesu okuže- nih mesojedih živali in ne povzroËa težav. »lovek se okuži z zaužitjem jajËec, ki jih živali izloËajo z iztrebki posredno preko dlake, kontaminirane vode, zelenjave in sadja (1, 4). Z ehino- kokom se pogosto okužimo v otroštvu, a je potrebno precej Ëasa, kar 12 mese - cev do veË let, da ciste dovolj zraste- jo in povzroËajo simptome. Bolezen se med ljudmi ne prenaša, saj Ëlovek jajËec ne izloËa z blatom (1). LiËinka se razvije v Ërevesju, natanËne- je v dvanajstniku, ter preko Ërevesne stene, krvi in limfe prispe v razliËne organe (jetra, pljuËa, vranico, kosti, genitourinarni trakt, žolËnik, nadled- viËni žlezi, možgane, srce, mišice) in tvori ciste (3−5). Jetra so s prenosom preko portalne vene za liËinko prvi filter, kjer ta umre ali pa se razvije v hidatidno cisto. VËasih se liËinka prebi- je skozi jetra in nadaljuje pot v pljuËa, ki so drugi filter, nato pa se lahko raz- širi še na druge organe in tkiva. LiËinka lahko s širjenjem preko limfe portalno veno tudi zaobide in verjetno je tudi takšna širitev kljuËna za nastanek cis- te v vranici. Teorija nastanka hidati- dne ciste v možganih je najverjetneje povezana s prehodom parazita pre- ko odprtega arterioznega voda (1, 4). V približno 5−13 % je prizadetih veË organov hkrati. Jetrna hidatidna cista naj bi v prvih šestih mesecih zrasla za 0,1−1cm, nato pa vsako leto 2−3 cm, torej v povpreËju 1−5 cm na leto (4, 6). Pogosto mesto nastanka cist pri otro- cih so pljuËa in jetra, medtem ko je pri 70 % odraslih hidatidna cista v desnem jetrnem režnju. Okrog cist nastane zadebeljena fibrozna kapsula. JajËeca plavajo v tekoËini ciste ali so pritrjene na steno. Znotraj ciste lahko nastane tudi manjša hËerinska cista. TekoËina v zdravi cisti je brezbarvna in vodene strukture. Po medikamentoznem zdra- vljenju ali bakterijski okužbi tekoËina postane gosta (3−5). Ciste v jetrih veËinoma ne povzroËajo simptomov ali spontano regredirajo. Simptomatske ciste lahko povzroËi- jo boleËine v trebuhu, ki so najpogo- stejši simptom jetrne hidatidne ciste. Bolezen se lahko kaže tudi s poveËa- nim obsegom trebuha, tipno maso v trebuhu in bruhanjem. Zlatenica je pri otrocih redka (4). Do resnih zaple- tov lahko pride, Ëe ciste pritiskajo na okolne strukture in se razlijejo, bodi- si spontano ali iatrogeno. VeËje teža- ve povzroËajo tudi ciste v možganih (povišan znotrajlobanjski tlak, glavo- bol, bruhanje), kosteh (zlomi) in repro- duktivnih organih (neplodnost). Pojav ciste v pljuËih (najpogosteje v desnem spodnjem lobusu) povzroËa boleËino v prsnem košu, kašelj, ki je najpogostej- ši simptom, ali hemoptizo. Pri ledviËni hidatidozi ugotavljamo piurijo, hema- turijo, vztrajajoËo vroËino, koliËne boleËine, ledviËne kamne in arterijsko hipertenzijo. Ob prizadetosti srca se pojavljajo boleËine v prsnem košu, sla - bost, palpitacije, dispneja in aritmija. Razlitje ciste lahko povzroËi anafilaksi- jo, nevarno pa je tudi zato, ker se lah- ko iz vsakega razlitega in raznesenega jajËeca razvije nova cista (4, 5). Diagnozo postavimo na podlagi kli- niËne slike (hepatomegalije, tipne mase v trebuhu) ter slikovnih in serolo- ških preiskav. UZ preiskava je najboljše orodje tako za postavitev diagnoze kot tudi za spremljanje zdravljenja ciste v jetrih. UZ ima v primerjavi s preiska- vo CT, ki je bolj natanËna, 85-odsto- tno specifiËnost. Prikažemo si lahko interne membrane hidatidne ciste in ehogen material, t. i. hidatidni pesek. Z rentgensko (RTG) slikovno preiska- vo si lahko prikažemo hidatidno cisto v pljuËih in kosteh, s CT pa natanËne - je razlikujemo med alveolno obliko in cistiËno obliko hidatidne bolezni (3−5). S serološkimi preiskavami lahko dia- gnozo potrdimo, a so lahko v veË kot 50 % lažno negativne. Po podatkih 10-letne retrospektivne raziskave na vzorcu otrok je bil indirektni hemaglu- tinacijski test (IHA) pozitiven le pri 60 % testiranih otrok s hidatidno cisto. Kot test z visoko obËutljivostjo (95,5 %) velja test ELISA − IgG, ki ga v Sloveni- ji uporabljamo kot potrditveni test po pozitivni indirektni hemaglutinaciji (7). Izsledki raziskav kažejo, da je pri kar 30 % od 18 otrok prisotna eozinofilija. PovpreËne vrednosti v odstotkih so bile 4,8 % +/- 1,3 % (3, 4). V diferencialni diagnozi pomislimo na benigne ciste jeter ali jetrni absces. Zdravljenje je odvisno od otrokove starosti, strukture ciste ter lokacije in velikosti. Zdravimo s kirurško odstra- nitvijo ciste, postopkom PAIR (perkuta- na aspiracija, injekcija cidne raztopine in reaspiracija) in z zdravili, bodisi kot samostojno zdravljenje ali v kombina- ciji z drugimi naËini. Pri hidatidni cisti v jetrih priporoËamo zdravljenje s CT ali UZ vodenim PAIR (3). Glede na kla- siËno kirurško odstranitev ciste, ki je prva izbira zdravljenja pri pljuËni hida- tidni cisti, ima to zdravljenje v kombi- naciji z albendazolom manj neželenih uËinkov in krajšo hospitalizacijo. PAIR je bolj uËinkovit pri zmanjšanju ciste kot zgolj albendazol, prav tako tudi bolj uspešno zmanjša simptome (3, 5). V raziskavi, povezani z cistiËno hidati- Slovenska pediatrija 4/2020.indd 185 12/12/2020 12:14 186 | Slovenska pediatrija 2020; 27(4) dno boleznijo, ki je zajemala 187 otrok, svetujejo tudi algoritem zdravljenja. Po algoritmu naj bi 1−4 tedne pred opera - tivnim posegom priËeli z zdravljenjem z albendazolom in bolnike, ki so ime- li opravljeno cistektomijo ciste, manj- še od 10 cm, sledili tudi dolgoroËno. Pri cistektomiji ciste, veËje od 10 cm, po posegu svetujejo 1- do 3-meseËno zdravljenje z albendazolom. Bolnike po odstranitvi organa zaradi zaplete- ne ciste sledimo dolgoroËno, bolnike z neaktivno ali kalcificirano cisto sledi- mo s slikovnimi preiskavami (8). Kirurška odstranitev ciste je na mestu pri velikih jetrnih cistah z vsebnostjo hËerinskih cist, pri superficialno ležeËih cistah, ki lahko rupturirajo, pri okuže- nih cistah, ki komunicirajo z biliarnim traktom, pri cistah, veËjih od 10 cm, pri sekundarno okuženih ali krvaveËih cistah ter pri cistah v možganih, ledvi- cah, kosteh in pljuËih. Za boljši uËinek zdravljenja odstranimo celotno ovoj- nico, vsebino votline, ki ostane, pa zapremo z omentumom. Podatki pri- merjave med odprtim kirurškim pose- gom in laparoskopskim posegom pri zdravljenju otrok s hidatidno cisto jeter kažejo, da je laparoskopska operacija bolj varna in kratkotrajna ter z manj pooperativnimi zapleti (3, 5, 9). Izsled- ki nekaterih raziskav kažejo, da je pri otrocih zaradi dobre regeneracije pljuË in velike verjetnosti ponovne okužbe predvsem v endemskih podroËjih na prvem mestu zdravljenja hidatidoze pljuË cistektomija (3). Pri ostalih je indicirano zdravljenje z albendazolom v odmerku 10−15 mg/ kg 1- do 2-krat na dan za 1−6 mesecev oralno (najveËji odmerek je 800 mg/ dan). Zadovoljiv odgovor na zdravlje- nje dosežemo pri 40−60 % bolnih (5, 10). Zdravljenje z zdravili svetujemo pri zdravljenju neoperabilnih, disemi- niranih cist ali ponovitvi bolezni. Pov- preËen Ëas zdravljenja z albendazolom naj bi bil 15,5 meseca +/- 1,5 meseca. Daljši Ëas zdravljenja je bil po literatu- ri potreben pri otrocih s prizadetostjo drugih organov in ne jeter ali pljuË (3, 4). Neželeni uËinki zdravljenja z SLIKA 1. ALGORITEM DIAGNOSTICIRANJA IN ZDRAVLJENJA HIDATIDNE BOLEZNI (PRIREJENO PO 11). FIGURE 1. ALGORITHM FOR THE DIAGNOSIS AND TREATMENT OF HYDATID DISEASE (ADAPTED FROM 11). DIAGNOSTICIRANJE HIDATIDNE BOLEZNI • serološke preiskave • slikovno diagnosticiranje ZDRAVLJENJE Z ABENDAZOLOM 28 DNI • kontrolni pregled jetrnih testov • ponovitev po 14 dneh SLEDENJE • kliniËna ocena • kontrolni pregled jetrnih testov • slikovno diagnosticiranje NA»RTOVANJE ELEKTIVNE OPERACIJE V DRUGEM CIKLU POVRNITEV BOLEZNI • ponovno zdravljenje z zdravili • UZ vodena aspiracija ali operacija UZ VODENA ASPIRACIJA • kirurško nedostopna • ponovna bolezen • bolnik ni zmožen kirurškega posega ELEKTIVNA OPERACIJA • subtotalna cistektomija • zaprtje cistobiliarnih komunikacij • holangiografija • biliarna drenaža pri cistobiliatni komunikaciji Slovenska pediatrija 4/2020.indd 186 12/12/2020 12:14 Slovenska pediatrija 2020 | 187 albendazolom so alopecija, blagi pre- bavni simptomi in povišane vrednosti jetrnih transaminaz (5). Po podatkih iz retrospektivne študije, ki je vkljuËevala 50 otrok, zdravljenih z albendazolom, je prišlo ob zdravljenju z albendazo- lom do porasta transaminaz le v 2 %. V tem primeru svetujemo prekinitev zdravljenja (3). Zaradi levkopenije med zdravljenjem priporoËamo kontrolni pregled krvi na 2 tedna (5). Zdravljenje hidatidne bolezni je v pov- preËju dolgotrajno, od 3 mesecev do 2,5 leta (3, 5). Brez zdravljenja ciste napredujoËe rastejo, lahko pa pride do njenega spontanega umika in odmrtja ciste, ki nato kalcificira. Delno kalcifi- cirajoËa cista ne pomeni odmrtja para- zita (4). Glede napovedi izida so bolj ugo - dne manjše in manj kompleksne cis- te, mlajše od 2 let (5). Do Izsledki 10-letne retrospektivne raziskave kažejo, da do relapsov bolezni pri - de predvsem ob prizadetosti drugih organov (in ne jeter ali pljuË, kar je najbolj pogosto) (3). Preventivno priporoËamo Ëim manj sti- kov s psi v endemskih podroËjih, redno umivanje rok, umivanje živil in pregled živil s strani inšpektorata. V Sloveniji so živali, ki jih uporabljamo za hrano, pod obveznim nadzorom Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Potrebni so tudi redni pregledi psov pri veteri- narju, psi pa morajo tudi redno preje- mati zdravila proti zajedalcem. ZakljuËek Po podatkih iz literature je cistiËna ehinokokoza v endemskih podroËjih pogosta parazitoza, na katero mora- mo pomisliti ob znaËilnih kliniËnih znakih ali nakljuËni najdbi cistiËnih sprememb s slikovnimi diagnostiËnimi metodami. V povpreËju pogosteje zbo- levajo otroci, predvsem fantje v rural- nih podroËjih. Obdobje med okužbo z ehinokokom in kliniËno prezentacijo, ki je odvisna predvsem od lege ciste in njene velikosti, lahko traja tudi veË let. Diagnoza temelji na kliniËni sliki in slikovnem diagnosticiranju ter serolo- ških preiskavah. Napoved izida bolezni je odvisna od razsejanosti okužbe ter lege in kompleksnosti ciste. V predstavljenem kliniËnem primeru je bila jetrna cista odkrita nakljuËno, deËka pa so obravnavali in zdravili v skladu s priporoËili retrospektivnih raziskav pri otrocih. Zdravljenje je bilo uspešno. Literatura 1. Amachmid O, El Guamri Y, Zenjari K, Bou- hout S, Ait Moh M, Boraam F et al. The pattern of cystic echinococcosis in children in an ende- mic area in Morocco. J Parasit Dis 2019; 43 (2): 209−14. 2. Moosazadeh M, Abedi G, Mahdavi SA, Sho- jaee J, Charkame A, Afshari M. Epidemiological and clinical aspects of patients with hydatid cyst in Iran. J Parasit Dis 2017; 41(2): 356−60. 3. Sismanlar Eyüboglu T, Ramaslı Gürsoy T, Tana Aslan A, Pekcan S, Budakoglu IÍ. Ten-year follow -up of children with hydatid cysts. Turk Pediatri Ars 2019; 54 (3): 173−8. 4. Gupta R, Sharma SB, Prabhakar G, Mathur P. Hydatid disease in children: our experience. For- mos J Surg 2014; 47: 211−20. 5. Kliegman RM, Stantom BF, Schor NF, St. Game JW, Behrman RE. Nelson textbook of pedi- atrics. 19th ed. Philadelphia: Saunders Elsevier; 2011. 6. Pakala T, Molina M, Y Wu G. Hepatic echino- coccal cysts: a review. J Clin Transl Hepatol 2016; 4(1): 39−46. 7. El-Ghareeb AS, Waked NM, Al-Feky HM. Clinical and parasitological studies on pulmonary and hepatic hydatid cysts in hospitalized children and adults (abstract). J Egypt Soc Parasitol 2016; 46(1): 9−18. 8. Minaev SV, Gerasimenko IN, Kirgizov IV, Sha- misev AM, Bykov NI, Shamisev JA. Laparoscopic treatment in children with hydatid cyst of the liver. World J Surg 2017; 41(12): 3218−23. 9. Yuan WH, Lee RC, Chou YH, Chiang JH, Chen YK, Hsu HC. Hydatid cyst of the liver: A case report and literature review. Kaohsiung J Med Sci 2005; 21: 418−23. 10. Oral A, Yigiter M, Yildiz A, Yalcin O, Dikmen T, Eren S et al. Diagnosis and managment of hydatid liver disease in children: a report of 156 patients with hydatid disease. J Pediatr Surg 2012; 47(3): 528−34. 11. Silva MA, Mirza DF, Bramhall SR, Mayer AD, Mcmaster P, Buckels JAC. Treatment of hydatid disease of liver. Dig Surg 2004; 21: 227−34. Petra Golob, dr. med. (kontaktna oseba/contact person) Splošna bolnišnica Murska Sobota Ulica dr. Vrbnjaka 6 9001 Murska Sobota, Slovenija e-naslov: golobicka85@yahoo.com Katja ZemljariË, dr. med. Splošna bolnišnica Murska Sobota, Murska Sobota, Slovenija asist. dr. Jernej Brecelj, dr. med. KliniËni oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko, PediatriËna klinika, Univerzitetni kËiniËni center Ljubljana in Katedra za pediatrijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija prispelo / received: 24. 7. 2020 sprejeto / accepted: 2. 11. 2020 Golob P, ZemljariË K, Brecelj J. CistiËna hidatidna bolezen pri otroku: prikaz primera. Slov Pediatr 2020; 27(4): 183−187. https://doi.org/10.38031/ slovpediatr-2020-4-04. Slovenska pediatrija 4/2020.indd 187 12/12/2020 12:14