J a v • Leto XXII., št. 28$ Ljubljana, sobota 12. decembra 1942-XXI Cena cent. 80 ima. I*tciauw 5. Occirailnoi Telefoo sik dan razen ponedeljka Naročnina zaaSa mesečno Lat 18.—, M vključno s »PonedeHskim li- trom« Lir '96.50. . Utedoiltto: LjoMjua. Puccinijeva ulica Stev. S. telefoo ker. 31-22. 91-23. 91-24. _Rokopisi »e ne vračajo. CONCESSIONAR1A fcSCLUSIVA pet la pub- bliciti di provetiienza italiana »d estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO Poslzlon! occupate nella regfone tunislna I successi delTaviazlone delPAsse nei clell dl Clrenaica e dl Tunisia — 12 velivon necraci distrutti U Quart.iere Generale delle Forze armate comunica in data di 11 dicembre 11 seguente bollettino di guerra No 930: Azioui dl pattuglie ln Clrenaica e pij Intensa attivit& aerea; durante vivacl seon-tri cacdatori germanici abbattevano otto velivoli. I7n altro aereo ž stato abbattuto dalla riifesa contraerea. Nella regione tunislna, in conibattimenti Ioca.ll reparti italiani e tedesehi occupava-no alcune posizioni infliggendo al nemico la pe rdita «11 33 earri armati, alcune anto-blinde, pezzl anticarro ed automezzi. L'a-viazione dell'asse intervenuta nelia lotta, ha Incendiato buon numero di mezd brl-tannJci e battuto, con visibili risultati, nodi stradali e ferroviari delle retrovie avver-sarie. Nel corso dl un attacco aereo ad una n ostra base navale della Tunisia la difesa contraerea di un piroscafo germanico di-struggeva due apparecchi; un terzo preci-pitava fn mare, nei pressi di Lampedusa, colpito dalla caccia di seorta ad un aviotra-sporto. Le vittime accertate fra la popolpz.lone civile neIPultima incursione nemlca su Torino sono 57 morti e 60 feriti. Na tuniškem področ zavzete Uspehi osnega letalstva nad Cirenalko in Tunisam savražnih letal uničenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil Je objavil 11. decembra naslednjo 930. vojno poročilo: I>elavnost patrol in živahnejša letalska deiavnost v Cirenaiki. Nemški lovci so v živahnih spopadih sestrelili 8 letal. Neko nazilaljnp letalo je sestrelilo protiletalska obramba. Na tuniškam področju so italijanski in aemškl oddelki v krajevnih bojih zasedli nekaj postojank in prizadejali sovražniku izgubo 33 tankov, nekaj oklopnih vozil, protitankovskih topov in avtomobilov. Le-takitvo Osi, ki je poseglo v borbo, je zažgalo veliko število britanskih vozil in z vidnimi nsp hi obstreljevalo cestna in železniška križišča sovražnega zaledja. Med lotalsldm napa/lom na neko naše p: morsko ojjorišče v Tunisu je protiletalska obramba nekoga nemškega parnika. uničila dve letali; neko tretje letalo, Id so ga zadeli lovci v spremstvu nekega prevoznega ktala. je strmoglavilo v morje v bližini Lanpeduse. Število med civilnim prebivalstvom ugotovljenih žrtev o priliki poslednjega sovražnega napada na Torin znaša 57 mrtvili. in 60 ranjenih. Kak? sta bili potopljeni sovražni ladji v Alžira Operacijsko področje, 11. dec. s. Ko sta bili dve sovražni trgovinski ladji, ena srednje jn druga manjše tonaže, izsledeni pred rtom Corbellin v prvih popoldanskih urah v sredo, je odletela z nekega našega sredozemskega oporišča patrulja treh torpednih letal 105. skupine pod povelj ništvom kapitana pilota Urbana Man-ciriia, da b napadla obe ladji. Vremenske prilike so bile neugodne zaradi dežja jn nizkih oblakov, ki so našim letalcem preprečevali, da bj našli omenjena parnka Po poletu preko rta Corbellina je patrulja odšla na oboroženo izvjdništvo nad Alžir, da b; morebiti napadla druge objekte. V sidrišču sta bila resn čno zasidrana dva pamika. en s 16.000 in drugi z 10.000 tonami. Med deževjem so naša letala izvedla nenaden napad. Uspelo jim je odvreči iz majhne razdalje od večjega par- nika dva torpeda, ki sta edinco zadela v polno. En torpedo je bil izstreljen proti 10.000 tonskemu parniku ki je bil zadet v sredini. Oba parnka sta izgin la pod vodo. ko so se naša letala vračala ob za-sledo\-anju številnih lovcev »Curtis P 40« Po vztrajnem zasledovanju so se sovražni love; oddaljili, ko so torpedna letala prišla v oblake. Enemu naših torpedn h letal je vendarle uspelo s spretnim manevrom obstreljevati s strojnico sovražnega lovca, k-je strmoglavil v morje Vsa naša letala so se v redu vrnila na svoje oporišče. Kraljica lis Q iST&^SŠ Rim, 10. dec. s. Nj. Vel. Kraljica in Cesarica je zopet davi obiskala vojne ranjence v bolnici Kegina Eiena, med katerimi se je dolgo ponudila ter povprašala o stanju vsakega izmel njih ter vse materinsko tolažila. Vzvišena vladarica je nato in^pici-rala razne oddelke bolnice ter po eni uri obiska odšla iz bolnice. Domovinski <3uh italijanskih VGfiiifi ujetnikuv Rim, 10. dec. s. 2iva priča domovinskega duha in čiste solidarnosti, ki veže italijanske vojne ujetnike, je velikodušno dejanje nekega oficirja Kraljevega letalstva, ki je ujetnik v neki angleški koloniji. Ob 19-lot-nici ustanovitve Kr. letalstva, so ujetniki hoteli v hvalevredni srčni pobudi spomnili se svojega tovariša kapitana Luigia Fer-nija, ki je padel v borbi in so darovali vsoto 10.308 lir vdovi Virginiji Ferni, da se ji izroči preko švicarske vlade. Dejanje, ki predstavlja dokaz najbolj plemenitih človeških čustev, pomeni predvsem tudi kako močno globoko in neuničljivo je čustvo italijanstva, ki ga ohranjajo naši hrabri vojaki, katere so krvne vezi združile na bojišču in ki so ostali na sovražni zemlji. Tisočletna pov Madžarov z TM Predavanje madžarskega ministrskega predsednika v budlmpestanskem Zavodu za italijansko Scsiliur« Budimpešta. 10. dec. s. Svečana manifestacija italijansko-madžarskega pr jatelj-stva je bila danes v delegacjjskj dvorani parlamenta ob otvoritvi akademskega leta Italijanskega kulturnega zavoda za Madžarska V središču manifestacije je bil govor predsednka ministrskega sveta Ni-kole Kallava o dob; preporoda na Madžarskem. Med številnim občinstvom, ki je napolnilo dvorano, so bila razen italijanskega Kr. ministra Anfusa in senatorja Balbina Giuljana predsednik Kulturnega zavoda in član; madžarske vlade minister za šolstvo Marše, minister za narodno obrambo general Nagy. pravosodna minister Radoczv, poljedelski minister Banffy, predsednik zborne« ter bivši predsednik ministrskega sveta Bardossy, pomočnik zunanjega ministra Cyczy, šef tiskovne službe vLade, opolnomočen minister Revic-zky, nadvojvoda Josip in druge osebnosti. Od diplomatskega zbora so bij navzoči apostolski nuncij ter zastopniki prijateljskih in zaveznikih držav, med njimi japonski Ln nemšk poslanik Minister Anfuso je pozdravil predsednika ministrskega sveta Ka!laya jn se mu zahvalil ker je prišel med italijanske prijatelje, da b; bila kultuma manifestacija še bolj svečana. Poudaril je, da je za Italijane kultura in civilizacija duhovna sila. ki se izraža ne kot propaganda, marveč kot moralno in politično sodelovanje Zaradi tega je tembolj hvaležen predsednku ministrskega sveta Kallayu da se je udeležil te svečanosti. Minister je nato govoril o značaju italijanskega preporoda, omenil sedanji politični trenutek ter se poklonil lojalnemu prjateljstvu Madžarske do Osi. Nato je govoril predsednik ministrskega Ksitay, obcavnavojoč dobp madžar- skega preporoda kot dobo, v kateri so bilj italijansko-madžarsk odnosi, ki so že tisoč let stalni, najbolj plodni in j s ki. Govornik je z učeno in jasno besedo obrazložil, kako je preporod vplival na kulturno in politično življenje Madžarske. Mnog: smstrajo renesanso, je rekel Kallay, za izk' iueno kulturno gibanje, toda obsegalo je prav tako socialne in filozofske č;-n'«fcelje in čisto politične kakor v modernih dobah. Kakor je bila v rjmski dobi vzhodna meja imperija na Karpatih, tako je tud v dobi humanstičnega preporoda dosegla mejo čez Karpate. Rim mora imeti pred očmi to zemljo, kakor njen; prebivalci ne smejo nikoli pozabit; na pravice jn do^nesti, ki izhajajo iz idejne skupnosti. Kakor je Iru-ga rimska legija iz katere so izšli tudi r Hišk; imperatorji, vztrajala spričo napadov barbarov ob donavski meji, tako se je moral madžarski narod in se mora danes boriti za tisto neizbrisno in najširšo kulturo, ki jo večni Rim predstavlja. Pripadnost k Rmu, je nadaljeval predsednik Kailay, pomenj tudi krščanstvo, najčfstejša dosega rimskega ideala. Ko so se Madžarj nastanili na zemlji, ki j'm jo je božja previdnost odkazala. so tam našh ne samo sledove rimskega legonarskega življenja in vojaškega junaštva, temveč tud; sledove rimske^-krščanskih relikvij. Ko je v enem stoletju madžarski narod prevzel krščansko vero. se je spreobrnil k t.erau rimskemu krščanstvu Med tem ko je Panonila Rimljanov živela samo 100 let. js rimska civil zacija, k so jo nsgoval, m branili Madžari, zdaj že tisoč let odporna Zaradi tega je renesansa naletela na ugodna tla na Madžarskem. Govornik je omenjal dobo Mat je Korvi-na, umetnike in italijanske književnike, k; m biti gostje madžarskega kralja in velik Na vzhodni fronti je bilo v 10 uničenih 1262 sovjetskih tan Vdor italijanskih čet v sovražne postojanke ob Donu — Sovjetski napadalni poskusi slej ko prej povsod brezssspešni lz Hitlerjevega glavnega stana, 11. dec. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na jugu vzhodne fronte traja živahno bojno delovanje dalje. Pri tem so bile severno od Tereka in severno od Stalingrada uničene šibkejše sovražnikove sile, na področju donskega loka pa zavzeta važna višinska postojanka. Vsi protinapadi sovražnika so se Izjalovili. Italijanske čete so pri oboroženi Izvidni-ški akciji vdrle v sovražne postojanke ter pripeljale s seboj njptnike In plen. Iarvid-niški sunek sovražnikovih oddelkov jc bil zavrnjen od madžarskih čet. Močne nemške ln runmnske letalske sile so ob Volgi in Donu posegale v borbe na zemlji. Lovci so sestrelili v teh brrbah 24 sovražnih letal. Bojna letala vseh vrst so razen tega obstreljevala vse dovoze na srednji fronti oh Donu. Zelo močan napad pehotnih in oklopnih divizij je v srednjem delu fronte privedel do uničenja sovražnikovega naskakovalnega oddelka. Vs' njegovi razbremenilni napadi in poskusi za napredovanje so bil zavrnjeni s podporo letalstva. Jugozapadno od Kalini na in ob Elmen-skem jezeru Sovjeti b svojimi vedno znova se ponavljajočimi napadi nLso mogli doseči nobenih uspehov. Na vzhodni fronti je bilo v času od 1. do 10. decembra uničenih ali zaplenjenih ali pa onemogočenih za premikanje 1263 oklopnih voz sovražnika. V Cirenaiki so nemški lovci sestreli!! 8 sovražnih letal ob Izgubi enega samega lastnega letala. Nemške ln italijanske borbene skupine so predrle v Tunisu sovražne postojanke in uničile ali zaplenile pri tem 37 oklopnih voz ln mnogo drugega orožja. Ponoči je bilo bombardirano pristanišče v Boni. V boju proti angleSko-ameriškim letalskim silam je bilo v času od 1. do 10. decembra sestreljenih 191 sovražnih letal, od teh 112 v Sredozemlju. V Istem času je bilo v teh hojšh izgubljenih 45 lastnih IetaL V ogorčenih borbah na srednjem odseku vzhodne fronte se je v zadnjem času posebno odlikovala 19. o'rlopna divizija, ki je po svoji vztrajnosti fn odličnem vodstvu zaslužila posebno priznanje. Pri Tc-rspca so ofekslfsm močni oddelki s$V]jetskih čet Tudi na sstallfa oisekih Je položaj za sovjetske žete vedno bsS] neizgsčen in kritičen Berlin, 10. dec. Tukajšnji vojaški krogi posvečajo svojo pozornost predvsem dogodkom, ki se odigravajo v odseku pri Torop-cu, kjer se do neke mere godi i3to, kar se je gedilo prešlo pomlad v področju Kar-kova. Harkov, veliko industrijsko mesto Ukrajine, ie bil eden izmed temeljnih opojnih stebrov nemške fronte pred zmagovito ofenzivo generala von Bocka. Maršal Timošenko je vrgel proti tej postojanki silovito množico pehote in oklopnih sredstev, skušajoč se polastit: ozemlja, katerega izguba bi bila potisnila nemško poveljstvo v kočljiv položaj: bilo bi prene-nečeno med pripravami ter bi moralo odložiti ali naravnost opustiti načrt za prodor do Volge. Ruski podvig, ki je bil strateško nedvomno pravilno zamišljen, se je ponesrečil. Prvi sunek je sicer sovjetskim četam pihie-sel ugoden položaj, ki ga pa maršal Timošenko ni mogal izkoristiti. Sovjetsko vrhovno poveljstvo se je imelo priliko prepričati. da ima proti sebi nadmočnega sovražnika, zlasti pa nasprotnika, ki razpolaga 7. bolje organizirano vojno ma^iner^o, nego je ruska. Preden so mogli Rusi po-rolnoma razviti svoj strateški načrt, je nemško poveljstvo odgovorilo s svojim načrtom ter je sovražnikov napad izpreme-nilo v pravcato katastrofo. Zlasti so bilo prizadete one sovražne divizije, ki se jim je no^rcčilo v prvem naletu prebiti postojanke Osi. Ob rnključku boja j? Timošenko izgubil 350 000 mož, ki so bili obkoljeni in uničeni v teku štirih ali petih dni strahovitih borb. V odseku pri Toropcu Rusi niso poskušali prebiti fronte kakor pri Harkovu ter niso prodrli na nobeni točki preko nemške obrambne črte. Vendar se je tudi tu Nemcem posrečilo z odločno protjpotezo obkoliti znatno skupino sovražnih čet. Zdaj se bije boj za njih uničenje ali za njih predajo. V Berlinu še ne morejo s popolno točnostjo navesti števila sovjetskih vojakov, ki so padli v to smrtno past. Pravijo pa, da je to menda že stota jama. v katero so se zrušile ruske čete v tej vojni. O teh bojih že prihajajo poročila, da se obkoljeni bo'jševiki skušajo rešiti lz zagate s tem, da v manjših skupinah beže iz obkroženega ozemlja ter pri tem odmetavajo orožje. Vojni plen tega spopada je jako znaten, kakor bodo pokazale številke, k; jih bo nemško vrhovno poveljstvo objavilo brž. ko bodo zaključene operacije. V ozemlju med Volgo in Donom so se boji razvijali med neprestanimi hudimi viharji ter so prinesli nova zbolj? r a bojne črte v korist osnih sil. Na nekatei ih točkah so sovražniki izvršili manjše začasne vdore, bili pa so sproti pregnani, obkoljeni ali uničeni. Na kolenu Dona se je položaj v teku treh dni temeljito izpremenii. Ne samo, da upada sovjetska ofenziva na vsej črti, marveč se morajo njihove množice braniti tudi silovitih protinapadov nemških oklopnih čet, katerih pritisk se stalno povečava. Po nemških računih je sovražnik v tem tednu popolnoma brez strateške koristi pretrpel naravnost strahotne izgube. Kar se tiče samo oklopnih voz, jih je sovražnik izgubil povprečno po 100 na dan. Ta strahoviti poraz je pripisati trem snovnim razlogom. Prvi je ta, da število nemškega obrambnega orožja neprestano raste, kakor rasteta tudi moč in učinkovitost nemških čet. Drugi razlog je v tem, da so sovjetski oklopn; vozovi, ki prihajajo v boj, vedno šibkejši, njihovi oklopi so vedno tanjši, pa tudi motorji in pasovi so zelo pomanjkljivi. Vse to kaže, da je sovjetska vojna industrija v neredu in da ji nedostaja surovin. Naposled pa je treba ugotoviti, da tudi posadke sovjetskih oklopnih voz niso :žini ter so zelo pomanjkljivo izvežba..^. (II Piccolo) Aktivnost letalstva na skrajnem l jveru Berlin, 10. dec. s. Nemško letalstvo Je še vedno zelo aktivno na skrajnem severu. Včeraj so skupine strmoglavcev napadle in izločile iz borbe številne sovražne baterije na Ribiškem polotoku. .3 PO- Na Slnskem edsekr Helsinki, 10. dec. s. Finsko vrh veljništvo javlja: V zadnjih 24 urah jc finska pehota v zapadne modseku Aunusa odbila dva zaporedna napada sovjetskega oddelka in mu zadala izgube. Na ostalih frontah in odsekih slabotno udejstvovanje obojestranksih patrulj in topništva. eomajna solidarnost držav trojnega pakta Poslanice Vladarja, Duceja in grofa Ciana v Tokio in Berlin sb obletnici vstopa Japonske v vojno vpliv humanizma na značaj madžarskega naroda Kralj Matija Korvin je položil temelje madžarsko-latinskega prijateljstva, ki je prež velo vse nevarnosti tuje okupacije in vojne in je še danes živo, da lahko proži roko novemu italijanskemu vstajenju in mu stisne prijateljsko n bratsko roko. R:m'janska doba in italijanski preporod sta dala podlago vsej zgodovin: Madžarsko ter ji zagotov la in zajamčila kontinuiteto. Govoreč o latinstvu, je ministrski predsednik rekel, da znači predvsem humanistično kulturo ter je izraz n spoštovanje človečanskega čustva, kj ni pogosto v odnosih r-ed ljudm; in naravnost zelo redko j v odnosih med narodi. Italija in Madžarska nsta nikoli potegnili meča iz nožrv-ce. razen kadar je bilo treba braniti '.astre naravne meje in naravno poslanstvo. Junake, ki so se boril- za madžarsko ljo. je preš!njal isti duh. ki je preveval voj?ke druge r mske legije. Ministrski predsednik je zaključil ?vc) ' govor ?. vzklikom: »Tudi mi. ko ?ovcri."o ' o madžarskem preporodu, stisnemo j še bolj toplo roko ital janskemu t^atu. j Živimo na rimsk; zrini j:, živimo v tisoč- , letn zvestob za plemenito humanistično tradicijo, ki je še vedno gibalna siia. ki se . je vedno obnavljala v naže-m modernem i ž vi jen ju. 2e ssmo ir dejstvo nam je* pred- j pisalo bodočnost. Toda kolikšno veselje je ♦ za nas naše latinstvo. če pomislimo, da j smo z njim vedno naš:-; pr lik0 korakati skupno z italijanskim narodom, ki je z našim srcem povezan z neporušljivo skupnostjo usode po pot . ki jo je Previdnost določ:la narodom močnega duha.« Predavanje so poslušalci nagradili z velikim odobravanjem. Predstavniki ftalijan-skih ob'ast so če«t:tap predsedniku ministrskega sveta :n občinstvo ie priredilo gorečo manifeste cf j o za fa§ stično Italijo. Sen8tor Juliano Balb no ss je nato zahvalil v imenu kulturnega zavod« predsedniku ministrskega sveta, omenjajoč velike može italijanskega preporoda. Rim, 11. dec. s. Ob obletnici intervencije Japonske v vojni trojnega pakta, so Nj. Vel. Kralj in Cesar. Duce in zunanji minister poslala goreče čestitke japonskemu cesarju, ministrskemu predsedniku in japonskemu zunanjemu ministru. Brzojavke so imele naslednje besedilo: »Nj. VeL Hirohlto, cesar Japonske, Tokio. — Vaše Veličanstvo blagovolite sprejeti ob obletnici vstopa Japonske v vojno, moja najbolj prisrčna in prijateljska voščila za vedno večjo veličino imperija Vašega Veličanstva ter za skupno zmago naših narodov. — Vittorio Emanuele.« »Ekscienca armadni general Hideki To-jo. ministrski predsednik, Tokio. — Pred letom dni se je pričela vojna med japonskim imperijem in anglosaškimi demokracijami. Hudi udarci, ki jih je od tedaj Japonska zadajala skupnim nasprotnikom sil Trojnega |»akta. so etape izredne važnosti na peti do neizbežne zmage. Med tem ko se Italija v popolni skupnosti namer in idealov z Nemčijo in Japonsko bori v popolnem prepričanju za svnjo bodočnost, želim preko Vas poslati junaškemu japonskemu narodu moja najtoplejša voščila. Mussolini.« »Ekscelenca Majujiiki Tani, zunanji minister, Tokio. — Na dan ko vstopa japonski imperij v drugo leto vojne, želim, da bi prejeli z najbolj prisrčnim ln prijateljskim tovarištvom moj voščilni pozdrav in moje najbolj goreče želje za srečo narodov, ki so neločljivo združeni v trojnem paktu. Veliki uspehi, ki so jih japonske f oborožene sile dosegle v 12 mesecih borbe, so jamstvo 7^1 bodočnost. — Ciano.« Ob isti priliki so Nj. Vel. Kralj in Cesar. Duce in zunanji minister poslali Hitlerju in nemškemu zunanjemu ministru naslednje brzojavke: Nemčije in Italije želim, da bi sprejeli moja voščila za skupno zmago. — Vittorio Emanuele.« »Ekscelenca Adolf Hitler, Flihrer tn državni kancelar, Berlin. — Pred letom dni je z intervencijo Japonske v vojni trojnega pakta slavni japonski narod dodal lastne napore in povezal lastno usodo z usodo naših narodov, ki se združeni bore za nov in pravičen svetovni red. Nisem hotel, da bi šla obletnica tega zgodovinskega dogodka mimo, ne da bi poslal Vam ln Vašemu narodu moje najgorečnejše želje, obnavljajoč svoje neporušljivo prepričanje, ▼ končni uspeh našega orožja. — MussolinL« »Ekscelenca cav. Joaium von Kibben-trop, zunanji minister, Berlin. — Danes je obletnica vstopa Japonske ob naši strani v borbo, Id jo Italija ln Nemčija zmagovito vodita na vseh frontah proti skupnemu sovražniku. Ob tej priliki želim, dragi KlDbentrop, da U zavezniška .Nemčija, njen Fiihrer in Vi, sprejeli moje najgorečnejše in odkritosrčne želje. — Ciano.« * Berlin, 11. dec a Ob izmenj*<*i posten« ob prvi oblotnici japonskega vstopa v vojno piše liat »Borsen-Zeitujig« med drugim, da so bile vojake in naroda Nemčije. Italije in JapfTisikc pozvani da nastopijo v tej vo»jnd proti tistšm, ki so zanika® stieherno pravico in ki so se polastili premoženja drugih, kar je združene narode trojnega pakta postavljalo pred vedno nove in težke naloge, ki so jih pa združene sile mta-dih narodov znak rešiti, kakor jih bodo znale tudi v boicčc. »Deutsche ATlgemeAne ZcštiKig« priponi in o. da so načrti sovražnika o tiako imenovani svetovni strategiji ostali mrtva črfaa. medtem ko je položaj trojnega pakta povsem drugačen, saj je ta skupina sfl. kakor »Ekscelenca Adolf Hitler, Fiihrer In t jc bi!lo to nonevno dokazano, znala v pdnri kancelar Nemčije, Berlin. — Ob obletnici j meri uresničiti svoje cilje, ko jc istočasno Intervencije Japonske v vojni ob strani j operirala na raznih bojiščih. Poglavnik na razstavi fašistične knpge Zagreb, 11. dec. s. Poglavnik jc cb skal ivihtavo fašistične knjige, ki jo je orga-n žira lo odposlanstvo Narodne fašistične st-anke na pobudo Zavida fašistične kulture v prostorih fašističnega odposlanstva. Foglavn'ka sta sprejel« poslanik Cater-tan-. in nacionalni svetni Balestra, šef odposlanstva Narodne fašistične stranke, s člani odposlanstva n drugimi italijanskimi oblastni' Poglavnik se je ustavil v v akem oddelku in se živo zanimal za razstavljene publikacij?, zlasti za one, ki se nanašajo na doktrino in zgodovino Faš'z-raa, nadalje Ducejeva dela, umetniška knjige itd., Povsod je izražal sveje občudovanja nad pobudami fašističnega režima glede tiska. Nato se je ustavil pred podobo Arnalda. ki zavzema celo steno, in se Je ob tej priliki 3pomnll svojih pogost'n razgovorov z njim v Milanu v dobi, ko je pripravljal svoj ustaški pokret. Nacionalni svetnik Balestra je podaril Poglavn ku v imenu Zavoda fašistične kulture Italijansko enciklopedijo im politični besednjak, ki je z£cl v izdaji Narodne fašistične stranke. Poglavnik se je prisrčno zahvalil aa dar. Zagreb. 11. dec. s. Not*anji minister Vukovar se je v posebnem govoru spomnil krvavih etap Pogiavnikovega osvobodilnega pokreta in je v tej zvezi omenil veliko podporo, ki jo je hrvatski stvari nudil Duce, ki se je prvi dvignil proti Versaillesu in postal tako tolmač aspiracij vseh naro-lov, Iti so bili prizadeti zaradi pogodbenih krivic. Govoreč o notranjem položaju, je not-anjj minister dejal, da se navzlic hudim žrtvam utrjuje. Napoved je bližnje ukrepe proti vsem onim. v »o protizakonito obogatil j po ustanov k, 4 NeodvtaMl Države Hrvatske« Mladini v premislek Čeprav pričajo razni pojavi zadnjih mesecev, da je tudi naša mladina že na najboljši poti popolnega odmika od vseh nezdravih idej in zablod, ki jih je posebej med njo raztrosila peščica narodnih škodljivcev pod krinko »osvoboditeljev«, ne bo kljub temu odveč, ako tudi sama nekoliko razmisli o nevarnosti latentnega okuže-nja, ki mu je izpostavljena prav zaradi manjše izkušenosti ter prevelikega zaupanja vabljivim utvaram in spretno pri-k?izanim idealom. Našo mladino je po ogromni večini že davno m'nilo veselje do raznih »robinzo-nad«, ki si jih je v svoji raivnosti vse drugače predstavljala kakor so se izkazale v resnici. K temu so bistveno pripomogle prav izkušnje raznh zapeljancev iz istih vrst, ki so se »na terenu« pač najbolj prepričali o stvarno ti in se zato, ako jim je bilo ie mogoče, razočarano odvrnili od tako zvanih »voditeljev«, ki so se Idealne mladine hoteli poslužiti kot avantgarde za dosago svojih sebičn h, ne pa narodnih namenov. Navdušenje slovenske študirajoče mladine za kakršna koli »terenske« akcije je že davno izplannelo, kar ga je sploh bilo, Morda se med njo še kake izjeme, vsokakor pa so že zelo redka in vidi se, da si tudi te re upajo več z be edo na dan, ker jim je razvoj dogodkov vzel sapo m sleherno možnost konkretnega vpliva. Vendar vse to še ne pomeni, da je našd mladina dokončno rešena sleherne nevarnosti duhovnega okuženja. Kakor je bilo na tem mestu na splošno že poudarjeno, se isagrizeni komunist nikdar ne more sprijazniti s svojim neuspehom in je zato neprestano na delu, da bi iz svojega poraza iskoval nov »uspeh«, seveda v povsem spremenjeni obliki in poslužujoč se povsem drugačnih sredstev, kakor so bila ona, ki so ga vodila v neuspeh. Nihča ni menda bolje od naše mlad ne imel prilike, da z nekoliko preudarnosti in kritičnega duha to značilno igro spozna, a nihče ji tudi ni mogel bolj nepo redno podlegati kakor prav mlad na. Starejši ljudje imajo večjo življenjsko izkušenost, ki j:m pomaga razsodno pretehtati stvarni pomen besed, mladino pa začetno navdušenje kaj rado zanaša, tako da niti neposredno pri sebi ne spozna vseh duhovnih metamorfoz, kaj šele onih, ki se ji vedno znova vsiljujejo od zunaj z lepimi, visoko zvenečimi in v plašče trenutnih razpoloženj spretno zavitimi besedami in parolami. Učinek takšna besedne omame je, da jo vedno znova navdušuje in spravlja v nekak »trans«, v katerem izgubi smisel za stvarnost in kritično presojo, zlasti pa možnost kritične pri-marjave z vsem dotedanj:m blagom takšnega »duhovnega podkupovanja«. Kako naj tak neizkušeni in po sprotnih razpoloženih, izzvanih z rafinlrano propagando, vedno navdušeni deč .k pretehta vso težo nasprotja med tem, kar mu je komunistična propaganda servirala včeraj, in tem, kar mu servira danes? Propagandna rafiniraro:t, kolikor gre za mladino, je prav v tem, da se jo skuša vedno slepiti prav s parolami, ki so trenutno najbolj »v mod;«. Mlad;na nikdar ne pomisli na to, kaj je trdila včeraj, ona misli samo na to, kaj se ji zdi danes pravilno. Saj v tem tudi ni njena slabost, nasprotno! Prav to jo podžiga k iskanju novega, prav to ji daje značaj razgibanost'^ ki jo dela vedno -sodobno« v na protju s starejšimi generaci- jami, ki na vse novo gledajo z izkušnjami preteklosti. Samo v tem svojstvu mladine bi torej še ne bilo nikako zlo. Zlo prihaja od zunaj. Zlo prihaja od ljudi, ki se hinavsko označujejo za »prijatelje mladine«, ki pa pri tem zavestno špekulirajo ne morda z dviganjem njenih vrlin, temveč z brezobzirnim izkoriščanjem njenih slabosti, da bi jo tako popolnoma omrežili ln si jo slepo podredili kot svoje politično orodje. Tu pa ja edina rešitev — razsodnost, ki je v takšnem primeru orožje samoobrambe za mladino, da slepo ne podleže v^aki besedi, vsakemu slepilu. Idealizma in zanešenjaštva ne more mladini nihče zameriti, pač pa je vsakdo dolžan s prstom pokazati na poskuse moralnega kvarjenja in duhovnega podkupovanja politično nezrele in neizkušene mladine, ki je v nevarnosti, da nevede in nehote postane slepo orodje najbolj za-krknj ne politične strasti. Mladini se zato vsiljuje v njenem lastnem interesu vzvišena ta sveta dolžnost, da se odkriža vseh, ki prihajajo k njej s kakršnimi koli demagoškimi gesli. To je predvsem njena dolžnost, dolžnost onih preudarnih in razsodnih elementov v njenih vrstah, ki imajo tolikanj či=t pogled, da te nevarnosti v d'jo in da nanje lahko opozore tudi svoje tovariše. Nič manjša pa ni seveda v tem pogledu dolžnost vseh starejših ljudi, začenši pri starših pa vse tja do vzgojiteljev in drugih poki canih činl-teljev, ki naj bi mladini, nesebično kazali pot v boljšo bodočnost, ne s političnimi ge3li ln političnimi zastrupljanji, temveč z objektivnimi re-nicami in visokimi moralnimi vrednotami. In še nekaj narekuje pero v t-- zvezi. Mladina, ki se, ako ni pokvarjena, navdušuje samo za lepo in dobro, samo za etične vrednote, mora odbiti od sebe vse, kar jo moralno ponižuje. Tudi v tem ima svoje učinkovito sredstvo samoobrambe. Nobenega dvoma na primer ni, da se moralno zdrav mladenič nikdar ne bo navdušil za nemoralna dejanja, pa naj se mu njih navidezna »morala«, ki naj bi namreč izhajala lz neke politične ali kakršne koli sebične nujnosti, še tako spretno prikazuje. Umor je zločin in ga nobena nujno t — razen nujnost samoobrambe — ne more opravičiti ali upravičiti! Politični umor je seveda še prav posebno nemoralen. V odklanjanju takšne moralne podivjanosti mladca ščiti predvsem sebe, ščiti svoje sedanje in bodoče življenje, kajti v družbi, v kateri bi se umor uveljavil kot sredstvo medsebojnih pol'tičnih računov, bi nobenemu — tudi zagovornikom zločinov ne — slej ali prej ne bilo več ob tanka. Anarhija ne more nikomur bolj škoditi kot mladini, ki bi hotela biti konstruktivna. Za zaključek še tola: Mladina, pravimo, je po svojem idealizmu poklicana, da gradi in ustvarja. Ali bi mogla zdravo mladino navdušiti samo ideologija rušenja, kakršno je komunizem pri nas dejansko uvedel v svoji praksi, kakršne se ja ves čas svojega tako zvanega »osvobodilnega« boja držal in ki je imela za po ledico onustošenia velikega dela naše zemlje, uničenje tol'kSnih njenih dobrin, da o ljudeh — bili so med njimi najboljši sinovi našega naroda — n'ti ne govorimo? Gotovo je. da taksna ideologija ne more biti v sk^dn niti z moralo, ša manj seveda z resni?. mi narodnimi koristmi. Grenka razočaranja Angležev ln Američanov prapagan&a na Mavmesn imsikn umm" Sovražna Rim, 11. dec. Anglo-ameriška propaganda. ki je v preteklih dneth o pase. vala potek operacij v Tunisu s pretiranim optimiz, mom, ni postala samo previdnejša pri opisovanju sedanjega položaja in pn napovedih glede bodočega razvoja, marveč je nenadno zatrobila na umiik in pn tem razkrila prav simptoanatično razburjenje, neugodne kritike in pekoče obdolžitve. Kapetan Lidell Hart. vojaški strokovnjak lista »Daily Mail« piše, dia se med vrsticami sikopih poročil iz Tu nista čita. da »smo zopet zamudili 'lepo priložnost«. Hart celo pravi: »Ako je javnost iznenadena m se kritike z vseh strani m nože, je odgovornost za to pripisati tistim, ki so izdajali poročila o dogodkih v Tunisu« »New Yark Herald Tribune« objavlja članek pod naslovom »Borimo se s trdovratnim sovražnikom«. V članku beremo med drugim: >Po dobrih vesteh prihajajo neizbežno tudi vesti, ki odpirajo oči in nas silijo k premišljevanju o odličnih pri četnih uspehih, ka pa vendarle niso končna zmaga. Za vsako osvojitev so potrebne hude in krvave bitke. Z vse fronte poročajo, da je reakcija sovražnika trdovratna. Tako so se ruski protinapada, ki vedno bolj popuščajo, izjalovili v poizkusu osvojitve ključnih postojank Stalingrada in Rževa Mogoče je potrebno opustiti marsikatero upanje, ki je nastalo po prvih uspehih. Boj je hud proti nasprotniku, ki ima strašno siilo. V južnovzhodnem Pacifiku so borbe manjšega obsega, pa tudi v tem odseku položaj ni tako 'lahek, kakor mnogi upajo. Zaradi trdovratnih borb, ki so nam jih vsiiilili Japonci v Burni t.n Goni, je otežena kampanja pri Salomon Sikih otokih. Kakor je navajalo vojno poročilo, je sovražna mornarica po bitki v novembru skušala zopet izvesti napad. Čeprav smo obvladaii novi japonski poizkus za ojačen.ia Guadal-canara. smo vendarle izgubili nadaljnje ladje. Bitka v Severni Afriki je očitno težja, kakor srno mislili po poročilih, ki so prišla pred dnevi. Angleške in am-erške vesti o pomorskih izgubah kažejo, da izkrcanje ni bilo brez žrtev. Največ potopitev je bilo verjetno že po izkrcanju čet. V morju jc mrgolelo sovražnih podmornic Moramo biti pripravljeni na nadaljnje izgube, če hočemo vzdržati oskrbovanje čet. ki se bore v Tunisu. Pred dnevi se je govorilo o naši letalski premoči, zdaj pa doznavamo, da nismo kos novim valovom sovražnih letal, ki prihajajo iz Sardinije in Sicilije, Angleška mornarica skuša intervenirati proti Osi, toda nihče si ne upa misliti na to. kdaj bo mogoče Os pregnati iz Afriike. Povsod srečujejo zavezniki po prvih uspehih hud odpor. Bitka je huda in vsak najmanjši uspeh stane izgube ljudi, ladij in letal ter zahteva neprestane napore.« Posebni dopisnik lista »Nazion« poroča iz Washingtona, da je po kupečem optimizmu. ki je objel Wallstreet zaradi izkrcanja v Severni Afriki, finančne kroge prevzelo neko iztreznenje ter meni, ki jih je povzročil odpor Osii v Tunisu. Darlan&va afera angleško F.-"lament je o njej Rim, 10. dec. s. Politični in vojaški položaj v Severni Afriki je še vedno v ospredju javnih debat. Angleški tisk zopet obravnava posledice udeležbe admirala Darlana pri operacijah v Severni Afriki. »News Chronicle« je posvetil izredno dolg uvodnik »Primeru admirala Darlana«. List izjavlja predvsem, da ni prav, da se mora debata o Darlanu v spodnji zbornici vršiti na tajni seji. Izredno zamotani položaj je obenem v zvezi z načeli, zaradi katerih se demokracije bijejo v tej vojni. List je dalje mnenja, da se glede na moža, kakršen Je Darlan, lahko vedno dvomi o odkritosti njegovih obljub. Potrebo po obdržanju tajnosti glede izjav vlade o Darlanovem položaju je Eden zopet podčrtal danes v spodnji zbornici. V odgovor na nujne izjave, da naj se vlada Izjavi glede tega primera, je Eden rekel: »Ta zadeva je že urejena. Uredil jo je predsednik Zedinjenih držav in urejena je tudi z Izjavami, ki sem jih dal zbornici. Ne morem dati nobenega zagotovila, da bi parnega odbora v Ljubljani Po nalogu Eksc. Visokega komisarja bo občinski podporni odbor v LJubljani izvršil Izredno razdelitev kuriva siromašnim družinam v mestu. Dobrote bo deležnih približno 1500 družin a skupno 6000 družinskimi člani. Razdelitev kuriva se bo izvršila od 15. do 30. t. m. po navodilih, ki 90 ijh že dobili podrejeni okrajni uradi. Znanstveno deli profesorja Calvija Zavod za Italijansko kulturo sporoča: V zveži s predavanjem o Galileu Galilei-ju ki bo v soboto 12. decembra ob 18. uri v prostorih Zavoda dajemo občinstvu nekoliko podrobnosti o predavatelju prof. Bartolomeu Calviju ki je zlasti dobro poznan v slovenskih kulturnih krogih. Prof. Calvi je svobodni docent slovanske filolo-gije na univerzi v Turinu ln predava o italijanskem slovstvu na univerzi v Ljubljani. Iz njegevega znanstvenega delovanja lahko navedemo mnogo del o slovenskem slovstvu, izmed katerih omenjamo zlasti štiri kritične razprave o Cankarju — njegova razprava o »Kralju na Betaj-novi« je bila prevedena tudi v slovenščino —, dalje prevode Cankarjevih dal »Moje življenje«, »Kralj na Betajnovi« in »Podobe iz sanj«. Prof. Calvi je proučeval tudi vplive italijanske kulture med Slovenci, povest o Kralju Matjažu v narodnih pesmih, Jefte-jevo prisego pri Gregorčiču ta Pariniju itd. Razen tega ima mnogo del o srbskohr. vatskam slovstvu, med katerimi ss odlikujejo zlasti dela o dramah Tresiča-Pavi-čiča, dalje zvezek razprav »Giosuč Carduc. ci« med južnimi Slovani (Srbohrvati Slovenci in Bolgari)«. Znane so tudi študije prof. Calvija o klasičnih pisateljih, predvsem Virgilu, o čigar »Georgiki« je spisal posebno zgodovinsko, jezikovno ta estetsko razpravo, ki jo je Kr. Virgilova akademija v Mantovi priznavalno ocenila. Za to delo, ki je biio priznano kot najboljše ob priliki Virgilove dvatiso&etnice, je bil prof. Calvi imenovan za rednega člana omenjene akademije. bo Churchill govoril o Darlanovem primeru, ki toliko zanima in razburja angleško javno mnenje, je privabila v zbornico izredno število poslancev. Po ugotovitvi parlamentarnih dopisnikov Reuterja ni bilo še nikoli toliko poslancev v zbornici od pričetka vojne. Navzoči so bili tudi številni lordi na tribuni, ki je zanje rezervirana. Barbarsko postopke Angležev z ustniki Rim, 10. dec. s. Legionar Angelo Bosi je poslal svojemu bratu naslednje pismo, ki ga angleška cenzura ni pregledala: Indija 19. 7. 1942 "XX. Dragi brat! Ti, ki si v Italiji, poizvedi ali angleški ujetniki hodijo okoli po blatu v copatah, ali imajo obleko iz blaga, ki se pri tretjem pranju izgubi v vodi. Povej mi, ali jih opljuvajo, ko se vozijo mimo kolodvorov, ah jih obmetavajo s kamenjem in jim storijo vse to, kar lahko stori samo čreda zločincev, ki jih je zločinski poglavar izvežbal. Tako so delali z nami v Aleksandriji ta v Suezu. Zaradi tega so se zabavale straže, ki so nas spremljale, kakor da niso videle nikoli nič bolj razveseljivega, straže, ki so pripadale skoraj vsem rasam: Avstralci, Novozelandci, Kanadčani in Poljaki. Samo nekatere izmed teh sem videl, da so imeli sočutje, toda tudi ti so podvrženi volji drugih ta nimajo besede. Koliko bi Ti rad povedal, toda Ti razumeš, da ni mogoče. Zdrav sem, morala je vedno visoka. Objema Te Tvoj brat Angelo. na posebni tajni seji bilo mogoče podati izjave, ki si jih želi javno mnenje.« Odgovor seveda nI zadovoljil zbornice, tako da je laburist Bevan zahteval besedo in izjavil, da je javno mnenje resno vznemirjeno zaradi Darlanovega primera. Dodal je, da sicer noče škoditi odnosom s katerokoli nacijo, vendar misli, da bi bilo treba dati parlamentu možnost povedati lastno mnenje. Član konzervativne stranke Earl Wtaterton je podprl Bevana in poudaril, da ima spodnja zbornica vso pravico razpravljati na javni seji to vprašanje visoke politike. Eden je priznal, da ima Win-terton prav, toda opravičil se je, rekoč, da je s svojo izjavo samo izrazil stališče vlade. Liberalec sir Harris je predlagal, naj zbornica počaka, dokler Churchill ne poda obljubljene izjave; če ne bo zadovoljna, bo lahko nato zahtevala nadaljnjih pojasnil. Zbornica se je potem sestala k tajni seji ta razpravljala o razvoju v Severni Afriki ter o Darlanovem stališču. Napoved, da fcCSIC Ankara, 11. dec. s. Hude demonstracije so bile v torek v Teheranu, ko so demonstranti predrli vojaške kordone in vdrli v parlament, kjer so napadli nekatere člane vlade, smatrajoč jih za odgovorne za draginjo ta pomanjkanje v državi. Po teh demonstracijah so si Incidenti sledili v glavnem iranskem mestu z naraščajočim ritmom. Prebivalstvo je priredilo novo silovito demonstracijo pred parlamentom ln znhte-valo kruha. Zaradi groženj oboroženih sil in policije, se je demonstracija izmaličila v veliko zmešnjavo, ki je bila posebno huda v trgovski četrti, kjer je bilo op"enjenih mnogo trgovin. Policija ni mogla vzpostaviti reda s pendreki ter je rabila orožje in ubila nekaj demonstrantov, nekaj pa ranila. Policija je mnogo ljudi aretirala. Pomanjkanje kruha bo še bolj poslabšalo položaj. Gospodarstvo Osnutek ljubljanskega proračuna za 1. 1943 Mestno poglavarstvo je te dni v smislu predpisov zakona o mestnih cbčtaah razgrnilo osnutek proračunov mestne občine za leto 1943. Celotni proračun obč'nske administracije kakor tudi gospodarskih podjetij in ustanov predvideva redne izdatke v višini 83.53 milijona lir ter dohodke v isti višini, Povišanje proračuna odpade skoro v celoti na povišane izdatke ln dohodke mestnih podjetij, kajti preračun mostnih podjetij predvideva pri dohodkih in izdatkih znesek 27.03 milijona lir nasproti 20.82-mUijona lir v tekočem letu in znaša torej povišanje tega proračuna 6.2 nilijona lir. Proračun mestne administracije pa je nebistveno povišan, in sicer od lanskih 41.55 na. 43 27 milijona Ur, tako da znaša povišanje izdatkov mestne administracije le 1.72 milijona Ur. Tudi predvideni dohodki proračuna mestne adninistracije so enako povišani od dosedanjih 41.55 na 43.27 milijona lir. ne da bi bi tveno spremenile občinske davščine. Mestne davščine Malenkostne spremembe s predvidene le pri nekaterih postavkah mestne trošarine in mestne uvoznine. Tako se mestna trošarina na žganje poviša od 5 na 10 Ur za hektolitrsko stopnjo. Spremeni se način pobiranja trošarine na živino ln se uvede zopet trošarina, določena od glave živine. Sedaj znaša trošarina za klavno živino ln prašiče 2% vrednosti, v bodoče pa bo znašala trošarina od klavne živine nad 450 kilogramov teže 60 Ur, od 100 do 450 kg 40 lir, na teleta do 100 kg 25 lir ter na konje 30 lir od glave, pri prašičih pa je predvideno, da bo znašala trošarina pri od jkih do 15 kg žive teže ali do 12 kg zaklane teže 20 Ur, pri mladih prašičih od 15 do 75 kg žive teže odnosno od 12 do 55 kg zaklane teže 30 lir ta pri težjih prašičih 40 lir. Nekatere trošarlnske po tav-ke se tudi znižajo, tako postavka za južno sadje vseh vrst (vključno pomaranče) od 1.20 na 0.80 lire za kilegram, na sraokve od 1 na 0.50 Ure za kilogram in na konzervirano zelenjavo od 2.50 na 120 lire za kUogram. Spremenjena je le še uvoznlnska postavka za suhe g°be, ki je povišana od 0.15 na 1 Uro za kilogram. Od občinskih davščin ostane 60% občinska doklada na neposredne davke, prav tako dosedanja scciataa občinska doklada na neposredne davke. Gostaščtaa ta kanalska pristojb'na ter vodovodna naklada o tanejo nespremenjene. Nekoliko pa te poviša pristojbina za p: rabljeno vodo, ki znaša pri zasebnih za več porabljeno vodo 1.20. Dohodki Dohodki od občinske doklade na neposredne davke ao predvideni v višini 3.0 milijona Ur, to je za 0.33 miijona lir manj nego v tekočem proračunu. Dohodki od posebne socialne občinske doklade m so pred vid .-ni v viš'ni 400.000 lir (za 200.000 manj). D nos 6.5 odstotne občnske vodovodne doklade je predviden v višini 3.2 milijona lir (za 140.000 več), dohodki od pi stojbine za več porabljeno vodo pa v višni 1.86 m Ujoma Ur (za 817.000 več). Malenkostno večji donos je predviden od gostaščine, ki bo dala 1.4 milijone lir. donos kanal, ke pristojbine pa je predviden v nespremenjeni višini 1.12 milijona Ur. Od občinske davščine na potrošnjo je predvidenih 120.000 (za 30.000 več), od občinske veselične davščine (150.000 Ur, (za 50.000 več), od občinske napisne takse 80.000 lir (za 62.000 manj) ter ob občin-. k h taks in doklade k državnim taksam 160.000 Ur (za 25.000 manj). Zaradi manjšega prometa z nepremičninami je predviden manjši denos od 'takse na prenos nepremičnin, in sicer v višini 400.000 lir (za 100000 map j) ter manjši donos prirastkarine, namreč v višini 200.000 Ur (za 50.000 manj). Večji di:no3 je predviden pri trošarinah in uvoznicah, namveč v v šini 21 rrilijo-nov lir (za en miUjon več). Občinski do-.hodki od najemnin v mestmh hišah so predvideni v višini 1.23 mil jona lir (za 77.000 več). Pristojbina mestne elektrarne za uporabo mestnega sveta ostane nespremenjena v višini 16 mili j: na lir, odpade pa priznavalnina mestne klavnice, k: je bila v tekočem proračunu določena v višini 98.000 lir. Režijski prispevki mestnih podjetij za upravne posle so znižani od 1.35 na 1.28 miUjona lir; od tega odpade na mestno elektrano 1 mTj:n lir, na pU-narno 240.000 lir, na pogrebni zavod 38.000 lir. Izdatki mestne adminl traclje Osebni izdatki mestne admta stra so določeni v višini 11.51 milijona lir, to je za 0.8 milijona lir več kakor v tekočem pr računu. V proračunski rezervi pa je predviden še znesek 1.08 milijona lir za regulacijo prejemkov mestnih nameščencev in 0.34 miUjona lir za reguLac jo prejemkov delavcev. Materialni izdatk! občinskega upravnega oblastva so povišani od 2.73 na 3.15 milijona Ur predvsem zaradi pov.tane podstavke izdatkov za uradne prostore (od 1.24 na 1.54 milijona lir). Proračun za osebno in im-;\in ko varnost je poviann od 1.25 na 1.32 nilijona lir. za narodno proSveto je znižan od 1.48 na 1.38 milijona Ur, za finančno stroko pa od 4.09 na 3.80 milijona lir (predvsem se.zniža prispevek občine tramvajski družbi od 395.000 na 205.000 lir). Izdatk' za gradbeno stroko so povišani od 5.71 na 6.47 miijona Ur, od tega odpade 2.59 nilijona lir na mezde in 3.24 miUjona lir na stvarne izdatke. Proračun za investicije je povišan od 25.000 na 295.000 l'r; od tega odpade na dobavo in polaganje robnikov ob šubičevi ulici 175.000 lir, na pi oar na Valvasorjevem trgu 20.000 lir in na otroško igrišče v Tivoliju 100.000 lir. Proračun izdatkov za narodno zdravje je znižan od 1.15 na 0.98 milijona lir, nespremenjen pa ostane proračun zn socialno skrbstvo v višini 4.S8 m lijona lir, Proračun občin kega g =podarstva je precej povišan, in sicer od 2 80 na 3.96 milijona lir, predvsem zaradi povišanja prispevka mestnemu vodovodu (od 1.75 na 2.7S milijona Ur). Proračun za kmetijstvo je povišan od 0.58 na 0.G2 milijcna lfr, proračun za štipendije in subvencije pa od 1.71 na 1.73 milijona Ur ter za razne izdatke od 0.56 na 0.57 milijona lir. Končno ie proračunska rezerva zmanjšana od 3.78 tu 2.79 nilijona lir. Mestna podjetja Kakor smo že omeniU, je povišanje izdatkov in dohodknv predvideno predvsem pri mestnih podjetjih. Tako je proračun izdatkov in dohodkov mestne elektrarne povišan od 11.10 na 15.18 milijona ir, proračun mestne pUnarne od 4.16 na 4.99 milijona lir, proračun mestnega vod.voda od 2.07 na 2.81 milijona lir, proračun mestnega pogrebnega zavoda od 0.84 na 1.29 milijona lir in proračun mestne pri ta ve pa od 0.88 na 1.17 miUjona lir. znižan pa je proračun motnega vodcvo-*-> : 1 56 na 1.14 milijena lir. Gospodarski razvoj Španije Prvikrat, odkar je izbruhnila državljanska vojna v Španiji je imela te dni španska Narodna banka svoj občni zbor, ki je razpravljal o bilancah za šest let nazaj. Poročilo, ki je bilo podano delničarjem, vsebuje zanimive podrobnosti o razvoju španske valute in financ, o težkočah, ki so nastale z likvidacijo rdečih pezet, o ukrepih za stabilnost valute itd. Od zlatih in srebrnih rezerv, ki jih je imela španska Narodna banka pred izbruhom državljanske vojne, je uspelo rešiti pri Francoski banki 26.8 miUjona zlatih dolarjev in koUčino srebra, ki je bila natovorjena na 14 tovornih avtomobilov in 7 železniških vagonih. PoročUo nadalje navaja, da je znašal ob koncu lanskega leta obtok bankovcev 13.5 milijarde pezet, medtem ko je znašal leta 1939 obtok rdečih pezet v provincah, ki jih je Imela zasedene republikanska vlada, 18.5 milijarde pezet. Knjižni dobiček španske Narodne banke znaša za leta državljanske vojne ~~ letu nih obremenitev, ki so nastale v zvezi z U-kvidacijo finančnih razmer iz dobe državljanske vojne, banka ne bo za vsa ta leta izplačevala nobene dividende. Verjetno pa je, da bo dividendo izplačala prihodnje leto. španski list za kmetijstvo »Valladolid« objavlja, da je znašala v letu 1942 španska letina pšenice 29.5 miUjona meterskih stotov, t. j. 1% več kakor v prejšnjem letu. Pridelek rži se je dvignil na 6.57 miUjona meterskih stotov, t. j. za 30% več, pridelek ječmena na 15.83 milijona meterskih stotov, t. j. za 3% več in pridelek ovsa na 6.02 miUjona meterskih stotov, t. j. za 8% več. Manjši pa je bU pridelek koruze, ki je dosegel 4.73 milijona meterskih stotov, t. J. za 27% manj. Vinska letina je bila dobra in se ceni pridelek na 18.6 miUjona hL Po končani državljanski vojni je španska vlada izdala številne ukrepe, ki naj omogočijo razvoj filmske industrije. Leta 1939 je bUo v Španiji izdelanih 15 fUmov, naslednje leto 21 in lani 45 filmov. Vzpo- (1936-39 104 milijarde..p^et. V rednQ SQ se dukcijsld stroški poVečaU"od 1910 je bil dosežen » » N—R 22. » » » » S—U 23. » » » » V—2 24. » » » » K—M 25. » » » » . \—E 26. » » » » F—J 27. » » » » N—R 28. » » » • S-U 29. » » » » V-2 V pakete, ki smejo vsebovati samo živila, ki se dolgo ne pokvarijo, Je strogo prepovedano deveti časopise, knjige, fotografije, tekočine v steklenicah, pisma, denar, cigarete ln druge mcnopolske proizvode ter razUčne potrebščine; isti ne smejo hiti težji od 5 kg ter morajo biti predlo- jih bodo zaprli pošiljatelji sami. Paketi morajo biti dobro sestavljeni, povezani ali zašiti; zavitek mora imeti vsa jamstva trdnosti, da se ne pokvari med prevažanjem. Preslabo povezane pakete se ne bo sprejemalo. V notranjosti vsakega paketa je treba položiti listek, na katerem je treba zabeležiti: Ime, priimek ta naslov prejemnika, ime, prumek pošUjatelja in potreben seznam vsebine. Zunaj na paketu samem je treba čitljivo napisati ime, priimek in naslov prejemnika, ime in naslov pošUjatelja. Na vsakega posameznega interniranca je dovoljeno pošiljati samo en paket na mesec. Nad tem se bo izvajala stroga kontrola. Vsi odvišni paketi bodo zaplenjeni in dotični interniranec bo izvezt od nadaljnjega prejemanja apketov z živili. Za vsak paket bodo morali pošiljatelji plačati naslednje pristojbine za poštne, železniške, avtomobilske in druge prevoze: za pakete, namenjene v Gonars, Monigo, Padovo 6 lir za vsak paket; za pakete, namenjene v Renlcci 7 lir za vsak paket; za pakete, namenjene v Arbe 7 lir za vsak paket. Urad bo sprejemal pakete od 8 do 12 tn od 15 do 18 v zgoraj označenih dnevih. Poveljstvo ljubljanske posadke i rad za pošiljanje paketov civilnim « - internlrancem i in so produkcijski stroški samo v tem prvem polletju dosegli 35 mUijonov. Od leta 1939 so v teku prizadevanja za industrializacijo dežele, ki so pokazala največ uspehov v železarski industriji in v rudarstvu. V zadnjem času pa so bili zabeleženi tudi uspehi v razvoju tekstiine industrije, ki je koncentrirana predvsem v okoljci Barcelone. S sodelovanjem italijanske tekstilne industrije (Snia Viscosa) in nemške tekstilne industrije (skupina Phrix) se grad jo nove tvornice za umetno svilo in celulozno volno in tvornice za celulozo, ki imajo na razpolago italijanske in nemške patente. Tako bo v kratkem Španija imela na razpolago mnogo več lastnih tekstilnih surovin kakor doslej. Od začetka letošnjega leta je Italija dobavila Španiji že 1.53 milijona kg umetne svile in 550.000 kg celulozne volne. V lanskem letu so bombažne predilnice zaposlovale zaradi pomanjkanja surovin le polovico prejšnjega števila delavcev. Letos pa se je oskrba s surovino zboljšala in bodo v kratkem najmodernejš; obrat; poslovali v polnem obsegu. Industrija volne je pred vojno imela dovolj surovin domačega pridelka. V teku državljanske vojne pa je številčno stanje ovac zelo nazadovalo, kar je imelo za posledico tudi manjšo proizvodnjo volne. Doslej je uspelo število ovac povečati na 26 milijonov glav in se je vzporedno zopet zboljšala oskrba industrije volne s surovino. Kadar prodajaš ali kupuješ — preglej »Jutrove« male oglasel Neme priče ljubljanske preteklosti: Z listino cesarja Friderika IV., izdano v Grazu leta 1461. ob godu sv. Nikolaja (dne 6. decembra), je bila ustanovljena pri Senklavžu v Ljubljani škofija. Ista listina je hkrati dovoljevala, da se smejo ustanoviti prav tam še proštija, stolna deka-nija, deset kanonikatov in štirje vikariati. Ustanovitev nove škofije je potrdil in ji določil obseg papež Pij II. v Pienci z bulo, datirano s 6 septembrom 1482. Prvi ljubljanski škofje so prebivali v Gornjem gradu, kadar so bili v Ljubljani. pa so stanovali v gornjegrajskem, dvorcu, stoječem na prostoru nekdanje škofijske palače, ki ji je bil položen te-meljnik dne 4. maja 1512., kar svedoči ka-mnitna plošča na desni strani v veži. Poslopje je imelo sprva eno nadstropje ter je obsezalo pročelno stavbo z dvema kriloma. Proti Ljubljanici je zevala odprtina, ki jo je dal zazidati leta 1733. knezoškof Feliks grof Schrattenbach. Ker je bilo o prvi polovici sedemnajstega stoletja poslopje že precej zanemarjeno, so ga po nalogu knezoškofa Otona grofa Buch-heima korenito prezidali in dvignili za nadstropje. Dvorec ima na vogalu Medarske ulice močno poševno zidano kamnitno podzidje. To pa zategadelj, da se je odbijala ob času večjih poplav na Barju lahko voda Ljubljanice. Leta 1537. je bila tako silna povodenj, da je prestopila Ljubljanica izredno visoko bregove in da so morali zaradi tega po mestu voziti s čolni. Pri nekaterih hišah je segala voda celo do prvega nadstropja. (Po Valvasorju.) Leta 1780 je ukazal knezoškof Karel grof Herberstein vso stavbo popraviti, zgraditi stebrišče ter zvezati dvorec in stolnico s hodnikom, ki je omogočal neposredno zvezo med škofovskim sedežem in cerkvijo. Sedanji prehodnik je dal sezidati knezoškof dr. Janez Zlatousti Poga-čar. Na njegovem stebru je vzidan izza leta 1933 Adami č-Lundrov spomenik. Nekoliko so popravljali dvorec leta 1816., o čemer priča letnica na vogelnem kamnu. Dvorec ima kapelo, posvečeno prvotno žalostni Materi božji, pozneje sv. Križu, zdaj pa sv. Družini. Zgraditi jo je dal knezoškof dr. Jakob Missia, poznejši goriški nadškof in kardinal, in sicer ob potresu leta 1895, ko so prezidava!! drugo nadstropje palače. V dvorcu je zanimiva predvsem velika dvorana, ki jo lepšajo štukaturni okviri in oljnate slike na platnu ter ima dvanajst empirskih stolov in šest zof, opremljenih z rdečimi blazinami in okraski iz medenine. Dvorec slovi zavoljo več lepih obraznih slik ljubljanskih knezoškofov. V dvorcu so se ustavljali kaj radi razni dostojanstveniki, ko so prehajali Ljubljano. Dne 1. aprila 1797 se je nastanil v njem francoski maršal Jean Bernadotte (pozneje ifarel XIV., kralj švedski in norveški), a štiri tedne nato je obiskal dvorec Napoleon Bonaparte (kasneje slavni francoski cesar) z generaloma Andrejem Masseno in Joahimom Muratom. Na ta obisk opozarja plošča, vzidana leta 1929. v veži dvorca na levi. Dne 21. novembra 1809 se je naselil v dvorcu maršal Avgust Friderik Marmont, a pozneje general Henri Gratien Bertrand in maršal An-doche Junot Za ljubljanskega kongresa (1321) je bival v drugem nadstropju dvorca ruski car Aleksander I., in sicer med časom od 7. januarja do 13 maja. Zaradi popolnosti naj navedemo še to, da so bili v škofijskem dvorcu tudi tile Habsburža-ni: cesar Leopold I. leta 1660., sprejemal je poklonstvo deželnih stanov; leta 1728. cesar Karel VI., in to meseca avgusta spričo istega namena, v mesecu septembru pa ob povratku iz Trsta; leta 1805. nadvojvoda Karel, premagalec Napoleona pri Aspernu in Esslingenu; leta 1818. dva dni cesar Franc I. s soprogo Karolino Av-gusto. Dvoriščne hodnike palače z arkadami smemo prištevati k pravcatim redkostim ljubljanskega mesta. Nasproti velikemu h:šnemu vhodu je vzidan na dvorišču izza leta 1914. stari kamin nemške renesance. (Okrogli odprtini na zidu med njim sta ostanek nekdanjega hišnega vodnjaka.) Poleg kamina na levi plati je na zidu kamniten pridvig (relief), spominjajoč na knezoškofa Tomaža Hrena. Pridvig ima v sredi škofovsko palico in mitro, na desni strani grb dežele Kranjske, a na levi Hrenov grb z orlom in zvezdama; zgoraj na njem je Hrenov rek. označen z verzalkami ali velikimi črkami T. L. A. P., t. j. Ter-ret labor, aspice praemium (slovenski: 16 T. E. L. P. 29 (Thomas Episcopus Labacen-sis Princeps — Tomaž škof ljubljanski knez). Nad portalom tik kamina je grb knezoškofa Schrattenbacha z označbo: ANNO 1. 7. 3. 3. Vzidani grb ni popolnoma ! tak, kakor ga poznamo s slike (»Glasnik presvetega srca Jezusovega«, 1. XXXVII., j str. 185), po kateri je takle: Grb krasi na : vrhu mitra, ob katere straneh molita na-| vzven konca večjih škofovskih palic. Pod J mitro tvorita grb najpoprej grba — avstrijski državni in kranjski deželni — ločena polovično z manjšo škofovsko palico, : nato pa v sredi poseben grb, prikazujoč zgoraj roki do zapestja z ranicama na dlani, na sredi poševno deljeno polje z zvezdicama v kotih, a spodaj viseči križec, po vsej priliki znamenje višjega odlikovanja. Ob straneh tega grba sta polji, katerih levo je predeljeno na dvoje, desno pa .ie enotno. Na eni polovici levega dela polja je upodobljeni večji orel. a na drugi se vidijo v poševni legi svetle in temne pasice. Desno polje preprezajo vodoravno svetle in temne pasice. ki jih reže poševno čez sredo od levega kota proti desnemu teman trak. Pod prvim poljem je la-vorjev venec, a pod drugim lev, držeč orliča v šapi. Povrhu ima grb krog in krog še obilno okraskov, sestoječih iz za-vitin. v katerih tri so vneseni ime in priimek knezoškofa in čas njegove cerkvene .vladavine. V drja. Ivana Tavčarja romanu »Izza kongresa« (Zbranih spisov V. knjiga) či-tamo: »Takrat pa se je nahajal pri stebru v lopi naše škofije okrogel kamen, na katerega so stopali ljubljanski kanoniki, kadar so sedali v sedlo, da bi podili čilega vranca črez zeleno polje.« (Stran 54.) Dr. Ivan Prijatelj, urednik Tavčarjevih spisov, pojasnjuje navedek v opombah k romanu (str. 506) takole: »Okrogel kamen«, s katerega so v škofijskem dvorcu jezdeci zasedali konje, je stal na dvorišču tega dvorca med prvo in drugo kolono prav do potresa (leto 1895.!), ko so ga odstranili. Se danes pa je videti tak in nekdaj v takšno svrho služeč, samo štirivoglat kamen v drja. Tavčarja veži na Bregu. Ta kamen ima za stopalo vdolbino, katerega je služila tudi »svetilničarjem« v to, da so v nji ugašali svoje baklje. — »Svetilni-čarji«, ki jih prikazuje tudi romanopisec (str. 428) prav zabavno, so prežali v temnih nočeh na zakasnele ponočnjake, da so jih spremljali in jim svetili do doma. Njihov »obrt« je izvrstno prospeval zlasti v predpustu, ko je bilo zmeraj dosti plesnih prireditev, predvsem v stari reduti na sedanjem Sv. Jakoba trgu. (A. P.) O prestolnici ljubljanskih škofov piše dr. Jožef Gruden v svojem delu: »Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije«, sledeče: »Ze koroški vojvoda Ulrik je 1. 1277 (pridie Idus Martii) neko hišo z zemljiščem in kopališčem na onem kraju, kjer je zdaj škofovski dvorec, podaril gor-njegrajski opatiji. Tu je menda izprva stanoval škof Sigismund. Blizu stolnice pa je stala tudi stara kapelanija, kjer je bival preje šenklavški kaplan. Cesar Friderik je to poslopje podaril škofu in dovolil. da nakupi še tri hiše in si iz njih sezida dvorec. Menda je vsled stiske ob turških navalih to delo zaostalo. Sele Lambergov naslednik, Krištof baron Rav-bar, ie 1. 1512. zgradbo škofijskega dvorca dovršil.« Alojzij Potočnik »Spoznavaj domovino, da jo prisrčneje vzljubiš!« — S to uvodno besedo je šlo v svet njegovo »Rastlinstvo naših Alp«; po nji je vztrajno deloval vse svoje življenje. Ko smo se novomeški študenti po prevratu krepko uprli vsej zdolgočaseni sivi učenosti, ko smo začutili odpor proti samozadovoljnemu filistrstvu, ki je slavilo triumf tudi v idiličnem mestu ob Krki, je stopil med nas profesor Seidl. preprost, učen, delaven in raven mož. V dijaški organizaciji »Prosveti« smo v manifestih in debatah dajali duška svojemu stremljenju, ki je bilo povsem v opreki s tedanjo oficialno znanostjo in umetnostjo. Čutili smo podzavestno v sebi kaotičen čas. ki je v marsikom povzročil brodolom, da se je izgubil sredi poti. Bolj ko kdaj popreje je bil potreben vodnik. Bila sta dva: Amat Š k e r 1 j in Ferdo Seidl. Prvi umetniško čuteč filozof in muzik. drugi znanstven ik-metodik z izrednim darom opazovanja v brezmejnem torišču velike narave. V prožnem koraku vzravnan, preprosto turistovsko oblečen, z nahrbtnikom preko roke, oborožen z busolo in s kladivcem nas je vodil po novomeški okolici: na diooi-zično 'Trško goro. bogato na okamenimh. v romantično Luknjo na obrobiu prečen-skega diluvialnega jezera in v pisani gor-janski cvetnik. Njegova razlaga je bila znanstveno metodična in pesniška obenem. Ni bil enostranski: kakor je obvladal detajl do zadnjih poedinosti. tako ie znal tudi povezati detajle v moaočno celoto, ki ji je vdihnil poetični mik. Predmet njegovega opazovanja je bila vsa tvarna priroda; bil je v čistem pomenu besede prirodoslovec. morda naš poslednji polihistor. Mogoče mu danes kdo šteje v zlo to mnogoznalost, vendar je gotovo, da je bil za razvoj slovenskega pri-rodoslovja potreben tak obsežen podstavek, ki je imel skladne mere in je bil trden v gradivu. V Novo me^to se je povrnil kot vnoko-jenec, vendar še na višku svojih znanstvenih moči. Da mu je b!la tedaj dam prilika, da se oprime z vsemi močmi znanstvenega dela. b- danes imeli prav gotovo vsaj izčrpen prirodosloven op'"s Dolenjskega in bi kot akademski učitelj odgojil mlad prirodosloven razred, ki bi nadaljeval v drobnem delu t&m, kjer je on na široko zastavil svoje pero. Sam piše v pismu, da mu ni mogoče ustvariti prirodoslovne razprave Dolenjskega, »za katero mi manjka večletnega študija na ozemlju etc., ki mi kot staroupokojencu že z denarnega stališča ni bilo možno.« Tudi mu ni bilo dano. da si najde in odgoji učenca, ki bi zapisoval toliko premišljeno in tehtno izgovorjenega, pa nikoli napisanega. V poprevratni nuji je ob pomanjkanju srednješolskih profesorjev nekaj let učil na novomeški gimnaziji prirodoslovje. Njegovi učenci so mi pripovedovali o veliki priljubljenosti, ki jo je užival stari profesor v razredu in na izletih. Učenci so vzljubili predmet, ki zna biti v drugačnih okoliščinah tudi pust in nezanimiv. Po zatrjevanju se je naučil dijak že vsega v šoli, ker je bilo predavanje tako nazorno in zanimivo, da ni bilo treba doma še kaj dodati. Pri predavanju se je rad posluževal otipljivih primer, kakor: »Zemlja je tako nagubana kakor moja žepna rutica« in je pri tem izvlekel veliko pisano ruto prav starega kranjskega formata. Ali »Alga je najlepša rastlina, lepša je ko gartroža; le poglejte si jo pod mikroskopom.« Da ni predavani? o težk snov preveč utrujalo, je znal biti tud« prav dolenjsko dovtipen: »Za m'kroskopiran'e se nihče ne zanima. Ce bi obljubil deklici nov klobuk in gospo-diču liter vina, bi gotova oba prišlš.« Pa tudi tega zasilnega službovanja je bilo km"lu konec. 2;vljenje mu je odslej potekalo umirjeno in spokojno v idealno lepem zakonu. Iz starega gradiva vsakodnevnega opazovanja vremena je napisal svojo zadnjo prav klas;čno razpravo o dinarsko-gorskem fenu; yde'eževal se je. visoko spoštovan, pa vedno ne prav razumljen, vsega javnega življenja v malem mestecu, dokler se ri začela oglašati starost s svo-fm' iadj. T", napoved jp postal sam predmet znanstvenega opazovanja. Kako temeljito je celo to opazovanje, pričajo tile stavki 83'e'mka: »2e nekaj tednov me muči čez dan in čez noč sklerozna bolečina v možganih. Bolpvim že nad 10 let na običajni starostni bolezni, možganski sklerozi in sem zarad-' tega mora! opustiti ne le produktivno duševno delo. nego celo že tudi perceptivno (branje knjig in celo časnikov) mi tudi srr-e in telesne m;š!ce odpovedujejo. Nagoni! sem svoje 83. življenjsko le'o! Vsa kri mi sili v glavo, tako da me kaže na videz zdravega, v možganih pa se pripravlja možganska kan. ki je običajni zadr>ii akt arterioskleroze — strašen akt. če mu ie znanilec konca še večmesečna ohromitev na telesu in na duši. kakor je bilo to pri Sukljetu.« Zadnja velika, pa zaslužena počastitev, ki je je bil de'ežen že v skrajnem večeru življenja, je bilo imenovanje za dopisnega člana naše Akademije. Koliko mladostnega je bilo še v tem srcu in kako počaščenega se je čutil, pričajo zahvalne besede k čestitki: »V zadovoljstvu nad 501etnim širjenjem modernega prirodoznanstva v več ni njegovih panog med slovenskim razumništvom. sem srečen, da je to moje stremljenje doseglo odločilno priznanje s tem, da je naša najvišja izobrazbena ustanova: Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani — mi naklonila visoko počasti- Truppe itallane In Corsica — Italijanske čete na Korziki tev, sprejemši me med svoje dopisne člane.« Sedaj. ko dobrega profesorja Seddla nI več med nami, prav posebej občutimo, da smo ž njim izgubli prvaka naravoslovca in poštenega, dobrega človeka. M., M. -yfcnun t/VU)/č Ivan Sretttnjak — 60 letnik Tiho in skromno bo praznoval v nedeljo v Ribnici v krogu svoje rodbine 60-letnico svojega plodonosnega življenja g. Ivan Srebotnjak, lesni industrijec iz St Petra G. Ivan Srebotnjak se je rodil 13. decembra 1882 v Predjami pri Postumii. V rani mladosti se je moral boriti s trdim življenjem in tako se je napotil na Koroško, kjer je pričel z lesno trgovino. S prirojeno marljivostjo in inteligenco se je kmalu dobro uveljavil. Po prvi svetovni vojni se je naselil v Savinjski dolini in je v najkrajšem času dvignil svoje podjetje do zavidljive višine. Udejstvoval se je agilno tudi v javnem življenju. Vsekdar in povsod je tudi rad pomagal pomoči potrebnim in tako si je pridobil širok krog prijateljev in znancev, da je postal priljubljen daleč na okrog. Ob življenjskem jubileju, ki ga obhaja g. Srebotnjak še ves mladeniško čil in zdrav, mu kličemo tudi mi; Na mnoga, srečna leta! Ie Spadaje štajerske Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 14-loLna trgovčeva hčerka Alojzija Kranjčeva, 701 etra zasebnica Barbara Vodopivče-va. 19!etna Olga šroto".°. ra. Marija Mi-kličeva, po rodu Kieslingerjeva; v boln'šni-ci v Celju pa 64letni Ivan Rozman, gradbe-notehn-čni nameščenec. Diirerjeva izvirna dela v Celju. Neki prijatelj umetnost; v Celju je omogočil on-dotni ljudski knjižnici, da je pripravila za december razstavo nekaterih izvirnih del Albrechta Diirerja Razstavljena je cela vrsta 'zvirnih lesorezov, kakor tudi bakrorez sveti Evstahij. po katerem imajo Diirerja za ustanovitelja nemškega kraj nar-stva. Razstava je izpopolnjena z zbirko knjig o Diirerjevem življenju in delu. Gledališke predstave za mariborsko delavstvo i« vrstijo od tedna do tedna. Dne 5. t. m. je priredilo tako predstavo obratno vodstvo tekstilne tcvarne Augusta Ehr- licha. Uprizorjena je bila opereta »Sinja maska«. Gledališče je bilo polno. Pri Sv. Križu na Kozjaku je mladina izdelala za božič mnogo igrač in sicer raznih živalc, zibk, hiš, vlakov, oklopnfkov, letal m marsikaj drugega. Dekleta pa so zlasti zaposlena z izdelovanjem slikanic, katerih vsebina je zajeta iz pravljičnega sveta. Fotografski tečaj v Ptuju. Da bi dobili ptujsld prebivalci čim več pobud za duševno delo, je ptujsko ljudsko vseučilišče ustanovilo fotografski tečaj. Otvorll ga je te dni vodja prosvetnega urada pri okrožnem vodstvu Ribič. Napad na cesti, V nedeljo ponoči je M 331etni tekstilni mojster Martin Slana iz Maribora v bližini mesta od neznancev zahrbtno napaden. S kamnom mu je napadalec prizadejal na glavi hudo poškodbo. Ranjenca so morali prepeljati v bolnišnico. žrtve nesreč. 18!etni posestnikov sin Martin Danko iz Jarenine je bil od konja udarjen s kopitom v prsi in se je zgrudil s hudimi notranjimi poškodbami Pri spravljanju lesa se je ponesrečil 381etni vi-ničar Fric Pečar iz Sv. Marjete ob Pesnici. Ranjen je na glavi in na ramena h. Nadalje sta se pri delu poškodovala 281etni pečarski pomočnik Janez Hercog iz Št Lenarta m 61etni Friderik Fekonja s Tez-nega. Ranjenci leže v mariborski bolnišnici. Justifikacija morilca* Pred nekaj tedni so našli na cesti med Trojani in Zagorjem truplo umorjene Amalije Tomlakove. Vestnemu preiskovanju orožnikov se je treba zahvaliti, da je že dva dni po morilskem dejanju sleiila aretacija 24.1etnega Ivana Ahčma. Pod težo dokazov je Ahčin svoje dejanje priznal. Zločin je storil zato, kar je od Tomlakove zvedel, da pričakuje otroka. Zvabil jo je v gozd m jo z zračno ss-salko za kolo pobil. Zaradi zločina umora je bil Ahčin obsojen na smrt in 24. novembra v Mariboru justificiran. Radia LpMfana SOBOTA, 12. DECEMBRA 1942-XXI" 7.30 Napevi in romance. 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v italijanščini. 12.45 Operna glasba. 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17 Lepe pesmi od včeraj in danes — Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec, sodeluje pianist L. M. Skerjanc — Simfonična glasba. 15 Poročila v italijanščini. 15.15 Pokrajinski vestnik. 17.17 Nove plošče Cetra. 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30 Poročila v slovenščini. 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45 Lirična prireditev družbe EIAR: Piccini Nicolo: Dobra hčerka — opera v treh dejanjih. V odmorih: Predavanje v slovenščini — Zanimivosti v sloenščini. Po končani operi: Poročila v italijanščini KULTURNI PREGLED Janko Kač o povesti ,?Na mvlnzl j* V kratkem izide pri Vodnikovi družbi povest Janka Kača »Na novinah«. Pisatelj »Grunta« in »Moloha« je tudi v novem delu ostal zvest svoji Savinjski dolini, njeni zemlji in ljudstvu, ki obdeluje svojo grudo. Kdor pozna prejšnje Kačeve spise, ne potrebuje priporočila glede nove knjige, zakaj Kač si je v teh nekaj letih že »ustvaril svojo publiko«, kakor pravimo v časnikarskem žargonu. Vzlic temu menim, da ne bo odveč, če se pri njem, ki predobro pozna to našo žurnalistično obrt, tovariško cglasi kulturni intervievvist in mu zastavi v imenu sedanje in bodoče »njegove« publike prvo neizprosno vprašanje: — Kdaj je nastala Vaša povest, gospod kolega? Te vrste radovednost je po navadi prva linica, skozi katero pogledamo v pisateljevo delavnico, ki malce spominja na tisto neizmerno in veličastno delavnico, o kateri poje pesnik: V delavnico sem svojo zrl, — ki bitij si rodil brez broja! — Skrivnostno snuje roka tvoja... Toda Janko Kač že odgovarja tovariško uslužno in pravi takole: — V otroških letih sem opazoval regulacijska dela ob Savinji, ko sem na domači gmajni, ki so jo tedaj delili, preživljal najlepše dni svojega življenja. Edino hrepenenje je bilo v mojem srcu: da bi postal vodonosec pri škarpovcih. toda brezobzirno me je odklonil vsegamogočni viv-ček Rok Grenka. Pozneje sem opazoval od leta do leta pogubno izpodjedanje nasipov z ravnilom regulirane Savinje in brezbrižnost vaščanov, češ, to je stvar države. In zdaj prihaja vprašanje za vprašanjem. Pisatelj v njem se gotovo bori zoper to izpoved v imenu Njene milosti Publike. Toda žurnalist v njegovi osebi ostaja potrpežljiv 51 naklonjen. Tako se »izpoved«, kj pred izidom nove knjige morda res ni odvečna, nadaljuje do konca. Občinstvo, kritika, pisatelji — vsak dobi svoje! — Kakšen zunanji moment je izprožil nastavek povesti? — Pred leti sva kramljala s tovarišem Tinom Ra vi jenom o vsem tem in je navdušeno vzkliknil: »Napiši!« Ni bil to ukaz, ne nasvet Prešerna želja po ustvaritvi je bila v tej besedi. Leta me je zasledovala, dokler nisem zmetal v zimi 1940-41 vsega tega na papir. To razdobje je bilo doslej najtežje, saj sem bil novinar brez dela v dobrem mirnem času, ko je ležal bel kruh za vsakim oglom. Overtura v novo povest brezposelnost — vmes rezki akordi strahotne sestrine bolezni in smrti — pa vendar sem zapisal na Jožefovo 1941: Konec. Pred diktiran jem v stroj — pišem namreč vse s svinčnikom — sem se spomnil nekih književnih nagrad banske uprave, pa sem riskiral 450 pol papirja za še tri kopije Zadnji dan natečaja, na dan vpoklica pod zastavo, sem izročil rokopis banski upravi in res preje] čez nekaj mesecev kot ne-fcnjiževnik-novinar uradno literarno nagrado. — Kakšna je vsebina povesti? — Vsebina povesti! To je najtežje vprašanje, saj sem se pošteno potil, ko sem jo bil moral napisati za založnico na četrtin-ki pole. Tu velja svetopisemska zapoved: »Vzemi in beri!« — In problematika povesti? — To vprašanje me spominja vedno se ponavljajočega profesorskega vprašanja: »Kaj je mislil in kam je meril ta ln ta pesnik pri tem in tem verzu?« — »Eno figo!« bi mu odgovoril blagopokojnik. Cesar ni vedel avtor — to je odkril knjižni mol. Ne da se namreč o teh zadevah tako govoriti, ker umetnine — to bi naj bil vsak za književnost napisani stavek — niso produkt spekulativno treznega razuma, temveč so rojene iz neke intuitivne nuje. Od kokoši se učimo prilike! Iz malega zametka globoko v drobovju se izoblikuje v določenem času jajce. Ko postane godno, sili na svet in devetkrat omedli kokošja reva, preden ga spravi iz sebe. Z veselim ko-kodajsom oznani svetu veseli dogodek Se glasnejši je navadno ob takšni priliki pe-telen. V slovstvu pa je ta razlika, da je avtor ponavadi tih, toliko glasnejši pa je kritik — literarni historik, ki da delu svoj žig, ga opremi s številko in sorto ter ga inventarizira, kakor konfekcijo v štacunl. Ta razvrst javnega mnenja pa je pri nas v splošnem silno površna, slabo podkovana v raznih vedah tako, da pogosto ne loči porcelanskega podložka od pravega jajce-ta. Kar ji manjka v znanju, obilno nadoknadi v kričanju in čvekanju. Samo za j primer: Kaj so napravili iz duhovite mistične zgodbe Ivana Preglja »Tabita ku-mi!« O mistiki ni imel nihče teh samo-zvancev niti pojma, pa sta padli nadenj obe plati: en:m je bil pomograf, drugim blasfemist Kakor so Platonove ideje sence večnostnih resnic, tako je pisateljsko pero tisti kristal, skozi katerega naj uzre čitatelj v žarki luči svet, ki ga lastno motno oko ne vidi pred nosom in ga taji in tlači v svoji luži. Neuki pismarji pa pišejo cele skladovnice komentarjev in spe-ljejo stvar na povsem napačni tir. Kako bi se držal za sivo glavo Goethe, ko bi prebral — dolga leta bi prebiral — komentarje k »Faustu«. Najbolj me jezi, kadar mi reče na pr. navdušeni čitatelj, kako se je smejal, čntajoč moje »Padarje«. Namestu da bi se jokaL Mnogo je zlobe v ljudeh, pa jo iščejo povsod. Tu velja izrek: »Niso podobe za slepiče, ne modre besede za tepce«. Ce je že potreben komentar, ga naj napiše avtor sam Tvegal bi poizkus in bi položil nekje pred izidom knjige po svoje občuteno problematiko povesti. Ko bi izšle recenzije, bi šele videli, kako daleč narazen so stvaritelji od tistih, ki čredi j o našo literaturo. O problematiki torej morda post festum. — Kaj sodte o razvoja in značaju naše kmečke povesti? — V starem periodičnem tisku imamo lepe zasnove kmečke povesti, danes pa je naša kmečka povest šele v povojih in nimamo enega dela, ki bi ga lahko postavili ob bok recimo Češki žurnalistični literaturi. Kje so vzroki temu, ne bom tukaj našteval. Vsekakor pa je to prav značilno za tako izrazito kmečki narod kakor smo Slovenci, ko se drži še ministra in visokega finančnika hlevski gnoj na čevlju. Ena glavnih hib naših tako zvanih kmečkih piscev je grobo nepoznanje sižeja. Mar je, lepo vas prosim, kmečki pisatelj tisti gospod, Id je hodeval ob nedeljah po gorenjskih gostilnah, vlekel na uho kmečko besedo in si zapisoval fraze v notes, da je nato napisal »sijajno uspelo in globoko občuteno kmečko povest — ... —. Se za šuštarijo niso dovolj samo dreta, urbasi in podplati. Ce bi rekel takšnemu šušmarju šuštar, bi bil upravičeno užaljen — sled-iji. Kmet in njegovo tako pestro življenje tičita v naših kmečkih povestih kvečjemu kakor krivci za gorenjskim klobukom. In nič več! Poznam samo dva resnična sodobna, žal anonimna, kmečka pisatelja; So-teščana iz »Domovine« in nekega že nerodnega Grivskega iz »Domoljuba«. Drugo prištevam kvečjemu k »literaturi«. Pri nas se vse preveč pisari, toda premalo piše. Ce prepovedujejo pozitivni zakoni po vsem svetu kal j en je nočnega miru in druge nevšečnosti, mislim, da bi se moral najti tudi paragraf, ki bi ščitil narode pred slabo literaturo sploh in ne samo pred pornografijo... Starejši in mladi mnetni^d rod Prof. Ivan Vavpotič o impresionistih in novi umetnosti Ob priliki torkovega vodstva na razstavi Mušič-Sedej-Zonič v Jakopičevem paviljonu je spet spregovoril prof. Ivan Vavpotič nekaj načelnih besed o vprašanjih naše upodabljajoče umetnosti. Tokrat se ni bavil z odnosom občinstva do umetnosti (glej »Jutro« z dne 24. nov. t L), marveč je postavil v ospredje vprašanje našega mladega un.atniškega iodu. Omenjajoč uvodoma sočasnost dveh razstav: te v Jakopičevem paviljonu in Pav-lovčeve pri Obersnelu, je pozval občinstvo, da si ogleda tudi Pavlovčevo razstavo, o čije izrednih kvalitetah je globoko prepričan. Ta ogled — je dejal — vas bo samo utrdil v sodbi, d£ naše sodobno slikarstvo po svojih najvidnejših predstavi tel jih. kakor sta od starejše generacije A. G. Kos in Franc Pavlovec, od mlajše pa tu prisotna Zoran, Mušič in Maksim Sedej, ki 89 Naročnikom .Dobre knjige* Te dni bo kot tretji roman »Dobre knjige« izšlo sijajno delo nordijskega pisatelja Trygve Gulbranssena »In večno šume gozdovi«, v svetovni literaturi si je pridobil ta roman častno mesto, pa smo prepričani, da bo ugajal tudi našim čitateljem in še bolj upravičil naslov, ki smo ga dali naši novi zbirki: Dcbra knjiga. Z Gulbranssenovm romanom bo zaključeno prvo četrtletja »Dobre knjige«. Drugo četrtletje bomo otvorili z enim najnovejših del modernega italijanskega pisatelja Arnalda Fraecarclija, katerega napeto romane z užitkom č'tajo stotisoči ljudi v Italiji in drugod Roman, ki bo izšel v naši zbirki sredi januarja, nosi naslov »Bellini« in obravnava razgibano življenje slavnega italijanskega skladatelja Vineenza Bellin'-ja, s katerim n3S pisec vodi križem Evrope sredi preteklega stoletja. Sredi februarja bo ;žšel roman znanega mojstra v obdelovanju eksotičnih snovi Jacka Londona »Jerry z ot kov«. Popelje nas v neznane pokrajine tihomorskih cto-čij. kjer se odigrava prav sedaj novo poglavje svetovne zgodovine. ^ V prvi pclovici marca bo kot tretja knjiga drugega četrtletja izšel roman slovitega danskega pi atelja Jensa Jacob»en» »Borba z b°govi«. Roman nas bo povedel za tri tisočletja nazaj v dobo. ko beleži zgodovina prve početke civiPziranega življenja in kulturnega ustvarjanja v Evropi V aprilu in sledečih mesecih bedo v »Dobri knjigi« izSli odlični in napeti romani nadaljnjih priznanih piscev, med prvimi romani Pirandella, Bromfielda, Nore Lofts itd. Sloves vseh teh piscev jamči, da bodo njihovi romani tudi med slovenskimi čita-telji sprejeti z veseljem in odobravanjem ter bodo še bolj razširili priljubljenost na-ite »Dobre knjige«. Najboljši dokaz za to priljubljenost je dejstvo, da je Mire Puco-ve roman »Tiha voda« že v celoti razprodan in niti broširanih izvodov ni več na razpolago ter da je prav tako razprodana tudi vezana izdaja KnlttJovega haki-ma«, katerega imamo na zalogi le še nekaj izvodov. Zato novih naročnikov za »Tiho vodo« ne moremo več sprejemati, za Knittiov roman pa Ie še v broširani izdaji, dokler bo še na razpolago. Vsi romani DK se namreč tiskajo le v omejeni nakladi, ki je v skladu s številom naročnikov, ker nam je le na tak način omogočena Izredno nizka cena, po kateri se knjige oddajajo naročnikom DK. Iz enakega razloga smo postavili pravilo, da se vsak naročnik obveže za odjem najmanj treh zaporednih knjig. Onim naročnikom, ki so se naročili na Dobro knjigo že s prvim romanom, »Tiho vodo«, poteče torej sedaj, ko prejmejo še Guibrands-senov roman, ta trimesečna doba. Zato prosimo vse one med njimi, ki iz kakršnegakoli razloga na Dobro knjigo ne morejo ali nočejo biti več naročeni, da nam to spo-roče najkasneje do konca decembra. Od kogar do tega časa ne bomo prejeli odpovedi, ga bomo smatrali za naročnika DIl tudi za naprej, dokler naročbe en mesec poprej ne odpove. Pogoji za naročbo ostanejo nespremenjeni. Romani DK se lahko naroče v dveh izdajah; broširani ali pa v platno vezani in tiskani na boljšem papirju. Mesečna naročnina, ki odgovarja ceni za eno knjigo, znaša za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra« ali »Slovenskega Naroda«, 8 lir za broširano in 18 lir za vezano izdajo, za ostale naročnike pa 9 lir za broširano in 20 lir za vezano izdajo. Naročnina se plačuje upravi »Jutra« in »Slovenskega naroda« (Narodna tiskarna) ali pa inka.rantom teh listov. V upravi naših listov dobite tudi vse željene podrobne Informacije. Prosimo vse naročnike, da nam ostanejo naklonjeni tudi v bodoče in da priporočajo našo zbirko v krogu svojih znancev m prijateljev. »DOBRA KNJIGA« • Razstava italijanskega tiska v Španiji. Zavod za italijansko kulturo na univerzi v Oviedu je organiziral razstavo italijanskega tiska, ki je bila odprta te dni v navzočnosti predstavnikov vseh lokalnih obla-stev. Obisk razstave, ki zbuja splošno zanimanje, je prav zalovoljiv. • Požar na Rakeku. Pred dnevi je na Rakeku nastal požar na žagi Franca Žagarja. Vnel se je zaradi kratkega stika in se je širil z veliko naglico. Vojaška oblast na Rakeku je dala, čim je izvedela za nesrečo, na razpolago vojaštva, ki je takoj odhitelo na mesto nesreče, kjer so najprej rešili stroje, nato pa skladišče lesa-. Pozneje so prihiteli na pomoč tudi gasilci iz Po-stumie in iz Logatca. Navzlic temu, da so ogenj pogasili, znaša požarna škoda približno 80.000 lir. • železniška nezgoda pri Logatcu. Na železniški postaji v Logatcu se je zaradi napačnega manevriranja primerila železniška nezgoda. Neki tovorni vlak je zavo-zil v drugi tovorni vlak, ki je stal na istem tiru. Nezgoda je zahtevala tudi človeško življenje in sicer železničarja Lucijana Grila, ki je pripadal železniškemu osebju v Triestu. Krivci nesreče so bili aretirani in pridejo pred sodišče. • Praznil; sv. Barbare v Idriji. Kakor običajno vsako leto, so tudi letos obhajali v Idriji praznik sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Letošnjih slovesnosti so se udeležili delavci pa tudi meščani v prav obilnem številu. Vodstvo idrijskega rudnika je razdelilo po slovesni maši med rudarje darila, katera je Duce naklonil najpridnejšim in najzvestejšim. Slovesnosti so se udeležili predstavniki političnih, vojaških in civilnih oblasti. Inž. Ugo Pellis je obširno poročaj o ukrepih Duceja za delavstvo, posebno za ru iarje. • Kovinski drobec v očesu. 321etni mizar Karel Godina se je te dni ponesrečil pri delu v Triestu v pristanišču Vittoria Emanuela HI. Med delom se mu je zadri v oko kovinski drobec s takšno silo, da ie moral iskati zdravniške pomoči v bolnišnici Regine Elene. • Nezgoda mrtvaškega voza. Iz Aveyro-na pri ženevi poročajo o neobičajni nezgo- di švicarskega avtofurgona, ki je bil na poti v Milan. Vozilo se je v megli s takšno silo zaletelo v platano ob cesti, da je krsta z mrličem zletela v velikem loku z voza. Sunek je treščil na cesto tuli vse spremstvo. Vozač se je ubil, dva spremljevalca mrtvaškega sprevoda pa sta bila hudo poškodovana. * Planinska nesreča. Na Raxu se je smrtno ponesrečil monakovski planinec Georg Schmalzgruber, ki se je v spremstvu svojega tovariša hotel povzpeti na vrh. Schmalzgruber ju je na poti zdrsnilo in je pri tem sprožil še snežno lavino, ki ga je povlekla s seboj v globino. Reševalna dela so morali čez noč prekiniti, naslednji dan pa so ponesrečenca našli v snegu mrtvega s hudimi poškodbami na glavi in s polomljenimi udi. * Velika rudniška nesreča v Turčiji. Podrobna poročila o katastrcli, ki se je primerila v rudniku Songuldaku v Turčiji, navajajo, dia je eksplozija zahtevala 63 mrtvih in 15 ranjenih, kolikor so jih doslej lahko spravili iz rudnika. Boje se, da bo število mrtvih še naraslo, ker se o.ikopa-vanje še nadaljuje. Preiskava je Jognala, dia so se vneli eksplozivni plinii nakar so je zrušila cela etaža.. * Oster nastop preti banditom v Parizu. Zadnji čas so postali pariški ban liti sila predrzni. Izdajajo se za organe jsivne varnosti in plenijo premožne ljudi. Samo preteklo nedeljo se je zgodilo več takih zločinov. V Kronštatski uiici je diuž-ba ban-ditov oplenila neko stanovanje ter olnesla 200.000 frankov v gotovini in za 11 milijonov frankov dragotin. Sobarico so bandlti zvezali in izginili brez sledu. V stanovanju neke vdove v predmestju so bancKti nabrali za milijon frankov dragotin. Pariška policija je poostrila zasledovanje in je verjetno, da bo v kratkem dvignila banditske družbe iz skrivališč. * Prepovedan fiim. Po vesteh iz Stock-holma, je bilo v Ameriki prepovedano predvajanje precej dolgega filma, ponazarja-jočega podvige britanske mornarice v sedanji vojni. Cenzurni urad Zedinjenih držav je prvotno olobril predvajanje tega filma, pozneje pa so prišli na misel, da vaebu je trak epizode ln beaedDo, ki H ji ameriško občinstvo le težko prebavilo. Film so nazadnje prepovedali. • Pritlikavci se bodo organizirali. Statistike pravijo, da živi na svetu v celem 56.000 pritlikavcev. Raztreseni so po različnih krajih in zdaj je nekaterim prišlo na misel, da bi se po vojni ustanovilo posebno mesto pritlikavcev, ki bi bilo privlačno za tujski promet Budimpeštanski pritlikavec Julij Gont je sprožil misel, naj bi se pritlikavci po vojni združili v skupno naselbino in pravi, da je našel med enako-vrstnimi dovolj oJziva, da se bo njegova zamisel lahko uresničila. IZ LJUBLJANE u— Nova grobova. Umrla je soproga tiskarn išk ega ravnatelja ga. Toni Štruklje-va, po rodu Jankovičeva. Zapušča soproga in drugo sorodstvo. Pogreb blage rajnke bo v soboto ob pol 15. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. — Za vedno je zatisnjla svoje o^i soproga posestnika in b v§ega mesarskega mojstra ga. Marija Burja, rojena Bozovičarjeva. Za njo žalujejo soprog, trije sinovi, 4 hčerke in drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo rajnko spremil; v soboto ob 16. iz kapelice sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnikoma bomo ohranili blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Poročila sta se 8. t m. g. Franc Ka-čar, trgovec v Zg. Šiški, in gdč. Hibšer Slavka, hčerka znanega fotografa v Ljubljani. Bilo srečno! u— Sončni dnevi se nam proti sredi decembra vrstijo dalje. Ponoči sicer temperatura še vedno pada, toda ker so dnevi jasni, ima sonce še nekaj moči in se ozračje prijetno ogreje, tembolj, ker ni vetra. Po jutranji temperaturi —4.2° C se je živo srebro v četrtek povzpelo na 8° C nad ničlo. Ponoči je spet zmrzovalo tn včeraj zjutraj je Ljubljano, kakor že običajno vsa zadnja jutra, zalivala megla; slana je ležala precej na debelo ln živo srebro je stalo na —4.4° C. Barometer pa je poleg megle še za nadalje napove 1 oval lepo vreme. In res se je megla v dopoldanskih urah spet dvignila in nam je z jasnega neba vse do večernih ur sijalo sonce. u— Društvo Kazino bo imelo svoj redni občni zbor v ponedeljek dne 28. decembra 1942 ob 17. v prostorih Narodne tiskarne v Ljubljani, Puccmijeva ulica št. 5-II, z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo in predlogi ravnateljstva, 2. odobritev računov preteklega leta, 3. poročilo in predlog revizorjev, 4. volitev 7 članov ravnateljstva, 5. volitev 2 revizorjev, 6. določitev članarine, 7. odločitev o event samostojnih predlogih, 8. slučajnosti. Vsi člani društva so vabljeni, da se občnega zbora udeleže. u— Umetnostni zgodovinar FranJo §i-janec bo vod 1 v nedeljo ob 11. uri na razstav; Mušič — Sedej — Zonjč v Jakopi-čevem paviljonu. u— Opozarjamo na ponovitev III. simfoničnega koncerta, ki je bil Izvajan v ponedeljek. dne 7. t. m. in bil deležen največjega zanimanja ter tudi priznanja. Ponovitev koncerta bo v ponedeljek 14 t. m. ob 18. v veliki unionski dvorani. Izvajal se bo celotni spored: Rossini, Grieg, Lajovic, Dvorak. Kot solist bo sodeloval tudi to pot pianist prof. Anten Trost. Dirigent Drago Mario šijanec. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. u— Združenje kmetovalcev opozarja vse ons kmetovalce, ki eo se prijavili za propustnice v svrho obdelave polja, da se čim prej zglasijo v pisarni Združenja ln nsjo dovoljenja. u— Vse služkinje ln drugi hišrl posli so vabljeni na sestanek, ki bo v nedeljo, dne 13. decembra ob pol 4. v dvorani Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti 22 (Delavska zbornica). Na sestanku bo važno predavanje o socialni zaščiti hišno-gospodinjskih poslov, tako v slučaju odpusta, bolezni, brezposelnosti, dopusta, odpravnine. plače itd. Pridite v obilnem številu in povabite tudi svoje tovarišicc. Odbor Sind. hišnih poslov. u— O vrabcu kot škodljivcu so zavzeli stališča tudi naši sadjarj* in vrtnarji v svojem strokovnem glasilu. M. Huraek jo napisal članek, kj?r izvaja med drugim: Tehtnica škode in kori3ti se tudi za opazovalca, ki s'cer nima z vrtom nobenega opravka, n? giba bolj v breme vrabcu Pri nas pozimi sploh na moiemo krm'tl koristnih ptic ker se vsake krme pelaste vrabci in jo v kratkem pospravijo, deloma pa raz. tepejo, škodo zlast' občutimo na raznih vrtnih sadežih v rani pomladi (grah, £o- In una base aerea Italiana: bombe di grosso calibro ln attesa die cssere lmplegate — V nekem italijanskem letalskem oporišču: bombe velikega kalibra čakajo, da jih bodo uporabili dvig- lata ln še marsikaj). Pa to bi že nekako prenesli in vzeli na račun njegovega koristnega udejstvovanja ob času valjenja. Neprimerno večjo škodo nam domači vrabec prizadene s tem, da s svojo predrzno vsiljivostjo in kričavostjo prežene od hiš in bližnjih sadovnjakov najkoristnejše ptice, kakor so senlce, ščinkovci in še mnogo drugih, ki se, ako imajo mir, tako rade za stalno naselijo po sadovnjakih in vrtovih v bližini hiš. Skoda, ki jo dela domači vrabec, se še vse premalo ccenjuje, u— Prigode nagajivega Bobija so pravkar izšle v založbi knjigarne Tiskovne zadruge. Je to pravi pustolovski. hum6risti-čen »roman« za najmlajše bralce, k vam bodo hvaležni za napeto zabavo iz 3. knjige zbirke »Polica za male«. Knjiga je bo— gato ilustrirana in se lahko uporablja za barvanje slik. Okusna oprema in lep tisk sta še posebej priznanja vredni odliki te vesele slikanice. u— šolske konference so minule. Starši, ki hočejo, da se bodo nj;h otroci — gimnazijci, trgovska žola in akademija ljudska šola — stalno učili pod nadzorstvom v teplih prostorih (razlaga, izpraševanje, poprava nalog itd.), naj jih vp;šejo v Korepetitorij, Mestni trg 17/1. Važno tudi za dijake, ki se vozijo in privatiste. u— Mestno ljudsko kopališče v Kolodvorski ulici je odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. Med opoldanskimi urami je namreč treba kopališče dobro prezračiti, osna-žiti in presušiti, obenem je pa treba spet segreti vodo v kotlih za popoldanski obisk kopalcev. Zaradi vedno velikega obiska- mora biti kopališče vedno v zdravstveno neoporečnem stanju, kar bi pa ne bilo mogoče, če bi bilo odprto ves dan. Zapreti je pa treba kopališče zvečer že ob 18. url, da ga je mogoče temeljito osnažiti in pripraviti za naslednji dan. Iz Hrvatske Razstava fašistične knjige v Zagrebu. V soboto 5. t m. je bila v Zagrebu odprta razstava fašistične knjige, k-; jo prireja odposlanstvo Faš -stične stranke v sodelovanju z Zavodom fašistične kulture. Razstava je razdeljena v več odde'kov. V prvem prilizuje začetke, zgodovino in nauk o fašizmu, v drugem fašistično državo, v tretjem kolonialno politiko, v četrtem kulturo in znanost, v petem italijansko encklo-pedijo, v šestem so prikazani italijanski časopisi. sedmi oddelek pa je posvečen ita-iijansk industriji. Obnova zagrebške stolnice. Poročaj smo že, da so dela za obnovo zagrebške stolnice v polnem teku. Odbor za obnovo prejema stalno darove ustanov in zasebnikov, da bi b-'lo delo čim prej končano. Najbolj pa se je izkazala vlada, ki je poklonila za obnovo stoln;ce 2 miljona kun. Zagreb debi komunalno akademijo. Kakor drugod v inozemstvu, je začela tudi zagrebška občinska uprava posvečati največjo pažnjo strokovni izobrazb; svojih uradnikov. 2upan Ivan Werncr s e bav z načrtom za osnovanje stalnih kcmunaln h j tečajev, kj naj b; se pozneje pretvoril; v komunalno šolo. S to nalogo je poveril dr. Franja Bengeza. Prve prprave so že končane. Tečaji se vrste vse leto. Pravkar se vrši tečaj za pripravo mladih uradnikov za polaganje praktčnega uradniškega izpita. Obiskuje ga 152 slušateljev. Prof. Rudolf Zaplata umrl. V najlepši življenjski dobi 42 let je v Sarajevu preminil ravnatelj Hrvatske Državne tiskarne prof. Rudolf Zaplata. Napisal je več znanstvenih knjig in razprav. Knjn dob; nov vodovod. Glavno ravnateljstvo za javna dela v Zagrebu je odobrilo 6 in pol milijona kun za rekonstrukcijo starega vodovoda v Kninu. Nove cevi bodo dajale 16.7 litrov vode v sekundi namesto dosedanjih 6 litrov. Ko bo dograjena jadranska proga, ki se bo prav v Kninu priključila progi Zagreb-Split, bo postal Knin križišče važnih železnic. Proslava 5. decembra. Po odredb- prosvetnega ministrstva so bile 5. decembra na vseh hrvatskih srednjih in meščanskih šolah ;n učiteljiščih proslave v spomn padi h hrvatskih vojakov, k; so na ta dan leta 1918 na Jelačjčevem trgu v Zagrebu dali svoje življenje, ker so se uprli pod-jarmljenju hrvatskega naroda. Proslava 80-letnice pevskega društva »Kola«. Zaradi vojnih razmer je sklenilo pevsko društvo »Kolo« proslaviti svoj jubilej na skromen način. V ponedeljek 14. t. m bo v Državnem gledališču koncert s sodelovanjem Filharmonje in prvakov Opere gdč. Srebrenke Jurinac, Ivana Francla in Tomislava Neraliča. Jubilejna skupščina bo v soboto zvečer, kjer bodo izročena zaslužnim članom odlikovanja. V nedeljo bo pevska tekma, k; jo prireja Hrvatska pevska župa »Lisinski« za zagrebške pevske zbore. Zagrebški »Merkur« ima 14.863 članov. Nameščensko zavarovtalno društvo Merv kur v Zagrebu je nedavno podalo b lanco za čas od ustanovitve NDH, do konca lanskega leta. Povprečno število članstva je znašalo v tem času 14.863 zavarovancev. V primeri s prejšnjim letom, ko je število članstva znašalo 25.458, je zaznamovatti precejšni padec, toda treba je pomislit; na to, da je bilo delovanje »Merkurja« razširjeno na vse področje bivše Jugoslavije. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 73.05 kune. Zdravniških pregledov je bilo v omenjenem razdobju 134.656, članov pa je umrlo 67 moških in 7 žensk. Povprečno število delodajalcev se je gibalo okoli 3400. »Pomoč« na delu. Voditelji in odbor tu ki »Pomoči«, so kaj iznajdljivi. Pri nabiralnih akcijah se poslužujejo odkupnih znakov, ki se jim darovalci težko odrečejo. Za tekoči mesec je bilo naročeno 250.000 znakov, ki predstavljajo 10 vrst narodnih noš iz raznih hrvatskih krajev. Za mesec januar bo »Pomoč« izdala znake desetih predsednikov Matice Hrvatske, za mesec februar bolo na odkupnih znakih upodobljene cvetlice, marca pa bodo odkupni znaki izdelani v obliki okusnih majih amuletov. jima pridružujejo kot slikarji odličnih kvalitet še Kregar, Mihelič in Omersa — stoji na višini, ki v ničemer ne zaostaja za višino naših toliko slavljenih prvih impresionistov. Ali ni nekoliko drzna trditev, da stoje na isti višini, kakor naši slavni »Savani«, Mušič. Sedej in Pavlovič? Saj meji skoraj že na blasfemijo, če kdo meni, da bi mogli t' mlečnozobi fantje doseči višino umetnostnih oltarjev, na katere so Slovenci postavili svoje umetnostne svetnike, ali bolje: na katere jih je postavil cel rod naših umetnostnih kritikov in zgodovinarjev od I^idcrja Cankarja do Stanka Mikuža? Res je: bilš je to naša prva avantgarda, bili so p.onirji moderne umetnosti med Slovenci, pa so si pošteno zaslužili sedanje pozno čaščenje. Toda od tega je že štirideset let. Med tem se je z drugimi duhovnimi vrednotami zasukala in spremenila tudi naša likovna kultura. 2e L 1919., je dejal prof. Vavpotič, ko smo po končani vojni pripravljali v Parizu veliko razstavo slovenske, hrvatske in srbske umetnosti, mi je dejal znameniti hrvatski slikar Ljuba Babic: »Vaši impresionisti so sijajni dečki, škoda le, da ste Slovenci s tem vašim impresionizmom prišli pet in dvajset let prepozno«. Zares, čas nas je prehiteval. Prihajale so mlade generacije in trkale na vrata, ki se niso hotela odpreti. Izprva so nastopili, nekako pred 20 leti, z velikim krikom in truščem ekspresionisti. Približno pred 10. leti so jim sledili Neodvisni in tudi naskakovali barikade, ki jih je postavil naš impresionizem; napravili so, da se izrazim v žargonu nagih dni. vanje bolj ali manj globoke vdore A vse ni nič pomagalo: budni kerubi impresionizma so raz visoko katedro z eseji v revijah in članki v dnevnikih vsekdar umeli »zapahniti« te vdore. Umetnostna kritika se še dandanes bolj ali manj trdno oklepa prejSnje umetnostne ideologije. Vzporedno z njo je šla tudi usmerjenost naših likovno-umetnostnih konsumentov. Prav zaradi tega, je nadaljeval prot Vavpotič, ni uspelo niti najpomembnejšim v naši mladi umetniški generaciji, da bi bili zasedli tako mesto, kakor jim gre po njihovi vrednosti. Govornik je pokazal to na cenah, ki jih zahtevajo za svoje slike mladi kvalitetni umetniki; primerjal jih je s cenami, za katere prodajajo svoja dela impresionistični mojstri. Umetnine pa niso kakor pisemske znamke za filatelista, ki z njimi baranta — je vzkliknil prof. Vavpotič. — Prave umetnine, se pravi, res kvalitetna dela so vrednota ne glede na žig ali avtorjevo ime. Ni avtorjevo ime tisto, kar določa vrednost neke slike, marveč prihaja nje vrednost od notranje t j. izrazne in zunanje, t j. tehnične kvalitete. Tiste, ki se love samo za imena, bi se drznil prostodušno vprašati: Kdo izmed slovenskih slikarjev pa se je povzpel do res mednarodnega,'t. j. svetovnega ali vsaj evropskega slovesa, tako da bi šlo njegovo ime vsaj v poklicnih krogih ali v krogu zbirateljev umetnin od ust do ust? Tak sloves uživa med južnoslovanski-mi umetniki edini Meštrovič. Kje imamo mi slikarje, ki bi bili znani po svetu tako kakor na pr. Italijani Senerini, Casorati, Cara, De Siris, ali kak Picasso, Matisse, Derain, Vlaminck in toliki drugi? Ne. prav vsi od prvega do zadnjega smo le lokalne, slovenske veličine, tega ali onega še poznajo v Zagrebu ali kje drugje, omenjajo ga v tem ali onem leksikonu, a to je vse. Če se je kdaj komu posrečilo, da je sam ali skupaj z drugimi razstavljal v inozemstvu, je bil v tamošnjem umetnostnem svetu samo muha enodnevnica. V tem svetu pa veljajo le trajne in rastoče vrednote. In če je tako, zakaj potem tako diferen-ciranje v domačem krogu, diferenciranje, ki ni ne utemeljeno in ne opravičljivo?! Čemu se rabijo silni superlativi samo za nekatere svetnike v koledarju, medtem ko za druge, ki niso v resnici nič manjši od onih, ostaja nekaj skromnih vrstic silno razredčene pohvale? Čemu se plačujejo ta- BPP v ^ ^IMii mm mm —HI-y ^slpll y:$:. aMMgBpyWH>|t^v v/... 7-««? Zoran MuSIS, Ribe (tlhofitje) j ko visoke cene za sicer res zelo kvalitetna, a včasi tudi povprečna dela naših starejših mojstrov, mlade pa, najsi ustvarjajo še tako kvalitetno, odpravljajo z dobrimi nasveti za bodočnost in s kakim drobižem? ... Lepo je, je dejal prof. Vavpotič ob sklepu svoje uvodne besede, in vse priznanje gre narodu, ki je razumel veliko in požrtvovalno delo svojih pravih umetnikov-pio-nirjev, kakor so bili pri nas impresionisti, in jih je nagradil s slavo in čaščenjem ter jim omogočil tudi v gmotnem pogledu vsaj skromno življenje. Treba pa se bo zavzeti tudi za druge, za mlade. Minevajo in slede si leta, minevajo in slede si ideje. Prihaja mladina in zahteva svoje. Napravite ji prostor, na soncu, medtem ko se odpirajo grobovi starim pokolenjem! Dajte jim ta prostor, tistim, ki so ga vredni; popeljite jih v svetle hrame razumevanja in hvaležnosti! Na to je prof. Ivan Vavpotič povedel poslušalce od slike do slike in tolmačil pri vsaki nje kvaliteto, označujoč tudi na splošno umetniški pomen Zorana M u š i -č a, Maksima S e d e j a in Jovana Zoni-Ca. Razlagalčeva strokovnjaška beseda je pokazala na konkretnih primerih, v koliko drži njegova uvodna teza, da je kvaliteta slike neodvisna od imena ali generacijske pripadnosti in da je spoznavanje kvalitete velika naloga vsakega ljubitelja in zbiratelja umetnosti. Zakaj, mineva "o toliki razločki in spori, resnična umetnost pa ostaja v vsej meni časa in okusa. ZAPISKI Valvasor Nemška akademija je priredila v četrtek zvečer v Unionu predavati ni večer. Namesto zadržanega prof. dr. Hilleja iz Zagreba, ki je nameraval predavati o pisatculju Hansu Grimmu. je nastopni s> predavanjem o Valvasorju prof. dr. Henrich Svoboda, sedanji vodja ljubljanskega lektorata Nemške akademije. PredavaiteJj je v dailj-šrh. leno zaokroženih in stvarnih izvajanjih oris.I življenje, oseb- nost in delo velikega zgodovinarja naše dežele J. V. Vallvasorja. Prikazal je poslušalcem njegova mlada leta in študije, šestletno popotovanje po svetu, ki ga je bilo privedlo tudi v Tunis in v libijsko puščavo, nato pa njegovo naselitev na gradu pri Litiji, od koder je poslej smotrno, z veliko izkušenostjo in širokim znanjem proučevai prirodne, zgodovinske in narodopisne značilnosti Kranjske in njenega ljudstva. Ta po-tomcc obogatdih priselijenccv rz Bergama v Italiji, fevdalni gospod po pridobljenem plemstvu in položaju, je ianel v svojem gradu knjižnico, ki jc štela za tiste čase veliko število zvezkov: 10.000 (to knjužnico jc po Valvasorjevem obubožan ju kupil zagrebški Škof) in imenitno zbirko bakrorezov z 9000 listi; pc/og tega je imel numizmatično in mineraloško zbirko ter zbirko fizikaiinih in astronomskih pripomočkov. Iz svojega gradu je delal pogoste znanstvene ekskurzije po širni kranjski deželi, zbiral dokumente. proučevali pri rod o in ljudsko življenje. Doma je imel posebne ilustratorje, ki so pripravljali slike za njegove spise. Predavatelj je na drobno prikazal potstanek :n razvoj ter označili poglavitno vsebino štirih foliantov Valvasorjevega naipomemtbnejšega dela »Die Ehie des Herzogthums Krain« ter poudarili predvsem pomen narodopisnega zvezka, ki je ohranili potuimstvu živo podobo življenja nagega ljudstva v 17. stoletju. S tem delom si je pridobili J. V. Valvasor nesmrtno ime. Veliki stroški z izdajanjem knjig in razne nepriiike so naposled prisitKe vrlega kronata in raziskovalca, da je predal svoj grad. hišo v Ljubljani in dragocene zbirke, plod tcilikega zbirateljskega truda in se preselil v Krško, kjer je sorazmerno mlad (star 53 let) zatisnil trudne oči. Predrt vatel j se je ob koncu dotaknil tudi odmevov Valvasorjevega de'a. literature o njem, ter njegovega kulta, ki združuje Slovence in Nemce. Občinstvo ki je prisostvoval!© predavanju, je nagradno rt. prof. dT. Svobodo za njegova teme'v4-i •'rvfj^nja s I \ Delavnost Dopolavora v Italiji Medkrajevni dopolavorističnl pregled zajčjereje v Foggi. Nacionalni predsednik dopolavora in nadzornik Fašistične Stranke Dino Gusatti Bonsembiante je 25. novembra t. L otvoril v Foggi medpokrajin-ski dopo!«ivoristični pregled zajčjereje, k: je trajal pet dni. Misel za prireditev razstave enega Izmed najbolj važnih avtar-kičnih pridelkov je dalo poljedelsko ministrstvo, a jo Je uresničil Dopolavoro ob sodelovanju Osrednjega urada železničarske-ga Dopolavora. zootehnične gospodarske zveze in Zveze kmečkih gospodinj. Razstava je bila prirejena v veliki dvorani, kjer je bilo postavljenih na ogled več sto plemenskih zajcev. Obenem se je vršilo posvetovanje za ojačenje dosedanjih prizadevanj na tem polju. Na razstavi je sodelovalo 20 pokrajinskih ter mnogo železničarskih in tobačnih Dopolavorov, Zveza kmečkih gospodinj in večje število zasebnih razstav-ljalcev lz pokrajine. Razdeljenih je bilo tudi mnogo nagrad v skupni vrednosti 17 tisoč lir. en pokal in več drugih koristnih predmetov. Dopolavoro za pospeševanje lova. S privolitvijo poljedelskega ministrstva je Dopolavoro uresničil zamisel, ki bo mnogo koristila lovcem. V bližini Foggie so uredili. 300 ha obsegajoče lovišče, na katerem se bodo lahko udejstvovali krajevni dopo-lavoristični lovci. Za novo lovišče sta imela največ zaslug predsednik Pokrajinskega Dopolavora In načelnik Pokrajinskega poljedelskega nadzorništva v Foggi. Brošure o »Dopoiavorističnih poročnih potovanjih«. Pred dnevi so bile vsem Pokrajinskim Dopolavorom in uradom za razširjanje in obveščanje dostavljene brošure o sDopolavorističnih poročnih potovanjih«. Zvezki vsebujejo navodila In predpise o ugodnostih, ki jih nudijo članom ta potovanja. Nova postojanka. Eksc. Prefekt in Zvezni Tajnik sta v Pavii izročila svojemu namenu medpodjetniški Dopolavoro poljedelskega konzorcija in poljedelske zveze, ki šteje že preko 500 članov. Nova postojanka je v središču mesta in ima okusno opremljene prostore, dvorano z biljardom, čitalnico, bar, kuhinjo In jedilnico, ki je namenjena prebivalstvu. Voditelji Dopolavora so določili, da so na dan otvoritve prejeli vojni ranjenci, ki se zdravijo v vojaški bolnišnici, brezplačno hrano. Vrli tovariši so bili sprejeti nad vse prisrčno in ® smu© Hm pogled na življenje Dne 27. novembra je nemška organizacija »Kraft durch Freude« stopila v 10. leto svojega obstoja in je ob tej priliki dr. E. Altgeld iz Berlina napisal poučen sestavek o pomenu in namenu organizacije, ki je že postala sestavni del življenja nemškega naroda. »Kraft durch Freude« — te tri besede imajo več vsebine kakor morda tisoč drugih besedi. V njih je namreč vsebovan ves program velike organizacije, ki nosi to ime, skupaj z njim pa tudi bistven del nemškega svetovnega naziranja. »Kraft durch Freude« je mnogo več kakor navadna organizacija, ki delavstvu nudi razvedrilo v njegovem prostem času. Ona se ne briga samo za delavčevo zabavo, ki naj mu bo razbremenitev in uteha pri dolgem in težkem dnevnem delu, ampak mu posreduje obenem tudi radost in veselje do dela, poglabljajoč s tem pravi smisel njegovega življenja. To je torej novi način gledanja na življenje. V Nemčiji „ so sprevideli, da borba za obstanek člov*eškemu življenju ne daje popolne vsebine. Borba za obstanek je neizprosna in prav Nemci danes bolj kakor kdajkoli prej občutijo to resnico. Toda borba sama na sebi ni tista, ki življenje dela težko. Delati, preizkušati sile, nekaj ustvarjati, obvladovati zapreke — ali niso to pozitivne vrednote? Negativne postanejo šele tedaj, ako delo ostane brez prave nagrade in ustvarjanje brez pravih uspehov, ako najboljše človeške sile ne morejo priti do polnega izraza; zapreke postanejo težko breme šele v trenutku, ko postane naše življenje brez pravega smotra, brez radosti. V Nemčiji so nadalje prišli do zaključka, da človek brez življenjskega smotra nikdar ne more biti dober delavec, tudi tedaj ne, ako opravlja popolnoma mehanično delo. Veselje do življenja in zavest, da ima obstoj svoj smisel, sta dejstvi, ki tudi najpreprostejšemu razumu dajeta polet in vzdržljivost pri njegovem delu. Življenjska radost povečuje delovno sposobnost posameznikov in preko njih tudi vsega osebja obrata, zaradi česar se težišče organizacije »Kraft durch Freude« bolj in bolj prestavlja v podjetja sama. Hitro lahko naštejemo, kaj vse se je storilo, da se je delavcu ugladila pot in veselje do življenja, vendar tega ni ravno lahko opisati. Razume se samo po sebi, da tudi v Nemčiji, odnosno prav v Nemčiji vlada stroga delovna disciplina. Prav tako je razumljivo, da se mehaničnemu delu ne more odvzeti njegov mehan čni značaj. Zakona tekočega traku ni mogoče prekiniti. Toda delavec vendar občuti, da se ga ne smatra samo za goli delec proizvodnje, ampak za osebo, ki dela s polno odgovornostjo. Ustanove za poklicno vzgojo ga vzpodbujajo, da se prostovoljno izpopolnjuje v svojem poklicu, da se neprestano uči in nauči kaj novega in da povišuje svoje delovne uspehe. Možnost stavljanja izboljševalnih predlogov v obratu daje delavcu pobudo, da na svojem delovnem področju razmišlja o tehničnih in socialnih izboljšanjih. »Kraft durch Freude« pa ga predvsem uči, kako bo najbolje spoznal lepoto življenja in jo znal izkoristiti tudi v svojem življenjskem krogu. Tako je n. pr. »lepota dela« zelo važno področje med nalogami organizacije »Kraft durch Freude«. Slika delovnih torišč se je v mnogočem izpremenila in postala jasnejša, prijaznejša in urejenejša. Povsod v obratih so nastala skupna bivališča, kjer najdejo delavci prostor za odmor, gradijo se čiste in prostorne pralnice, slačilnice itd. Stvari, ki so jih prej smatrali za postranske, so postale važne: svetle barve, slike po zidovih, nekaj zelenih bilk ali cvetlic v delovnem prostoru, vse te malenkosti olepšujejo delovno življenje. Toda smotrna urejenost obratov sama na sebi ni najbistvenejše. Mnoge delavnice morajo sedaj v vojni ostati samo začasne, kar pa ničesar ne spreminja na njihovem pomenu. Zato je odločilneje, da delavec dobi prepričanje, da je njegovo človeško dostojanstvo uvaževano, Kar ima za posle- dico, da tudi sam s svoje strani močneje veruje v človeške vrednote. Naravno, da se od danes na jutri ne more vse naenkrat uresničiti. Toda s časom bo delavec v izpremenjeni okolici zavzel položaj, ki ne bo imel samo zunanje oblike, ampak tudi notranjo vsebino. Tako »Lepota dela« neopazno in vzgojno deluje na delavca v več smereh. Vzgaja pa tudi podjetnika samega. Tudi na domači življenjski krog delavca, še zlasti delavke, se prenaša in oblikuje sile, ki jih dotlej nismo mogli opaziti. Isto velja tudi za športno vzgojo po obratih. Na igriščih in telovadiščih prostovoljno sodelujejo milijoni moških in žensk brez ozira na starost. Njihovo športno udejstvovanje je nekaj popolnoma drugega kakor običajno izenačevanje telesnih moči pri enoličnem delu. V ljudeh budi šport veselje nad zdravim in lepim telesom. Iz njega izhaja samo po sebi spoznanje dolžnosti, ki jo ima človek do tega daru prirode in do svoje krvne dediščine. Podobno je s tovarniškimi knjižnicami in številnimi kulturnimi prireditvami: gledališkimi predstavami, koncerti in predavanji, na katerih se delavcu nudi najboljše. kar mu je v dosegljivi bližini mogoče nuditi. Kot enega izmed mnogih primerov lahko omenimo, da tudi Furtwangler s svojim berlinskim Filharmoničnim orkestrom daje tovarniške koncerte. Delavec tako umetnost morda manj »razume« kakor šolan človek, toda jo zato tem globlje doživlja kot neodsvojljivo posest svojega naroda, na kateri ima tudi sam svoj nesporni delež. PsroJta z mrličem Na Kitajskem imajo čudno navado Če med zaroko nevesta ali ženin umre. se lahko izvrši poroka z mrličem. Poročni obredi ostanejo nespremenjeni, prirejajo se poročne gostije prav tako, kakor ob navadnih porokah in tudi poročna darila ne izostanejo Navadno prirejajo take poroke ob sončnem zahodu. Poroka se lahko izvrši celo, če umreta pred njo ženin in nevesta V takem primeru pa slede poroki takoj pogrebni obredi, ki se jih udeleže sorodniki umrlih in svatje. H. Ch.: Znal si Je pomagati Ko je bil kasnejši predsednik Združenih držav, Grover Cleverland, še majhen deček, je hodil v New Yersej v ljudsko šolo. Nekega dne je bil med poukom zelo nemiren in se je začel v svoji razigranosti na ves glas smejati. Učitelj ga je oštel in mu napovedal kazen: deset udarcev s čr-talom na desno dlan, ko bo konec pouka. Grover Cleverland se ni ustrašil. »Ce drugi prestanejo to kazen, jo bom tudi jaz«, in mirno se je igral vso uro z ogljem pod klopjo. Njegove roke so bile kmalu popolnoma črne. Zvonec je naznanil konec pouka in Grover Cleverland je moral k učitelju na oder, da sprejme zasluženo kazen. Ko pa je zagledal črtalo v učiteljevih rokah, se je mahoma spomnil svojih umazanih rok. Skrivaj je pljunil na desno dlan in jo obrisal v jopič, levico pa je skril na hrbet. Učitelj je uprl oči v Grover jevo desnico ln dejal: »Poslušaj, Grover, če ml najdeš v razredu še kakšno roko, ki bo bolj umazana od tvoje desnice, ti prizanesem kazen«. Cleverland ni dolgo premišljal. Ne da bi črhnil besedico, je pomolil učitelju svojo črno levico. Ves razred se je zagrohotal in tudi učitelj je le s težavo zadržal smeh. »Dobro«, je rekel naposled, »pojdi v klop!« In bodoči predsednik se Je zmagoslavno vrnil v klep. Smešnice Metka je vedela, da se ne sme približati krajem, kjer stoji napis »Pozor! Hud pes!« Bila Je velika zaspanka in najrajše bi ostala do obeda v postelji. Takega jutra, ko jo pride spet mamica budit, zagleda ob postelji napis: »Pozor! Hud pes!« Mamica pokliče Metko, a ta Ji ogorčeno zakliče: »Mamica, ali ne veš. da se ne smeš približati krajem, kjer stoji napis »Hud pes!« Vinko: »Očka, naš učitelj pa ne zna nič zemljepisa. Pred tednom dni je trdil, da teče Sava skozi Zagreb, danes pa pravi, da teče skozi Sisak.« Milica: »Oh, saj je pri nas v šoli prav tako. Naša učiteljica, pa ne zna računati. Včeraj je rekla: 3 + 3 = 6, danes je pa trdila, da je 2 + 4 = 6. Kaj naj ji zdaj verjamem?« * Tonček vpraša Janezka: »Zakaj se ne prideš več igrat na dvorišče?« Janezek: »Zato. ker ne utegnem Dopoldan moram pušiti, popoldne pa mi je slabo!« * Naša Milena je pridno dekletce in tudi moliti že zna, samo »Oče naš« se ji ni zdel Bog zna kako popolen, zato je nekega jutra jela moliti: »Daj nam a^nes naš vsakdanji kruh in nekaj mesa za prigrizek«... »Zakaj pa tako moliš. Milena?« jo vpraša mamica. »Oh, mamica, kdo se ne bi naveličal samega kruha?« je pojasnila Milena. Uganke Iz hišice lesene iz hišice medene, so deklice zletele nožice gole imele, obletele so cvetice se nasrkale medice in si nežne tačke so oblekle v hlačke. (Čebelice) Kdo pa tisti so grmiči, ki jih veter nakopiči, črni so viharni in zelo nevarni, zlata veja jih prešine bliskoma izgine, zagrmijo vsi topiči, ko v grmičih zaropoče se bojimo toče. (Viharni oblaki) IKAJ VEM? KAJ ZNAM? 561. Kaj Je Monroejeva doktrina? 562. Kaj dovajamo telesu pri vdihavanju in kaj oddajamo pri izdihavanju? 563. Kaj so kriptogame? 564. Za ljubitelje geometrije Zgornja slika je tako napravljena, da je poljubnemu glavnemu krogu včrtan kvadrat, od katerega je pa označena samo ena stranica, in da so nad stranicami kvadrata narisani polkrogi, ki ima vsak stranico kvadrata za premer. Ti štirje polkrogi ogrinjajo štiri enake bikonveksne leče. V sliki sta označena tudi dva polu-mera glavnega kroga. Naloga je v tem. da izračunate črtkano ploskev, t j. glavni krog. zmanjšan za štiri leče. ki v sliki niso črtkane. Naloga je posebno zanimiva zato. ker je ploščina, dasi omejena od samih krožnih lokov, racionalno število (t j. brez korenskega izraza in brez Ludolfovega števila). Dan je polumer glavnega kroga. * 565. Križanka Vodoravno: 1. pladenj, 7. prvina, 8. č'stilo za zobe, 10 mesto v Srbiji, 12. poziv, 13. števnik, 14. veznik v starejši GLEDALIŠČE OiiA.UA Sobota. 12 decembra: ob 16.: Oče naš... Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Nedelja, 13. decembra: ob 15.: Hamlet Izven Ponedeljek. 14. decembra: zaprto Torek, 15. dccembra: ob 16.30: Gradbenik Srlnes. Red Torek. E. Gregorin: »Oče naš...« Dramatiki ciklus v sedmh slikah z uvodom. Osebe: Učenik-Gregorin, oče-Raztresen. Lucija-Levarjeva, stari oče-Vl. Skrbmšek. stara mati-Marija Vera, izvrševalec prav ce-M. Skrbinšek, ubogi-Košič, podjetnjk-P. Ko-vič. njegova žena-Gabrijelčičeva, dr. Štefan-Verdonjk. delavec-Nakrst. grutar-Po-tokar, njegova žena-Starčeva. Anže-Plut. Urh-Bratina, Martin-Blaž. Dekle-J. Bol-tarjeva, čevIjar-Raztresen. upravitelj-Li-pah. Naddavkar-Brezigar. Gospod-Košuta. gospa-Kraljeva. Metka-Remčeva. Bojan-Tomažič. Olga-Simčičeva, oče-Vl. Skrbinšek, Cecilija-Rasbergerjeva, sosed-Košič. župn!k-M Skrbinšek, Jerač-Plut, žena-Kraljeva. Stanko-Brezigar, Pavla-Rasber-gerjeva, Helena-Boltar-Ukmarjeva, matl-Marija Vera. maškari: Raztresen in Košift. Miha-Brezigar, Janez bococlovec-Verdo-nik, Marta-Levarjeva. mož-M Skrb:nšek. nepridiprav-Košič. uboga mat .-Kraljeva. igralec-Potokar. pastir-Podgoršdc, Gospod-Gregorin. Režiser: K Gregorin. Opozar.iamo na nedeljsko predstavo Sha- UeSrearjeve žaloigre »Hamlet«. Začetek ob 15. uri. V glavnih vlogah: Jan, Levar, V. Juvanova in Mira Danilova. OPERA Sobota. 12. decembra: ob 16.: Thais. Izven. Nedelja. 13. decembra: ob 10.30: Angel x avtom. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Ob 16.: Slepa miš. Izven Ponedeljek, 14. decembra: zaprto Torek. 15. decembra: ob 16. tiri: Slepa miS. Opereta. Red B. Sreda. 16. decembra: ob 16.: Thais. Red Sreda. J. Massenet: »Thais«. Opera v sedmih slikah. Libreto po romanu Anatola Franc-ca: L. Gallet. Osebe: Atanael, puščavnik — Primožič, Nicias, mlad filozof — Sla-doljev, Palemon, star pušča vnik — T.Pe-trovčič k. g., suženj — Dolničar, Thais, igralka in kurtizana — Heybalova, Krobi-la, sužnja — Mlejnikova, Mlrtala, sužnja — Polajnarjeva, Albina opatinja — Spari ova. Plešejo: Bravničarjeva, Japljeva, RemSkarjeva, KOrbos, Pogačar ln baletni zbor. Dirigent: N. Stritof, režiser: C.De-bevec, scenograf: A. Gerlovičeva, zborovodja: R. Simoniti, koreogrsf: tog. P. Golo vin, načrti za kostume: J.Vilfanova, izdelava pod vodstvom J. Staničeve ln E. Remškarja. Naročajte romane DK! obliki, 16. prva in zadnja črka, 17. spodbujevalni medmet 18. oblika nikalnega glagola, 20. vzklik, 21. oblika nikalnega pomožnega glagola, 22. zasločen strop, 24 pozivnica, 26. a, č, 27. žuželke, 29. oblika glagola biti, 30. zidana stena, 31. nedoločni zaimek in števnik, 32. a, n, 35. romanski člen, 36. razčlemba, razglobitev (strokovni izraz). Navpično: 1. zagozda, 2. rešetka ▼ narečju, 3. zlato (franc), 4. kakor 17. vodoravno, 5. žensko ime, 6. vrsta peciva, 7. vladar ali veleplemenitaš, 9. ločeni prostori za gledalce v gledališčih, 11. veznik, 14. i, o. 15. osebni zaimek, 17. osebni zaimek, 19. osebni zaimek, 20. srenja, 22. zelenica, 23. časovni prislov, 24. nikalnica, 25. lesena hiša, 28. začetnici ljubljanskega dnevnika, 29. gibalo vsakega dogajanja, 33. pritrdilnica, 34. nikalnica. Rešitve nalog 10. t. m.: 556. Kot zadnja civilizirana dežela je suženjstvo odpravila Brazilija, in sicer pred dobrim pol stoletjem, 1. 1888. 557. Izabela pogumna ln odločna hči Španskega krafja Filipa IL, se je baje zaklela, da ne bo oblekla čiste srajce, dokler ne bo oblegano mesto Ostende v njenih rokah. Ker je oblegovanje trajalo tri leta. je njena srajca v tem času dobila barvo, ki je danes znana pod njenim Imenom. 558. Aksolotl je ličinka nekih močeradov v tropski Ameriki. Ličinka Ima škrge in veslalni rep, pa se lahko navzlic svoji nerazvitosti množi kakor razvite živali 559. Za ljubitelje geometrije Velikost črtkane ploske dob'mo, če od polkroga s premerom AC = 2a + 2b odštejemo vsoto polkrogov s premerom 2a, ozirtma 2b. Razlika ln velikost črtkane ploskve je abor. Ta obrazec nas spominja na ploščino elipse, ki ima veliko os 2a ln malo os 2b in ima torej enako ploščino. če narišemo pravokotnico BD, je to vi-glna pravokotnega trikotnika s hipotenuzo AC in z nenarisanama katetama AD in CD. Višina na hipotenuzo je pa srednja geometrijska sorazmernica med projekcijama katet na hipotenuzo, 2a : v = v : 2b in je torej krog s premerom BD = v tudi enak abor. Ker je dalje 2a '+ 2b obseg pravokotnika s stranicama a to b, čigar ploščina je enaka ab, in ima med vsemi pravokotniki z Istim obsegom kvadrat največjo ploščino, je črtkana ploskev največja (maksimum), kadar je a = b. 500. Dve vrati vtoa. Slabša vrsta vtoa Je p. 1? lir, boljša vrsta po 16 Ur. Oe smeši 9 litrov cenejšega vina s 7 Utrl dražjegr vina, stane te*- -6 Htrov skupaj 990 Mr in je pot*"« 1-tet po 13,76. Oe pa zmeša 3 litre cenejšega vln.i a 5 litri dražjega vina, stane teh S litrov skupaj 11« lir in je potem liter po 11,50 fe S P O R T Dvs^j ob tnali žogici Table-teniška sezona bo doživela v nedeljo svoj tretji dogodek, in sicer med-klubski dvoboj med Korotanom in Hermesom Da nedelja ne bo brez športnega sporeda, sta ie dogovorili športni sekciji vodilnih ljubljanski table-teniških igraicev. da pre zkusita svoje moči v obliki dvoboja. ki bo v nedeljo 13 t. m. s pričetkom ob 10. v dvorani hotela Miklič. Prireditev je prijavljena pri Pokrajmskem O. N. D. ter odobrena. Ta prireditev oo nekaka repriza nedeljskega turnirja. Nastopili bodo najmočnejši igralci, ki so se že v nedeljo borili za iast ni naslov ljubljanskega prvaka. V moštvu Korotana bomo v'deli preizkušene borce: ljubljanskega prvaka Bradeško. dalje Stroj- nika Aleša in bržkone tudi GabrovSka. Proti tej zelo izenačeni ekipi bo postavil Hermes naslednje najboljše moči: Bogataja, Strojnika Romana in novo »pridobitev« Poženela, ki je še kot neorganizirani pre-enetil na zadnjem turnirju. Kdo bo boljši v celoti, je težko reči v naprej. Toda prav zato bodo posamezna srečanja še bolj napeta in vredna ogleda. V nedeljo torej k Mikliču — na table-teniški dvoboj med Korotanom in Herme som. Vstopnina bo tudi to pot — po 1 liro za osebo. Kim Težko športnemu društvu, ki nima svojih prijateljev Stara resnica je — in za majhne kraje in skromne športne klube velja to še bolj kakor za vse ostale — da športno društvo brez primernega števila članstva — onega podpornega in brez meja navdušenega, ki gre za klubom čez drn in strn in ga spremlja v sreči in nesreči — le s težavo životari, še težje pa prenaša mnoga moralna in materialna bremena, ki so v življenju vsake športne zajednice tako številna in često jemljejo pogum in voljo najbolj navdušenemu delavcu v njegovih vrstah. Takih in podobnih primerov poznamo iz domače športne zgodovine več ko preveč in cela vrsta ljubljanskih klubov je že davno nehala delovati — ali pa se je z večjim ali manjšim veseljem združila z drugim močnejšim in bolj priljubljenim klubom — samo zaradi tega. ker jim je manjkalo onega kadra pravih pristašev, ki bi bili v kritičnem trenutku pripravljeni priskočiti vodstvu na pomoč in mu pomagati preko vsake še tako nevarne krize. Prav tako kakor za zeleno mizo in v javnosti sploh pa so vsakemu športnemu klubu potrebni nepopustljivi pristaši tudi na športnem terenu samem, saj so oni tisti, ki bodrijo njegove aktivne člane k vedno novim uspehom in jih znajo potolažiti in na novo vzpodbuditi k nadaljnjemu delu. čeprav se jim tu in tam — kar je v športu neizbežno — primeri kaj neljubega. Zakaj pripovedujemo vse to, boste vprašali? Zakaj pišemo o klubih brez pristašev, ko vendar dobro vemo, da je pri nas v teh časih v tem pogledu skoraj brez pomena, ali in kako je razdeljeno športno nbčinstvo med ljubljanska športna društva, ki so zaenkrat navezana le sama nase in je torej konkurenca med njimi bolj ali manj točno opredeljena v naprej. Ne zaradi naših domačih prilik torej, temveč zaradi tega, ker smo prav iz tega poglav-ia dobili na vpogled nekaj zanimivih podatkov. ki potrjujejo baš nasprotno, da so klubi, ki pristašev nimajo, pa vendar delujejo mimo in preko vseh onih, ki jim mečejo celo polena pod noge ln kritizirajo vsak njihov nastop še preden so se pojavili na terenu. Med takšnimi »nesrečnimi« klubi navajajo naši viri slavni francoski nogometni klub Racing Club de Pariš, čigar člane na terenu poznajo v francoski prestolnici vsi z imenom »pingvinov«, in ki še zmerom ni uspel, da bi si pridobil vsaj nekaj pristašev ali tako imenovanih navijačev ali pa vsaj nevtralnih opazovalcev med nogometno publiko. Kakor in zakaj so temu tako obsojenemu Racingu nadeli ime »pin-jrrinov«, ne ve nihče pojasniti. Gotovo je samo toliko, da je ta klub najmanj priljubljen v vsem Parizu in Franciji sploh. Moštvo si je že dvakrat priborilo prvenstvo države in prav tako dvakrat je bilo zmagovito v vsedržavnih pokalnih tekmah, toda kljub temu »pingvinov« ne mara nihče videti. Kadar pridejo na igrišče, jih publika sprejme z grobnim molkom in tišina vlada tudi takrat, kadar zapuščajo teren, ra če so pokazali še toliko lepega, če kdo izmed njihovih ne zaigra najbolje, je vse občinstvo takoi na strani nasprotnika, ki ga bodri na vse kripl.ie. da bi še temeljiteje obračunal s »pingvini«. Ta pariška enajstorica živi in dela dejansko brez pristašev. Naj zaigra še tako čudovito, občinstvo se ne gane, kaj še, da bi komu privoščilo kaj priznanja na odprtem odru. Vse simpatije gledalcev uživa skorai avtomatično vsakokratni nasprotnik Racinga. Letos je ta nepriljubljena garnitura nogometašev spet na čelu prvenstvene tabele v zasedenem delu Francije, toda široke množice nogometnih obiskovalcev bi jo rajši videle prav na zadnjem mestu med vsemi. Od kod izvirajo vse te nenaklonjenosti ? Francozi pravijo, da tega sami ne vedo. je pa le zelo verjetno, da imajo svoj izvor v klubovi zgodovini, iz katere je znano, da so klub svoječasno vodili bogati Židje, ki so za drage denarje vlačili v Pariz nogometne zvezdnike iz vseh vetrov m jih s sigurnimi računi na zmago pošiljali v borbo za Racing. Ko je bil francoski profesionalni nogomet na višku, je bilo v moštvu Racinga zastopanih nič manj kakor 7 narodov. »Pingvini« so takrat imeli v vratih nekega Dunajčana, v obrambi nekega Uru-gvajca in nekega črnca, med krilci enega Španca ter Avstrijca — poleg edinega Francoza, ki je igral v tej pisani družbi —, napadalno vrsto pa so sestavljali en Madžar, dva Alzačana ter po en Hrvat in Anglež, kar je učinkovalo še bolj kakor vse ostalo. Da je bilo vse v slogu, je bil tudi trener v tej »milijonski« enajstorici — kakor so jo imenovali — iz Anglije. Razumljivo je, da so »pingvini« s to gardo drago plačanih igralcev iz vsega sveta lahko zaigrali kakor so hoteli. Prav tako naravno pa je bilo tudi, da je navdušeni pristaš francoskega nogometa gledal to društvo narodov na travniku brez vsake zveze z njim in mu je bilo prav vseeno, ali so »pingvini« igrali dobro ali pod vsako formo. Res je. da je publika v množicah prihajala na Racingove tekme, toda večinoma samo s tiho nado, da bodo nasprotniki morda le močni dovolj, da jih bodo ugnali. Ta lepa navada se je pozneje prijela obiskovalcev vseh tekem, kjer so igrali »pingvini«, čeprav so vsi tujci že davno zapustili njihove vrste ali za toliko in toliko tisoč frankov prodali svojo narodnost in postali Francozi Med »pingvini« igra še dandanes nekaj takih naturaliziranih Francozov. Poznavalci nogometne igre jih cenijo kot odlične tehnične in taktične mojstre tega športa, toda v bistvu jih še zmerom odklanjajo kot nadležne tujce, ki so zavzeli vidna mesta v športu, na katera spadajo po vsej pravici pravi Francozi. V teh okoliščinah je nerazpoloženje še zmerom nespremenjeno proti temu klubu Racingu, ki bo kljub vsem uspehom ostal še dalje športni klub brez pristašev. Slika? France Miheliž in kipar Tine Kos razstavljata pri Oražmu Spričo številnih umetnostnih razstav. ki so bile to leto. srno pred\-sem pogrešali dveh posebno izrazitih slovenskih umetnikov. slikar ja Franceta M i h e 1 i č a in kiparja Tineta Kosa. Tik pred novim letom pa nas sedaj presenečata z umetnostno razstavo. ki jo bosta sik ram no odpria jutrišnjo nedeljo 13. t m. v salonu Take Oražma v Pražaikovi ulici. Oba umetnika bosta razstavila vsak po 20 de! — plod njunega tihega in poglobljenega dela poslednjih mesecev. Zlasti nas M i h e 1 i č to pot preseneča z nekaterimi portreti, kar do sedaj nismo bili navajeni videti na njegovih razstavah Izrazitost podobnosti, naslikana v skladnost umetniške razčlembe modela, v barvitost in tehniko — vsi portreti so podani v olju — odkrivajo slikarju nova področja slikarskega udejstvovanja v poln: meri. Nič mani zanimiva so njegova poslednja platna z motivi našega .narodnega življenja v katerih je označil v množici upodob! jenih figur premnoge odtenke značaja nvega l j ud-.* v a tako živo in prepričevalno, da « s!u ž io Stanke. podane v velik format sv o: a mesta v velikih dvoranah našega kulturnega prizadevanja. posebno ra s^ku Rožič na Ptujski gori. Pretep Kurentov Svatba r Kurenti. Tudi vse ostale njegove slike so v svoji zgovorni barvitosti tako tesno spojene z naio zemljo-. kakor da ie shk:;r.frva paleta prepojena s sok? naših n.i»v gozdov, goric in vasi. Tine Kos razstavlja poleg izredno skrbno izdelanih portretov v žgatr glini .n kamnu vrsto kipov iz različnega lesa Srednje velika dela. izrezana iz podobi primernega lesa. pričajo o prefinjenem okusu mojstra, ki oblikuje človeško telo s tolikšno ljubeznijo, da je oblikovana podoba v resnici živ izraz moriva, ki si ga je kipar izbral, najsi bo to že ženski Akt. Sejalec ofi Pastirček; vsem je izrezani les zaživel v lepoto podane misli, dela m vsakega grba. Ostali kipi iz umetnega kamna in žgane gline so zgovorne priče o kiparjevi sli po spojitvi materiala z odnosom resničnega življenja našega človeka, ki mu je mojster posvetil vso silo svojega znanja in umetniškega duha. Razstava bo odprta v nedeljo, 13. t m„ brez posebnih vabil in bo potem odprta vsak dan od 9. do 18. Vsi ljubitelji slikovne umetnosti so povabljeni k ogledu razstavljenih umetnin. Solon Jake Oraima je takoj ob vogalu Miklošičeve ceste v Pra-žakovi ulici Antonu Turku v spomin Minulo je leto dni, odkar smo Vas spremili na zadnji poti. Se vedno se spominjamo trenutkov, ki smo jih preživeli z Vami. Šele sedaj vemo, kaj smo izgubili. Bili ste nam odličen vzgojitelj. Vzgajali ste nas z ljubeznijo in požrtvovalnostjo, katere pa takrat še nismo znali ceniti Ko se zamislimo nazaj v naša Šolska leta, vas vidimo v šolski sobi ne samo kot učitelja, ampak tudi kot dobrega in skrbnega očeta, na šolskem vrtu pa kot odličnega sadjarja in vrtnarja. V svoji skromnosti niste nikdar hoteli priznanja in pohvale, celo nezadovoljni ste bili. če Vas je kdo pohvalih češ kako lepo uspevajo mlada drevesca na skrbno negovanem sadnem vrtu. Ko se klanjamo Vašemu spominu, se nam pridružujejo Vaši učenci iz Orehka pri Postumii. Sv Križa pri Litiji, Dola pri Ljubljani in Drenovega griča pri Vrhniki, kjer ste preživeli velik del svojega življenja med ljubljeno šolsko mladino. Te skromne vrstice Vam poklanjamo v spomin hvaležni učenci. Z Gorenjskega Novi grobovi. V škofji Loki so zadnji čas umrli: Valter Jazbec, Matevž Ziherl. Janez Triler, Marjana Mornarjeva, Franc Zorko in Matija German. — V Se'cah so umrli Urban Pavlič, Matija Pfeifer in Ig-: nac Fabjan. — V Medvodah so umrli Je-; rica čertančeva, Marija Z\veinerjeva, Jo-j žefa Košenina, Ivana Vabnikova in Jakob 1 Kopač. — V Šenčurju pri Kranju so umrli: ! Marjana Pravstova, Mihael Plevel, Marija j Kozelova in Mariji Brolihova. — V Domžalah ie umrl 431etni carinski asistent Au-gustin Leongard. — V Vodicah so umrli: Franc Gosar, 59!etni posestnik, 641etna gospodinja Marija Sodnikova, ctrok Fianc Delavec, 771etn,a Marija Debevčeva in 77-letni Jakob Vošič. — V Litiji so umrli Marija Berdajsova, Anten L.ambergar, Lulvik Kralj, Marija Zajčeva, Valentin Tomše, Silva Prntarjeva in Katarina Vehovčeva. V Kranjski gori so umi ii: 7Sietna Neža Hrovatova rojena Robičeva, 1 leto stari Herbert Ehrensberger, poi meseca stari Andrej Mertel in 621etna Marija Smoleje-va. — Na Jesenicah je umrla 7Sletna Amalija Plahutarjeva. M''d odlikovanei, ki so bili v prvi svetovni vojni odlikovani z zlato kolajno, je v za.dr.ji številki gorenjskega telnika predstavljen Jože Zupan, canes star 50 let. Boril se je v Galiciji kakor tudi na drugih frentah in to pri raznih polkih. županski ura;' v Radovljici se je preselil iz mestnega dvorca, kjer je obenem hotel in kavama, v novo opremljeno hišo, v bivšo tvornico Novakovih pletenin. Gorenjski tednik poroča, da poslopje tako glede prostornine kakor tudi lege popolnoma ustreza zahtevam povečanega delovanja in razširjenja občine, h kateri sc priključijo tudi Lcsce. Obisk v Selški dolini. Po obisku v Kranju se je mudil župni vodja dr. Rainer iz Celovca tudi v raznih krajih Selške doline. Najprej jo v škofji Loki obiskal krajevno skupino, popoldne pa se je peljal po Selški dolini do obmejnega carinskega oddelka. Na povratku se je zadržal v Železnikih in v Selca h. AVTOGRAMI — Ti ne veš, kako težko je dobiti avto-gram, — pravi zbiralec svojemu prijatelju. — Kako bi ne vedel, saj sem še včeraj iskal p>odpis na menico.. Elektrifikacija Slovaške V prisotnosti prezidenta dr. Tisa so bila te dni svečano zaključena regulacijska dela na slovaški strani Morave. Na nemški strani so bila regulacijska dela končana že pred leti. Brez prizadevanja slovaške vlade bi se najbrže ne bilo posrečilo v tako kratkem času dovršiti obsežna dela. Lani v aprilu je namreč Morava prestopila bregove ter poplavila poleg obširnega polja in travnikov tudi več krajev, obenem je pa voda uničila mnoge nasipe in druge regulacijske naprave. Po tem je primanjkovalo ne samo materiala, temveč tudi delovnih moči. Končno je poseglo vmes ministrstvo narodne obrambe in dalo na razpolago vojaštvo. Lam od konca maja do pozne jeseni je bilo zaposlenih 2000 vojakov. Delovnih dni je bilo 54.000 delovnih ur pa 432.000 V tem času so prekopali in prevozili 100.000 m* zemlje, ki so jo porabili za nasipe. Tako je bilo mogoče regulacijska dela ob Moravi razmeroma hitro dovršiti. Morava je bila regulirana v dolžini 20 km, njeni pritoki pa v dolžini 25 km. Okrog 22.000 oralov rodovitne zemlje je zdaj zavarovanih pred poplavami. Obširna regulacijska dela so pričeli nedavno tudi na reki Vag. kjer gre za 5000 oralov polja in travnikov, ki jih je treba zavarovati pred poplavami. Sklep glede teh regulacijskih del je bil storjen že leta 1917. Tu bo treba izkopati 6.5 km dolg kanal, po katerem bo odtekala voda potoka Hrabudnica. Stroški za regulacijska dela bodo znašali okrog 3 milijone kron. Ko bodo dela končana, bodo pridelali ob tej reki na leto 250 vagonov pšenice več kakor doslej. Tudi v vzhodnem delu Slovaške so v načrtu razna regulacijska in elektrifikacijska dela. Nsv most preko Donave Načrt mostu čez Donavo med Bolgarijo in Rumunijo bo končno uresn čen. Bolgarska delegacija, ki je v nje tudi novi ravnatelj državnih železnic Filipov, je že odpotovala v Bukarešto. V bolgarski javnosti se pa še vedno obravnava način gradnja mostu zlasti pa njegova zemljep sna lega. Inž. Dobrinov se zavzema v dnevniku »Mir« za betonski mo t, preko katerega bi vodila želzr.ica in cesta. Zgrajen naj bi ne bil med mestoma Ruše in Giorgijev, temveč med krajema Sv stov in Simbo*. S tem bi se pot do Vzhodnega morja znatno skrajšala. Jezuitski general nevarno fcelan Zdravstveno stanje o. Ledochowskega, generala družbe jezuitov, je neizpremer leno. Smatrajo, da je ozdravljenje po možnostih človeških sredstev mak) verjetno Vse rezidence jezuitskega reda so bile obveščene o zdravstvenem tanju jezuitskega generala. Sv. očeta obveščajo sproti o bolnikovi bolezni. Zahvala Ob nesreči, ld me je zadela ob nenadni smrti mojega ljubljenega moža, očeta, gospoda MIROSLAVA JERŠANA trgovskega zastopnika se tem potom zahvaljujem vsem darovalcem vencev in cvetja. Izrecna zahvala gre gospodom stanovskim tovarišem. Maša zadušnica se bo darovala v soboto 12. decembra ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, dne 11. decembra 1942. ŽALUJOČA ŽENA IN SINKO Umrla nam je zlata mama t BURJA MARIJA roj. Bozovlčar soproga posestnika in bivšega mesarskega mojstra Pogreb pokojne bo v soboto, dne 12. decembra 1942 ob 4. uri popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, Celje, Moravska Ostrava, dne 10. decembra 1942. PETER BURJA, soprog JOŽE, MINKA, KATKA, TONČKA. PETER, JULKA, STANKO, otroci — in ostalo sorodstvo V neizmerni žalosti javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da mi je umrla moja srčno ljubljena žena, sestra, teta in svakinja, gospa v Toni Štrukelj roj. Jankovič soproga t i s k ar niškeg a ravnatelja dne 10. decembra 1942. Pogreb blage pokojnice bo v soboto 12. decembra 1942 ob V23. uri popoldne z Žal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Ljubljana, dne 11. decembra 1942. ŽALUJOČI SOPROG IN OSTALO SORODSTVO P. G. Wodehnusef 46 SAM Humoristi čen romaif Ta tolažba je izposlovala sosedom kratek oddih, a že ob četrt na tri bi bil vsakdo stavil, da trpinčijo v zloglasnem »Mon Reposu« trikrat tolikšno število nesrečnih psov kakor prej. Ob treh se je tudi Sam odločil in šel posredovat, in ker je bil psom prijatelj in je poznal njihov svetovni nazor, je poskusil doseči sporazum. Ta sporazum je dobil viden izraz v nedojedeni jarčji zarebrnici, ki je bila ostala od večerje, in zgodovina poroča, da je učinkoval kakor olje na razburkane valove. Ko je vestno pohrustala nepričakovani priboljšek, je Amy mirno zaspala in pokoj je spet razprostrl peroti nad »Mon Reposom«. Kay se je torej živčno razdražena izprehajala po prodnati stezici, in če je niti lepo vreme ni moglo potolažiti, jo je še manj potolažil pogled na Sama Shotterja, ki je prav ta mah v kopalnih copatah in flanelasti pidžami planil na svoj vrt. S hrbtom ponevedoma obrnjen proti nji in z obrazom na svetlem solncu je začel vrsto gimnastičnih vaj, ki so Kavo tako zanimale, da se je nehote približala plotu. Jezna je bila nanj da nikoli tega, kajti nobeno dekle ti ne bo priznalo pravice, kritikovati njeno netie s tem da tolčeš s čevljem po zidu; vzlic temu pa si ta mah ni mogla kaj, da ne bi z veseljem opazovala njegove gibe. „ ..___ Ker je do nedavnega živela na kmetih, so Ji uga- jali krepki fantje, prijatelji solr.ca in zraka, in Sam je bil vkljub svojim nravstvenim nedostatkom nad vse popoln primerek te vrste ljudi. Njegova moška, mišičasta postava ni mogla ostati neopažena od izbirčnih dekliških oči. Sredi svojega umetnega zvijanja je Sam prestregel Kayin pogled. Obstal je, kakor bi se mu bila mahoma utrgala vzmet, ter z zariplim obrazom so-pihaje pristopil k plotu. »Dober dan,« je rekel s svojim najlepšim nasme-škom. »Dober dan,« je hladno odgovorila Kay. »Opravičiti se vam moram, gospod Shotter... Bojim se, da vam je bilo moje petje nadležno...« »Sveti Bog!« je vzkliknil mladi človek. »Vi da ste peli? Mislil sem, da je bil pes.« »Utihnila sem takoj, kakor hitro sem slišala, da trkate na zid,« je dekle nadaljevalo. »Tak ne,« se je ustrašil Sam. »Na zid nisem trkal. Gotovo je bil spet ta nesrečni Hash.« »Hash?« »Da. Hash Todhunter, moj kuhar... Tisti, ki se zabava s tem, da jezika z dreves. Da, res, prejel sem vaše pisemce in sem ga kakopak neutegoma ozmerjal. Pojasnil mi je, da se je zmotil. Imel vas je za Klaro, vašo služkinjo. Veste, to vam je zelo romantična istorija. Stvar je namreč ta, da sta zaročena.« »Zaročena!« »Tako mi je vsaj pravil. Tudi jaz sem bil presenečen, mislim pa, da je Hash izmed tistih ljudi, ki radi vsako reč kar moči hitro opravijo. Povedal mi je, da je uporabil sredstvo, ki vselej pomaga. Takoj, ko se mu je ponudila ugodna prilika, jo je zgrabil okrog pasu in jo poljubil na usta; kakor kaže. gre od tistih dob vsa reč kakor po maslu.« Kav je lahno zardela. i-Oh!« Nič drugega ni rekla. »Da, tako je,« je Sam dodal. Nastal je kratek molk. Mačica, ki je spadala k vili »Sv. Rafael«, je tisti mah prišla h gospodarici in se ji pobrusila ob noge. »Nu, zdaj moram iti,« je nazadnje rekla Kav. »Klara leži v postelji s svojim običajnim glavobolom, tako da moram sama kuhati.« »Oh, ne, nikarte,« se je Sam uprl. »Dajte, da vam posodim Todhunterja.« »Ne, ne, hvala,« je hitro odgovorilo dekle. »Mislim, da imate deloma prav. Izvzemši polenov-ko na mornarski način, sem ga spoznal kot zelo slabega kuharja.« »Klara ga je docela vredna.« »Res? Kdo ve, kakšne silovite boje bosta še imela drug z drugim, kadar bosta skupaj!« »Tudi meni se tako zdi.« Kay se je še za hip pomudila in poščegetala ma-čico za ušesom, nato pa je kratko pokimala in urno smuknila v hišo. Ko si je mačica obširno in kritično ogledala Sama ter spoznala, da od njega ni pričakovati Bog si ga vedi kakšne zabave, se je skokoma pognala za lističem, ki ga je sapa prinesla mimo. Sam je globoko vzdihnil in krenil proti hiši, z namenom, da se okopa, Cez nekaj trenutkov so se kuhinjska vrata v »Mon Reposu« burno odprla, kakor bi jih pahnila nevidna, ! a silna moč. Bila je Amy, ki se je hotela nasopsti čistega zraka. Psi so zelo vetrn jaška bitja. Šele pred nekaj urami ie bila Amy v svoji potrtosti nad tem, da je morala zapustiti beznico »Pri modrem sidru« na Tulse Hil-lu, kjer jo je bil Hash dobil za pet šilingov, pripravila vsem sosedom peklensko noč, zdaj pa je bila videti docela sprijaznjena z novim življenjem- Kopala je z zadnjimi nogami po tleh in vohala po grmovju kakor premožna gospa, ki ogleduje svoje posestvo; in ko je Hash, ki ni bil tako kratkega spomina, skozi kuhinjsko okno zalučil jajce vanjo, je z veselim srcem polizala razbriznjeni rumenjak, kot bi hotela reči, da se novi dan kar zadovoljivo pričenja. Edino, česar je v novem domu očitno pogrešala, je bila druščina. 2e po naravi družabna, je jela hoditi po vrtu sem ter tja, da bi si jo poiskala. Nazadnje je našla polža, ki je imel opravka pod lovorjevim grmom; toda polži so vase zaprte in vase zamaknjene živali, in tisti, ki ga je odkrila Amy, je kratko in malo prekinil razgovor ter se umaknil v svojo hišico, kar je pokopalo vsako upanje zastran bodočega tovarištva. Tedaj se je Amy vrnila na posuto pot, se vzpela ob plotu na zadnje noge in jela takisto zavzeto in zmagoslavno gledati na ono stran kakor Fernando Cortez, ko je spustil svoje orlovske oči po širjavah Pacifika. Takoj je začutila, da je tam povsem drugačen svet. A to še ni bilo vse: na travnati preprogi ld je tvorila sredino vrta, se je sukala ljubka mičica in se lovila za rep. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — * Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja; Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani