ČRNOGE LEM GLASILO ČASOPISNO—TISKARSKEGA PODJETJA PRAVICA-DNEVNIK UTO XIII 21. NOVEMBRA 1977 ŠTEVILKA 9 NOVOST, KI JO PRINAŠA ZAKON NARODNA ZAŠČITA OZD V KOPITARJEVI 2 Delavska sveta obeh organizacij združenega dela sta že dala soglasje o imenovanju načelnikov in pomočnikov načelnikov narodne obrambe Z objavo zakona o ljudski °brambi so zbori skupščine SRS sprejeli tudi spremembe in dopolnitve zakona o notranjih zadevah, ki se je tako spremenil v Zakon o družbeni samozaščiti, Varnosti in notranjih zadevah. Zakon je tako usklajen s spoz-nanji o pogojih, ki vplivajo na ''arnostno situacijo v naši repu-ohki. Predvsem pa zakon kon-^SPtizira ustavna določila o oružbepi samozaščit, ki je bila v Prejšnjem zakonu o notranjih zadevah opredeljena le v izho-■ $čih in načelih, zato pomeni Velik korak k podružbljanju varnosti. Prav gotovo je največja no-v°st in specifičnost, ki jo prinaša Zakon, formiranje narodne zaš-Clte- Narodna zaščita, ime je Povzeto iz narodnoosvobodil- nega boja, ni in ne more biti podaljšana roka organov za notranje zadeve, temveč je to v svojem bistvu delavska zaščita, instrument temeljne organizacije združenega dela, deluje pa na podlagi programov, ki jih sprejme skupni odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito OZD v Kopitarjevi 2. Zakon določa, da je vsaka temeljna organizacija združenega dela obvezna ustanoviti enoto narodne zaščite kot samozaščitni instrument te 'skupnosti, katerega Aaloge so varovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov skupnega pomena, varovanje reda in premoženja ter zagotavljanje mirnega in varnega življenja. Sodelovanje v enotah ^narodne zaščite je pravica in dolžnost vsakega delov- nega človeka in občana, razen izjem, ki jih zakon točno navaja. Člani enot imajo v času, ko opravljajo naloge narodne zaščite, precejšnje pravice in dolžnosti; med drugim lahko legitimirajo neznane osebe v bližini objektov, ki jih varujejo, pregledajo osebo ali vozilo, za katero sumijo, da prikriva ukraden predmet ali napravo, s katero lahko povzroči škodo itd. Pri opravljapju nalog narodne zaščite nosijo pripadniki enote posebne oznake, v posameznih primerih pri opravljanju določenih nalog pa tudi orožje, ki ga lahko uporabijo, če ne morejo drugače odvrniti nevarnosti. Na podlagi zakonskih določil je skupni odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito OZD v Kopitarjevi 2 od de- lavskih svetov OZD že prejel soglasje o imenovanju načelnikov in pomočnikov načelnikov narodne zaščite, ki jih je potrdil svet za ljudsko obrambo S ML. Formirano je tudi že jedro narodne zaščite v vseh OZD iz nerazporejenih vojaških obveznikov, ki so na podlagi odločb uprave za ljudsko obrambo SML odrejeni na civilno dolžnost v posebnih razmerah. Čim bo skupni odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito OZD sprejel še dokončni načrt samozaščitnih in varnostnih ukrepov, bomo pripravili nadaljnje naloge, ki jih bodo načelniki in pomočniki načelnikov ter pripadniki narodne zaščite morali izpolnjevati ob določenih (Nadaljevanje na 2. strani) p0,r.a ni° prizidka med obema našima zgradbama smo že v zamudi. Nare jena pa je že maketa, ki smo jo slikali na fakulteti za arhitekturo. Na vsak način pa bo treba z gradnjo 1 e*’> da bomo lahko spravili pod streho novo, že naročeno rotacijo. NOVA ORGANIZACIJA PRODAJE PONOVNO O ŠKODAH V leto 1978 bo vstopila prodajna služba Dnevnika v kadrovsko operativnem smislu okrepljena, saj nameravamo za področje Ljubljane zaposliti dva prodajna referenta in se bo tako ‘dosedanje število podvojilo. Samo področje Ljubljane se bo sicer nekoliko razširilo, vendar bo poslej obremenitev na posameznika manjša kot prej. Razdelitev se bo opirala predvsem na meje ljubljanskih občin, razen za kraje, ki ne gravitirajo k mastnemu jedru, in sicer na štiri področja: Bežigrad, Moste, Šiška in Vič, Center pa bo razdeljen med vse štiri referente. Tako bo mogoče pokrivati Ljubljano bolj kvalitetno, saj je bila dosedanja obremenitev, tako glede na obremenitev drugih prodajnih referentov kot glede na izredno pomembnost tega področja, precej prevelika. Največji problem je ureditev prostorskih problemov v prodaji. Ta problem je postal posebno POVEČANJE OD Z NIZKIMI POSTAVKAMI V zadnjem trimesečju letošnjega leta bodo dobili dodatek k OD, delavci s postavkami od 100 do 165 točk. Tako je sklenil delavski svet tiskarne, da bi zmanjšali fluktuacijo in uskladili naše najnižje osebne dohodke z drugimi grafičnimi organizacijami združenega dela in sindikalno ljisto. Dodatek ne bo vplival na vrednost točke. (Nadaljevanje s 1. strani) stopnjah samozaščitnih ukrepov. O vseh samozaščitnih in varnostnih ukrepih bodo pripadniki narodne zaščite obveščeni na posebnem sestanku, ki ga pripravlja skupni odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Ta odbor pripravlja tudi še druge akte in pravilnike ljudske obrambe, ki bodo, ko bodo sprejeti), temelj organiziranosti ljudske obrambe v vseh OZD, ki poslujejo v Kopitarjevi 2. pereč letos, saj celo administrativne moči v prodaji, izrazito vezane na delovno mesto, nimajo dovolj prostora. Reorganizacija prodaje se seveda ne bo ustavila s tem ukrepom, temveč ima v načrtu še nadaljnje kadrovske okrepitve operativnih moči. Tega ni mogoče realizirati takoj in naenkrat, ker bo potrebna še predhodna natančna analiza, predvsem s stroškovnega vidika. Reorganizacija naj bi zajela vsa področja Slovenije, vendar jo;bomo realizirali šele v prihodnjem letu. Škode v tiskarni še vedno nastajajo in pomenijo velik izpad dohodka. O vzrokih za njihov nastanek so razpravljali že vsi pristojni samoupravni organi v tiskarni, kakor tudi osnovna organizacija ZK. Nekatere povzročitelje in odgovorne je na predlog delavskega sveta obravnavala komisija za medsebojna razmerja in izrekla ostre disciplinske ukrepe, v najhujših primerih pa tudi delno povračilo škode. Vse premalo storimo za to, da bi se zmanjšale škode, ki nasta-jajq zaradi osebnih ali objektivnih napak. Premalo smo pozorni in premalo odgovorni, zato po- gosto delamo napake. Jasno je, da kdor dela, greši. Toda, če napake pravočasno odkrijemo, je škoda mnogo manjša, kot če jih odkrijemo šele takrat, ko je nastala škoda nepopravljiva. VARSTVO PRI DELU Na svoji seji, 20. oktobra, je delavski svet tiskarne sprejel pravilnike s področja varstva pri delu in požarne varnosti. Tako je dokončno tudi v tiskarni s samoupravnimi akti urejeno zelo aktualno področje in storjen korak naprej v izboljšanju osebne varnosti delavca. OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP ZA SEPTEMBER 1977 Povprečni mesečni osebni dohodek 4.755,70 dinarjev. Najnižji Najvišji Povprečni izplačani izplačani OBRAT mesečni OD OD Delovno mesto OD Delovno mesto Ročna stavnica 5.429,50 2.518,30 čistilka 9.718,85 ročni stavec Strojna stavnica Časopisna enota 5.745,80 2.863,95 strojni stavec-pripravnik 10.067,90 obratovodja 6.339,60 2.614,80 strežnik 11.602,25 tiskar Reprodukcija Knjigotiskarska 5.059,45 2.512,75 čistilka 8.656,90 reprod. fotograf strojnica 4.536,50 2.804,20 izlagalka 8.321,75 obratovodja Litografija 4.088,35 2.543,90 čistilka 7.866,00 vodja ofset tisk. strojnice Knjigoveznica 3.248,35 2.490,15 knjigov. delavka 9.421,60 knjigovez Mehanična delavnica 4.776,70 2.795,55 delavec v kurilnici 8.889,10 obratovodja Ekspedit 3.237,70 3.024,60 odpremni delavec 7.423,35 vodja oddelka Režijska grupa 5.425,65 2.490,05 čistilka 11.965,95 direktor TOZD PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MESECU OKTOBRU 1977 Povprečni mesečni osebni dohodek je bil 7.078,70 dinarjev Najnižji Najvišji Povprečni izplačani izplačani ODDELEK mesečni OD OD Delovno mesto OD Delovno mesto Redakcija 8.402,85 4.292,75 Tajnica deska 14.639,90 Direktor in gl. ured. BEP 7.186,03 5.295,45 Komercial, propag. 11 10.580,50 Vodja ekonom, pro. IBM Splošni oddelek rač. 7.019,29 6.312,80 Montažer IBM Čistilka 7.464,60 Vodja IBM in analit. oddel. 6.367,24 3.115,90 11.444,00 Vodja fin. rač. služ. Prodajni oddelek 6.461,95 5.327,85 Referent za prodajo O 9.701,00 Vodja prod. nar. sl. Naročninski oddelek 5.316,37 3.420,15 Prodajalec v kiosku 6.356,55 Refe. saldakont. za pošto Podružnice 6.396,05 4.910,20 Obrač. ref. za raznaš. 7.811,15 Vodja podružnice I Ekspedit 7.278,11 5.875,75 Ekspeditor I 8.654,30 Vodja izmene Adrema 4.895,17 3.738,95 Adremist 1 6.334,25 Vodja adreme Šoferji 5.530,46 4.560,25 Šofer distributer I 7.183,10 Šofer distributer I Radio Glas Ljubljane 6.402,91 4.216,55 Glasbeni redaktor 11.268,35 Glavni urednik REZULTATI GOSPODARJENJA V LP OB KONCU TRETJEGA TRIMESEČJA BOLJE KOT LANI Produktivnost je nekoliko večjo, finančni rezultati boljši, še vedno pa niso dovolj izkoriščeni stroji, narašča pa tudi vrednost škod Rezultati gospodarjenja v tiskarni ob koncu tretjega trimesečja nam kaže-j°> da smo poslovali dokaj dobro, da so finančni rezultati mnogo boljši od lanskoletnih, da je produktivnost nekoliko večja kot v preteklem letu. Ta trditev je razvidna iz naslednjega prikaza. Količinski obseg proizvodnje, dosežen v devetih mesecih, znaša 4917 ton proizvodov, kar predstavlja 76 °dstotkov letnega plana. Dinamični Plan za 9 mesecev smo presegli za 2 °dsjotka. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta pa znaša po-Večanje količinskega obsega proi-Zvodnje 9 odstotkov. Vrednostni obseg proizvodnje devetih mesecev znaša 114,346.000 dinarjev in predstavlja 79 odstotkov letnega plana. Dinamični plan smo Presegli za 6 odstotkov, v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta Pa je povečanje celo 24 odstotno. Poprečna cena za tono proizvodov Je višja od planirane za 4, od lansko-let'ne za 9 odstotkov. Nedovršena proizvodnja se je od Začetka leta skoraj podvojila in njena vrednost ob koncu meseca septembra znaša 10,310.313 din, 'jiedtem ko je ob koncu istega obdobja lani znašala le 7,284.554 din. o pomeni, da je letos večja za 42 odstotkov. Tolikšno povečanje pa znaja iz tega, ker so v zalogi ostala eni z veliko naklado. ? o 'zvozom smo letos ustvarili ,y8l.233 din, kar pomeni znižanje Primerjavi s preteklim letom za 63 stoikov. Plan za leto 1977 smo nresničili le 39 odstotno. Zmanjša-|e obsega izvoza je narekovala edrto večja izguba. Fakturna vred-jSt izvoza predstavlja komaj 57 ^ stot kov proizvodne vrednosti. aradi visokih cen papirja ter hude onkurence tujih firm je težko do-v* 1 kupca, ki bi bil pripravljen pla- 1 vsaj 70 odstotkov naše lastne cene. manj zaposlenih letošnjih devetih mesecih je j^P^fčno število zaposlenih 475, to ohn delavcev manj, kot v enakem j °bju lani. Število zaposlenih se vat°d novega leta pričelo zmanjše-im VVse d° meseca julija, ko smo vid zaposlenih. Zaradi predle neri^a vse večjega obsega dela se Vah*06*0 ^tevd° zaposlenih poveče-sm lr* koncu tretjega trimesečja ski° lrnel* ze 491 zaposlenih. Od 0cj Pne8a števila zaposlenih je 58 žen utk°V m°ške in 42 odstotkov §e ske delovne sile. Trenutno nam knjiedn° primanjkuje kvalificiranih , Pgotiskarjev, knjigovezov in ° tudi ročnih stavcev. 842 časovni fond znaša lavn ^ Ur' ^d tega odpade na izde-zij„,° delo 40,24 odstotka, na re-čan ° de*° 4K15 odstotka, na plana nPJa°vtanKe !4,52 odstotka ter ka č I3 acane izostanke 4,09 odstot-dohipSa' ^ primerjavi z enakim ob- Posii m Preteklega leta se je na za-Menesa nnvrfoln ------ za 9 ega povečalo izdelavno delo ur, plačani izostanki za 17 ur, neplačani izostanki pa za 2 uri, medtem ko je režijsko delo ostalo na lanskoletni višini. Povečanje izostankov gre na račun praznikov. Boleznine do 30 dni so se zmanjšale za 4 ure na zaposlenega, povečale pa so se boleznine nad 30 dni, ki jih vodimo v neplačanih izostankih, in sicer za 10 ur na zaposlenega. Tudi porodniških dopustov je letos za 23 odstotkov manj, kot jih je bilo v enakem obdobju preteklega leta. PREVEČ NADURNEGA DELA Nadurno delo se je v primerjavi s preteklim letom povečalo za 7000 'ur, ali od lanskoletnih 98, na letošnjih 116 ur na zaposlenega. Razmerje med izdelavnimi in režijskimi nadurami se je popravilo v korist izdelavnih za pol odstotka in znaša 70,4:29,6. Nadurnega dela je preveč. Treba ga bo zmanjšati in to z boljšim izkoriščanjem časa, ali pa s povečanjem števila zaposlenih. Posebno še v časopisni enoti, na katero odpade več kot polovico vseh nadur. Od skupaj opravljenih 686.075 ur odpade na stvarno izdelavno delo 339.873 ur. Na ta način je dosežena produktivnost v višini 49,44 odstotka in je le za pol odstotka večja kot v preteklem letu. Letos je bilo še vedno evidentiranih 5667 ur brez dela, to pa je za dobro polovico manj, kot v enakem času lani. Polovico ur brez dela odpade na obrat offsettiska, dobro četrtino na obrat reprodukcije, 18 odstotkov na knjigoveznico ter 6 odstotkov na druge obrate. Letošnji poprečni preseg je na lanskoletni ravni in je zabeležen z indeksom 1 10,9. Izkoriščenost tiskalnih strojev: dvoizmensko delo smo dosegli 75,7-odstotno, kar je malenkostno več,kot je bilo v letu 1976. Produktivnost strojev je za odstotek slabša in znaša 67,7 odstotka časa. Temu je pripisati pomanjkanje dela v of-settisku, pomanjkanje knjigotiskar-jev, kakor tudi starim strojem v knjigotisku, za katere ni pravega dela. To sta stroja phoenix in auto-matic, ki v devetih mesecih izkazujeta le 107 izdelavnih ur. Čas za pripravo strojev se je zmanjšal od lanskoletnih 48, na letošnjih 44,3 odstotka časa. Največ zaslug pri tem imajo ofsettiskarski stroji. Poprečno število odtisov na uro se je povečalo od 4636 kolikor jih je bilo v preteklem letu, na 4783 v letošnjem letu. RAZLIČNA IZKORIŠČENOST STROJEV Izmed knjigoveških strojev so najbolje izkoriščeni šivalni stroji. Poprečna izkoriščenost v letošnjih devetih mesecih znaša 8 ur dnevno in je prav tolikšna,kot je bila v lan- skih zadnjih sedmih mesecih. Produktivnost šivalnih strojev je letos nekoliko slabša. Prav tako je manjše tudi poprečno število šivanih primerkov na uro. Letos je to število 1693, medtem ko je bilo v preteklem letu 1800. Zgibalni stroji so v letošnjem letu četrt ure slabše izkoriščeni.Poprečna izkoriščenost znaša 6 ur in 45 minut. Tudi pri teh strojih je opaziti slabšo produktivnost. Povečalo pa se je število zgibanih pol od lanskoletnih 4458, na letošpnjih 4760 pol. Izmed ostalih knjigoveških strojev izkazuje najboljšo izkoriščenost revijalka, in sicer 6 ur 20 minut. Tej sledijo: stroj za izdelavo platnic 5,52, lepilni stroj 5,1 l,znašalni stroj 4,57, kolbus linija 3,58, plastificirka 3,56, in kot zadnji je broširni stroj s 3 urami 25 minutami. Razen brošir-nega in znašalnega stroja so vsi stroji letos več zasedeni. Poprečna zasedenost omenjenih strojev znaša 4 ure 23 minut, kar je za pol ure dnevno več kot v preteklem letu. Tudi pri teh strojih je opaziti povečanje števila izgotovljenih primerkov v eni uri. Iz prikaza lahko vidimo, da so bili knjigoveški stroji v prvih devetih mesecih malenkostno bolje izkoriščeni, kot v lanskoletnih zadnjih sedmih (prej nismo vodili evidence). Iz prakse pa lahko trdimo, da se bodo rezultati do konca leta še popravili. V zadnjem času je mogoče opaziti, da je večina strojev zasedenih po 16 in več ur. 20 ODSTOTKOV DOBIČKA Vsi omenjeni rezultati so pripomogli, da je celotni prihodek, ugotovljen po plačani realizaciji, 117,879.000 dinarjev. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta je letos večji za 30 odstotkov. Ker so materialni stroški in amortizacija rastli za 8 odstotkov počasneje kot prihodki, je doseženi dohodek za 42 odstotkov večji kot v istem obdobju preteklega leta. Po pokritju družbenih obveznosti iz dohodka, je ostalo čistega dohodka v znesku 41.199.000 dinarjev, kar je za 44 odstotkov več kot v istem času lani. Predpisi o ugotavljanju in delitvi dohodka določajo tudi med letom, to je ob periodičnih obračunih, začasno delitev ostanka dohodka po istih osnovah, kot veljajo za zaključni račun. Ker je letošnji finančni uspeh dober, je ostalo potem, ko smo pokrili akontacije osebnih dohodov, obveznost za stanovanjsko izgradnjo, regres za topli obrok in dopuste, še 6,653.000 din za poslovni sklad, medtem ko je v preteklem letu zmanjkalo čistega dohodka v znesku 543.000 dinarjev. Iz izračuna dogovorjenih sredstev za osebne dohodke za tretje trimesečje 1977 je razvidno, da smo jih izplačali manj, kot jih dovoljuje sporazum. Zato so samoupravni organi sprejeli sklep, da se izplača še 20 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka. Ostanek pa naj bi služil kot rezerva za pokritje zvišanja najnižjih osebnih dohodkov. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega znaša 4715 dinarjev, kar predstavlja 17-odstotno povečanje lanskoletnega poprečja. Za zaljuček naslednja ugotovitev: glede na planske zadolžitve, posebno finančne, smo dobro poslovali in ni bojazni, da ne bi presegli letnega plana. Naši rezultati pa bi bili lahko še mnogo boljši. Na to nas opozarjajo ure brez dela, ne dovolj izkoriščeni stroji, še vedno prenizka produktivnost, kakor tudi vrednost škod v letošnjem letu, ki znašajo že prek 60 starih milijonov dinarjev. STANE TRŠINAR PRODAJNE AKCIJE V LETU 1977 V okviru načrta prodaje za dvig naklade v letu 1978 in s tem omilitve posledic podražitve Dnevnika tako v naročnini kot v kolportaži, je s L oktobrom stekla ogledniška'akcija za dvig naklade v naročnini, ki se bo nadaljevala skozi vse leto 1978. Podražitev Dnevnika in nameravana podražitev Nedeljskega je namreč že in bo še pustila precej posledic, saj smo samo pri Dnevniku od 1. 10. 1977 do 15. 11. 1977 izgubili skupno 265 naročnikov, od tega večino — 60 % — zaradi podražitve. Zaradi teh razlogov je tudi izpeljava akcije težja, kot bi bila v stabilnih pogojih, saj predstavlja časopisna naročnina skupaj z radijsko in televizijsko že kar čeden odstotek družinskega proračuna. Letos nameravamo obdelati tudi 15.000 gospodinjstev, v prihodnjem letu pa kar 60.000, kar je izjemno obširna naloga. V načrtu je obdelava ljubljanskega področja (to predstavlja dve tretjini predvidene obdelave in je pogojena tudi z reorganizacijo prodaje), območje vseh podružničnih sedežev ter tudi krajev, kj jih obdelujejo referenti prodaje. Predvidevamo, da bomo pridobili 10 do 12 odstotkov novih naročnikov. Seveda pa bo s tem precej prizadeta kolportaža, za katero predvidevamo, da jo bomo stežka obdržali na ravni letošnjeg aleta. Vendar pa je taka usmeritev v skladu s politiko naše hiše, namreč, da so naročniki zanesljivi del naše naklade in kot taki favorizirani ob akcijah za dvig naklade. KAKO SMO GOSPODARILI V DNEVNIKU UGODNO TRETJE TRIMESEČJE Zmanjšali so se dohodki od oglasov — še posebej pri Nedeljskem Tretje trimesečje je bilo v poslovanju Dnevnika in Nedeljca, gledano s finačnega vidika, dokaj neugodno. Zmanjšali so se namreč dohodki od oglasov — še posebej pri Nedeljen, povečali pa so se stroški zaradi nadomestovanj. V našem knjigovodstvu pa vedro gledajo naprej, saj pričakujejo v zadnjih letošnjih mesecih ugodnejšo finančno sliko. Predvsem pričakujemo za 2 milijona dinarjev višje dohodke od oglasov, 1,5 milijona bo prinesla podražitev Dnevnika — pričakujemo pa tudi več stroškov zaradi podražitev rotopapirja. Sicer pa dohodke v primerjavi s planom povsod presegamo, tudi v skupnem številu, razen pri Dnevniku, kjer je naklada pod planom. Pri Dnevniku je sicer naklada le malenkostno pod planom, višji pa je dohodek od oglasov. Tako je v devetih mesecih realizacija dohodka od oglasov pri Dnevniku dobrih 8 milijonov dinarjev, pri Nedeljcu pa 7 milijonov dinarjev. Ob tem je potrebno dodati, da še nismo povečali cene oglasov pri Dnevniku — to bomo storili prihodnje leto. Zato naj bi postal Dnevnik kmalu rentabilen, medtem ko pričakujemo pri Nedeljcu nižjo rentabilnost. Zanimivo je, da so bili tudi v sušnih, poletnih mesecih, dohodki od oglasov dokaj Rast Dnevnika in Nedeljskega in pa v prvi vrsti izredna požrtvovalnost in iznajdljivost Mežekove, so dvigale tudi priljubljenost našega časnika v gorenjski metropoli. 3200 prodanih izvodov Dnevnika dnevno in 7200 Nedeljskega, 34 prodajnih mest, 22 raznašalcev, prva podružnica v oglasih... To so številke, ki povedo mnogo in to še posebej, če vemo, da je delo v podružnici Kranj organizirano nekoliko drugače kot drugod. Ob vseh številkah, ki smo jih navedli, gre namreč samo za mesto Kranj brez širše okolice. V Kranju pride tako Dnevnik na 3,5 gospodinjstev in Nedeljski na 1,9 gospodinjstva. Vsi logični razlogi govore, da praktično naklade, ob sedanji prisotnosti Kranja v Dnevniku, ni mogoče več dvigovati. Praksa pa v Kranju na srečo zanika logiko. Maja lani je bil zaposlen v kranjski podružnici še prodajni referent Tone Mihelič. Kljub temu, da je potreboval normalni čas za uvajanje in spoznavanje terena, je dobila podi užnica nalogo za 8 odstotkov dvigniti naklado (druge podružnice za 3 odstotke). Plan so presegli. visoki, pri Nedeljcu pa so padli za 56 odstotkov. Vendar pa petletnega plana ne dosegamo pri nakladi Dnevnika. Tako plan za letošnje leto načrtuje 52.100 prodanih izvodov, realizacija pa je le 49.844 izvodov. Tudi pri tiskani nakladi nastaja nesorazmerje, ker ne dosegamo planirane naklade, to je 57.400 izvodov, ampak le 54.551. Pač pa Nedeljski dnevnik dosega pri nakladi začrtane smernice: planirano prodano naklado 196.000 izvodov presega za skoraj 2500 izvodov. Vzrokov za nižjo naklado Dnevnika je več, med njimi naj omenimo predvsem pomanjkljivo pridobivanje novih naročnikov. Pričakujemo lahko celo Samo Dnevnikovi raznašalci so pridobili do septembra letos 269 novih kompletnih naročnikov Ljubljanskega dnevnika, 87 Dnevnika in 115 Nedeljskega. S pomočjo oglednikov (raznosili so jih 1750) so pridobili še 57 »kompletov«, 21 Dnevnikovih in 19 naročnikov Nedeljskega. Osebni stiki so tisti, ki prinašajo podružnici v Kranju največje uspehe. Prisrčni osebni stiki z raznašalci, prodajalci, strankami. Podružnica Dnevnika praktično ni nikoli zaprta. Marija Mežekovaživi za Ljubljanski dnevnik. Kar nekako slavnostno je pri njej sprejet vsak naš novinar, ki se slučajno oglasi v podružnici. Delovni dan Mežekove traja 10 do 12 ur. Dopusta v vseh letih ni mogla izkoristiti. Povedali smo že, da sta sedaj zaposlena v podružnici dva delavca. Prav je, če povemo še to, da delata v resnično nemogočih delovnih pogojih — v prostoru, ki je velik 11 kvadratnih metrov, v katerega se vstopi direktno s ceste. Posebno pozimi je to vse prej kot prijetno. Na srečo se tudi v tem pogledu obetajo kranjski podružnici lepši nekoliko nižjo naklado, ker v tretjem trimesečju še niso zajete podražitve Dnevnika — kar se bo prav gotovo poznalo. Ob tem v knjigovodstvu menijo, da je potrebno skrbno pretehtati, ali je bolje ostati pri Nedeljcu pri stari ceni, še posebej pri kolportaži ter s tem prodati več izvodov, in tako veliko naklado izrabiti predvsem za povečanje dohodka od oglasov, ali pa storiti obratno. Omeniti velja še zanimivost, ki jo je prineslo sicer neugodno tretje trimesečje. Razmerje prihodkov od oglasov, ki je bilo doslej vedno v korist Nedeljskega, se je obrnilo v korist Dnevnika. Seveda pa bi tudi pri Dnevniku lahko naredili še več, posebej izven Ljubljane. Primerjava z Delom pokaže naslednje: naklada Dela je za okoli 60 odstotkov višja od Dnevnika, prihodki od oglasov pa so višji kar za okoli 600 odstotkov. Ob koncu še podatek, da so osebni dohodki višji za 2 odstotka, pa vendarle manjši od dovoljenih — ker se je konec septembra spremenil samoupravni sporazum. j. p. časi. Dnevnik je že kupil nove prostore v novozgrajeni stavbi. Če bo denar, jih nameravajo naslednje leto urediti in tako se bo podružnica lahko selila... Mariji Mežekovi bo kljub vsemu ostala »sedanja luknja« v lepem spominu. Tu se je spoprijela z delom, tu se je odpovedovala vsemu, tu je prezebala, se veselila in jezila, tu si je pridobivala bogate praktične izkušnje, nova znanstva, prijateljstva... Kljub vsemu si razumljivo želi boljših delovnih pogojev: »Preden se bom upokojila, bi res rada dočakala, da se bomo seli- »OČISTIMO DELOVNO OKOLJE« Aktiv mladih komunistov tiskarne Ljudska pravica je v soboto ] 5. novembra organiziral prostovoljno delovno akcijo čiščenja ti- : skarne z namenom, da bi bilo naše 1 delovno okolje kar najbolj urejeno. Zbrali smo se ob 1L uri v hodniku ' pri vratarju na Poljanskem nasipu. Razdelili smo se v dve skupini, ki sta ( pod vodstvom Rada Flegarja in Staneta Tometa pričeli z delom. Druga 1 skupina se je kasneje še enkrat raz- i delila in je del skupine vodil Janko i Lah. Očistili smo vso tiskarno od ! strehe do dvorišča, hodnike, rotaci- J jo, Dnevnikov ekspedit itd. Akcija | je v celoti uspela, kljub močnemu | dežju, ki je motil delo na dvorišču in j strehi. Vsi sodelujoči so pokazali ve- , liko mero požrtvovalnosti, tako da ' smo z delom končali že ob 14. uri. I V akciji so sodelovale naslednje 1 mladinke in mladinci: Beržan, ! Galič, Šačiri, Košir, Nemanjič, Abdič, Rikanovič, Flegar, Sulič, Šu- j ligoj, Šavli, Tomšič, Batagelj, Na- s vinšek, Leben, Artelj, Klemar, Pust, Tome, Kregar, Grnjak, Skok, i Ovčar, Repanjšek, Zarič, Regally, ' Lah, Kotnik, Gale, Marn, Hegler, < Srebot, Rot, Cesar, Jere, Letnar, s Novak, Žitnik in Japelj ter Rančev, * ki sta akcijo vodila. t Kljub povabilu se akcije niso ude- , ležili mladi iz Dnevnika. $ Po končanem delu smo se sodelu- $ joči zbrali v sejni sobi, kjer nas je t pozdravil in nam spregovoril nekaj r pohvalnih besed sekretar OO ZK c Tone Jordan. Za tem smo poslušali 1 predavanje o Drupi 77, ki sta ga pri- t pravila tov. Paradiž in Flegar. A k- j cija je bila zaključena s tovariškim j srečanjem. O njej je posnel 5-mi- t nutno reportažo tudi radio Glas t Ljubljane. VZORNA PODRUŽNICA V KRANJU Prva podružnica, ki jo je Ljubljanski dnevnik organiziral pred leti, je bila v Kranju. Marija Mežek je vodja te podružnice že od leta 1954. Takrat je začela s prodajo 121 izvodov Dnevnika in enim raznašal-cem. NA LETNI KONFERENCI SO IZVOLILI NOVO VODSTVO ZK TISKARNE Komunisti so bili seznanjeni z vsemi bistvenimi vprašanji gospodarjenja in razvoja naše delovne organizacije K °niunisti OO ZK Tiskarne Ljudske pravice smo imeli letno konferenco, na . a*eri smo pregledali in razpravljali o delu naše osnovne organizacije ter *Zv°lili novo vodstvo. Za novega sekretarja je izvoljen tov. Tone Jordan, nje-Š°v namestnik pa je Borut Nečemar. Člani novega sekretariata so Jani Ja-Pe*i’ Rado Flegar, Jože Rep, Silva Zorine, Marjana Hudarin, Borut Nečemar *v° Groboljšek. Evidentičar še nadalje ostane Tomaž Regally, blagajnik Pa Silva Zorine. Za člana Občinskega komiteja ZKS je osnovna organizacija Podlagala tov. Jožeta Paradiža. Ko smo ocenjevali dejavnost naše °snovne organizacije v razdobju od onaarja 1976 do danes, smo ugo-°vili, da smo imeli nekatere uspehe Uveljavljanju vodilne vloge komu-Jstov pri uresničevanju stališč 5. in seje Centralnega komiteja ZKS. . V tem obdobju smo se sestali , 'krat in na sestankih reševali te-. oe° problematiko. Sklepe, ki smo j sPrejeli, smo spreminjali v naloge a na podlagi teh nalog pripravili ^?gram dejavnosti oziroma akcij-j.1 Program. Stalno smo spremljali Qejnopolitične razmere v naši de-]j^n* organizaciji ter o njih razprav- Karadi našega dvoizmenskega in ahtevnega dela smo nekoliko za-vernarili idejnopolitično izobraže-t ai?ie> kar bo pa vsekakor v bodoče v eJ3a nadoknaditi in temu posvetiti QecJ° skrb, tako za člane naše novne organizacije kot za vse rage člane kolektiva. ugotavljamo, da smo bili v vseh i^stvenih vprašanjih gospodarjenja t /a^v°ja naše delovne organizacije Se °^e informirani. Tako smo se znanili z zaključnim računom, £anom in rezultati pregleda SDK. r ,Pa na sestankih nismo mogli za-ka 1 Preobremenjenosti in pomanjša časa sproti informirati člane o ^Ppdarski problematiki, je dolž- Vsestr; anov ZK, da sami poskrbe za p ansko informiranost, saj je to jn ®°J njihove aktivnosti v podjetju ne samoupravljanja. Član, ki bi s 1 skrbel za to, da je informiran, nie SVoi° nevednostjo slabil delova-Lahve*°tne osnovne organizacije. sama0 Pa trdimo, da neiformiranosti !Plh članov ni. rajna in stalna naloga članov OO vJe skrb za sprejem novih članov 0r s. komunistov. Naša osnovna spj?en'Zacija ni zanemarila politike p0rJernanja novih članov ter s tem gan' -Vania članstva osnovne or-jeli V tem obdobju smo spre- t0v .c'anstvo Zveze komunistov 10 niu r'Se.v 'n tovarišic. Pri sprejema-sernn°vtb članov smo gledali predv-s0Hp1na to, da so bili v ZK sprejeti v°rn 3VCb ki so uspešno in odgo-delali na svojem delovnem del0 U -er 80 se izkazali s političnim gjpjP11? delom v samoupravnih or-na[j ■ Ke pred sprejemom so poz-mu !n sprejeli program Zveze ko-pra jstov ter se izkazali pri samou-lje • Janju in so danes že usposob-rpu' Za učinkovito delo v Zvezi kori^ 'stov- V zvezi s tem ugotavlja-’ a Je v naši delovni organizaciji, ki šteje 491 delavcev, 35 članov Zveze komunistov, od tega neposrednih proizvajalcev 23 komunistov, ki zastopajo ZK v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Delo naše osnovne organizacije je bilo navzoče tudi pri raznih akcijah. Skupaj 'z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v naši delovni organizaciji smo organizirali razne akcije, od katerih je dobro uspela solidarnostna delovna akcija v Posočju ter udeležba na proslavi 40-letnice ustanovitve KPS na Čebinah. Prav tako smo uspešno izvedli akcijo vpisovanja posojila za ceste ter učinkovito agitirali pri referendumu za samoprispevek II. Tudi pri manjših podobnih akcijah smo sodelovali komunisti. Ker je v naši delovni organizaciji večje število mladih proizvajalcev, tudi mladih komunistov je precej med njimi, so se le-ti odločili in predlagali ustanovitev Aktiva mladih komunistov, ki bo poživil in popestril delo mladinske organizacije. Aktiv je ustanovljen in kmalu bodo vidni prvi rezultati dela mladih komunistov. V preteklem obdobju je bilo pred člani naše OO ZK veliko težkih nalog in razprav. V tem obdobju je bil sprejet Zakon o združenem delu in smo v zvezi s tem imeli več sestankov. Prav zdaj je pred nami sprejemanje in usklajevanje samoupravnih aktov z Zakonom o združenem delu , v teku pa so priprave na razpravo o osnutkih teh aktov. Pri tem moramo poudariti, da se moramo komunisti še posebej dobro pripraviti na te razprave, da bomo akte res uskladili z Ustavo in Zakonom o združenem delu, saj nam bodo ti akti pomagali zagotoviti uspešno poslovanje naše temeljne organizacije. Komunisti se moramo poglobiti v samoupravne akte, ki urejajo nagrajevanje po delu, kar bo v splošno zadovoljstvo celotnega kolektiva. Da je delo naše osnovne organizacije ZK aktivno, je razvidno tudi iz tega, ker nas večje število komunistov sodeluje v naši delovni organizaciji pri ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Tu so pripravljeni vsi z zakonom določeni akti, naloga nas komunistov v bodoče pa je, da podpiramo in pomagamo odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri usposabljanju in urjenju delavcev za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, posebno še, ker smo delovna organizacija, ki deluje na zelo občutljivem področju tiska. Ne smemo pozabiti, da so pred nami volitve delegacij v SIS in DPS, kjer smo komunisti že storili prvi korak s tem, da smo evidentirali možne kandidate za volitve v delegacije. Prav tako smo že opravili evidentiranje možnih kandidatov za vodstvo osnovne organizacije ZK in za Občinsko in Mestno konferenco ZKS. Ob koncu ugotavljamo, da smo v tem obdobju komunisti uspešno delovali tako v samoupravnih organih, kot v družbenopolitičnih organizacijah in da smo se trudili za boljše medsebojne odnose in boljšo delovno storilnost. Pri tem pa se ne smemo uspavati, ampak moramo svojo aktivnost še krepiti ter s svojim delom in osebnim zgledom pridobivati zaupanje sodelavcev v naši delovni organizaciji. PRVI SADOVI DELA V prejšnji številki smo poročali,da je bil ustanovljen aktiv mladih komunistov. Aktiv šteje 17 članov in se sestaja redno vsak teden. Na svoje seje vabi tudi nekatere druge mla-dinq| ki se aktivno vključujejo v deldCProgram, ki ga je aktiv sprejel na svoji 1. seji, intenzivno uresničuje. Tako sta bila na enotedenski politični šoli pri OK ZSMS od 7. do 12. novembra Siniša Rančev in Ne-yerrka Navinšek. Aktiv je uspešno organiziral delovno akcijo, o kateri lahko več preberete v članku »Očistimo delovno okolje«. Aktiv na svojih sejah sistematično razpravlja o osnutkih splošnih samoupravnih aktdiv tiskarne in je že dal nekatere konkretne pripombe. V mesecu novembru je aktiv organiziral^ v prostorih tiskarne razstavo likovnih del umetnikov amaterjev, organiziral pa bo tudi koordinacijski sestanek mladih komunistov Dnevnika, Tiskarne in Cankarjeve založbe. SAMI SEBI KRADEMO! V zadnjem času se pojavlja vedno več primerov tatvin v tiskarni, še posebej v knjigoveznici in v časopisni enoti (knjige, časopisi). Če sami ne bomo pokazali toliko zavesti do naše skupnf imovine, bo potrebno aktivirati družbeno samozaščito in uvesti kontrolne preglede pri vratarjih. Tudi disciplinska komisija bo morala strožje kaznovati tatove in jih prijaviti UJV. Kot vsako leto, so tudi letos predstavniki temeljne organizacije LP, 13. oktobra 1977, položili venec ob komemoraciji padlih talcev na Poljanah MALA ANKETA MED DELAVCI LP KAKO SE PRIPRAVLJAMO NA SPREJETJE SAMOUPRAVNIH AKTOV? Čas nas neusmiljeno priganja, živahnost okoli sprejemanja osnutka samoupravnih aktov pa je v posameznih oddelkih LP različna. Omenim naj, da je samo komisija za izdelavo meril za kategorizacijo delovnih opravil prejela in »premlela« 234 pripomb, ki so bile tudi v razpravi na redni seji IO OOS 25. oktobra 1977. O nekaterih pripombah bo še razpravljala komisija, še posebej za delovna opravila, ki so v celotnem sklopu delovnih opravil v tiskarni specifično izjemna. Dne 13. oktobra 1977 smo dobili po oddelkih razmnožen osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev LP. Zanimalo nas je, kako teče razprava v posa- Igor Poljanec Franc Černe meznih oddelkih in ali so že izoblikovane pripombe. Ali se zavedamo pomembnosti sprejemanja za nas tako pomembnih aktov? V kakšnem obsegu nas zanimajo vsi samoupravni sporazumi? Opazili smo, da se večina delavcev zanima v glavnem le za osebni dohodek! Na vprašanja nam odgovarjajo nekateri delavci. Franc Sernjak, predsednik sveta obrata knjigoveznice: »Mislim, da je bilo za naš oddelek izdanih premalo izvodov Statuta in osnutka samoupravnega sporazuma, ker je pri nas zaposlenih okoli 120 delavcev. Razprava zato ne more biti tako plodovita, kakor bi mi želeli. Zainteresiranost delavcev je do sedaj srednja in upam, da se bo to izboljšalo, ko bomo zadevo začeli praktično izvajati. Velik interes je v glavnem okoli vrednosti točke in na splošno osebnih dohodkov.« Jože Povše, član sveta obrata reprodukcije in IO OOS: »Pred kratkim smo imeli sestanek obrata in do določenega roka bo vsak delavec prebral in si zabeležil morebitne pripombe. Nato bomo zbrano gradivo predelali na skupnem sestanku. Zanima me, ali bodo delovna mesta ostala po starem sistemu grupacij, ker menim, da vsekakor tudi mlad človek, delavec, ki proizvaja VK dela in je s svojo delovno sposobnostjo enak starejšim tovarišem zasluži, da bi bil za to delo enako nagrajen.« oddelku reprodukcije še ni, osnutek samoupravnih aktov in Statuta podjetja pa krožita po obratu in ga pregledujejo. Želel bi še omeniti, da se nekateri delavci ne zavedajo pomembnosti naših samoupravnih aktov in mislijo, da pač to mora biti samo po sebi urejeno, zato tudi še ni pravih pripomb.« Janko Lah, ročna stavnica, član aktiva mladih komunistov: »Delavci se najbolj zanimamo našo vlogo tako v samem obratu, ko1 tudi temeljni organizaciji. To pome' ni, kako bomo neposredno ali pO' sredno odločali o zboljšanju pogO' jev dela, kadrovski politiki, tehni°" nem razvoju, torej o poslovanju temeljne organizacije, kot tudi, kak0 bomo dosegli čim boljše medsebojne odnose, ki so eden od pogojev za dober poslovni uspeh in tem11 primeren osebni dohodek. Vsak član, delavec obrata, lahk° doma dobro preuči akte, ki so sedaj v razpravi. Pripombe bomo zbrali i|’ skupno obravnavali na zboru delavcev obrata.« CILENŠEK Franc Černe, član komisije za pripravo samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev in Statuta ter eden izmed najstarejših članov sindikata v naši temeljni organizaci- »Kaj gotovega ne bi mogel reči, ker je vsa stvar o predlogu sprejemanja Statuta in drugih samoupravnih aktov v obravnavah določenih komisij. To, kar je že v razpravi, naj bi vsi delavci dobro prebrali in ne samo črtali, na primer, člen XY, prvi odstavek, temveč naj namesto črtanega predlagajo drugo besedilo. Mislim, da bi želje skupine ali posameznika tako laže upoštevali.« Janko Lah Igor Poljanec, predsednik OOS LP: »Pripomb do sedaj v našem NASVETI IZ NAŠE AMBULANTE O NAŠI HIGIENI Kratka notica v »Črno na belem« mi je dala zamisel in snov za moje današnje pisanje. ČISTOČA — kaj je to? Veliko se pogovarjam z ljudmi in vsi smo si edini, da naša hiša ni najbolj čista. Ker pa v njej delamo mi, jo tako tudi mi mažemo. Gotovo je, da je delo v tiskarni tako, da ne more biti vse bleščeče, nekaj pa je le res lahko bolj čisto. To so naši higienski prostori: umivalnice, stranišča in garderobe. Če zdravniki trdijo, da je čistoča pol zdravja, druga polovica pa umazanija, še ni rečeno, da mora druga polovica tudi prevladovati. Kadar se to zgodi, gre tudi zdravje. Prebavna obolenja in to najtežja kot so tifus, paratifus in griža ter seveda v zadnjem času tako aktualna kolera, so bolezni umazanih rok. Vsakdo ve, da si mora po prihodu iz stranišča umiti roke, ne ve pa tudi vsak, zakaj. Zato, ker se lahko z neumitimi rokami prenaša vse te in druge bolezni. Zato si moramo roke temeljito oprati z milom. Pri nas pa poznamo v zvezi z delom v obratih, kjer je svinec še problem, vnašanja svinca v telo s kajenjem ali če jemo z umazanimi rokami. Ker je na vsak način laže umivati roke, kot zdraviti zastrupitve s svincem, menda ni vprašanje, za kaj se bomo odločili. Priznam, da smo tudi mi v obratni ambulanti skoraj pozabili na problem malic v obratih, kjer delajo s svincem. Vem pa, da so posamezniki vedno malicali v oddelkih tudi takrat, ko je bila menza še odprta. Prav je, da se to uredi prej, kot pa šele ob otvoritvi nove menze. Poseben problem predstavljajo stranišča in njihovo čiščenje. Tam, kjer rabi veliko ljudi majhno število sanitarij, je vedno tudi problem čistoče, ker se vsak, ki ga uporablja, boji okužbe in umazanije. Da pa bi se temu izognil, počne velikokrat stvari, ki stranišče samo še bolj zamažejo in onesposobijo za uporabo. Čepenje na školjki, metanje v stranišče pretrdega papirja in stvari, ki spadajo v koš, stranišče zamaši in še bolj umaže. Zavedati se moramo, da tisto, kar nam ni všeč, ne smemo početi drugim. Tudi je zelo nevljudno opravljati potrebo v kotih pod stopnicami in garderobah. Mislim, da smrdi potem še nekaj časa tudi tistim redkim, ki si to »privoščijo«. Snažilke so dolžne čistiti naše prostore, vendar ne tudi takih stvari. Veliko se piše o čistem okolju, ki ga sedaj z našo industrijo in avtomobili pridno uničujemo, ne vem pa, zakaj ni čisto vsaj tisto, kar bi lahko bilo. Čistoča je tudi naše ogledalo in zato se dobro poglejmo v njem, da bomo spoznali, kakšni smo! STANA SAJEVIC ŠPORT IN REKREACIJA ŽENSKE DRUGE V NAMIZNEM TENISU ^°t vsako leto je tudi letos prijavil Dnevnik za rekreacijsko tekmovanje v I ^'snem tenisu moško in žensko ekipo. Tekmovanje v organizaciji zveze fe tsn°kulturnih organizacij Ljubljana Center je potekalo ves oktober v dvo-v športnem parku na Kodeljevem. Žal je bilo tekmovanje vedno le ob °tah, zato se ga nekateri sploh niso udeleževali. ^a moško ekipo Dnevnika so mo vali Marjan Lekše, Zdenko rdlovec in Tonček Hace. Ker je na v Umovanja redno prihajal le Ton-k Hace, je ekipa Dnevnika največ ,ekem izgubila kar s 5:0, ker le en &ralec ni mogel nastopiti. Na koncu S° !ako pristali na 19. do 21. mestu. -p ženske so ponovile lanski uspeh, letos so osvojile drugo mesto za avosodjem, s katerim so izgubile. a žensko ekipo Dnevnika so tek-p°vale Rezka Gomilšek, Roža . rrnan, Bojana Podpečan in Mimi ^°nčina. Pri ženskah je tekmovalo em vrst, vendar ne gre podcenje-1 osvojenega drugega mesta, ker so bile vrste precej izenačene, z malo več športne sreče pa bi bile ženske lahko tudi prve. Morda bodo imele več sreče prihodnje leto. Rezultati — ženske: Pravosodje — Dnevnik 5:2, Dnevnik — Emona 5:0, Dnevnik — Statistika 5:3, Dnevnik — Komunalno podjetje 5:0, Dnevnik — Slovenijales 5:0, vrstni red: 1. Pravosodje, 2. Dnevnik, 3. Slovenija ceste, 4. Komunalno podjetje, 5. Statistika. Moški so se v svoji skupini uvrstili na četrto mesto, po finalnem tekmovanju pa so med 36 moštvi osvojili 19. in 21. mesto skupaj z Vego in moštvom Sadje zelenjava. SODELOVANJE DNEVNIKA NA TRIM TEKMOVANJIH ‘ °štva Dnevnika bodo še v tem ci6vCU tekmovala na TRIM rekrea-Jskih tekmovanjih v treh športnih va|t|°§ah. Nogometaši bodo sodelo-1^ na turnirju v malem nogometu, sk ®a organizira telesnokulturna Pod^n°St LiubIJana Moste-Polje Pokroviteljstvom Dnevnika. ta^SeJ je prijavljenih že 89 moštev, rnet v konkurenca za naše nogo-va a*e dovolj močna. Trim tekmo-bo e,.*c* bo po turnirskem sistemu, verr)V ^Porinem parku na Kodelje- letXn®Vembru so nastopili prvič v Vjr°Snji sezoni tudi kegljači. V ok-§ani re^reacijske trim lige, ki jo or-bo'a Štefanič, 3. 10., knjigove- deHvka delavkCa ^*dnh, 3. 10., knjigoveškž )v^raVk° Rikanovič, 3. 10.. knji .kzabeta Varga, 3. 10., stavec ranega stavka v oferiad Stojanovič, 5. 10., strežnik f;Se«isku o^gtlj^bfikoletič, 8. 10., strežnik v asja Podlipec, 10. 10., knjigovei Tahiri Šeremet, 13. 10., strežnik v ofsettisku Bojan Kužnar, 14. 10., reprofoto-graf — iz JLA , Borka Gajič, 18. 10., izlagalka v ofsettisku Agim Sinani, 21. 10., strežnik v ofsettisku Marjan Mihevc, 21.10., strežnik v ofsettisku Franjo Nrecaj, 24. 10., strežnik v ofsettisku Stanomir Lazič, 24.10., strežnik v ofsettisku Sašo Kosovinc, 26. 10., strežnik v nkjigoveznici Čeprav so same priprave na izlet v Verono bile dokaj neobetajoče, je izlet Dnevnikov-cev v to lepo severnoitalijansko mesto več kot uspel. Prenočili smo v Bardolinu ob Gardskem jezeru, ki je vsem ljubiteljem izbrane vinske kapljice znan po istoimenskem vinu. Vožnja je bila sicer precej dolga, toda vse to ni motilo Dnevnikovcev, ki so znani po dobri volji in svoji družabnosti. Vseh 43 udeležencev izleta si je želelo samo eno: da bi čimprej šli na kakšen podoben izlet. Skupni posnetek pred kipom Dantea Alighierija, velikega pesnika, ki je del življenja prebil tudi v Veroni. Darko Hegler, 25. 10., ofsetmon-tažer — iz JLA Živojin Joksič, 27. 10., strežnik v čas. montaži Stanko Retelj, 27. 10., ročni starec — iz JLA Odšli Danica Meden, 10. 9., knjigove-ška delavka, upokojitev, sporazum Darinka Zakrajšek, 28. 9., knji-goveška delavka, sporazum Marjan Obreza, 29. 9., strežnik v ofsettisku, samovoljno Janko Žehelj, 30. 9., komercialni direktor, sporazum Smail Durakovič, 5. 10., strežnik v ofsettisku, sporazum Svetlana Nedeljkovič, 7. 10., knjigoveška delavka, sporazum Nenad Stojanovič, 7. 10., strežnik v pfsettisku, sporazum Dušan Sivec, 13. 10., kemigraf, sporazum D uro Nikoletič, 7. 10., strežnik v ofsettisku, samovoljno Milan Pugelj, 10. 10., strežnik v ofsettisku, samovoljno Franc Lenarčič, 22. 10. strežnik v čas. rotaciji, samovoljno Branko Grilj, 26. 10., ofsetmon-tažer, odhod v JLA “Rado Birtič, 21. 10., strežnik v čas. montaži, v JLA Nov komercialni direktor Tiskarne Poslovni odbor tiskarne Ljudska pravica je 13. oktobra imenoval novega komercialnega direktorja. To bo tov. Ivan Nemec, grafični inženir, ki bo nastopil delovno razmerje 1. januarja 1978. LJUBLJANSKI DNEVNIK V LD so se v oktobru na novo zaposlili: Robert Mecilošek — novinar I z 18. 10. 1977 Majda Cankar — referent-salda-kontist za'pošto z 20. 10. 1977 ČLANOM KOLEKTIVA Vsa pisma — po možnosti napisana na i stroj — so nam vedno dobrodošla. Čim , krajša bodo, toliko več možnosti bo, da, jih bomo objavili. Prednost bodo seveda imela tista pisma članov naš ga delovnega kolektiva, ki zadevajo neposredne probleme pri njihovem delu, predloge za razne izboljšave in seveda tudi pritožbe, ki jih na drug riltčin doslej ni bilo možno uveljaviti. Vsa pisma morajo biti seveda . podpisana s polnim naslovom, ker bodo drugače Končala v košu. Vso pošto ali predloge o tem, kaj želite, da bi bilo objavljeno v našem internem glasilu »Črno na belem«, dostavite odgovornemu uredniku v sobo št. 67 v četrtem nadstropju (kjer je uredništvo Ljubljanskega dnevnika). Uredništvo CRNO«BELEM Izdaja delavski svet Časopisno tiskarskega podjetja Pravica-Dnevnik — Ureja uredniški odbor: Saša Jarc (odgovorni urednik), Srečko Mrak (tehnični urednik), Dana Nučič, Boris Ogrizek, Dušan Sivec, Breda Tell, Majda Tičar in Stane Tršinar — Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta — Natisnila tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani — Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1-72 od 21. januarja 1974. ČRNO GE LEM V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU Ob jezik in slog naših člankov sem se že spotaknil (brezuspešno?), to pot pa naj spregovorim o vsebini: marsikdaj so članki prazni, tako da bi uredniki morali spregovoriti tako, kot je Mark Twain, ko je bil še redaktor pri nekem časniku. Popolnoma nenadarjen pisun mu je poslal obsežen (in prazen) rokopis. Twain mu ga je že čez dva dneva vrnil s pripisom: »Zahvaljujemo se vam za vašo obširno ponudbo. Žal papirja ne moremo kupiti, ker je nanj namreč nekdo že nekaj kracal...« Zelo dolgo smo se pogovarjali o zdravniških pregledih v Radencih. Šele po nedavni tragični smrti našega kolega in ko je resno zbolel član naše redakcije, bomo vendarle res začeli hoditi v Radence. Je pač tako: drugim v časopisu na debelo solimo pamet, sami pa je nimamo nič več od drugih... V oktobru na Gorenjskem naročniki po pošti kar dvakrat niso pravočasno dobili Nedeljskega dnevnika. Naročnikov tudi nismo nič obvestili (denimo, v rednem Dnevniku ali po radiu, da bo zamuda pri pošiljatvi). Na ta račun smo zabeležili precej odpovedi... Prodaja pa še naprej očitno misli, da so naročniki lahko sploh veseli in zadovoljni, da Nedeljskega dobijo — kdaj pa kdaj. • Po devetmesečni bilanci vidimo, da število oglasov v Nedeljskem pada, v rednem Dnevniku pa narašča in postaja le-ta na račun oglasov rentabilen. Ali BEP ne zna več prodajati dobrega konja, ali pa so se naveličali jahati na konju, ki je tako uspešno tekel vrsto let!? Pa še skok v radio Glas Ljubljane. Za dan mrtvih je kar za dva dneva zaprl svoja vrata (in usta). Brez dvoma izredna počastitev mrtvih: v običajnih primerih zadostuje minuta molka! Prejšnja številka Črno na belem je ležala ob stroju 14 dni in je tako po štirih letih prvič izšla šele v naslednjem mesecu. Pa ravno v tej številki lahko spet beremo, kako so stroji v Ljudski pravici še vedno premalo izkoriščeni! Strupenjak — KAR TAKO NAPREJ FANTJE! KAŽE, DA KAR DOBRO DELAMO, SAJ JE BIL ZOPET DOBIČEK