123. številka.
Ljubljana, v petek 1. junija.
XVI. leto, 1883
Iihaja vsak dan iT«il>er, izimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsk o-ogerske dežele za vue leto 16 gld., ia pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., M. ^_ jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za tjjubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 11 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae^fp..   ;  _ i
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor pofitnina z nafta. i    ? >4' v, t
Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-VTste po 6 kr., če se oznanilo jeden krat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. v 1 ' *
Dopisi naj se izvolž frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifti „Gledalifika atolbaV U pravni št vn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gg. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za četrt leta .......3   „   30 „
n jeden mesec......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za četrt leta.......4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
TJpvavmiktvo „Slov. ITaroda".
V l,)ut>IJuiii 1. junija.
V novejšem čaeu opazuje se, kako Francoska z nervozno hitrostjo pa tudi s primerno odločnostjo snuje prekmorska podjetja in skuša razširiti svoje kolonijalno posestvo. Francoska, ta eminentno obrtna in trgovinsko država je pa tudi po sedanjih razmerah k temu primorana, ako hoče vzdržati svoje na rodno blagostanje. Obdana okolu in okolu od krepkih napredujočih narodov, ki si vsi snujejo lastno domačo obrt ni j o in trgovino, hoteč emancipirati se tujega blaga, vidi, da od dne do dne nazaduje njeni eksport in da se njenim pridelkom in proizvodom nalagajo na meji visoke carine, vsled katerih jej ni več lahko konkurirati z uspehom, vsaj v nekaterih strokah ne. V tem položaji je tedaj potreba nujna, da proizvodom svoje obrtnije išče novih trgovišč, novih kupcev, da razširi svojo trgovino in trgovinske zveze, ob jednem pa svetu pokaže, da se je Francoska okrepila, da ima toliko odvisnih sil, da jim v tesnem okviru francoske republike ni več dovolj prostora.
Jedva je potihnil nekoliko hrup, ki je nastal vale d prisvojitve Tunisa, že se poroča, da se je Francozom v zapadnej Afriki posrečila Brazza-va ekspedicija, ki se je polastila jedinega, večjim ludi-jam pristopnega ustja reke Congo in tako odprla pot francoske) trgovini v središče Afrike. Ob Congu izpodrinili in prekosili so Francozi Angleže, Belgijance in Portugalce in zbornica dovolila je za vzdrža vanje te pridobitve znaten kredit in še znatnejše število orožja.
V isti hip pa se je francoska trobojnica razvila tudi na Madagaskaru in francoski vojaki zavzeli so važno mesto Majungo po šest ur trajajočem bombardovanji, boteč na Madagaskaru odškodovati se za to, da so jih Angleži v Egiptu potisnili na stran.
Tretja francoska ekspedicija pa je ona v To king, ki obeta postati najozbilneja, kajti pri tem podjetji zadel je Frarcoze že mal pora«, poveljnik Riviere in več vojakov bilo je ubitih, precejšnje ste vilo pa ranjenih. Tonking hote francozi spraviti v svojo oblast kakor Tunis. Ako se jim to posreči, potem bodo ves Anam obkolili, kajti južni del tega indijskega poluotoka, zuan pod imenom Cochinchiua, je itak že v francoskej oblasti.
Že pred 100 leti naselili so se Francozje v Tonkingu in zgradili trdnjavo v Ilanoi. Ko je leta 1870 Francoz Dupuis v reki Songki (rudeči reki) našel izvrstno vodno progo v bogato kitiijsko deželo Jiinnam in to objavil, prišel je Francoski pomorski častnik Garnier z nekoliko stotinami vojakov 1. 187^3 v Tonking in ?avzel zopet trdnjavo v Ilanoi, a v zadnji dan decembra istega leta bil ubit. L. 1871 poravnala sta se Francoska in Anamski cesar Tinine. Ker so pa kitajski morski roparji neprestano motili francosko trgovino, zašel je v aprilu 1. I. major Riviere s 500 možmi glavno mesto Ilanoi, vsled česar je nastulo mej domačim prebivalstvom veliko razburjenje in napor, odgnati tujce iz Tonkitiga. 4000 Ana-mitov obleglo je Francoze in pri nekem izpadu pni
je poveljnik Riviere in več vojakov. Vsled tega izzvana je zopet francoska čast na bojno polje in francoska zbornica dovolila je jednoglasno potrebni kredit in potrebnih vojakov, da odplujo na pomoč v Tonking. Ako bode boj samo s cesarstvom Anamom, ki broji kakih 8 milijonov, bode posel Francoskej legak, ako pa se oglasi vmes tudi Kitaj, ki si prisvaja posebno oblast nad Anamom, potem postane stva resnejša in prišlo bi do nove vojne mej Francosko in Kitajem. V teku časa bi Francoska sigurno nadvladala Kitajsko, ako te jej na tem oddaljenem bojišči nasproti ne postavi noben diug nasprotnik. A nove prekmorske pridobitve in podjetja vzbudile so zavist mnogih francoskih na/protnikov in sovražnikov in bnš nemška vlada pridobila si je v Pekingu velik upliv, katerega gotovo ne bode uporabljala svojemu prekorenskemu sosedu na korist. Vrhu tega pa je tudi Angleška nemirna zaradi francoskega napredka in nemogoče ni, da daljno bojišče v Anamu da povod konttagraciji na našem kontinentu.
Politični razgled.
V I i j u bi j a n i 1 junija.
O ocMliili deželnozborskih volitvah piše „1*0-krok": Niti to so ne more podvzeti, kar si želo Češki poslimci sami, niti to, kar ho'e konservativno veleposestvo, nego samo to, v čemer se zjodiniti obe stranki; kajti le obe vkupe napraviti večino. A celo obeh ukrepi Se neso dognana stvar, ne store še pre-inembe dosedanjih razmer, dokler ne postanejo postava vsled Najvišjega potrjenja. To pa se da dognati le s sporazumljonjeni  vlade.    Da bode tedaj
vlada svojo pozornost obračala tudi i:a Nemce, je gotovo in naravno, kajti dunajska vlada je vlada avstrijska, katera je dolžna jednako ozirati se na vsa avstrijska plemena, tedaj tuili na NVmce v (,'eskej, katerih je tretjina v deželi. S temi faktori mora vsakdo računati, in kdor bi to zamudil, ne bi mo-gi 1 nič doseči kar koli naj bi želel in snovni v svojem srci. — Volilni oklic konservativnega ve-
LISTEK.
Potovanje križem domovine.
(Popisuje Prostost av Kretanov.) XXIII.
V Novem Mestu.
Ne daleč odŠentVida na iztočnej strani stoji ob razkrižji velike ceste lepa selska hiša, nad katere uhodom „Bog roko ven moli."
Ker se je dan že pripravljal k počitku, zanesel sem — v pohujševanje filisttrskih moralistov — trudne svoje kosti v zavetje označene gostilne, kjer so me prijazno vzprejele brdke, nalik srnam po hiši sem ter tja smukajoče deklice . . .
Vender, isti večer se mi je vnožalo, pasti svoje oči po rožnatem vrtu dekliških lic in razglabati tajne „ugonjkeu njihovih modrih očes; temveč, iznebivši se, ali (da ne žalim ušes graškemu Parti-cipoviču z odurnimi „všiu), ko sem se bil iznebil prtljaških težav in si z okusno večerjo privezal dušo
k pregrešnemu telesu, omahnil sem mirnemu spanju v naročje ter si v njem osladil bridke misli o prerane] smrti — vzlic vsem posnemovalskun naporom — nenadomestnega uam Jurčiča. — —
Drugo jutro, ko mi je solnce bilo že prisijalo na posteljo, vzdramilo me je rezgetanje voznikovega vranca, ki je pred hišo nestrpljivo strgal cesto. Po delikatno pripravljenem mi zajutreku poslovim se od ljubeznivih Dolenjk in se odpeljem po gledkej cesti v zlati svit jutrnega solnca.
V noči porosil je „pohleven dežek" zemlji pomlajeno obličje, vsled česar se je o solnčnej toploti razgrnilo bujno zelenje črez hrib in plan. Po bistrem jutrnem vzduhu žvrgoleli so skorjunci, knkovice jarni spev je odmeval iz zelenega bukovja in v zvonko vugino požvižgavanje kiical je vodeb svoj zamolkli: „ l ud-liid-biul !w —: veselilo me je, da nesel bil še tešč, kajti kogar ta porednež nukani*, usojena ali ka li mu je baje tisto leto fatalna nezgoda — Sa-pienti sat!
Pod Gabrom si moj voznik ni mogel kaj, da bi me ne bil opozoril na gostilno „pri lepej udovi";
in ko so ustaviva pred lično hišo, prepričal sem se takoj, kam — sit venia verbo — pes taco moli: v tem ko sem jaz „lepej udovi", sukaj očej se okretno okrog mize, krojil laskave poklone, smuknil je lokavi mladič v kuhinjo in videl sem ga, kakor pravijo Italijani: „colla roda deT occbio", kako je ondu brdkej kuharici — božal podbradek . . .
In prekanjen moj izvošček je potem kakor v zahvalo za mojo strpljivost prepustil konja svobodnemu diru ter me na tak način otel puščobe, ki bi bila zevala v me ob počasnej vožnji skoz takozvano Dolge Dole. Po preteku kratke ure sva dospela v prijazno selo — T r e b n j e.
Vrli Trebanjci razpostavili so svoje hiše lepo po vrsti na desno in levo ob širokej dolenj>kej cesti in res! s pravom težijo, kakor čujem, za tržanskim dostojanstvom, kaiti njihova bivališča so dična in, do neznanih izjem, vee po njih narodni duh .... Daš isti dan je obhajal iskren tamošnji Slovenec, prijatelj Vinko svoj god, kateremu na čatt so se v širnem prijateljskem krogu prepevale vesele zdravice tja gori do polunnči.e uie.
lepose8tva izdul su je včeraj ter je jako kratek. O kompromisu ne omenja ničesar; okoučuje z iskre nim nagovorom na volilce,  kater«]  vabi k posveto vanju v predvečer volitve v palačo Thuuovo.
Vkupni finančni minister        I4.allay nasto pil bod? začetkom junija iOpet potovanje po B o s u i in Hercegovini, da se osobno prepriča in pouči o razmerah krajev dežele, v katerih še ni bil. Pot ministrova bode šla ba,je od Brke če/ Dolenjo Tuzlo, Serajevo, Ćajnico, Fočo v Mostar.   V Serajevu sa mem se pl. Kallay ne bodo dolgo mudil, ker je vse potovanje preia«unjeeo na šest tednov, in ker prvo stolnico Bosne itak ž.' po/na i/ svojega prvega potovanja.
» Reforma hrvaške uprave, katere načrt se bode skoraj predložil v Najvišje potrjenje, ima v glavnej stvar«, kako poroča „Diau", nt slednjo vse b:uo: „Osnovati se ima osem komita to V: Zagreb, Ogulin Gospić, Vt>raždin, Belovar, Jaška, Požega in Mitiovica. Ti kom t ti delili se bodo v okrožja, ka •jenh boile 53; razen tega bode 20 mestnih municipij in jeden trg (Ruma). Na čelu komitatu stoji nadžupao (obergespan), okrožju pa okrožni pred-seduik. Nadžupana imenuju t^raij na predlog bana; drugo OBobje imeniijo bin sam."
k i 4| csj     tik       V <*:■, Vladini Ust ruski priohčuje zopet dolgo vrsto odlikovanj povodom kronanja. M j diugim prejeli so:
naj bi namreč kralj odpustil ministerstvo Estrupovo. Ta adresa izročila se je pred nekoliko dnevi kralju, kateri je dotični deputaciji takoj dal ta-le odgovor: „Znana mi je resolucija nekega shoda v L-ire pretočeno nedeljo; vzprijcl sem gospod-", da jim povem, da ima le postavno zastopstvo luilstva, katero imamo v obeh thingih državnega /bora, pravico, govoriti v imenu ljudstva. Ob jednem porabim to priliko v izjavo, da je moja trdna volja, ohraniti i ostavni red v vsej celoti in, kakor sem vedno čuva! pravico ljudstva udeleževati se vladanja z možni', katerim zaupa, tako vzdržujem tudi zase pravico, one može voliti voditeljem vlade, katere im;im jaz za najsposobnejše. Ustava zahteva inejsebojno spoštovanje obojestranskih pravic. Ako bodete, gospodje delovali v njihovo priznanje, storili boste mnogo dobrega domovini. Prosim vas, da se ziedinite z menoj v želji srečne bodočnosti za deželo in ljudstvo.1'
Dopisi.
Iz Varšavo 27. maja. [Izv. dop ] Morda se še spominate, gospod urednik, brhkih kozaških jezdecev, o katerih sem vam o svojem 5t.su poročal, kako vestno da stražijo tukajšnje vseučilišče? — Davno jih že ni.
G. Apuchtinu, nadzorniku Sol, se je naglo za celila rana -— pod zlatim križcem, ki mu ga je pri-
Juteranski škof Richter red belega orla, katoliški nPsla dijaška sffaira in le po dijaških ušesih zvenel metropolit in nadškof Mobilevstli, Gintovt, ter var-
šavski nadškof Popjel, red sv. Ane prve vrste; luteranski nadpastor v Moskvi, Dickkoff, dobil je Stanislavov red. Ob jednem odlikovanih je mnogo velikih industrij u lce v, — V sredo oila je v Moskvi s lavno s t na predstava v gledališči, kjer se. je izvrstno predstavljal oddelek iz opere „Žizen za cara" od Glinke. Ko je carski par stopil v ložo, zaJoneli so burni ura! klici, ki so se vedno ponavljali. Občinstvo zapelo jt ljudsko himno, kojo sta car in ca-r ca stoje poslušala.
Notranjo razprtije   fraucoskili  strank so obmolknile vsled dogodkov v vzhodni Aziji. Povsod se govori le o Tongkingskem porazu in o smr<i poveljnika Rvie-ea;  vse poudarja,  da  je pri tem augažirana vojni-ka ča&t dežele ter da se morasto* riti kaj izrednega, da s«* obvaruje ugled francoskega prapora v onih daljnih deželah. — M»ns guor Pugi-uier, škof Tongktngški, rešil si je življenje samo z begom;   la o se poroča „Temps-U"1 iz ll.ij Ohouga. Obhode«; kristijanske vasi po deželi  nadejal si je previdno azijsko nošo. V/i c temu prihrumeli so jed noč   poganski   An .miti  in K 'ie.i   v koro,  kjer je ravno b.val, povp asevuje po velikem duhovnu Fran cuzov. Sama btadokrvnost gospodarjeva rešila je te daj škofa gotove  smrti,  katera je biia zadela tudi njegovega   pi\daika,   škofa   Diaza   v Tougkingu 1. 1859.  — Francoski korunacijski poslanik VVad-d ing t o n doba je baje od svojo vlade naročilo, da naj sku;a vzajemno   s stalnim francoskim nsstopni-kom v Peterburgu za   vse mogoče slučajnosti pri dobiti pomoč Rusije nasproti Kini.   Da se ne bi d lo komu tretjemu povod, umešavat' s.' v to zadevo,  naj   bi  se oba  dela  obvezala, da oe bo-d ta iskala nobenega dobička,  ki h ne dnem v prid vsem državam.
Iz I* sii + t* Btolnice se poroča, da jo bil pred osmimi dnevi v L^ire na Beelaudu velikansk tabor, kojeg* m je udeležilo n.d 10 000 kmetov. Ta meetiug sklenil je adreso do kralja v istem ztnislu, k.ikor po kralju  odbit.t  Fo'ketbiag-ova, da
bode Se nekaj časa nejniji tne pesnice briilki refain. Še čez sto vseu'iliščn kov je moralo zapustiti tikoj šolo in Varšavo za jedno, dve ali tri leta, kakor je bil kdo bolj uli menj krivim spoznan. Načelnika in aranžerju vseh teh neredov in surovostij pa čaka v Petrogradu kriminalni proces.
Vaiega vremenarja, gospod urednik, bi mi rabili letos, — hočem reči: on bi se pri nas jako dobro počutil, če je marljiv — in to je. Dan za I dnevom štel bi centrimetre in poželjivo čakal, se ve ' da brezuspešno, pri termometru tri nadnormalne, j — posebno, če bi po nesreči pozabil kožušček na 1 Kranjskem.
Danes invmo prvi slavnostni dan.   Vse mesto vihra v trobojuicah.   Oficijelne priprave so velikan . ske. 17 ti oč rubljev namenilo je mento za razsvit Ijavo in revnim za obed.
Tužno pa je opazovati, kako malo stori se od I v Istri se dani,
mestnem zastopništvu; zadnje občinske volitve vodil je on, njegova milost delila je mandate za mestno starešinstvo, ali samo v tretjem in drugem razredu; v prvem razredu je oa za se mesto reserviral, ali tu se mu je zgodilo, kar bi se moralo vsakemu zgoditi, katerega kani neso istiniti, — na cedilu je ostal, elita ptujskih meščanov ga je pri vratih vun pahnila in ga ne volila. Njegov pristaš, dr. Hans Mihelič, mu je sicer kot usmiljen Samaritan na pomoč priskoil io je svoj mandat odložil, da bi na njegovo mesto bil voljen Pisk. Ali tudi to se mu ni posreč lo, druzega so volili in sedaj sedita oba mej dvema stoloma na tleh. Mirnejše misleči me-Sčanje so namreč njegove kane sprevideli: Pisk je hotel postati najprej mestni župan, potem plačan župan, m če tO ne, mestni pisač z letno plačo 1300 gld. Ker ga mešSanje nečejo, se hoče Pisk prikupiti kmetom. On je bil nučelnik cesar Jožefove svečanosti, on je kmete pismeno in ustno oa veliko poji dino vabil, ti so ga, ko so bili nasiteni in na-pojeni, hvalili in sedaj misli, da je že na konji. On hoče za deželnega ali celo državnega poslanca kandidirati, ou hoče načelnik okrajnega zastopa postati, in to vse s pomočjo kmetov. Ali prevard se bode; naši kmetje neso tako bedasti, da bi tiste poberke pobirali, katere so drugi na stran vrgli, vse njegovo blinenje mu no bo nič pomagalo. Pot do načelništva okrajnega zastopa si s tem glad:, da sedanjega izvrstnega načelnika gosp. Ruispa v c-djski „Nacht-vvacuterioi" in grafiki „Tagespo.-tiM strastno napada, da duhovnike sramoti, „aber man merkt die Absicht und mvd verstimmt".
P;sk je z« vsak las zidov, — on je tudi v resnici ktščen Židov, — če ga danes pri vratih vun vržeš, ti jutri pri oknu notri zle^e, s tisto prijaznostjo, kakor da se nič ne bi zgodilo. Posojilnico, pri katerej je načelnik, zlorabi za tO, da dolžnike sili, njega povsod voliti.
Tedaj pazite kmetje, ne idite mu na linianice ; volk je volk, če je tudi v ovčji koži.
Tj Hlotraiif•keg'a   28. maja    [Izv. dop.] j (Na Brezovico 3. junija!)   Slava Bogu, tudi kar je že skrajni čas.   Živeli torej
privatne strani, kako hlad no, mrzlo je vs"! Na bratoljuhja oltarji n! je daritve!        T. Bruno.
1#. IMuJa 28. maja. [I/v. dop.] V Ptuji naselil se je nek privandranec, ki sliši na ime W. Pisk. Kaj je bil, ed kod je prišel, to so vprašanja, katera so se že mnogokrat javno, posebno pa v njegovi občini na njega stavile, na ta vprašanja on vender nikdar ne odgovori.
Znano je le to: odkar je ou v Ptuji,  ni ga tukaj v. č miru ne složnosti; on hujska meščane na bil ob jed- meščane,   in   meščane   proti  kmetskeinu ljudstvu.
Povsod, v vsak zbor, odbor, v vsako društvo bo on uriva, povsod hoče načelnik biti, ali nikjer ga ne marajo. Njegove besede so sladke, njegovo obnašanje je prijazno, in mkdo volku v jagujetovi dlaki ne   veruje,   ker  m  odkritosrčen.   Bil je več let v
možje, ki se požrtvovalno trudijo za pozabljeno in tužno Istro! Istra s Primorjem je velikanske važnosti, tako za Slovaustvo kakor za Avstrijo. V mero-dajnih krogih pričenja se to spoznanje, ali le polagoma, kajti prejšnji Slovanom nevarni sistemi so naravni razvoj s koraj popolnem udušili. Pospešil, če ne prisilil bode naravno stanje narod sam najprej, če se pokaže glasno svetu Ucega knkorseu je : zavednega Slovana in udanega državljana Avstrije.
Zavednost sama ob sebi je prhka brez mate-rijalnega napredka iu samostalnosti! Zatorej je jako praktično iu pametno hoditi v Istro, kakor hodi tja politično društvo „Edmost"! In spet napravi to uiuštvo na Brezovici tabor z lepim poučnim programom. Ono hoče no podlagi narodne zavednosti učiti napredka in po tem boljše blagosti zanemar-
io zopet je napočil krasen v/pomltdni dan in vranec je dirjal po uglajeni cesti biisčečcmu solncu nasproti. D^spevšemu na svoboden vrhunec o Igrne se mi dražesteu ra/gled v nov predel Dolenjskega. Tu v zavetm-j uižavi leži prijazno selce Miru a peč, jeduako belej ovčjoj cedi na zeleni trati; okrog Di'ga kipe valoviti holmci iu tam v južnim ozadji T.višujejo obzorje višnjeve žužemberske iu kočevske gore, ob katerih se proti severu protezajo temno-lesni Gorjanci . . .
Tu sem privoščil kouju nekoliko odmora ter obhodil cerkva in v«s, in ko se je solnce nagibalo k zapadnomu obzorju, tekel je koleselj zopet naprej. Večerue sence stegovale so se vedno bolj, po vo-njivem zraku je pihljal blagodejni hlad, z goric je odmevalo vriskanje in petje dobrovoljnih kopačev, v tem ko so tu doli po grmovji kosi in slavci ubirali srebrne svoje glasove in me zazibali v blažene sanje: cvileče škripanje \6:ove zavornice me vsplaši in ko se mi vzdrami pogled, razgrinja se pred mano z mračnim pajčolanom pregroeuo — Novo Mesto.
Oudukaj so po glavnem trgu pohajkovali sloki, dolgolasi Modri Aki sinovi i u pasli zaljubljene poglede
po „interesatno-biedilr' obrazih uovomestndi krasotic, ki so si, stopicajo koketno gori in doli, šepetale na u-esa svoje ljubezenske tajuosti — v blagozvočni nemščini, to se razume pač samo ob sebi . . .
No, meui se ba3 ni račilo brusiti brezpotrebno svojih podplatov oudu po — prstenem mestnem tlaku, zatorej sem krenil kar na desno, mimo »Narodnega doma" k — Brunerju. Tu je na vrtu, pod cvetočimi kostanji, zvenel radosten smeh iu blagodejen gostiluišk šum, da bi človek rekel s sv. Petrom: „Tukaj je dobro biti . . . Iw — In v tem, ko so nekateri mnogih ondotuih znancev metali kro-glje po gladko nadlaženem kegljišči in drugi, The-midi služeči, rešetali opotečno zakonske paragrafe iu obračali Veronikin prt naše ravnopravnosti v uradih in šolah na pravo in naopačno stran, — opazoval sem jaz zanimljivo igranje zorne rudečice po obrazu vitke gostiluičarjeve sestre iu poslušal nje ljubeznivo-zategaeno dolenjfičino . . .
Drugi dan sem si ogledal slavno dolenjsko stolico in sicer, kakor mi je že stara razvada, najprej po njenem notranjem obsegu in potom iz „ptičje perspektive" raz  vzvišeni holm gori  ob proštijski
cerkvi, kjer se odpira diven razgled. Na iztočnej strani se dvigajo temnozeleni Gorjanci, proti večeru pa jasni, s trsjem nasajeni griči, po katerih raste slavnoznani .cviček" in tu doli okrog mesta vije se v počasnem toku tiha Krka, za katero se širi plo dovito polje . . .
Prišedši zopet doli na mestni trg, obiščein ondu živečega  mi sošolca,  ki  /daj  dolenjskim sinovom uteplje klasične vednosti v gUwe. Bila sva si takrat „iu quei tempi felicr' iz vse duše naklonjena kakor dva brata in kar je ugajalo jednemu, odobraval je i drugi; da! imela sva se toli rada, da so bili drugi sošolci ljubosumui na naju . . .   D.dga vrsta Jet je pošumela minljivosti v naročje, kar se nesva videla. S polnim, vznesenim srcem hitel sem gori po st>pnji-cah in ko ustopim, Btal  je pred  mano — miren, hladnosrčen mož . . .!  In ni čudo!   V tem ko sem. jaz lovil srečo po kopnem in po morji, sedel je on vedno na jednem ter istem mestu,  na katedri, in duša mu je tako rekoč odrevenela mej pedagogičnimi sistemi . . . Toda, ko sva sedela vkupaj, zroča si z očij v 6Či,  vstajale so nama v oživljenem spominu divne podobe iz blažene, brezskrbne mladosti tam
jeni in skoraj obsuženi narod! Kaj je avtonomija, kaj denar, kako se pridobi, ohrani In množi, kaj je napredek na polji, v gozdu itd., to vse se hoče domačim ljudem tolmačiti. Bog daj srečo!
Ko se narod postavi na svoje noge, bode vlada morala odpraviti pris Ijeno in ponarejeno stanje v Istri ter storiti kaj za duševno in telesno b'agost dosedanje „parije". Kajti kdo jo brani, kdo jo bode branil v teh krajih, če ne Slovan!?
Prehitro nam pride tabor le ta, kajti volitve 80 pred durmi in cesarski dnevi. Vender ne smemo in ne moremo pustiti na strani prihodnje nedelje i u tabora na Brezovici! Rojaci naši ob Reki in sploh okrog vrle Bistrice imajo skok do taborišča; gotovo bodo svoje storili!
Iu drugi pa, ki ne morejo tja, dolžni so svoje jugoslovanske  brate  podpreti  moralično,   tako ali
dr. Schaffer in Potočnik in izvo'ita se gg. dr. vit^z B l e iw ei s-T i s te n i š ki in Žužek.
Gosp. dr. Papež poroča v imenu personalnega in pravnega odseka o pentlji udove Katarine Mikffove in nasvetu e, da se jej l 10 gl. na leto dovoli. (Sprejeto).
Go-p. iir. Zamik poroča v imenu personalnega in pravnega odseka o nastavi,euji provizorič nega mestnega stražmeštra. Mesto to se je ustanovilo uže I. 1881 in je bilo razpisano. Ogh'silo se je jednajs«: prosilcev, a nihalen ni bil sposoben. Zdaj se je okusil za to mesto Fr.derik Bjzlaj, 43 let star, rodom Ljubljančan, sloveeskega, nemškega in mnsjjnrskega jezika zmožen, ki io bil uže 10 let v policijski službi in sicer na Dunaji, v Toplictfa i.t.d. Vodja mestne policije g. Perona nasvttuje, naj bi se nast vil začasno. Plača j*1 50O gl na leto, uniforma in stanovanje na roto?ži. Odsek nasvetuje,
tako da Istra dobi pogum in vstrajnost v boji, ki|da 8e B'?lai ,msUvi ■»«M0O1 mestni /bor brez 8e bije i za nas vse I   Ni se teden dnij, kar se je I r»'6°vo,a odobri.
pisec teh hitrih vrstic mudil nekaj ui pod streho zlatega prijatelja in vrlega Podgradsk-ga rodoljubu, torej blizu kraja, kjer se bode taborOValO. Kamor se ozres, kar poslušaš, povsod se ti riše beda io earujavelostI — Narod je neveden, lačen in izsesan na vse kraje, naravno torej nezanesl|iv in odvisen od preko meje privandranih tujcev . . .
Pomoči je treba in to nujne in vzajemne. Hej, premožni in avtonomni Hrvatje, kje, ste!? In kje ste vi imoviti rojaci naši! Podpirajte delovauje „E li-nost.1' ! Živeli taboriti! D.
'Ma Moi ran j/ mUcga 30, maja. [Izv. dop ] Teden dnij je komaj minulo od narodnega shoda v Postoj ini, ali videl sem že toliko zmešnjav m slišal toliko nedosleduostij, da me je strah in groza 1 Mo/. premisli, govori, zastavi besedo — in to je trdnjava neraztušljiva, dokler ni fundameutulnega pretresa
MaloBtoi premisleki, osobni, animozui uzroki so kužni in škodljivi izrodki za občno blagost iu javno korist! Kje je pa doslednost iu mo-tvo, kije v poli tiki bolj nego kje potrebno?!   Kaj  mi res ne moremo prenašati vrsto „jasuejsih vremen" !
Će se dva lasuta, smeji se tretji, in „če spodiš jeduega vraga, povrne se ti jih deset hujfiih", tO pomni vsak. ki ima oči in ušesa za našo boljšo bodočnost! Vsak nov plan je le nova zmešnjava ! Zatorej, „molitvo, oj kje si doma"!
Gosp. Žužek poro. a v imenu stavbenskega odseka o uspehu dražbe za z tgotovljenje Btavben-skega lesa /a 1888 leto. Ponudil je g. Peterca mlaj. potrebni stavbeni b's, ako se doplača 20% na od stavbenega urada postavljeno ceno, g Tomek pa j« hotel prevzeti z 107niiim doplačilom. Ko je g. Peterca o tem zvedel, izjavil je, di prevzame tudi Z 103/i>nim doplačilom, Stavbeni odsek predlaga, da se ponudbe Peterce anulira in razpiše nova dražba
Gosp. dr. vitez B le i v e i s-Trsteniškl meni, da bi se v.% letos g. Petercu mlaj. prepustilo, da daje stavbeni les z 10%ndm Uadplačilom.
Gosp Pe tr i či predlaga, da bi se pri dražbah izključile vs** poznejše ponudbe (Nachtragsofferte.)
Dr. vitez B'eivvjis-Trsteillki umakne svoj predlog.
Pri glasovanji se sprejme odsekov predlog. K predlogu g. Petrič ča opomni g. dr. D^rč, da bode mesto prišlo na škodo, ako se ne bode oziralo na poznejše ponudbe, naj bi tedaj ostalo pri doseda njej navadi.
mnoge točilnice vina in piva, ker se je blizu 40 podjetnikov oglasilo pri slavnostnem odboru.
— (Iz V i [i a ve) se nam piše v 81. dan maja: V našej d; lini denes dovrSene volitve dale so nam brez izjeme popolnem zanesljive volilce za g. Lavrenčič-a,  Obširneji dopis sledi v par daevib.
— (Županijski shod Radovljiškega okraja) bode v 3. dan junija popoludne v Lescah. Pri tem shodu bode se obravnavalo, kaVo vsprijeti Nj. Veličanstvo v Lescah in ni Bledo.
— (Za izvolitev deputacije) k cesarja vabi posebtn odbor narodnjakov Sevniških vs * župane s svetovalci vred občin v okraji Kozjanskem, Brežiškem in Sevniškem k shodu na Blanco v nedeljo 3. junija t. I. ob 'treh popoludne. Deputacija bode se cesarju šla predstavljat v Zidani Most.
— (A ti g lesko b rodov je), ki pride v kratkem v Trst, obstoji iz oklopnic Ma\lexandra", »Te« meratre", „Superb", nIntlexibleu (11.000 ten) in „IIelikonu. To sso večinoma oklopnice, ki so se udeležile bombardovanja Aleksandrije
— (Razpisani sta službi) pristava pri c. kr. okrajni sodni)! v Trgu in Korminu. ProAnfe do 15. t. ni. nn predsedstvo okrožne Bodnije v Gorici. —
Telegrami ,
Slovenskemu Narodu":
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
V Ljubljani 29. maja.
Navzoonlh je 23 odbornikov. Predseduje župan g. Grasselli.
Zupan naznani da sta bila v zadnji seji iz-voliena v volilno komisijo za volitev deželnega poslanca gg. Ravnikar iu Pet rici6; v opravilni odsek za veliko realko g. Kušar. v vodovodni odsek gg. Žužek in Tomek. Vrši se volitev v mestni stalni zdravstveni svet  namesto gg.
Moskva 1. junija. Plesna slavnost .Moskovskega plemstva najkrasneja. ('ar otvoril je ples z najvojvodinjo Marijo Terezijo, carica z maršalom plemstva.
Pariz l. junija. Kakor „Gaulois" poroča, so Aiiatuiti Riviere-a in 15 pomorskih vojakov na kole nasadili. Poznavalcem Kilajn se ta vest zdi neverjetna, ker nabadanje na kolce v Ki tuj i ni navadno.
LVOV 31. maja. Pri deželnozborskih volitvah za mesta iu trgovinske zbornice izvoljen je v Brodv Simon, v l)rohobycz-u miiister Zo-lnialkovski, v Stanislavu Karninski, v Novvisacz u minister Dunajevski (jednoglasno), sicer pa ve-
Goap.   Kušar   meni, da   ako se   ravna po mnenji g. dr. Perca, bi se ravno storjeni sklep ovr ; oinonm prejSnji poslanci.
Kei. "Varšava 81. maja. Generalni guverner
Gosp. dr. Dere pravi, da se zato razpisuje! Albedinski, ki je že dalje časa bolehal, je nova dražbs za Btavbeui h-s,  ker prva ui bila pra-;nmrl.
vllno razpisana. Novi York 80. maja. Ko jo bilo vče-
Gosp Fort ima opomni, da ako bi se ozi- raj popoludne veliko občinstva na novem moralo na poznejše ponudbe, bi nikdo sprva ne stavil stu mej Brooklyiioni in Novim Vorkom, zaeul cenene ponudbe. I se je klic:  „Most se podira!"   Nastala je ve-
lika prestrašenost in v gnječi bilo je 12 osob usinrtcnili, 26 ranjenih.
Madrid 41. maja. Ministri Španjske in Portugalski' določili so podlage trgovinskoj pogodbi.
Pri   glasovanji   sprejme se  predlog g. Petri-čića 'Dalje prth.
Domače stvari«
— (Š es t s t o 1 e t n i ca. ) Stavbe na prostoru za Iju lako veselico bode postavil e;. Toaies. Posebno krasen je paviljon za cesarja, ki bode stal v zgornjem kotu levega mestnega travnika pod Ti-VOlijem. Tod cesarskim paviljonom bodo na travniku paviljon za godbo,  plesišče,   kafe salon in ub robu
Kazne vesti.
* (Železni dna statistika.) Francoski minister za komunikacije objavil je raskas, po katerem je na vseh francoskih  Železnicah 6893 loko-
na jasuem goriškem hoimu in otrpnena srca prošinil nama je čarodejen žar starega prijateljstva . . .
Od prijatelja napotim se k čč. oo. frančiškanom, kjer sem imel poročiti marljivemu cerkvenemu skladatelju, 8. patru II u gol inu, prisrčne pozdrave od raznih vrstnikov na Trsatu in v Nazaretu v sa-vinskej dobni, kakor i s Kostanjevica pri Gorci in od sv. Trojice v Slov. goricah. —
Iz samostana krenil sem k vrlemu našemu založniku, g. Krajcu ter si ogledal njegovo lepo urejeno tiskarno in kujigotržnico. Čast in slava podjetnemu možu, ki nam toli spretuo pospešuje razvoj književnosti! In baš zato naj bi mu njegovi sovet-niki izbirali i z vrstn e, tiskanja vredne proizvode, da bi si požrtvovalen založnik ne nakopal zopet škode, kakor nedavno z izdanjem tistih „hi-jen .... pesnij|- —
B;vajo v Slovencih namreč ljudje, katerim modrost ob vseh telesnih konceh v svet sili in ki ne morejo spati, če njim ime ni tiskano v vsakem koledarji. In kako se njim mudi — na trg s kilovim, napol zelenim dušnim sadjem! Nekoč je veljalo sicer
Horadjevo pravilo:  „Nonuin prematur iu annumu; navod v -   obrezovanji kurjih očes in nI vrag, da ali dandones, v jeklenem veku telefonov in električne, bi nam takov univerzalni ženij ne porinil zaostalega luči, dehnno hitreje:  samo, da se posuši črnilo, pa slovstva mimo drugih narodov za pir tisočletij na-hijdi v tiskarno z rokopisom na — prodaj! ft.ovek j prej —OjUOd erat deinonstrandumI — se le čudi, da se takov „kraftgenie", ki proizvaja s j Jednake misli so me gnale po ozkej ulici doli
BOparom, 6e trudi s svojeroi'iiiin pisanjem, ko bi s** vender mogel okoristiti modernih sredstev! Čemu sploh še pisati? Pisatelj napelje naj stavcu dotičnoga
h g. Trdini, katerega sem n detel sedečega mej zapiski gorjanskib bajk. Prvo, kar me je Begavi nafi baikoslovec vprašal, je bilo,  če sera   si že ogledal
lista na ušesa — telefon ter mu kar naravuost I „N rodni dom' in ko mu pritrdim, vpraša mo, da-li narekuje svoj umotvor! In ne samo to — koristiti j vem, zakaj j" tako — ideč. Na moje zanikanje mi bi mogel še vet, ko bi pri narekovanji ne držal odvrne. „Ker ga je sram. da so ga postavili v toli križem rok in — nog! Da, i nog! V tem ko bi J nedostojno mu druščino lu Razven tega ml ju naročil, mu iz ust vrdi n. pr limaui heksainetri z — na-i naj si ogledam i slikovito — „nOVOmestUO želoz-pevom, ki bi se po stranskem  telefonu  mogel ste-1 nico" sem iz K indijo itd.
kati v uho kakemu glasbeniku,   iu bi z desno roko brzojavljal kakemu leposlovenemu listu socij ilno-hUto-1 j ričue  romane,  recimo, iz dvajstega  stoletja pred .ustvarjenjem sveta, z levico pa kako filozofi:no razpravo na pr. o uplivu naočnikov na pisateljsko domišljavost, — mogel bi z desno  nogo telegrafovati kakemu političnemu časopisu uvodne članke na pr. o I vzgrajevanji paSnttkih plotov, z levo nogo pa kak
Poredne poteze igrale so vedročudnemu humoristu okrog favničuo zategnenih u-ten in v rujavih očeh se mu je iskril živi zubelj Bt-g&vOSti; zdaj pa zdaj mu je zablisnilo po bonhomističneni obrazu in ko mu je neprisiljen smeh pretresal ude, zasrnejalo se je nehote i meni, iu ko sem mu kunečno segel v roke, hitel sem z vsem svetom spravljen črez most preko Krke — zeleni prirodi v naročje.
motivov, 15.432 vagonov za osobe, 3208 prvega, 5315 druzega, 6909 tretjega razreda, tovornih vagonov pa 182 089.
* (Nenavadno časniško podjetje) snuje se v Novem Yorku. Izda val se bode mesečnik pod naslovom „The Moontt, kateri bodo uredovali, tiskali in izdavr.li blnzni v norišnici na „\Vard's Island14. mej katerimi je več časnikarjev.
Xiijci:
Sli maj h.
Pri sitnili: Joschl z Dunaja. — Maess iz Berolina. — Geleich iz Trsta. —
Pri MmIIcI: Keller z Dunaja. — Dr;ixler iz Ljubelja. — Dorner iz BareSa. — Vitez pl. Frank iz Komo-taiia. — Groger iz Sternberga.
Pri I»»v»r*tVein dvora i Lehovitsch z Dunaja. — Vatovc iz Trsta.
Meteorologi eno poročilo.
A. V LO ubijani:
3 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mui.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
| 28. maja	7. zjutraj 2. pop. t*, zvečer	738-00 mm. 73903 mm. 789*60 mm.	-h 17-4JC 4- lfr8«C	si. jz. z. jz. si. jz.	obl. obl. obl.	0-00 mm. dežja.
rt a 35	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	739-94 mu. 738-<)0mm. 788*60 mm.	+■ 13-2°C -r-219'C -f 16 6°(J	al. bur. si. jz. si. jz.	obl. d. jas. d. jas.	1*80 mm. dežja.
a	7. zjutraj 9. pop. 9. zvečer	788*50 mm. 73*>'25mm. 73088 mm.	-h 151HJ 4- 95 *6« C -|- 19-4«C	■L vzh. si. jz. si. jz.	d. jas. d. jas. obl.	030 mm. dežja.
.* "rt" a H W	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	735-70 mm. 734-70 mm. 734-40 mm.	-f- 17-8°C -f 19-4»C 4- 17 8"C 1	si. gor. si. gor. brez v.	obl. obl. d. jas.	19f>0mrn. dežja.
B. V Avstriji »ploh :
Zračni pritisk je oatal večinoma povsod Bkoio nespremenjen-, razdelitev Se precej jednakomerna; razloček mej maksimom in minimoin ne posebno velik. Temperatura se je precej močno vzdignila ter je bila večinoma nadnor-malna ali pa saj normalna; razdelitev jednakomerna, povsod brez ekstrouiov. Vetrovi večinoma slabotni, sieer pa precej spremenljivi; vender so prevladovali južni nad severnimi. Nebo je bilo precej spremenljivo, največkrat deloma jasno; vreme sicer ne več tako stanovitno, vender tudi ne posebno
mokrotno.
ZOvLr^s-jsslsia, borza
dne 1. junija.
(Izvirno tolegratituo poročilo.)
Papirna rent«..........
Srebrna renta .... .....
Zlata renta ...       ....       - .
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodnr banke . .....
Kreditne akcije...... . .
London   . ..... •
Srebro ........
Napol. . .........
C. kr. cekini . ...... . .
Nemške marke .....
4% đltftvne srečke iz 1. 18.r>4   250 gld. Državne srečke iz I. 1804. 100 „
4p/0 avstr. zlata rot ta. davku prosta. .
Ogrska zlata renta 0°/0......
4°;
n n rt       ^* It.....*
„     papirna renta f>n/0.....
o°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . -Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zcinlj. obč, avsfr. 4*/«°/o z'rtt' za»t. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnico Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
78 gld. 20			kr.
78		75	,.
98		90	n
93	•	20	
838	n	—	TJ
294	•	50	n
120	71	—	ti
9	D n	52	n n
5	n	00	n
58	n	50	T)
119	•	50	n
98	n	90	n n
180	n	45	n
88	p	30	n
80	n	70	n
103	*	—	T!
118		75	n
118	n	20	n
102	r>	26	
105	n	—	„
Kreditne srečke......100 gld. 170
Rudolfove srečke.....10   „ 19
Akcije anglo avstr. banke .       120   „ 112
Trammway-druŠt. velj. 170 gld. a. v. 216
Št. 8101.
(368—2)
Košnja v najem!
V poviodeljok 4. dan Junija t. I. do-
poludne ob 9. uri se bode Stopnja in<»*tiiili
MfiiožctiJ ob zagrebške j velik ej cesti pod Rakovnikom pri konjaču v Trnovem, pri kolezijskem malina tn dveh senožetij pod gradom Tivoli — po očitnej dražbi za 1. 1883 kosoma v najem oddajala.
Dražba se ho pričela «>l» 1>. uri (lopo I litine na aeiiožcti »<><! It o K o v ni Kom. kamor se najemniki vabijo, in se bo po zgoraj orne-njenej vrsti nadaljevala na drugih senožetib.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne* 29. maja 1883.
Župan: Grasselli.
Začasno naznanilo.
Dovoljujem si opozoriti al. p. n. občinstvo, da bodem imel ob času slavnostij bogato zalogo vsakovrstnih
lampjjonov, dekoracijskih grbov in
Prvih iuaam že veliko izber, od drugih pa za sedaj samo uzorce. — Naročila vzprejema
z odličnim spoštovanjem
(37i) Iv. Giontini v Ljubljani.
Išče se stanovanje
do Nv. Jlihela s tremi lepimi sobami, kuhinjo itd. Oglasila sprejema iz prijaznosti upravnistvo „Slovenskega Naroda". (309-1)
Kmetijski pomočnik
(Oekcnom),
izučen v kinetijskej šoli itd., l**e Hluibe pri velikoposest-nikih in živinorejcih. Ponudbe proBijo se pod naslovom: N. ■*. na upravnifitvo „Slovenskega Naroda". (307—1)
Naznanilo otvorjenja.
Usojam se naznanjati, da sem otvoril na Bregu baron  Zoia-oveJ  hlfti it. 20 lastni vinotoć,
K priliki 600letnice!
Doprsne kipe
Njiju Veličanstev cesarja in cesarice
izdelujem jako lino in ceno iz gipsu, proti posebnej želji tudi iz iiiruiiiornemi cementa. — Naročila pri meni in pri g. Vranu Kollmanu-u v LJubljani.
Is^Ea/tija, Oz"bič,
(370— 2) kipar v Kamnika.
Št. 3479.
Hazpis.
(304—2)
Na zemljišči, ki ga je kupila dežela Kranjska poleg podaljšane Knaffel-nove ulice v Ljubljani, zidati se ima nov deželni muzej „Rudo! fin um".
Dotična stavbinska dela oddala ae bodo raz-vrstena, in sicer za zdaj sledečim skupinam obrtnikov proti plačilu dovršenega dela na podlagi jednotnih cen; sprejemale se bodo pa tudi splošne ponudbe za vse ali za več skupin v izvršitev določenih del.
Zarad  oddaje teh del se razpisuje pismena ponudbena obravnava do uštetega 13. Junija t, I. Po skupinah  razvrsteno delo je izračunjeno: a) Kopanje tal in zidarsko delo, h kateremu je tudi uračunjeno podobarsko delo in iz cementa ulito blago, potem naprava hišnega vodnjaka,
na.......117.712 gld. 12 kr.
n 50 n n   79 „
n    75 „
n 77 „ n 09 „ splošni in
imenovan
; „Bi želj siri hram",
kjer se toči ceno in poSteno vino, in sicer:
takozvani ..cviček" po 24 kr. liter,
dober rudeč  cviček" po 28 „ „
Jstrijanec" najbolje vrste 36 „ „
in „bizeljanec" starina po 40 „ „
Vsa večja naročila na raznovrstna vina od .r>0 litrov vise izvrSujejo se točno, najbolje iz „transifo-kleti" v Kolizeji.
Tudi imam «luliiiatlii»ku «i-rna vina od 12 do ih gici. Ilkll. v zalogi.
Priporočam se
odličnim spoštovanjem
«T. C .Xii.v»iicMcj!,
vinski trgovec v LJubljani, Dunajska cesta štev. 21.
Umrli so v IJnMjciiii:
24. maja: Marija Štupica, inokarjeva žena, 84 let, Dunajska cesta št. l.r>, za krvavenjem V plurali.
27>. maja: Matija Sukovie, mestni ubožce, 07 let, Karlovska eeita št. 7, za prsno vodenico. — F ran Vidmar, hišnega posestnika sin, 10 mes., Opekarska cesta št. 18, za vodenico v glavi,
20. maja: Marijana Merjasec-, krtačar-jeva udova, KO let, Sv. Petra cesta fit. 18, za  vodenico«  — Andrej  RemOj  kajžarjev j
leta,
••C
Ilovica
fit.  1H,  za osepni-
Mil, B»/| rinili.
27. maja: Liza Hlaž, delavčeva udova, ; 07 let, Poljanska cesta It. 40, za vodenico, i
2H. maja: Marija Turin, železniškega ; čuvaja bci, 17 let, Sv. Petra cesta St. 04, ' za vnetjem črev.
29. maja: (Jregor  llcnedičič,  delavec, ; Ti* let, Kravja dolina fit. 11,  za oslablje- j njem v starosti. — Mira Tresetnik, dela v- ; 6eva žena, 42 let, Kravja dolina St. 2, za jetiko.
340
a
3)
b) kamnarsko delo na .   . 20.667
c) potrebno železje na .   . 23.428
d) tesarsko delo na .   .   . 9.245
e) delo krovca s skriami na      5 954
f) kleparsko delo na   .   .      4 541 Dotični stavbinski podatki, namreč
posebni stavbinski pogoji, črteži in proračun so na razgled v pisarni deželnega stavbinskega urada, v Reduti I. nadstropje, vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 5. ure popoludne.
Ponudniki naj oddajo svoje ponudbe vsaj do 13. Junija t. I. do 12. ure dopoludne pri ulož-nem zapisniku deželnega odbora kranjskega, v Reduti I. nadstropje.
Ponudbe morajo biti na kolek pisane in zapečatene in  /. napisom  na zavitku:   „Ponudba za
.........delo pri stavbi deželnega muzej t „Ru-
dolfinum" v Ljubijam". Vsa kej ponudbi se ima priložiti 10%na jamičina dotične, zgoraj za vsako delo naznanjene družbene cene, bodi si v gotovini ali v hranilničirh knjižicah kranjske hranilnice ali v avstrijskih državnih dolžnih pismih po sedanjej tržuej ceni (kurzu), nko ta ne presega imenske vrednosti.
Vsnk ponudnik se mora v ponudbi izjaviti, da pozna predmet dela in ?goraj imenovane stavbinske črteže, proračune in dražbene pogoje, ter da se tem pogojem pravokrepno podvrže.
Ponudniki naj razločno s številkami in z besedami zapišejo svoj ponudni znesek v jednotnih cenah in koliko odstotkov odjenjajo od jednotnih družbenih cen, ter naj ponudbi pristavijo kraj in dan, potem svoje bivališče, svoj stan in svoj posel in lastnoročni podpis krstnega in rodbinskega imena.
Deželni odbor si pridržuje pravico, izmej ponudnikov po svojej razbornosti izbrati si podjetnike brez ozira na toj koliko odstotkov kdo od jenja.
Oziralo se bode le na pismene, v razpisni dobi došle ponudbe.
Od deželnega odbora kranjskega.
v Ljubljani, dne 28. maja 1883.
Deželni glavar: Thurn.
trna
- > r —
T. - V-
Ob priliki deželne šeststoletnice!
Vzprejemajo se naročila na
transparentne podobe
i Njiju Veličanstev, presvetlega ceaarjeviča iu cesarjevižinje
ter c. kr. državnega orla,
in sicer do 10« Junija. — Usoref leže itn o«le«1.
.1. l\o/;iy v Izubijani.
Telika razprodaja
dobro asortiranega
špecerijskega blaga
iz konkurzne mase
F. J. HAFNER-ja
Ibi/prodaja traja rt« dne1 30. Junija t. I.
lino
V nalogi je posebno« »In«lU«r, vsake vrste k »mu. lino olje, cuj, pravi Jhnuuic« Kum, fini l>rin|eve« in treber. sploh vse v to stroko spada j oče blutfo. — Vnanje občinstvo se opozoruje. da se vsa pismena naročili izvršč vestno po najtiižjej eeni proti povzetju in se za embalažo in ekspedicijo ne raeuni nič — Od *i."5. do HO. junija prodajala se bodo po javnej dražbi vs;i štiK-iiiiHliu «»i>x-«.v«, kakor: decimalne tehtnico, stelaže, cinaste posode za >koee bla^o itd.
Izdutelj in odgovorni ured
Narodne tiskarne".