H, j v/«* Požtnina platan« v gotovini. / / k rej Izhaja 15. vsakega meseca. Ček. konto 11.631 POŠTAR Letna naročnina. . Din 24 — Polletna naročnina . „ 12*— Posamezna številka „ 2 — Strokovni list poštnih nameščencev Štev. 3. V Ljubljani, dne 15. marca 1932. IV. leto. § 76 u. z. in Celso Cavalieri. Prometni minister Inž. Lazar Radivojevit V naslednjem priobčujemo za poštarje najzanimivejši odstavek iz ekspozeja našega resortnega ministra in odličnega poznavalca stroke, g. inž. Lazarja Radivojevica: Prelazeći na drugo pređuzeće u Ministarstvu saobraćaja na pošte, telegraf i telefon, g. Rađivojević kaže da su za poštu predviđeni preko SLO miliona. Prema izjavi g. Radivojevica kod ove struke nedostaje jedna celina organizacije, jedna organska celina, koja bi bila na solidnoj bazi dostavljena da omogući napredak struke, koja je inače vrlo važna. I tu struku ne treba tretirati samo sa gledišta rentabiliteta službe nego treba to pređuzeće i celokupnu njegovu funkciju tretirati sa gledišta saobraćajno-kulturnog. Na ovu struku mora se obratiti specijalna pažnja da se ona digne do visine modernih tehničkih sredstava i da kvalitet službe bude brz, jeftin i diskretan. Dok je telegraf u stagnaciji pa je u budgetu predviđeno samo ono što je potrebno da se sadašnje stanje održi, dotle je telefon u takvom razvoju da se moraju preduzimati najneophodnije investicije u cilju da se on Zadrži na potrebnoj visini i da bi se u isto vreme vezala izolovana sela i zadovoljile neophodne potrebe varoši. (Kao u ostalom vrlo često u toku govora tako i na ovom mestu g. Radivojević je dobio aplauz.) U pogledu poštanske službe takođe je potrebno raditi da se zadovolje potrebe sela i varoši. G. Radivojević konstatuje da se po-štansko-telegrafski prihodi stalno povećavaju. Osobitu pažnju g. Radivojević posvetio je poštansko-telegrafskom osoblju, izjavljujući da je kadar službenika nedovoljan naročito s obzirom na zdravstvene prilike. Mi imamo 11.490 službenika, tako da ne dostaje po statusu, a zdravlje službenika je vrlo rđavo. Od ukupnog broja osoblja preko godine boluje oko 1100 službenika. Naš službenik preko godine izvrši preko 50.000 radnih jedinica, a međutim u Čehoslovačkoj 30.000, u Poljskoj 34.000 a u Rumuniji svega 19.000. Oseća se potreba za stručnom telefonskom školom. — ŠIRITE »POŠTARJA«! Le nekaj dni nas še loči od obletnice uveljavljenja novega uradniškega zakona, ki je uredil delovanje strokovnih organizacij drž. uslužbencev na popolnoma novi podlagi. — Rok za prilagoditev pravil že obstoječih društev novim predpisom je bil primeroma kratek, zato je bilo treba iti ročno na delo. Toda predpisi § 76 se niso zdeli dovolj jasni, ker se opirajo na dva nova pojma, in sicer na »stroko« ter »uslužbensko vrsto«. Voditelji tedaj obstoječih društev so si razlagali seveda ta dva pojma skladno s cilji in potrebami svojih skupin. Zato smo n. pr. čuli, da je treba razumeti pod pojmom »stroka« panogo državne službe (resort), pod »usluž-bensko vrs'to« pa državne uslužbence civilnega reda, vojnega reda in uslužbence državnih prometnih naprav, ki da tvorijo uslužbensko vrsto zase. Pa tudi druga pojasnila in navodila so bila nesigurna ter so se sklicevala na to, da bosta označena pojma razložena v zakonu o sistemizaciji mest ter v pravilih o državnih strokovnih izpitih. Dasi omenjeni zakon še ni izšel in navzlic temu, da so bila pravila o državnih strokovnih izpitih šele pred kratkim objavljena, je vendar začelo polagoma pronicati mnenje, ki je tudi mnenje upravnih oblastev, da je namreč treba smatrati besedilo § 6 u. z. za definicijo pojma »uslužbenska vrsta«. Večja nejasnost je vladala glede pojma »stroka«, ki se uporablja v najrazličnejših pomenih tako v uradniškem zakonu samem, kakor tudi v pravilih o drž. strokovnih izpitih. Tukaj srečujemo »stroko« kot panogo državne službe (torej kot resort, kot stan n. pr. kot poštno-telegraf-sko stroko), nadalje kot vrsto službe (n. pr. administrativno, računsko in tehnično; dopolnilni strokovni izpit) in končno kot stroko v zmislu §§ 14 in 45 u. z., kjer pomen ja bivšo kategorijo. Kjer pa je izbira velika, je navadno več ali manj težavna. V času, ko je še vladala med državnimi uslužbenci precejšnja negotovost o tem, kako je prav za prav zamišljena ureditev strokovnih društev, je izšel — menda kot prvi — odlok nadrejenega prometnega ministrstva, da je dovoljena za p. t. t. nameščence ena sama stanovska organizacija. Dobili smo utis, kakor da -se svrha, ki ji služi uradniška hierarhija ne bi skladala z odredbo o skupnem strokovnem društvu. Zdelo se je, kot da je prišlo do nekega notranjega, načelnega nesoglasja med smotri, za katerimi stremijo predpisi uradniškega zakona, znanega po svoji odlični zakonodajni arhitektoniki. S še večjo nujnostjo kot teorija pa nas je vodila k takemu mnenju praksa. — Ta odlok je nemalo zadel Osrednje društvo nižjih p. t. t. uslužbencev, ki je stopalo s sigurnim korakom v četrti decenij svojega plodonosnega socialnega udejstvovanja. Tedaj pa bi bilo trebalo tako rekoč na mah ustaviti izplačevanje podpor potrebnim članom baš v časih najhujše gospodarske depresije, kar jih pozna človeška zgodovina. Ker društvu nižjih uslužbencev ni kazalo odtegniti pri ustih pri-štedenega znatnega premoženja njegovemu prvotnemu namenu na pragu največje stiske, je podprto z ugodnimi mnenji najvišjih obla- stev in najodličnejših pravnikov vložilo zaradi ohranitve samostojnega društva tožbo na državni svet, medtem ko je že prej prilagodilo društvena pravila predpisom § 76. — Vstop nižjih uslužbencev v skupno organizacijo pa je še posebej onemogočalo dejstvo, da je v nanovo ustanovljeni dravski sekciji zavzel predsedniško mesto gospod, ki se je par tednov poprej izrazil predstavnikom Osrednjega društva v obraz: »Saj vam nismo nikdar povedali resnice, saj smo vas vedno le farbali.« Navzlic tej ganljivi iskrenosti člani omenjene organizacije svoje usode v take roke res niso mogli položiti. Zaradi pravne poti, ki je nanjo stopilo Osrednje društvo, so sledila najprej priljudna vabila, nato grožnje, sedaj pa slede nelepa dejanja. Pomagalo doslej ni ne to ne ono, kajti pravičnost je naša trdnjava. V najtrdnejšo oporo pa je Osrednjemu društvu tomačenje Celsa Cava-lierija, bivšega predsednika upravnega sodišča v Zagrebu, ki komentira v svojem »Tumaču zakona o činovnicama« § 76 kakor sledit »Članovi ovakovih udruženja (sudija, Ije-kara, inžinjera, veterinara, srednjoškolskih nastavnika itd.) mogu biti samo službenici iste struke i istog službeničkog reda. Ovaj službenički red (uslužbenska vrsta) opredje-Ijen je propisom § 6 o podjeli državnih službenika na činovnike, zvaničnike i služitelje. Prema tome moći će se posebno osnivati udruženja činovnika, zvaničnika i služitelja iste struke. S obzirom na odredbe § 76 spa-daće u isti službenički red sa činovnicima i činovnički pripravnici dotične struke. Slučaj promjene struke bio bi n. pr. onaj, što ga predviđa § 66., po kojem može zvaničnik preći na zvanje činovnika.« To je nedvomno objektivna in avtoritativna razlaga § 76 s strani strokovnjaka, ki se bavi z uradniškim problemom nad 20 let in ki ne ve niti za težnje Osrednjega društva niti za načrte dravske sekcije UPU. Spričo te razlage, ki uporablja pojm »stroka« (v skladu s §§ 14 in 45 u. z., s pravili o državnih strokovnih izpitih ter v soglasju z navodili politične uprave) za bivšo kategorijo, se nam ni bati za bodočnost Osrednjega društva po izrečeni sodbi državnega sveta. Sedaj nam pojmovanje tehle najdelikat-nejših določil § 76 ne dela več prav nobenih tež koč: 2. V taka društva smejo vstopati in biti sprejeti za člane samo uslužbenci iste stroke in iste uslužbenske vrste. 6. Člani društva ne smejo ostati oni uslužbenci, ki po sprejemu v članstvo izpremene svojo stroko ali svojo uslužbensko vrsto. 7. Iz iste stroke in iste uslužbenske vrste sme obstojati samo po eno društvo za vso državo. Ta društva ne smejo imeti pokrajinskega, verskega ali plemenskega značaja. Opozoriti želim le še na to, kako so se sami od sebe zrušili ugovori in zahteve naših nasprotnikov. L Prisilnosti za vstop v katerokoli stanovsko organizacijo ni. 2. Točka 16 §-a 188 poudarja le državno in narodno edinstvo, ne govori pa nikjer o kakem »profesionalnem« edinstvu, ki ga ne pozna tudi noben drug resort. Računski zaključek r. zadruge z o. z. „Poštni dom“ v Ljubljani za poslovno leto 1931. Članov je bilo 31. derembra 1930 . . 823 z 1831 deleži „ „ med letom pristopilo ... 9 „ 9 „ „ ......... odstopilo ... 7 „ 7 „ Stanje dne 31. decembra 1931 . . . 825 „ 1833 „ Zadruga je članica Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, r. z. z o. z. RKTIVft Bilanca na dan 31. decembra 1931. PASIVA Predmet Din P Predmet Din P Blagajna 15.022 83 Upniki 70 — Poštna hranilnica 729 57 Deleži članov 182.900 . — Naložbe 383382 — Obveznice 83.932 — Kiosk 5.000 — Sklad doma 232.000 — Parcela 71.253 20 Rezervni sklad 29.767 56 Vrednostni papirji 3.349 — Čisti prebitek 276 09 Trafika 30.000 — Deleži pri Zvezi slov. N. zadrug 500 — N. Inventar 2.340 — N. Dolžniki 17.369 — 528.945 65 529.945 65 1 l NADZORSTVO: Tajnik: Podpredsednik: Predsednik: Knez Stanko, I, r. Dular Josip, I. r. Čeh Karel, I. r Člani nadzorstva: Hauptman Josip, I. r. Luznar Miro, I. r. Stanič Ivan, 1. r. Račun dobička in izgube na dan 31. decembra 1931. Izguba Din P Dobiček Din P Honorarji 6.450 — Pristopnine 90 — : Kurjava m razsvetljava 2.400 — Prostovoljni prispevki 2.027 — Poštnina • 1.028 65 Obresti 14.152 82 Pisarniške potrebščine 609 — Trafika 8.322 72 Odpis pisarne 334 42 Najemnina 2.400 — t Davki 376 50 Loterija 1.746 20 Odpis inventarja 6.290 58 \ Razlika med nom. in kurz. \ vrednostjo 7% °t>r. 1.327 50 \ Miklavžev večer 1.487 — \ Obveznice 4% notr. posoj. 1.430 — \ Dom 5.002 50 \ • Razno 1 726 50 \ Čisti dobiček 276 09 \ 28.738 74 28.738 74 V Ljubljani, dne 31. decembra 1931. NAČELSTVO: Tajnik: Blagajnik: Predsednik: Poharc Janez, 1. r. Pokorn Tomo, I. r. Smerdu Vilko, 1. r. Ban Martin, I. r. Epich Tilen, I. r. Jakše Joško, I. r. Dr. Kurbus Bogdan, I. r. Markelj Leopold, I. r. Šalehar Franc, I. r. Zajc Franc, I. r. Zupanec Ivan, I. r. 3. Separatizma Osrednje društvo ne pozna, saj ni orientirano niti pokrajinsko, niti versko, niti plemensko. Pač pa ima predložena pravila za delovanje po vsej državi. »Separatistično« je društvo le v toliko, v kolikor so zanemarjali interese njegovih članov njegovi sedanji nasprotniki. 4. 'Tožba na državni svet za ohranitev društva je vendarle dopustna, ker ni bil razpuščen niti društveni odbor (sporazumno z | notranjim ministrom), niti ni bilo razpuščeno društvo samo (sporazumno s predsednikom ministrskega sveta). Zoper tako odločbo ni tožbe! (§ 76, od^t. 13). Dani se! Redni občni zbor „Poštnega doma“ r. z. z o. z. bo v soboto, dne 19. marca 1932 ob pol 14. uri v Beli dvorani hotela Union v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Dnevni red: 1. Verifikacija pooblastil. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo funkcijonarjev načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka. 6. Poročilo o uradni reviziji zadruge po revizorju Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. 7. Sprememba pravil. 8. Poročilo o gradnji doma. 9. Predlogi in prizivi v smislu čl. 42 pravil. 10. Volitev članov načelstva in nadzorstva. 11. Slučajnosti. Ako občni zbor ob napovedanem času ne bo sklepčen, se bo vršil po čl. 41 zadružnih pravil čez pol ure drugi občni zbor na istem mestu, ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov. — Predlogi in pritožbe Članov se morajo predložiti pismeno osem dni pred občnim zborom. Letni računski zaključek je zadružnikom na vpogled v zadružni pisarni od 5. marca dalje. Načelstvo je sklenilo, da v svrho polnoštevilne udeležbe povrne na zahtevo zunanjim zadružnikom potne stroške, in sicer zaradi važnosti predloga o gradnji doma (glej točko 8 dnevnega reda). Pooblastila je treba predložiti v zadružni pisarni isti dan, to je v soboto 19. marca med 9. in 11. uro dopoldne in od 13.—14. ure popoldne. * * * Letošnji redni občni zbor zadruge »Poštni dom« bo eden izmed njenih najvažnejših občnih zborov. Na njem bo podano poročilo zlasti o tem, ali smo v stanu uresničiti idejo, postaviti »Poštni dom«. Na podlagi dobro premišljenega poročila načelstva bo morala pasti odločitev članstva, ali naj se z gradnjo doma prične ali ne. Danes se načelno nočemo spuščati v podrobno razpravo o tem. Toda eno se lahko ugotovi: »Poštni dom« lahko gradimo, ker so dani vsi predpogoji, graditi pa bi se moral, Ker to zahtevajo razmere in čas. Gradimo pa lahko, ako sc najde primerno razumevanje pri naših ustanovah z denarjem poštarjev samih. Ako se bodo zadružniki izjavili za predlog načelstva, potem bo na tem občnem zboru postavljen mejnik med prošlostjo, odnosno sedanjostjo ter bodočnostjo slovenskih poštarjev. Zato je dolžnost vsakega člana zadruge, da se dne 19. t. m. udeleži našega občnega zbora. Načelstvo »Poštnega doma«. Knjiga »Brzojav in telefon« I. del, obsega praktična navodila za Morzejev telegraf, za gradnjo brzojavnih linij in kabelski brzojav. Knjiga stane le 52 Din in ima 43 lepih slik ter jo najtopleje priporočamo vsemu poštnemu osebju. Naroča se pri adm. uradniku Janezu Napotniku, Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani. Domače delo — svetla točka v krizi. Opozarjamo na oglas v današnjem inse-ratnem delu tvrdke: Domača Pletarska Industrija, Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. Pletilni stroj »Regentim« tvori za delavpljne novo stalno možnost mesečnega zaslužka. — Tvrdka pošlje na željo natančne prospekte. ŠIRITE »POŠTARJA«! Iz pravil o državnih strokovnih izpitih za uradniška zvanja v poštno-telesrafski stroki. V I. Številki letošnjega »Vesnika« so izšla pravila za opravljanje državnih strokovnih izpitov v poštno-telegrafski stroki. Čl. 2 teh pravil pravi, da je namen državnega strokovnega izpita ugotoviti, poz-na-li kandidat dovoljno splošno državno, posebno pa poštno-telegrafsko organizacijo in administracijo in je-li zadosti izvežban za službene posle, ki spadajo v poštno-telegrafsko stroko. Predmeti izpitov so razdeljeni na pet skupin z označbami A, B, C, D in E. Kateri predmeti pridejo v poštev za uradniške pripravnike strok po 2. in 1. odstavku § 45 u. z., hočemo v naslednjem pregledno navesti. V stroki po odst. 2, § 45 u. z. (dovršena srednja šola) se opravlja izpit za poštno-telegrafsko ali za tehnično službo. Za poštno-telegrafsko službo opravlja uradniški pripravnik izpit iz teh-le predmetov: Skupina A: 1. ustava kraljevine Jugoslavije; 2. zakon o ureditvi vrhovne državne uprave; 3. zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja; 4. ustroj ministrstva za promet, posebno pa poštno-telegraske uprave; 5. ustroj poštne hranilnice; 6. zakon o pošti, telegrafu in telefonu; 7. pravilnik o delokrogu in pristojnosti direkcij pošte in telegrafa; 8. pravilnik o pogodbenih državnih poštah; 9. pravilnik o organizaciji telegrafsko-telefonske tehnične službe pri direkcijah pošte in telegrafa; 10. zakon o uradnikih; 11. uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov; 12. uredba o draginjskih dokladah; 13. ostale uredbe in pravilniki, ki izhajajo iz zakona o uradnikih (o kon-traktualnih uradnikih in dnevničar-jih, o službenem stanju itd.); 14. zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih; 15. kazenski zakon — glave 2/1 in 2, 9, 12, 13, 18, 19, 22, 27/1 in 28; Skupina B: 1. pravilnik za notranjo poštno službo; 2. svetovna poštna konvencija in pogodbe s pravilniki o njihovem izvrševanju; 3. poštno-carinski pravilnik; 4. pravilnik za hranilnično in čekovno službo pri poštah; 5. pravilnik o zakonodaji in vršitvi prenosa poštnih pošiljk na suhozemskih potih; 6. pravilnik o delu v ambulantnih po-#štah; 7. pravilnik o poštnem avtomobilskem prometu; 8. pravila o občinskih poštah; ‘Z- poštna tarifa in 10. poštna geografija. Skupina C: 1. pravilnik o telegrafski službi v notranjem prometu; 2. pravilnik o telefonski službi v notranjem prometu; 3. mednarodna telegrafska konvencija s pravilnikom; 4. mednarodna radijsko-telegrafska konvencija s pravilnikom; 5. pravilnik o sprejemnih radijskih aparatih; 6. manipulacija z Morsejevim aparatom (oddajanje in sprejemanje). Skupina D: 1. aparati in centrale za žično in brezžično telegrafijo in telefonijo; 2. telegrafske in telefonske instalacije; 3. preizkušanje telegrafsko - telefonskih prog ter ugotavljanje in odstranjevanje napak; 4. poznanje in vzdrževanje električnih elementov za telegraf in telefon. Skupina E: 1. zakon o državnem računovodstvu s pravilnikom o izvrševanju oddelka »B« pogodbe in nabavke; 2. zakon o glavni kontroli; 3. pravilnik o delu krajevnih kontrol in komisarjev za izredne preglede; 4. zakon o taksah s pravilnikom; 5. pravilnik o poslovanju z denarjem pri poštah, telegrafih in telefonih; 6. blagajniška služba in računopolaganje; 7. predpisi v ekonomski službi. Uradniški pripravnik z dovršenim elektro- strojnim oddelkom srednje tehniške šole opravlja izpit za tehniško službo in sicer iz teh-le predmetov: Skupina A: 1. ustava kraljevine Jugoslavije; 2. zakon o ureditvi vrhovne državne uprave; 3. ustroj ministrstva za promet, posebno pa poštno-telegrafske uprave; 4. zakon o pošti, telegrafu in telefonu; 5. pravilnik o delokrogu in pristojnosti direkcij pošte in telegrafa; 6. pravilnik o organizaciji telegrafsko-telefonske tehnične službe pri direkcijah pošte in telegrafa; 7. pravilnik o dodatkih za terenska dela; 8. zakon o uradnikih; 9. uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov; 10. uredba o draginjskih dokladah; 11. ostale uredbe in pravilniki, ki izhajajo iz zakona o uradnikih (o kon-traktualnih uradnikih in dnevničar-jih, o službenem stanju itd.); 12. zakon o zavarovanju delavcev. Skupina B: 1. pravilnik* za notranjo poštno službo (v zmanjšanem obsegu); 2. pravilnik o poštnem avtomobilskem prometu. Skupina C: 1. pravilnik o telegrafski službi v notranjem prometu; 2. pravilnik o telefonski službi v notranjem prometu; 3. mednarodna telegrafska konvencija s pravilnikom (v zmanjšanem obsegu); 4. mednarodna radijsko-telegrafska konvencija s pravilnikom (v zmanjšanem obsegu); 5. pravilnik o sprejemnih radijskih aparatih; 6. manipulacija z Morsejevim aparatom (oddajanje in sprejemanje). Skupina D: 1. aparati in. centrale za žično in brezžično telegrafijo in telefonijo; 2. telegrafske in telefonske instalacije; 3. preizkušanje telegrafskih in telefonskih aparatov; 4. grajenje in vzdrževanje telegrafsko- \ telefonskih prog; 5. polaganje in vzdrževanje kablov; 6. poznanje telegrafskega in telefonskega materiala in aparatov za njih preizkušanje; 7. zavarovanje naprav šibkega toka; 8. preizkušanje telegrafsko - telefonskih prog ter ugotavljanje in odstranjevanje napak; 9. telegrafska in telefonska merjenja; K), poznanje in vzdrževanje električnih elementov za telegraf in telefon. Skupina E: 1. zakon o državnem računovodstvu s pravilnikom o izvrševanju oddelka »B«, pogbdbe in nabavke; 2. zakon o glavni kontroli; 3. zakon o taksah s pravilnikom; 4. predpisi v ekonomski službi. V stroki po odst. 2, § 45 u. z. se lahko opravljajo tudi dopolnilni izpiti za administrativno, računsko in tehnično službo. Polagati je mogoče dopolnilni izpit tri leta po opravljenem izpitu za poštno telegrafsko službo. Za prehod v administrativno službo se opravlja dopolnilni izpit iz sledečih predmetov: Skupina A: 1. zakon o banski upravi; 2. pravilnik o dodatkih za terenska dela; 3. zakon o občem upravnem postopku; 4. zakon o državljanstvu; 5. zakon o organizaciji finančne uprave; 6. zakon o notranji upravi; 7. zakoni in uredbe o ustroju ostalih ministrstev; 8. zakon o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih; 9. kazenski sodni postopek (vložitev tožbe, pravni leki, pravomočnost razsodbe, izključitev in izločitev v zvezi z disciplinskim postopkom, pomilostitev); 10. državljanski zakonik in državljanski sodni postopek — odredbe o pogodbah; 11. zakon o zavarovanju delavcev in 12. zakon o tisku. Skupina E: 1. zakon o državnem računovodstvu s pravilnikom o izvrševanju oddelka »B«, pogodbe in nabavke; 2. pravilnik o delu odseka računovod- stva ministrstva in specialnih računovodstev; • 3. zakon o glavni kontroli; 4. pravilnik o delu krajevnih kontrol in komisarjev za izredne preglede; 5. zakon o neposrednih davkih. Za prehod v računsko službo: 1. pravilnik o dodatkih za terenska dela; 2. zakon o organizaciji finančne uprave; 3. uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov; 4. uredba o draginjskih dokladah; 5. ostale uredbe in pravilniki, ki izhajajo iz zakona o uradnikih (o kontraktual-nih uradnikih in dnevničarjih, o službenem stanju itd.); 6. državljanski zakonik in državljanski sodni postopek — odredbe o pogodbah; 7. zakon o zavarovanju delavcev. Skupina E: 1. Zakon o državnem računovodstvu s pravilnikom o izvrševanju oddelka »B«, pogodbe in nabavke; 2. pravilnik o delu odseka računovodstva ministrstva in specialnih računovodstev; 3. zakon o glavni kontroli; 4. pravilnik o delu krajevnih kontrol in komisarjev za izredne preglede; 5. zakon o neposrednih davkih; 6. zakon o taksah s pravilnikom; 7. pravilnik o poslovanju z denarjem pri poštah, telegrafih in telefonih; 8. blagajniška služba in računopolaganje; 9. obračunavanje z inozemskimi poštno-telegrafsko-telefonskimi upravami; 10. predpisi v ekonomski službi; 11. pravilnik za napravo obračuna med poštno hranilnico in upravo pošte in telegrafa. Za prehod v tehniško službo: Skupina A: 1. pravilnik o organizaciji telegrafsko-te-lefonskc tehnične službe pri direkcijah pošte in telegrafa; 2. pravilnik o dodatkih za terenska dela. Skupina D: 1. aparati in centrale za žično in brezžično telegrafijo in telefonijo; 2. telegrafske in telefonske instalacije; 3. preizkušanje telegrafskih in telefon- * skih aparatov; 4. grajenje in vzdrževanje telegrafsko-telefonskih prog; 5. polaganje in vzdrževanje kablov; 6. poznanje telegrafskega in telefonskega materijala in aparatov za njih preizkušanje; 7. zavarovanje naprav šibkega toka pred jakim tokom; 8. preizkušanje telegrafsko - telefonskih prog ter ugotavljanje in odstranjevanje napak; 9. telegrafska in telefonska merjenja; 10. poznanje in vzdrževanje električnih elementov za telegraf in telefon. Skupina E: 1. zakon o državnem računovodstvu s pravilnikom o izvrševanju oddelka »B«, pogodbe in nabavke; 2. zakon o glavni kontroli; 3. zakon o taksah s pravilnikom; 4. predpisi v ekonomski službi. (O tem, iz katerih predmetov opravljajo izpite uradniški pripravniki pod odst. § 45, zvaničniki in podoficirji, pa v prihodnja številki.) Kandidati za X. skupino Zaradi aktualnosti zadeve naj opozorim na nedavno izdano pojasnilo nadrejenega, ministrstva o tem, kdaj smejo polagati državni strokovni izpit uradniški pripravniki z nepopolno srednješolsko izobrazbo, ki so služili prej, preden so bili postavljeni za pripravnike, kot zvaničniki. Omenjeno pojasnilo se glasi tako-le: -Sporoča se, da sme kandidat polagati državni strokovni izpit po odst. 1. čl. 16 pravil o državhih strokovnih izpitih za uradniška zvanja v poštno-telegrafski stroki potem, ko je dovršil 2 leti pripravniške službe (§ 13 u. z.) ali potem, ko je — po odst. 3 istega člena — dovršil 3 leta v poštno-telegrafski službi kot zvaničnik (§ 66 u. z.). Zato morajo imeti taki kandidati ali dve leti izključno pripravniške ali 3 leta izključno zvaničniške p. t. službe. Kadar izpolnijo tak pogoj, smejo polagati državni strokovni izpit.« Ob tem pojasnilu se pojavlja vprašanje, ali ni mogoča nobena ugodnejša interpretacija? Zgoraj citirana razlaga, ki preprečuje vštevanje zvaničniške službe v uradniško pripravljalno službo se zdi namreč zelo stroga, zlasti če prečitamo prva dva stavka § 66 u. z., ki pravita: »Za zvaničnikov prestop na zvanje uradnika sorodne stroke, za katero se zahteva izobrazba nepopolne srednje šole ali njej enake strokovne šole, je zvaničniška služba enaka pripravljalni službi te stroke. Tak zvaničnik sme dobiti, če ima to šolsko izobrazbo in najmanj 3 leta zvaničniške službe, po opravljenem državnem strokovnem izpitu, zvanje X. skupine te stroke.« Predpis prvega stavka § 66, da sta zvaničniška služba in uradniška pripravljalna služba enaki, nas sili k mnenju, da sme tudi zvaničnik (z ustrezno šolsko izobrazbo) polagati državni strokovni izpit že po dovršenem 2-letnem službovanju, kajti v drugem stavku tega paragrafa ni govora o tem, kdaj sme zvaničnik polagati državni strokovni izpit, pač pa o tem, da sme dobiti po 3 letih zvaničniške službe (torej ob istem času kakor uradniški pripravnik) zvanje X. skupine. Na tej osnovi bi se seveda smela vštevati zvaničniška služba v pripravljalno službo. Gotovo je, da sta samo pri takem tolmačenju, ki dopušča kombiniranje pripravniške in zvaničniške službe ti dve vrsti službe res enaki, sicer pa ne. Če ima n. pr. tak zvaničnik pri sedanji situaciji ob postavitvi za uradniškega in državni strokovni izpit. pripravnika (zvaničniki in služitelji po zakonu nimajo pripravnikov!) le 1 dan manj od 3 let zvaničniške službe, nima njegova dotedanja služba na skrajšanje 2 letnega roka za pridobitev pravice do polaganja strokovnega izpita nobenega učinka in se zato ne more smatrati za izenačeno s pripravniško službo. Po našem mišljenju je zakonodajalec hotel s to določbo le olajšati, ne pa poslabšati položaj dotičnih zvaničnikov, ki so itak že gmotno oškodovani zaradi zakesnele postavitve za uradniške pripravnike. Če ostane tedaj citirano pojasnilo v veljavi, je s tem dana možnost, da se bodo nekaterim uslužbencem izpitni roki lahko podaljšali skoro na 5 let. Če so pa služili taki uslužbenci pred postavitvijo za zvaničnike tudi kot dnevni-čarji, kar so nekateri bili že več let, tedaj je izgubljen zanje tudi ta čas. --------------------1------------------ Vabilo na redni občni zbor Gospodarske zadruge poštnih nameščencev r. z. z o. z. v Mariboru, ki se vrši v sredo, dne 30. marca 1932 ob pol 20. uri v zadružnih prostorih v Mariboru, Stolna ulica 7/1. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o uradni reviziji zadruge. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1931. 5. Dopolnilna volitev članov načelstva in volitev članov nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. Opomba: Ako bi občni zbor ob napovedanem času ne bil sklepčen, se bo vršil po čl. 35 zadružnih pravil istotam in z istim dnevnim redom pol ure pozneje, t. j. ob 20. uri drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih članov. Računski zaključek je na vpogled članom od 21. marca t. 1. dalje v pisarni zadruge med uradnimi urami. Načelstvo. Poštni ros« Na književno anketo, ki jo je razpisala »Naša pošta« v svoji številki za maj 1931, v svrho zbiranja podatkov o pomembnih osebah in strokovnih ter stanovskih publikacijah poštnih nameščencev, je priobčila »Naša pošta- v svoji številki za marec t. k, najvažnejše podatke, ki jih je zbral g. Jožko Jakše in ki se nanašajo le na Slovence in na Dravsko banovino. Pisec sam pravi, da je imel na razpolago prav malo podatkov in da se mu zdi zato verjetno, da bo izpustil kako osebo ali podatek. Namenoma, pravi g. Jakše, ni ničesar izpustil. Mi mu to radi verjamemo. Zato in radi stvari same se nam zdi vredno ugotoviti, da je že v Avstriji, še pred »Poštnim Glasnikom« izhajal v Trstu stanovski list »Poštni rog« in sicer v času od leta 1908 pa do 1914. j Bil je glasilo slovenskih nižjih poštnih usluž-i bencev. Ne bi bilo- pravilno, ako bi se izgubili vsi I sledovi za prvim in z velikimi žrtvami izvojevanim strokovnim listom slovenskih nižjih poštnih uslužbencev. Zato prosimo vsakogar, ki ima kak izvod ali pa morda celo letnik imenovanega lista, da ga daruje ali vsaj posodi Upravi našega lista. Upamo, da dobimo v kratkem o glasilu »Poštni rog« več natančnejših podatkov, ki jih bomo nato radevolje objavili. ZAHVALA. Ginjen nad toliko pozornostjo svojih poštnih tovarišev, ki so se me spomnili ob priliki moje 99-letnice s toplimi besedami in lepim denarnim darilom, kar mi je za moja visoka leta, težke čase in kronsko pokojnino, nepopisno dobrodošlo! Tovariši srčna hvala! Prav tako sladko presenečen sem bil, ko so se me spomnili s svojim lepim darilom moji ožji ptujski tovariši. Ginjen, nad pozornostjo, ki sem je bil deležen ob svoji 99-letnici, se Vam srčno zahvaljujem! Bog Vam plačaj stotero! Udan in hvaležen poštni poduradnik v pokoju. Peter Cotič, VLOŽITEV PRIJAV ZA DRAGINJSKE DOKLADE DRŽ. UPOKOJENCEV. Dravska finančna direkcija razglaša: Ker premnogi drž. upokojenci, upokojenke ter vdove in sirote po upokojencih, ki prejemajo pokojnine od te fin. direkcije, doslej Še niso predložili predpisanih vnovičnih prijav za draginjske doklade, se s tem vsi ponovno opozarjajo, da morajo najkesneje do 1. marca 1932 vložiti te prijave. Predpisane obrazce je založilo »Društvo drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani« in se dobe pri društvu po I Din komad. Dobe se pa tudi pri tobačnih zalogah in vsaj v eni trafiki povsod, kjer so sedeži okrajnih sodišč. V Ljubljani, jih prodaja trafika Pogačnik na Dunajski cesti 14, v Celju se dobe v trafiki Perovšek Alme na Kralja Petra cesti, v Mariboru pa v trafiki Svetek Pavle v Gosposki ulici. — Vsi upokojenci, ki prijav še niso vložili, se opozarjajo, da se jim izplačevanje draginiskih doklad po predpisih uredb o drag. dokladah ustavi, če do 1. marca t. 1. ne predlože prijav odseku za- računovodstvo drav, finančne direkcije v Ljubljani, osebno ali po pošti. S prijavami je predložiti tudi vse potrebne dokazilne listine, kakor je to na hrbtu prijavnega obrazca navedeno. Predložiti je pa treba samo tiste listine, katere niso bile v minuli jeseni že predložene, vsi pa morajo priložiti potrdilo pristojne davčne uprave o premoženjskem stanju in davčnem predpisu.. Gospodarska zadruga poštnih uslužbencev v Ljubljani. V nedeljo, dne 6. t. m. dopoldne se je vršil v »Beli dvorani« hotela »Union« redni letni občni zbor Gospodarske zadruge poštnih nameščencev v Ljubljani. Udeležilo se ga je ca. 40 članov. — Zbor je otvoril in vodil predsednik g. Slamič. Po poročilih funkcijo-narjev so se vršile volitve, ki pa niso prinesle nikakih bistvenih sprememb, tako da sc smernice zadruge tudi v tekočem poslovnem letu ne bodo razlikovale od dosedanjih. Pri nato sledečih slučajnostih se je razvila precej živahna debata o predragi režiji, o ceni izdelkov ter o možnosti združitve zadrug, Gospodarske in »Poštni dom« ter »Doborote«, ob-spirtpega društva poštnih uslužbencev, Ne vemo pa, zakaj g. predsedniku ni bilo mogoče voditi debate objektivno? Sploh je bila podoba taka, kakor da je Gospodarska zadruga le nekaka sekcija OPO. Ob 11. uri 30 minut je g. predsednik zaključil občni zbor. Osebne vesti. Pri Dravski direkciji pošte in telegrafa sta napredovala za pristava VIII. skupine gg. dr. Vilko Vujčič in Jernej Šturm. Za upravnika VIL skupine pri pošti Brežice je napredoval g. Josip Turk. Za p. t. uradnika VI. skupine je napredoval g. Franc Rechberger pri pošti Maribor 2. Društvena poročila. Poročilo skupne odborovc seje od 28. februarja t. 1., ki se je vršila v »Beli dvorani« Hotela Union, mesto nameravanega XIV. rednega občnega zbora Društva nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani. Predsednik Penko otvori sejo ob 2. uri popoldan, pozdravi polnoštevilno zbrane odbornike Centralnega društva, kakor tudi Krajevne skupine v Ljubljani, nadalje pozdravi predsednika Mariborske skupine Božičeva, glede predsednika Krajevne skupine v Celju pa omeni, da je nujno zadržan in da se pridružuje sklepom odborove seje. Nadalje naroči predsednik tajniku Bizovičarju, da naj prečita ravnokar prispeli odlok policijske uprave v Ljubljani, iz katerega je razvidno, da do končne rešitve Državnega sveta ne sme društvo prirediti nik^kega občnega zbora. Po prečkanju tega odjoka prečita tajnik še odgovor, ki ga je poklalo društvo na sprejeti odlok. Predsednik opozarja navzoče, da se ne morejo vršiti nikaki sklepi, kar se tiče pravil ali poslovnika, ampak se bodo le obravnavala poročila predsednika, tajnika, blagajnika, nadzorstva in delegatov. Po kratkem poročilu predsednika dobi besedo tajnik, ki poroča, da je imelo Centralno društvo v poslovnem letu 16 rednih odborovih, 5 skupnih, 1 širšo sejo in I. izredni občni zbor. Seje so bile vedno sklepčne. Odbor se je ves čas zavedal svoje odgovornosti, zakar mu izrekam iskreno zahvalo. Hkrati ga pa pozivam, da še do končne rešitve vztraja na svojem mestu. Iz poročila je razvidno, da se je sedanje društvo ustapovilo 7. decembra 1919 in da ves čas obstoja zastopa interese nižjih poštnih uslužbencev po svojih najboljših močeh. Pa ne samo to, društvo redno izplačuje babdike ppdpore. V nezgodah ali 'nesrečah članov ali članov njih družin nakazuje izredne podpore, kakor tudi posmrtnine za člane in njih umrle žene, v enkratnem znesku Din 500. Odbor kot tak je imel v poslovnem letu premagati velike težkoče. Treba je bilo tudi več osebnih intervencij v Beogradu, ker bi drugače društvo moralo že likvidirati s 1. septembrom 1931. Najtežje bi bili pri tem prizadeti podeželski tovariši, ker bi se ne mogli nikamor obrniti za pojasnila glede plače, napredovanja, premestitve itd. Sedanji odbor, kakor tudi ostale krajevne skupine bodo vztrajale do končne rešitve. Članom pa svetujem, da redno plačujejo članarino in s tem pripomorejo k obstoju društva. Po izčrpnem poročilu tajnika dobi besedo blagajnik Smolnikar, ki prečita dohodke in izdatke ter omeni ob koncu svojega poročila, da je stanje centralne blagajne na dan 1. marca t. L, popolnoma zadovoljivo. Izdatki v poslovnem letu so bili nekoliko večji kakor v letu 1930., to pa vsled tega, ker je bilo potrebnih več intervencij v Beogradu. Po poročilu blagajnika se oglasi k besedi tovariš Nahtigal ter zahteva, da blagajnik nekatere postavke v blagajniški knjigi bolj obširno razloži. Blagajnik mu ustreže na podlagi blagajniških knjig. Tovariš Nahtigal se s tem poročilom zadovolji. Predsednik poda besedo članu nadzorstva Jermolu, ki poroča, da je nadzorstvo med poslovnim letom štirikrat pregledalo blagajniško poslovanje in našlo vse v najlepsem redu. Nato vpraša predsednik Penko navzoče odbornike, ako se kdo oglasi k besedi glede poročil predsednika, tajnika, blagajnika in nadzorstva. Ker se nihče ne priglasi k besedi, smatra predsednik, da je delovanje funkcijo-narjev odobreno. Zatem govori še predsednik krajevne skupine Maribor in izroči tovariške pozdrave štajerskih tovarišev-članov. Poroča na kratko o prirejenem občnem zboru, ki se je vršil brez prepovedi policijske oblasti ob veliki udeležbi članov. Navzoča sta bila kot delegata centralnega društva predsednik Penko in blagajnik Smolnikar, ki sta pregledala pred občnim zborom blagajniško poslovanje skupine. Nadalje prosi upravo Centralnega društva, da bi posredovala pri poštni direkciji, naj bi se v bodoče izdajale suknjene pelerine, ker so te, kakor so sedaj v rabi, nezdrave. Izdale paj b> se Uidi brzojavnim mojstrom, ki jih do sedaj še nimajo. Rabijo jih pa nujno v poletnem času, ker so vedno na prostem pri delu. Nadalje še omeni predsednik Božičev, da se je udeležil sestanka v Mariboru, ki ga je sklical gospod Čampa. Ta je v svojem poročilu napovedal, da bije glasilu nižjih poštnih uslužbencev »Poštarju« zadnja ura. Seveda je to le želja g. Čampe in njegovih oprod. Po končanih poročilih se zahvali predsednik Penko govorniku in poda besedo predsedniku Sojerju, ki omeni, da je izšel v zadnjem glasilu »Poštar« daljši članek od našega upokojenega tovariša 99 let starega Cotiča ter predlaga, da naj mu današnja odbo-rpva seja nakaže primeren znesek. Tajnik poroča, da ima tudi nekaj prošenj starih krojaških poštiaih upokojencev ter prosi, naj bi se tudi te danes upoštevalo. Predsednik Penko je mnenja, da naj bi se rešile pri prvem izrednem občne mzboru. Ker se odbor s tem izvajanjem predsednika strinja, da predsednik predlog Sojerja na glasovanje. Odobri se tov. Cotiču 50.— Din podpore, ter se naroči tovarišema Bizovičarju in Jermolu, da osebno izročita Cotiču določeni znesek. Predsednik Penko omeni še, da so ptujski tovariši nakazali znesek 81 Din in neimenovani 10 Din za častitljivega tovariša Cotiča, tako da znaša skupna vsota 591 Din ter izreka z^hv^lo darovalcem. Po poročilih raznih govornikov prečita tajnik razne došle in poslane dopise, namenjene skupni odborovi seji. Odbor jih vzame na znanje. Ker je dnevni red izčrpan in se nihče veČ ne priglasi k besedi, zaključi predsednik sejo ob 18. uri zvečer. Hkrati se pa poslovi tudi mariborski predsednik Božičev s kratkim nagovorom. Nakar predsednik Penko omeni, da bo prihodnja seja pravočasno sklicana. Za odbor: tajnik Bizovičar. To in ono. Stalno omizje. V četrtek, dne 7. aprila v lovski sobi gostilne »Pri sokolu«. — Na svidenje! POPRAVKI. Na 5. strani »Poštarja« št. 2 od 15. februarja t. k, pod zaglavjem »To in ono« so bile priobčene sledeče vesti: IZ LJUBLJANSKE UPU. Blagajničarka ljubljanske UPU, gdč. Slava Mikuževa je podala ostavko na mesto blagajnika in tudi izstopila iz UPU. Vzrok izstopa je zelo zanimiv, vendar za sekcijo brez posebnega pomena, ker vodi blagajniške posle itak upokojeni zvaničnik g. Martinšek in kar je še važnejše — ljubljanska sekcija je razpuščena. Kakor smo informirani, je iz ljubljanske UPU izstopilo tudi več drugih članov. Vzrok tiči baje v zakasnelem napredovanju pt. uradnilkov-maiturantov? Pač interesantno! Prestop maturantov v UPU! Kakor čujemo, je do sedaj prestopilo v vse sekcije UPU le 5 maturantov in sicer: 2 v ljubljansko in 3 v zagrebško. Prednje novice pa nikakor niso ugajale prizadetim in so nam poslali na osnovi § 26. zakona o tisku sledeče popravke: I. Popravek. Ni res, da sem podala ostavko na mesto blagajnika pri Udruženju p. 1.1. uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravski sekciji v Ljubljani. Prav tako ni res, da sem izstopila iz imenovanega udruženja. Res je le, da še nadalje vodim blagajniške posle pri imenovani sekciji in da nisem nikdar niti govorila, niti ke-daj mislila podati ostavko na omenjeno funkcijo, ker nimam za tak korak prav nobenega povoda. Z odličnim spoštovanjem blagajničarka UPU, dravske sekcije v Ljubljani. Mikuž Vladislava 1. r. II. Popravek. Ni res, da je ljubljanska sekcija UPU razpuščena. Res je le, da ta sekcija še nadalje obstoja in še nadalje na legalen način razvija svoj delokrog. Tudi ni res, da je iz ljubljanske UPU izstopilo več članov. Res je le, da je dotok in izstop članstva popolnoma normalen. 2ig UPU. T ajnik: Predsednik: Podpis nečitljiv. Podpis nečitljiv. III. Popravek. Ni res, da sta do sedaj v ljubljansko sekcijo UPU vstopila samb dva maturanta. Res je le, da se je v našo sekcijo' včlanilo večje število maturantov. Za odbor UPU: Tajnik: Predsednik: Podpis nečitljiv. • Podpis nečitljiv. lije pač tako! Popravki lahko trdijo tudi neresnico, pa jih je treba v 'smislu drugega odstavka § 26. zakona o tisku vseeno priobčiti. Odlomek iz govora notranjega ministra g. dr. Milana Srškića, na seji narodne skupščine od 6. t. m. V svojih nadaljnih izvajanjih je minister podrobno raztolmačil proračun sa posamezne oddelke svojega resora ter naglasil, da upravni oddelek notranjega ministra nadaljuje delo, ki je bilo začeto leta 1929 in ki je zasnovano na načelih in idejah, da se da narodu boljša sodobna uprava, da se utrdi vera v enakost državljanov, da se dvigne avtoriteta državnih oblasti ter da se z nastavitvijo novih mladih šolanih moči dvigne kvaliteta uradniškega aparata ter da se uredi notranja uprava tako, da bodo njeni stiki tesnejši z narodom. Nov poklic za dame in gospode z upeljavo strojnega pletenja v hiši. Zagotovljen zaslužek ca Din 1500 na mesec, ker mi spleteno blago prevzamemo, plačamo plačilo (zaslužek) za pletenje in do-bavliamo predivo za predelavo. Pišite po brezplačne prospekte še danes. Domača pletarska industrija No 97 Josip Kališ, Maribor Trubarjeva ul. 2 Vsak poštar čita „Poštarja" CLITC Izdelava in prodaja damske, moške in deške knnfol,,,::« na debelo in drobno. Prvovrstno izvrševanje po l'O'l'cKCIJc meri. Poštarji nabavljajte potom Gospodarske Zadruge po konkurenčnih cenah. Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9. Trstje za strope izdelujem z najmodernejšimi stroji in iz najboljšega materijala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji ceni. Jos. R. Puh — Ljubljana Oradaška ulica 22. Telefon 2513 Za vsa v našo stroko spadajoča dela se priporoča Tone Malgaj družba z o. z. stavbeni pohištveni pleskar in ličar, sobo in črkoslikar Ljubljana Kolodvorska ul. 6 Ne boste čutili krize, ako boste imeli zastore, pregrinjala in perilo strojno vezeno pri tvrdki Jurčičev trg štev. 3. Manufakturno blago vseh vrst kupite najceneje v trgovini 0. Šlibar, Ljubljana Stari trg štev. 21 Medič-Zankl, Ljubljana Lastnik Franjo Medič Firnež, laneno olje, laki, oljnate in suhe barve (Jgodeti nakup Radio aparatov vseh znanih svetovnih tovaren Vam nudi »Jugošport« Ljubljana, Dalmatinova ul. 13 Stroj prvovrstne kakovosti in moderne konstrukcije. Zahtevajte ponudbe! Specijalna trgovina THP DFY fn pisarniških potrebščin 111JL I\L