P©SSm!ma pSaJana w g©8®w5nl.
V Uubliani, v n$delj© 15. aprila 1923. Pisarn. 3t. 1
Le«©, m št. @3.
NAPREJ
Glasil® Socialistične stranke Isassoslasrlle.
I. KAISER:
Ozdravljenje strokovnega gibanja.
Strokovne organizacije morajo delovati v mezdni (tarifni) politiki: to morajo izpopolnjevati z vztrajnim delom na socialnem polju, sodelovati morajo pri tem s politično organizacijo; pri vsem tem pa morajo polagati največjo pažnjo na izobrazbo, sodelovati morajo z izobraževalno organizacijo.
To je teoretični oris strokovnega po-kreta katerega je treba spraviti v življenje.
Navedimo tudi smernice, kako naj spravimo gibanje v pravi tir:
Predvsem se moramo zavedati, da je naš proletariat še nezaveden, da niti prav ne pojmuje strokovnega gibanja. In s tem ie treba v prvi vrsti računati.
Trajno zboljšanje gmotnega položaja bo prinesel šele boljši socialni položaj. Edini smo si v tem. da .protestne resolucije tega položaja ne bodo zboljšale. Dejstvo da proletariat še ne uvideva dovolj jasno, da je v slabem državnem gospodarstvu vzrok njegovega slabega položaja, to dejstvo nalaga strokovnim organizacijam nalogo da
I. potom tiska navajajo proletariat z razpravami o narodnem gospodarstvu, valuti, finančni politiki, izvozni in uvozni politiki itd., da začne o tem premišljevati. Te razprave naj pokažejo dejanski stan n. pr. valute ali finančne politike in naj potem dokažejo da vpliva n. pr. slaba valuta ali slaba finančna politika neposredno tudi na delavski položaj.
II. Delavec pa se mora pri svojem delu zanimati tudi za stanje podjetja, v katerem dela. Vedeti mora n. pr. koliko su-
Soinčna sila.
Kaj dela solnčna toplota?
Smešno vprašanje kajneda? Vsak otrok lahko odgovori, da greje. Ampak kar vsak otrok lahko pove, še ni treba, da bi bil nravi odgovor. In vprašanje o delu solnčne toplote ni tako smešno, kakor bi izglodalo.
Vzemimo stvar nekoliko bolj natančno. Vprašali smo, kaj dela solnčna toplota. Pri tem jemljemo besedo »delo« v pravem pomenu besede; torej kakšno delo opravlja solnčna toplota?
Marsikdo bo majal z glavo, če odgovorimo, da ie pravzaprav vir vsega dela. ki se opravlja na zemlji v solnčni toploti.
Začudenje bo precej minulo, če se spomnimo, da je zemlja dete solnca Izmed vseh teorij o postanku zemlje je Kant-Laplaceova najbolj podprta; po tej teoriji se je tista snov. iz katere je sestavljen naš Diane, vdavnih časih odtrgala od žarečega solnca, prav tako kakor tudi vsi drugi
rovin porabi podjetje na dan. koliko premoga, koliko drugih stvari, ki so potrebne za izdelovanje, vedeti mora nadalje tudi, koliko podjetje dnevno izdela, koliko izdelkov izvozi itd. S tem dobimo natančno statistiko o stanju podjetja, katero lahko uporabimo pri mezdnih gibanjih, dobimo pa tudi statistiko, ki nam pokaže stanje industrije ali obrti sploh. To pa ni važno le radi statistike, še večjega pomena je da začne delavec pri tem misliti in računati ter da je miselno nekak gospodar podjetja. Začetek takega dela bo sicer jako težek, uspeh bo morda tekom enega leta komaj viden, z vztrajnim delom pa bi se to dalo doseči.
III. Ustanovitev medstrokovnih svetov bo pokret moralno dvignila. Medstro-kovni sveti morajo biti lokalni .samostojni forumi ki bodo skrbeli, da se n. pr. razprave v tisku (pod I.) obravnavajo na diskusijah in shodih, ki se morajo prirejati no pravilniku vsakih 14 dni za vse delavstvo dotičnega kraja.
IV. Velike naloge ima tudi »Svoboda«. Izobraževalno organizacije ne sme manjkati na nobenih diskusijah. Ona mora delati na to. da bo delavstvo pričelo s pridom čitati. na ne morda takoj v začetku kakih učenih knjig, temveč vsaj svoje strokovno glasilo.
Polagoma pa mora preiti na to, da bo začelo čitati knjige, revije itd. Gojiti mora tudi družabnost, ki v delavskem po-kretu ni najmanjšega pomena. Prireja naj zabavne večere majhne, lahke predstave. stopati mora po principu, da je po vsakem težkem delu treba tudi razvedrila.
planet, v davnih časih odtrgala od žatCče-danes v našem solnčnem sistemu posamezna svetovna telesa, nekoč celota. In tudi danes je zemlja takorekoč privezana, na solnce. seveda ne z vidnimi trakovi, pač pa z nevidno privlačno silo.
Sicer ie zemlja tudi drugače odvisna od solnca. Poglejmo na primer rastline. Brez solnčne toplote jih ne bi imeli. Zemlja bi bila brez nje puščava. Kajti le pod uplivom solnčne toplote je semenu, ki pride na kakršenkoli način v zemljo, mogoče. da vzkali, da spusti svoje korenine v prst in da požene proti solnčni svetlobi. Ta luč daje rastlini tudi sposobnost, da razpusti, kar je zavžila, to je vodo. zrak, razne soli in druge mineralije v njih posamezne sestavine in jih potem porabi za zgradbo svojih korenin, debla, vej, listja, cvetia in plodov.
To je pa že važna reč za delo na zemlji. Rastline služijo nam in živalim za hrano, to se pravi da ustvarjajo silo za naše življenjske procese, torej tudi za de-
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska nlica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste*
Izobraževalna organizacija mora po* svetiti strokovni organizaciji vso svojo pažnjo. strokovne organizacije pa bodo poplačale njen trud s tem. da bo dobila dobro in zavedno članstvo.
V. Zgoraj navedene točke bodo dale delavstvu temeljno izobrazbo. Polagoma se mu bodo začele odpirati oči. spoznal 'bo v pravi luči svoj bedni položaj in tedai se bo začel šele prav organizirati. Naj-< prvo bo strokovno organiziran, potem v, izobraževalni organizaciji — in ko bo dosegel to, se bo pa organiziral tudi politično. Politična organizacija mu bo razla-> gala politično socialistični program, dala mu bo politično izobrazbo, podpirala ga bo pri urejevanju občinskega in državnega gospodarstva in mu dajala iniciative, kako naj svoje posamezne zahteve uve-ijavi.
VI. Le na ta način bo proletariat polagoma dozoroval in tedaj bo tudi prav znal ceniti pomen gospodarskih organizacij, ki ga bodo rešile izkoriščanja od strani trgovcev. Z ustanavljanjem socialističnih zadrug se bo tudi gospodarsko osamosvojil. \
VII. Za tako sistematično delo pa mora imeti strokovni pokret tudi primeren aparat ki razvoja ne bo oviral. In takega aparata danes nimamo.
Našim samoupravnim in siamozako-nodainim strokovnim organizacijam stoji na čelu Strokovna komisija. Praktično delo v Strokovni komisiji pa kaže. da Strokovna komisija ni forum, ki bi mogel delo posameznih organizacij kontrolirati. Akcije, katere ona prične, ob ti če jako pogosto že v osrednjih društvih to pa ali radi preslabega aparata, ki ga iima dotič-no osrednje društvo ali radi brezbrižnosti funkcionarjev, ali pa radi opozicije, ki jo
lo.	Nadalje služijo rastline kot kurivo; rabijo se za proizvajanje svetlobe in toplote v našo službo.
Tudi naše raznovrstno mineralično kurivo: Premog, mehki premog, šoto. petrolej in produkte njih izprememb moramo smatrati za ostanke nekdanje rasti, bodisi rastlinske ali živalske. Pred milijoni let so pod vplivom solnčne toplote nastale rastline in živali, ki so bile potem iz tega ali onega razloga pokopane pod zemeljskimi plastmi, tam so se v teku časa pad uplivom kemičnih procesov in ob sodelovanju neskončno majhnih bitij izpremneile v to, kar so sedaj. V naših dneh se pa kopljejo in zajemajo iz svojih starodavnih grobov in človeštvo črpa iz njih eneržijo za najraznovrstnejše delo. Lahko torej pravimo, da ni sila. ik jo jemljemo iz teh tvarin, nič druzega, kakor v notranjosti zemlje v davnih časih shranjena solnčna tcmlota.
Rastline smo dejali, so produkti solnčne toplote. S temi rastlinami se pai
kako osrednje društvo vodi napram Strokovni komisiji. Prvim zadržkom Strokovna komisija lahko odpomore. napram drugim in tretjim pa je brez vsake moči. Strokovna komisija ie danes talcorekoč brezpomemben forum, ki v akciji in taktiki strokovnega pokreta ne odločuje, pač pa odločuje v resnici vsako osrednje društvo zase. V pokretu torej ni enotnega nastopa in tega je treba upostaviti.
Aparat s programom ni v nikaki ozki zvezi. Prilagoditi se mora razmeram, obrniti se mora tako. da je boljši in prožnejši. On v strokovnem pokretu ni bistvo, temveč pripomoček pri izvajanju programa. Če aparat obrnemo, da je prikladnej-ši ter da posamezne enote lažje kontrolira in da ustvari enotnost strokovnega pokreta. ni to nikako dekretiranje pokreta temveč naravni napredek.
Rekli smo, da Strokovna komisija najprarp osred, društvom napa nikake moči, nima pa tudi nikake avtoritete. Skoraj bi trdjlj, da je y našem strokov« pem - gibanju toliko taktik, kolikor je. osrednjih društev.
Naš pokref za tak sistem, kakor ga imamo danes, še ni zrel. Zato pa mora« mo aparat razmeram prilagoditi. Apa« rat se ne bo zboljšava! od spodaj nav« zgor, temveč tisti, ki so »zgoraj«, ga bodo morali prilagoditi tako, da bo od« govarjal onim »spodaj«.
Da se upostavi kar največja enot« nest v pokretu, ter da o akciji in taktiki ne bodo odločevali posamezniki, je po« trebno, da dobijo podružnice širši delo« krog, sedanja osrednja društva pa dobe odbore, ki Q taktičnih vprašanjih, tičo« čih se celokupnega pokreta, nimajo pi« kake odločilne moči. Iz sedanjih osred« njih odborov se stvori forum Strokovne kpmisiie, ki edini mer c cinj on sklep ati o taktiki in akcijah v pokretu. Stroke ostanejo ločepe, kakor doslej. Vsaka stroka’ima pa svoj upravni odbor, ki je merodajen sklepati o podporah, pri« spevkih in o zadevah, ki se tičejo samo dotične stroke. Ta odbor pa o vseh tak« tičnih vprašanjih lahko stavi širokemu forumu Strokovne komisije svoje pred« loge,	,
Vsako osrednje društvo ima danes svoj aparat. In ti aparati so jako dragi. To paj se uredi bolj preprosto, organi« zacijp paj dobe enotno skupno blagaj« no. Fondi in imetje posameznih strok pa ostanejo ločeni, kakor doslej. Tudi
LZUiigi
posredno ah neposredno hrani vse živalstvo. Volk sicer kolje ovce, toda ovca. ki mp služi rn hrano, je zgradila svoje telo iz rastlin, Tudi delo živali ni torej nič dru-zega kakor prevedena solučna toplota. Človek ni nikakršna izjema pri tem. Zani veljajo enaki naravni zakoni kakor zg vse živalstvo! četudi se človek rad smatra za kralja vsega stvarstva, je .vem dar tudi on stvor solnene eneržije in od nje odvisen. S svojo hrano uživa indirektno solnčno toploto; in če bi se mu odtegnila solnčua luč in toplota bi povenil in poginil kakor ra;stline y temi in mrazu,
Kair velja za oživljeno naravo v tem oziru, velja pa tudi za neoživljeno. Vse sile, ki se javljajo v njej in ki jih izrab-Ijame za syoje delo so posledice upliva solnčnih žarkov.
Tu je na primer veter. O njem so stari napodi mislili da ga povzroča kakšno posebno božanstvo. Veter opravlja ogromno delo, včasi koristno, včasi skrajno škodljivo. V človeški službi žene rnli-no, jadamce itd. Kako pa nastaja veter?
(Konee prih.)
pri močeh se da na ta način mnogo pri« hraniti. Enoten aparat, ki bi nastal iz tajništev posameznih osrednjih društev, bi bil razdeljen v glavnem na sledeče oddelke:	I, ckshihit, arhiv, odprava,
II.	blagajna, III. knjigovodstvo, IV. član« ska , kartoteka, članske, knjige, urejeva« nje in vpisovanje plačilnih listov itd.,
V.	statistični oddelek, VI, uredniški od« delek. Strokovni tajniki so referenti za posamezne stroke, ki obdrže iste naloge kakor jih imajo doslej, Strokam, ki da« slej radi prenizkega števila članov niso imele tajnika, upravlja posle za, to do« ločeni tajnik.
V posameznih krajih izvajajo ak« cijc medstrokovni sveti in podružnice. Ves enoten aparat stoji neprestano v zvezi z medstrokovnimi sveti in pp« družnicami in dobiva od njih tudi ini« ciativo,
Ta sistem nam daje na eni strani članski forum, ki pokret vodi, na d™gi strani pa širše članstvo, izogiblje pa se vseh neštetih ovir jn težkoč, ki sq naj« večkrat v osrednjih društvih. To so naj« glavnejši obrisi aparata, ki bi ga v stro« kovnem pokretu potrebovali.
Iz predstoječega je razvidno, da je ozdravljenje strokovnega pokreta v si« stematičnem delu. Zdrav strokovni po« kret je kakor veriga. Vsak del te verige je bistven in je nujno potreben, če ho« čemo, da je veriga cela. Trdno določen program fer boj in delo po njem bp prineslo ozdravljenje strokovnega po* kreta.
*
Vidim nekatere, kako se zopet jeze. Ne vidijo radi, če kdo stremi, da bi po« kretu, kolikor je pač mogoče, koristil, Obsojajo ga, da ruši organizacijo, da uvaja politiko, skratka, da je pokretu škodljiv. Najboljše je, da taki škodljiv« ci pokreta pomnožijo armado brez« poselnih...
Zgorajšnji članek ni sveto pismo, temveč skromen načrt, kako bi razmere zboljšali. Če ga pa bodo nekateri smat« rali zopet za izzivanje — prosto jim.
Nihče nas ni do danes skušal prepri« čati, da nimamo prav. Samo po strani smo slišali marsikaj. Pa nič za to. Tudi molk in zavijanje so odgovor.
Pelftiin« nesti,
-j- Sporazuma v Zagrebu niso dosegli, vendar upajo pa to na eni kakor na drugj strani, Odločitev pade danes v soboto na seji radikalnega poslanskega kluba, pri čemer pride še to v poštev, če pojde Radič v Beograd ali ne, Radikalci vodijo namreč pogajanja tgdi s srbskimi muslimani džemietovej, ki potekajo baje ugodno. Če bi se žmimi združili, bi se jim bilo treba nasloniti spino še na kako večjo stranko (Pribičevič se še vedno ponuja) in vlada bi bila zadovoljna — seveda če ne pojde Radič v Beograd, Zato se radikalcem zdi varnejše nadaljevati z radicevskim blokom pogajanja in so sp v teni tudi že sporazumeli. Značilno za negotovost v vladnih krogih je dejstvo, da so prenehali delati za likvidacijo pokrajinskih uprav, baš zato, ker ne vedo, kako se bodo poganjanja z »revizionističnim« blokom končala. Demokrati za vladno kaolicijo ne pridejo v poštev, ker je zmagalo na njihovi seji v petek Davldovičevo stališče, da so bili izvoljeni kot opozicija In opozicija ostanejo. Vsekakor je to stališče nekoliko bolj moralno nego ono hrvaških Radičev, muslimanskih Spah in klerikalnih Korošcev, ki so bili tudi kot opozicija izvoljeni proti brutalnemu,
podkupovalnemu sistemu vladne radika-liije, a se sedaj z rokami in nogami ženejo žnjimi za naj višja korita.
+ Da bo njegova stranka 20 let vladala na Bolgarskem kakor Pašič v Srbiji in (krvnik) Bratianu v Rumuniji, je izjavil Stambolijski na nekem shodu v Sofiji. S tem se je postavil v Isto branžo, h kateri pripadata oba druga politična veleuma, povedal je, kakšne sorte je njegova stranka in nam podal približen čas, ki ga rabi ljudska nezavednost, da se otrese kakih specialnih pijavk,
+ Italijanska klerikalna stranka se ie tik pred otvoritvijo kongresa v Turinu razcepila. Desničarski del. ki ga vodijo mnogi aristokrati, je pod pretvezo čistega »apostolskega katoličanstva«, v resnici pa za to, da mu ne uide kak ministrski fotelj v fašistovski vladi, ustanovil svojo frakcijo, ki hoče baje nastopiti proti Sturzpvi politiki »iutefnacipnalizma* in »socialnosti«. Kako ta Sturzova politika v rpsmci izgleda; ip videti jz poročila s torinskega kongresa, pa katerem se je don Stprzo tudi izjavil za sodelovanju s fašizmom, ker »vidi v njem razumevanje države kot edine prisilne oblasti«. Torej tista stara lisjaška katoliška teorija o oblasti, ki jo Bog daje in ki se ji je treba zato ukloniti, j p v laškem krščanskem »socializmu« zopet oživela — oziroma se znova prebudila ker ljudje z zdravimi možgani tako vemo. da v klerikalizmu še nikoli umrla ni. Dogodki v svetu laškega klerikalizma nam dokazujejo dvoje: 1. da ni ta klerikalizem prav nič boljši nego naš; 2. da niso laške ovčice prav nič boljše nego naše. ko si dajejo no volkovih varovati kosti.
Francosko - nemški spor ie še
vpdno na mrtvi točki. Odločitev bp padla v Londonu in Parizu, katerih diplomati so v »živahnih« medsebojnih stikih. Anglež} sicer nočejo s polno barvo na dan, ker še vedo presoditi, ali jim utegnejo francoska nasilstva v Poruhrju koristiti ali škodovati, vendar je znano, a so ta hip v splošnem proti zasedbi. Značilno je, da se je napotil v Londonu bivši francoski minister Klotz, ki je član opozicije proti Poincarejevi šovinistični blaznosti. — Francozi so se v Poruhrju že odpočili in so k starim zločinom pri-djali še pove, nič mam težkp. V Duisburgu SQ streljali pa demonstracijski sprevod 2poq brezposelnih delavpev, 4 usmrtili, 12 pa ranili. Zasedli so vm Stinupsove rudnike, V Gladbecku pa so zaplenili za 300 milijonov mark delavskih mezd. Tako je videti iz teh poslednjih dogodkov, proti komu vodi francoski šovinistični velekapital predvsem svoj boj. Nam je neumljivo, kgko^si je potem za svoje barbarske zmožnosti pridobil sloves predstavnika naj večje kulturnosti, pa čeprav v očeh Haivnib jugoslovanskih »divjakov«.
+ Angleški škofje so poslal} sovjetom protpst proti preganjanju duhovščine in vernikov v Rusiji, »Take politike ne more odobravati noben versko čuteč človek«, pravijo. Bogve, če pobožni gospodje In versko čuteči ljudje odobravajo kake druge politike, n. pr. klerikalne? Menda se ne motimo, da ni bilo nobenega protesta iz Angleške tedaj, ko je na Zaloški cesti od duhovščine upostavljeni režim streljal na versko nemalo čuteče ljudi?
-T Angleško spodnjo zbornico so od-
gpdili. Pred zatvorltvijo se ie opozicija še sporazumela z vlado radi znanih incidentov ki so se te dni dogodili. Predsednik Delavske stranke Ramsay Macdonald je
zapretil svojemu klubu, da bo takoj odložil predsedništvo, če bodo še kaj zgage delali v zbornici in posebno če bodo še kdaj peli pesem »Rdeča zastava...« To so originalni delavski vaditelji, ki jih ima' jo Angleži! Poslanci Delavske stranke se. njim v čast povedano, piso dosti ozirali na Macdonaldovo grožnjo, ker so pred zaključkom ministru lBaldwinu priredili še par neprijetnih minut,
+ Butkievvicz pai bi bil proglašen za svetnika, je prosila skupina ruskih katolikov papeža. To bi bilo vsekakor najbolj pametno, ker če drugi ne, bodo imeli vsaj naši klerikalci pri Bogu posebnega Pr*-prošnjika. da jim izposluje pomikiščeuje zato, ker koketirajo ne samo z brezverskim boljševizmom, ampak celo s Tur-kom.
Dnevne vesti.
Zavedni sodrugi! Računajte na tq, da
zaradi zvišanja naročnine marsikdo prisiljen »Naprej« 1. maja odpovedati, kar ga j§ že dozdaj težko plačeval, in da bo naroči} samo tednik »ljudski glas«. Potrudite se, da pridobite novih naročnikov! Marsikdo, ki ni v tako bednem položaju, bi »Naprej« naročil, če bi ga po-. znal — pokažite mu ga, razložite mu, za kaj gre, povejte mu, da je v »Napreju« •pravzaprav tisto, česar žele vsi poštenjaki, če pa je kaj pomanjkljivo, so krivi tisti, ki niti kot naročniki ne sodelujejo, če bo imel »Naprej« yepjo naklado, bo imel lahko več naročnikov, takrat boste vsi bolj upravičeni kritizirati, če kaj ne bo prav!
Pri pošt? Litija je bila 5. aprila otvor-iena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet.
Cepljenje proti kozam, Radi nevarnosti, da se razširijo koze, ki na mnogih krajih na Hrvaškem in v Bosni epidemično nastopajo in takp tudi preko cele Slovenije — dosedaj se je pojavilo 12 slučajev v Gribljah pri Črnomlju (med temi 2 smrtna), 1 v Kočevju, 1 v Gor, Lokovci pri Metliki, 2 v Mariboru — je zdravstveni odsek odredil, da se ho vršilo po-vsej Sloveniji ponovno cepljenje vseh oseb, ki tekom zadnjih pet let niso bile cepljene. Ob tej priliki se bo vršilo tudi Igtošnjg glavno cepljenje ptrpk in sploh vseh oseb, ki še niso bile cepljene.
Še košpek milosti. Vsem onim osebam ki so bile radi narodnih pokretov leta 1918.—19. kaznovane in pozneje z amnestijo za glavno kazen pomil oščene, so odupščene vse pravne posledica,
V Mariboru so aretirali komunista Avgusta Cesarja in Luka Vujoviča, ko sta se hotela vrniti brez potnega lista. Pisatelj Cesaree je bjl kot dopisnik zagrebške »Borbe« od novembra dalje v Rusiji.
V Brodu Oh Kolpi se ie baje pojavila kuga, radi česar ie orožništvo kraj izoliralo
Pričel se je prenos vrednostnih papirjev naših državljanov iz poštne hra-mlnice v Avstriji v našo kraljevino. Kako se bo^ prenos izvršil, pove oglas, ki je izobešen pa vsaki ppšti in ki izide t§ dnj tudi v Službenih novinah. V tem oglasu se pozivajo naš; državljani, da prijavijo svoje pri poštni hranilnici na Dunaju deponirane vrednostne papirje pr! katerikoli PO,Iti, Opozarjamo naše državljane na ta ogla§, da np bode prijpvpega roka zamudil. Potrebna pojasnila sp dobe na vsaki pošti, kjer se lahko kupijo tudi obrazci za prijavo.
Mestni stanovanjski urad nazpaja, da bo radi snaženja uradnih prostorov v torek 17. aprila in v sredo, 18. aprila za stranke zaprt.
Pevski zbor »Ferialmega Saveza« na državnem učiteljišču v Ljubljani namerava takoj po sklepu šolskega leta prirediti turnejo po Dalmaciji. Ta turneja je za naše bodoče učitelje gotovo velikega ppmena. Da pa bo to turnejo lahko udejstviti, priredi pevski zbor do konca šolskega leta dva do tri koncerte, katerih dohodki naj bi krili vsaj del stroškov, Zato aranžira pevski zbor F. S. svoj prvi letošnji koncert v nedeljo 15. t. m. ob 5. popoldne v Zagorju ob Savi. Obenem žnjim poučen ogled premogovnika, steklarne itd. Spored koncerta obsega jugoslovanske umetne in narodne pesmi V mešanem in ženskem zboru pod vodstvom neumornega pevovodje g, prof. Emila Adamiča. Odhod vlaka iz Ljubljane ob 12- Prihod v Ljubljano ob 21. Ker je pomen koncerta za naše bodoče vzgojitelje jugoslovanskega naroda velevazen, prosimo vsestranskega Živahnega poseta.
Sprememba opernega repertoarja. Zaradi obolelosti g. Levarja se danes v nedeljo izvaja »Plesni večer« gledališkega baletnega osobaja. Začetek ob pol osmih, izven, — V drami igrajo ta dan še »Siroto Anko« ob pol 11. dopoldne, izven.
Nedeljske tekme v Ljubljani. V korist Olimpijskega fonda se bodo vršili v nedeljo 15. t. m. dve tekmi. Primorje nastopi ob 15. na svojem igrišču na Dunajski cesti proti kombiniranemu moštvu Hermes-Slovan. Ob 17. pa igra Ilirija na svojem prostoru proti Jadran - Lasku. Obe tekmi obetata zanimiv šport in dajeta obenem priložnost za pregled vsega boljšega igralskega materijala v Ljubljani.
Delavci! kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20.
 H 11 B!"1 ■ . !■ J 'JI O' "■■M". Hilli ■VljM i iijj
Guštanj. Malo nagrade zasluži g. Maks Husar, ki je začel kot. nastavlje-nec računske pisarne tovarne Ravne. Zasluži jo pa za polemiziranje po gostilnah in udrihanja Čez delavske sloje, češ, da delavgf zahtevajo povišanje mezde, delajo pa prav nič- čuditi se moramo, da si taki kakajoči uradniki dpmišljuje-jo, da tovarno vzdržujgjg le oni, ki da imajo najmočnejše ddo in se morajo yps dan potili s svičnikom, ker pero zanje v sedanjem času tako ne pride več v po-štev. Kaj pa, ie delavec pri gorki peči? »Igrača proti uradnikom!« Takšni Uskoki pozabijo, da imaip za svoje kozle razen' mezde še vse prosto, kar mora uboga para v gotovini plačati in povrh še za vsako stvar posebe prositi! Opozarjamo omenjenega g. Husarja, da je V prvi vrsti njegova presveta dolžnost omejiti se alkohola vsaj toliko, da ne bo kakor nezavesten čvekaril čez delavsko parp, drugače mu bodo delavci pokazali prosto pot k lesni trgovini ali tistemu s čimer je barantal preje! Njegova presežna vednost datira menda iz tistega časa, ko je pobegnil od Volkswehrovcev, med katerimi je bil on najbolj »tapfer«. Ra vseeno se bo moral mnogo bolj potruditi, da bo mesečni zaključek brez kozlov, in udatf se popolnoma računski službi, ne pa raznim veriženjem. Adijo in na svidenje! — Več delavcev.
= Vrednost denarja. 1 dolar velja 96—97 Din. 1 lira 4.80—4.83 Din. 1 češka krona 2.87—2.88 Din, 100 madžarskih kron 2 Din. V Curihu stane 100 naših dinarjev 5.55 švicarskih farnkov.
FR. ROJEC:
Smrdljiva bomba.
Naš mogočni gospod Kako težko vidi v uradu slugo, najbrž iz zavisti radi njegove beraške plače. Opisuje ga z duševnim revčkom, brisačem prahu in pečekur-cem. Ali pameten človek ve. da so potrebni tudi služabniki, ki opravljajo take posle, ker drugače bi jih morali izvrševati uradniki sami- Kaj, če bi tudi gospod Kako prijel za metlo, začel pometat? ter opravljati vse posle uradnega sluge? Ža taka dela bi se mu jako dobro podal njegov dolgi, črpi frak. V prejšnjih časih so imeli tudi naši sluge take frake, a zdaj jih nimajo več. ker je zgneje v Jugoslaviji zmanjkalo denarja in blaga. Kar se na tiče duševne revščipe je treba resnici na ljubo pripomniti, da bi marsikateri sluga v pameti in bistroumnosti prekosil naše demokratske frakarje, če bi bil rojen v njihovih ugodnih razmerah. Niso torej sluge sami krivi, če so zaostali v izobrazbi. kakor tudi mnogi uradniki niso priplezali .po lastnih zaslugah na stolčke, ki jih ne zaslužijo. Sploh pa je nepremišljeno in neumno prezirati in psovati pripadnike nižjih stanov. Vsi ne morejo biti »visoki«, kakor tudi ne vsi »nizki«. Ko bi bil sluga talko učen kakor uradnik, pa bi gotovo ne brisal prahu in kuril peči.
Gospod Cato zna biti tudi hud. kakor ie to pokazal v naslednjem odstavku tistega članka v »Našem glasu«, o katerem smo včeraj govorili:	»Doživeli	smo	v
zadnji dobi prizore, ki so bili včasih popolnoma nemogoči in ki bodo morali postati kmalu zopet nemogoči, ajto nai se vzdrži red in mr v našjh vrstah-«
Res je tako. Tudi mi želimo reda in miru ne samo v vašjh, ampak tudi v naših vrstah. Alj to se more doseči le s poštenostjo in pravičnostjo na vodilnih me-’ stih do vseh ^stanov in z višjo srčno izobrazbo dotičmh voditeljev. Nas so pa dozdaj^od zgoraj le tlačili z brezprimerno brezsrčnostjo, jn bi ždui rad nam gospod l\ako v imenu svojih višjih pajdašev v našem skrajnem obupu še usta zamašil!
Pri vsej svoji pljtvi modrosti je pa tudi jako kratkoviden, a obenem nesramen. kakor razodeva ta-le odstavek: »Enaki smo le z enakim* dolžnostmi ip z enako kulturo; nižji pa so pač nižji j Zato je nesmiselnost, da danes 100 natnižjjh lahko preglasuje 50 ali celo 99 akademikov ; zato je nesmisel, če kriči bivši delavec z dvema razredoma ali bivši fali-rani tretješolpc, da ima njegova beseda isto tehtnost kakor, beseda ravnatelja juriš ali medicina© doetoris da je obeh želodec enak. žena iste vrste, otroci čisto enaiki itd. »Vse« morajo vsi enako drago plačevati? A kje je pravilo, da naj si »vsi« vse enako kupujejo?!«
Svojo kulturo povdarja. Videti je. da ie jako ponosen nanjo in jo zato vsiljuje Še drugim- Toda Bog varuj, da bi se nalezli vsi naši »višji« take kulture! Potem bi bilo kmalu konec nas in naše države! Že zdaj imajo naši kmnlarfi mnogo preveč tiste demokratičnosti ki pozna le svoj želodec m Svoj žep. Zato pa sp tako daleč zabredli s svojim gospodarstvom- — V Osrednji zvezi smo res imeli pri glaso-
Breman — Hew-York
Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekosljivi po udobnosti, čistoči in po izborni oskrbi. Nagle in varne ladje.
„George Washington"	„Amerika"
»President Roosevelt"	»Prasident	Harding"
Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar, list št 218. Ugodna prilika za prevažanje blaga.___________________
UNITED STATES LINES
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Palata Beogradske Zadruge.
vanju tisto pravico kakor uradniki, ali smo tudi ravno toliko plačevali od svojih članov. Kako bi se mogla ta stvar drugače presukati da bi bila po volji našemu demokraškemu Kalcotu, tega ne vem. To pa mi ie dobro znano, da je največ ialira-nifa dijakov med uradniki.
Jako značilen za njegovo pamet je zadnji stavek, v katerem vprašuje, kje je oravilo. da naj vsi vse enako kupujejo. Po njegovem mnenju menda sluga in pod-uradnik lahko živita od zemlje in kamenja ali ob zraku in vodi oblačita se naj pa v Adamovo obleko! Zakaj najslabša hrana in naislabša obleka je dandanes tako draga da je ne morejo nižji državni uslužbenci več nabavljati s svojimi beraškimi službenimi prejemki. Kdor ima oči, da gleda z njimi in možgane, da malo misli in računa, se sam lahko prepriča, da ie res tako. Pogleda naj na trgu in v izložbah cene in potem naj malo računi. Tako naj bi bil storil tudi naš domišljavi Kako in bi gotovo ne napisal takih nesramnih kozlarij. V ponovno navedenem stavku piše. kakor da bi mi stegovali roke po pečenki, torti klobasah, šampanjcu svili, dragocenem suknu itd., a si ne moremo kupiti niti krompirja zelja, koruzne moke in naizadnje papirnate in koprivo ate raševine!
Naš vsevedni kakovski mojster je tudi jako zaljubljen v svoj frak in pravi, da celo ruski boljševiki ne pripoznavajo take enakopravnosti več. »V Genovi so Cičerin, Litvinov. Joffe i. dr. nastopali v frakih z avtomobili so stanovali po palačah, dinirali in deženirali velikaško.« In dalje javka: »Kultura, sposobnost, dolžnost in odgovornost se pač že v Rusiji upoštevajo. Le pri nais se še vedno ne. Pri nas imajo najmanjši apetit, najmočnejši glas, najpredrznejši nastop.«
Mi visokim in žlahtnim frakarjem. ruskim kakor našim, iz srca privoščimo njih frake ter vse njih rajske blagre in razkošnosti; toda branimo se odločno, da bi si na račun našega gladu in naše krvi napravljali kakšne potratne bedarije ali - si kopičili denar zase in svoio žlahto. Zahtevamo, da se nam da vsaj toliko, da bomo mogli človeško živeti!
V zadnjih odstavkih se nam začne gospod Kako tudi laskati in napeljevati vo-
Čitajte naš tisk!
Din 15'— .	3-50
, 25--12-50
Dnevnik „NAPREJ“ stane
Tednik »LJUDSKI GLAS" stane mesečno ....
Mesečnik »NAŠI ZAPISKI" stane letno...............
Oskar Wilde: ,PRAVLJICE', elegantno vezane . . .
Karol Marks in Friderik Engels: »KOMUNISTIČNI MANIFEST'.................
Bauer - Uratnik: POT K SOCIALIZMU" ................
SOCIALIZEM IN VERA"
broširana...............
lepo in trdno vezana . .
F. Engels - Žagar: »RAZVOJ SOCIALIZMA" od utopije do znanosti, stane ...	„	5'-
Naroča se v Ljubljani, pošt. predal štev. 168.
Osebna naročila v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1. (Učiteljska tiskarna.)
»DELAVEC" glasilo Strokov, kom. za Slovenijo, Ljubljana.
Družinski list »KRES" izhaja mesečno in stane letno .	40
Naroča se v 'Ljubljani,
Židovska ulica I.
Razširjajte naše časopise in knjige! — V izobrazbi in zavednosti je naša moči
do na svoj mlin zaradi občnega zbora v Osrednji zvezi. Pri tem še vedno nekoliko brca na levo in desno po svoji stari navadi. Kdo bi mu to zameril, saj ne more biti drugačen kakor tak kakršnega je Bog ustvaril!
Tako nas za slovo še obrca in obenem kulturnovljudno po običaju svojega plemena povabi na občni zbor O. Z.: »Seveda ne velja ta trditev za vse; zakaj še je dovolj modrih slug in poduradnikov. ki razločujejo. Ti vedo. da so ovce brez pastirja izgubljene; ti se zavedajo, da ie njih stvar brez zaslombe v uradništvu pokopana. Ti vedo da zaleže na pristojnem mestu mirna be'seda enega samega akademika več. nego psovanje tisočerih od besnosti hripavih primojduševcev.
Tovariši, poduradniki in sluge! Premislite dobro, kar sem vam povedal tikoma pred občnim zborom O. Z. — Ali hočete biti ovce brez pastirjev. Ohranite hladno kri! In mislite na bodočnost. Uradništvo je hodilo z vami in za vas do skrajnosti. Uradništvo je bilo kolegijalno celo na lastno škodo vam na korist...«
S takim in podobnim prilizljivim. a °benem lažnjivim besedičenjem je nas ho*-tel frakarski politični plesalec na vrvi na koncu svoje ostudne klobasanje pritegniti na svojo stran za občni zbor O. Z. potem, ko je nas prav po barabsko opsoval in obrcal. Gotovo s'i je v svoji plitvi pameti domišljeval, da je nas s tem nesramnim in bedastim teroriziranjem ugnal v kozji rog za vedno. Ali zmotil se je korenito. Dosegel je ravno nasprotno tega, kar je nameraval in pričakoval. Zakaj mi vsi dobro poznamo svoje prave in neprave hinavske prijatelje in Vse tiste pastirje, ki hodijo k nam zaviti v ovčje kože. znotraj so pa grabljivi volkovi! Zato se ne pustimo od nikogar slepariti in terorizirati, še najmanj oa od take duševne potence, za kakršnega se je izkazal pisec članka »Premišljujte!«
Ta domišljavi oholež se je celo drznil nastopiti proti nam nekako v imenu akademskega uradništva in prav po rovtarsko pljunil na nas v času naše najhujše krivice in bede. Ker drugega nam ni mogel več vzeti, hotel nam. je umazati s svojo duševno surovostjo naše poštenje in našo čast hotel je nas izročiti javne-
mu zasmehovanju in zaničevanju. Ali mi smo si med poštenim našim ljudstvom pridobili spoštovanje tudi v odljudenih hribovskih vaseh in jako potrebno je, da gre naš dobri prijatelj Kako še za kako leto na visoko šolo tudi v te vasi, če nam misli še kdaj ponuditi kako svoio duševno klobasarijo v premišljevanje. Takrat pa na svidenje z boljšim uspehom, dragi naš gospod Cato!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Tr&ba da
Falierlev Eizafl&ald Pmsod Suspifi morate !
Ako ugotovite, da Fellerjev pravi Elzafluid kje nemorete dobiti, prosimo sporočite, takoj Vam sporočimo za Vas najugodnejše mesto, kjer se prodaja.
To I® najbolji«, , kar sem kedajj okušal!
Pravi Fellerjev Elzafluid kot dobrodejno sredstvo za drgnenje! Za ude! Za vrat 1 Za glavo! Za zobe! Za negovanje kože! Kot kos-metikum! Za negovanje ust! V zimi! V letu ! Pri tisoč priložnostih pokaže se blagodelujoč, bolečine lajšujoč, koristen in mnogostransko uporabljiv. Je veliko močnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste 1 Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi vi rečete:
To Je n»jboS5še, kar sem kdaj okušal!
Skupaj s pakovanjem in poštnino stane:
3 dvojnate ali	1 špecijalna steklenica	24 dinarjev
12 dvojnatih „	4	špecijalne	steklenice	84	„
24	,	„8	špecijalnih	steklenic	146	„
36	„	.	„	12 j	,	208	„
KOT PRIMOT: Elza-obliž zoper kurja očesa 2 dinarja in 3 dinarje; Elza-mentolni ertniki 4 dinarje; Elza-švedska tinktura za želodec 10 dinarjev; Elza-zagorski prsni in kašeljni sok 9 dinarjev; Elza-ribje olje 20 dinarjev; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elza-kolonska voda 16 dinarjev; Elza-šumski miriš za sobo 15 dinarjev; Glycerin 4 dinarje in 15 dinarjev; Lysol, Lysoform 12 dinarjev; Kineški čaj od 1 dinarja dalje; originalno Radikum francosko žganje velika steklenica 13 dinarjev; Elza-mrčesni prašek 7 dinarjev, strup za podgane in miši 7 dinarjev. Za primot se pakovanje in poštnina posebej računa. Na te cene so računa sedaj 5 °/o doplačila Pisma je natančno adresirati na:
Ev^en V. FeBger* lekarnar
Sftubiža Donja Elzatrg št. 252, Hrvatsko.
Modne cefirje
za srajce v najnovejših vzorcih priporoča
A. & E. SKABERNE
Ljubljana, Mestni trg 10.
1000 frankov mesečno
zaslužijo lahko ženske in moški vsakega stanu s sodelovanjem pri neki
holandski tvrdki.
Zahtevajte vzorce in brošure proti poslanim 10 Din v bankovcih pri: E. Bo c k, Wien, II, Gumpendorferstrafie Nr. 109/14.
Vaiika izbira
rokavic
Nogavic
Ulovit ial K. SosUiijai
Mestni trg *•»
)