256. številka. Ljubi jana, sredo 8. novembra. I K. leto, 1876.
SLOVENSKI
Izhaja vsak dan, izvzeinši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejernan za av stro-ogersk e deželo za celo leto lb gld., za pol leta 8 gl<L, za ćeli i lota 4 gld.  — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld.,  /,a ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1  gld. 1U kr.   Za pošiljanje na. dnui se ručuna 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt letK. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. —Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake veija znižan* cena in sicer: Za Ljubljano za t'etrt leta S gId. BO kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čeciristopne petit-vrste b kr., če Be oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši št. 3 „gled.diška stolha". O p r a v o i š t v o, na katero naj He blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozimnila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
je bil iztrebljen od neprijateljske prosile. Tacih bataljanov bomo še več v Turčijo postavili, ki bodo tako stali. Trdo poj de m o na to delo, za katero so se tako dolgo pri-pravl j ali naši otci i dedi! Zjedinimo vse svoje moči in naj se zgodi volja Božja („so-sredotočim1 vse naši sili, — i da soveršitsja volja Božija"). Tako končajo „B. V.tt svoj denašnji članek.
„Nov. Vr." pa piše o ruskem ultimatu: „Ta beseda, katero je vsa Rusija želela, izgovorjena je. Ona je izgovorjena jasno, energično in kratko. Srbija je ginila, silni vrag je zmagoval in jo gotovo bil opustošil boljša mesta Srbije. Ruski car je rekel svojo reši-teljno besedo, ki bode prenesena od kraja do kraja ruske zemlje, pošiljaje nazaj carju bla-goslovljenje in simpatije, gotove za vse žrtve. A kako z vročim odmevom se bode ta carjeva beseda slišala v slavjan.ddh deželah, kake uade bode vzbudila, kako bode poddržala upadle moči, koliko molitev bode moljenih za tega, katerega srbska narodna poezija naziva „slavjanski bar" in „sobice" svoje."
In potem vpraša imenovani ruski list z vzvišenim glasom: „Ali je prišel čas svobode? Prišel li čas, katerega je tako želel in ga želi ruski narod, katerega so tako strastno, tako nepotrpežljivo klicali najboljši možje Slavjanstva, njegovi poetje in misleci? Nastal je li čas te svete borbe za svobodo, vzdigne H se ruska vojska v vse-orožji moževstva, v ljubezni do svoje rodine in v velikodušnosti rešiti svoje brate? . ."
Bog daj in genius Slavjanstva, da bo-demo mogli skoraj odgovoriti:  Prišel je čas!
Pošten Nemec o vojski v Turčiji.
V Curihu izdaje znani nemški vojaški pisatelj Ril s to w zanimivo knjigo o vzhodnem vprašanji in v prvem snopiči obravnava stanje na balkanskem poluostrovu od? pariške pogodbe 1. 1850 sem. On pripoveduje, kako so Turci, najspridenejši mej vsemi mo-hamedanskimi narodi, utrdili se na Balkanu, in kako so oni, ki jedva 2,100.000 glav štejejo, druge narode v barbaričnej služnosti obdržali ter v njih človeka zasramovali.
Potem pisatelj neusmiljeno reže parižko-pogodbo, češ, da se je v njej objavila le nerodnost in strahopetnost evropske diplomacije. — Glede točke, da kristijanom v Turčiji nij treba opravljati vojaške dolžnosti, piše RUstow izvrstno: Visoka porta je s tem evropsko diplomacijo za norce imela, da je dekretirala, da kristijani ne smejo vojaci biti, ker je drugim oblastim rekla, da n e č e j o biti in je kristijanom naložila vojaški odkupilni davek.
Vsem grozovitim dogodjajem v Turčiji nasproti pa Angležka žalostno ulogo igra; dočim je namreč v nemško-danskej vojski kričala o barbarstvu, lepša zdaj klanje tisočero in tisočero kristijanov, ki nemajo orožja, in se izgovarja, da je to čisto pravilno, češ, ker kristijani nijso nič boljši od Turkov.
Kar je Turčija 1. 1856 se svojim ferma-nom obetala, nij čisto nič izpolnila, le v enej točki je stopila tudi ona v evropski sistem, v delanji dolgov. Ker so oderuhi pri njej dobro živeli, so jo vedno hoteli ohraniti; posebno dobri so jej bili pod zapravljivim Abdul-Azi-zom, katerega je evropska žurnalistika venca la pri nastopu, dočim je pozneje gnjila jabolka  lučala  vanj.   Orijentalski vladalci so
ls Peterburgi* 2. nov.
[Izv. dop.j
Pri nas se vse za vojsko pripravlja. Vojaki in vlada delajo svoje priprave. Časniki pa jemljo vojeviti duh, ki obuzemlje ves narod ruski iz narodne atmosfere v svoje predale, pa ga tako zopet iz sebe v druge vrste narodove širijo ali razpalivajo ogenj navdušenja za vojsko tam, kjer uže živo gori. Nihče pa ne veruje več v mir. Ker vam ne morem vseh novin citirati, hočem omenjati le dveh, iz katerih pa vaši bralci lehko posnamejo mišljenje rusko, posebno ker ga uže iz mojih prejšnjih dopisov poznajo.
„Birževija Vedomosti" pišejo mej družim: „Vse nadeje, ohraniti evropski mir so zastonj. Priboriti Slavjanom na Balkanu svobodo in človeško življenje je postalo naloga Rusije. A mi moramo imeti pred očmi, da ne bomo imeli samo s Turki delo. Znatni del evropskih držav, z Anglijo na čelu, ne more otresti se svoje priljubljene teme, — ohraniti Turčijo. Mi moramo biti pripravljeni za vse slučaje, ker kadar bomo vojsko objavili, mi ne moremo ostati na polovini pota, temuč po njem moramo iti do konca, naj pelje kamor hoče."
„Vsemu odraščenemu moškemu pr ebi v al s tvu Ru sij e mogoče da bode treba stopiti pod orožje, da ide dovršit to delo, kateremu goreče sočustvuje ves ruski narod in katero je on priznal za pravo in sveto. Za nas je pravda, za nas sočustvo vseh sovražnikov tlačenja v Evropi, za nas je rusko pobodonosno vojaštvo. Srbska vojska je pustila položaj svoj pri Djunisu. Ruski bataljon tam je ostal sam, stal in na polovino
e
Pavla.
(Poslovenil F. 11. Kndoljski.)
XVI.
(Dalje.)
„Mislite-li, da so lasje tako dobro vred-jeni?u praša služkinja.
„Da," odgovori Julika, a ne ozre se v ogledalo.
„ Smem-H tudi cvetice oplesti?"
„To se ume," odgovori Julika, ter jej poda mehanično belo kamelijo, katero jo držala v roci.
Malo trenotij pozneje bila je Julika oprav ljena v belo svilnatem krilu. Na snežnobelih prsih imela je šopek cvetic. Ko so v ogledalu ogleda, obrne se k deklici; ta se stresne, kajti Julika podobna je bila bolj mrtvecu, nego človeku, kateremu še srce bije.
Julika to opazi; neizrekljivo milo se nasmehne in reče;
„Hvala ti za pomoč; povej mi, ko bode mati dogotovljena."
Rekši, poda deklici roko, katero ta iskreno poljubi.
„Sigurno ste bolna, milostna gospodična," reče jej hišina. ,
„Ne, dete moje, le idi," odgovori Julika.
Hišina tesnega srca otide.
Julika pade na koleni, sklene roki k molitvi in poljubi, prstan na malem prstu, katerega jej je dal Alfred, ko je bila v dvanajstem letu in šepeče:
„Dobri bog, zahvaljujem se ti; slišal si me. Srečen bode in pošten mož. Dolgo sem živela in usmilil si se me. Oče, v tvoje roke izročilu svoj duh."
Julika nagne glavo na roki in tako klečeča ostane.
Pol ure pozneje vstopi polkovnikinja, polno opravljena.
„Julika, Julika," kliče, „kaka slabost." Julika se ne gane. Prestrašena gre mati k Juliki in kliče:
„Dete, si-li bolno?" Nobenega odgovora.
Nezavestno vzdigne mati s pomočjo hišine Juliko. Pošlje po Linekovega doktorja. Prepozno, — J u 1 i k a j e bila mrtva.
Polkovnikinja naznani Linekovim, ka ne more priti k svatbi; a vzroka ne pove. Veselja nij hotela kaliti.
XVIII.
V veliki dvorani krčme zbrani so bili uže vsi svatje; le Albina in Alfreda še nij bilo.
Gostje pili so čaj in čakali; a niti ženin, niti nevesta se ne prikažeta.
Pavla slonela je v stranskej sobi, ko Albin vstopi, oproščaje svoj pozni dohod s tem, da jo bil k nečemu bolniku pozvan.
„Je-li Alfred tudi tu V" praša Pavla.
„No; a prišel bode, razun da ga nijso volkovi sneli," odgovori in se trudi, da bi se
menda Evropo samo zato prehajali, da bi se učili dolgove delat.
To turško gospodarjenje bi bilo uže dolgo pri kraji, ko bi evropski oderuhi ne bili pomagali mu, ki so tako dolgo dajali denar, dokler so kakega trapa mogli vjeti za svoje spekulacije; končno pa je Francoske vojni davek, ki ga je dala Nemčiji, slabo uplival na turško utemeljujoče sleparstvo in ohladila se je navdušenost onih, ki vladajo evropske borze.
Pisatelj omenja potem turških zverskih činov v kristijanskih provincijah, in se čudi, da nekatere vlade celoskupnost Turčije še smatrajo za dogmo, tako angležka in pa oger-ska, ker se po Beustovej pogodbi boji slovanskega naraštaja.....
Jugoslovansko bojišče.
V bitvi pri Djunisu je palo, kakor ruski listi poročajo 5000 mož v srbskej vojski, mej temi 117 oficirjev. Turki so Še več izgubili. Srbski ministri so bili popolnem potrti, ltekli so: naša nada je jedino Rusija. Ona se mora za vse Slavjanstvo zavzeti, torej i za nas.
Napačna novica, daje Deligrad tudi Turkom v roko padel, izvirala je iz tega, ker je velik del narodne srbske vojske iz Deli-grada po sklenenem premirji odpuščen domov za nekaj tednov. Pred Deligradom so bile le male praske s Turki pred premirjem.
Komaj je nastalo premirje, iz katerega bi imel biti mir, uže pri prvem činu žuga raz-por, namreč glede mej, katere sovražniki ne smejo prestopiti. Rusija baje terja, da Turki Aleksinac puste. Turki pa tam prezimiti hote. Tako nij nemogoče, da bodo te in take stvari razpor naredile in premirje ne bode potem niti do novega leta trajalo.
Iz Vidina se poroča v turkoljubni „1\ L.", da so turške čete 2. nov. zasele Banjo, torej prelomile premirje.
Iz Zemuna pa ima „N. Fr. Pr." neverjeten telegram, da so Srbi 4. nov. pod poveljstvom Blagoja Jovanoviča Turke pri Zajčaru prijeli in turške bataljone in poveljnike popolnem posekali.   Čakati treba potrdila.
Politični razgled.
V Ljubljani 7. novembra. V flrštf viivm zthitriM se je včeraj in menda denes nadaljevala debata o orijen-talnej politiki. Včeraj je bil prvi na vrsti naš
slovenski poslanec dr. Vošnjak, ki je govoril, kakor kot Slovenec ne more drugače s slovanskega stališča proti vojski z Rusijo. Govor njegov, to se ve, prinesemo po steno-grafskem zapisniku, kakor brž nam pride.
V včerajšnjem listu smo svojim bralcem podali Hohemvartov govor. Izrekoma smo na konci pristavili, da nij govorjen se slovanskega, temuč le z vseavstrijskega stališča. Naredil je globok vtis. Nemci se ga uže boje. In celo „Pester Lloyd" pravi v listu od pon-deljka, da izmej vseh govornikov prvega dne, je le jeden vedel, kaj hoče, in ta se zove II o h en wa rt. Gotovo, da je bil njegov govor premišljen in — diplomatičen.
V /* atbnrii je govoril urednik Miškatovie" v budgetnej debati, da je sicer res da Magjari Hrvatom ne drže svojih obljub, ali da no kaže zdaj političnega boja z Magjari prevzeti, ker v tem boji bi bili Hrvatje izolirani, kakor so Srbi, nahujskani v boj, zdaj sami.
Svtnr*si „Istok" pravi: S popustljivostjo Turške in s premirjem nij še odvrnena rusko-turška vojna, kajti zdaj še le pridejo prave težave za Turčijo na dnevni red. Ce bodo Turci še dalje popustljivi potem bodo naše zahteve izpolnjene, če pa ne bodo Turki popustljivi, potem postane iz srbske vojske desno krilo ruske vojske.
Mlits'<t vlada je prepovedala, naj se konji v Avstrijo ne proda jej o. Trgovci iz Tarnopola so morali dakle iti v Berdičev ter tam prodati nakupljene konje.
Hi*činu** * vojni minister je v komorni seji 5. t. ni. zahteval od zbornice kredit 4 milijone frankov za dopolnjenje vojnega oboro-ženja, in daljnih 300 000 frankov za pokrivanje stroškov, ki jih je vlada imela v oktobru za rezerviste. Zbornica je volila odbor, ki bode osnoval adreso na prestol ni govor.
I/ Cirrifffttiia se poroča, dajo zdaj mej diplomati živo vprašanje, kje bode konferenca. Ignatiev jo hoče v kncem evropskem mestu, v Benetkah, Bernu ali Bruslju, a brez turškega udeležja. Angleži pa jo hote v Carigradu.
Tuvčfjn v Aziji dela in snuje novo vojsko 150 bataljonov. Skozi Adrijnnopclj tudi vedno novi oddelki gredo na Niš in Vidin. Čudno je, od kod dobiva bankrotna Turčija denarja, brez katerega, pravijo, da nij mogoče vojskovati se.
V itaMi j unsko zbornico je dozdaj definitivno voljenih 253 poslancev. Od teh jih spada k napredovalni stranki 208, k zmerni pa 45. Mej voljenimi so tudi: Depretis. Ni-cotera, Mancini, Miughetti, Visconti-Venosta. Garibaldi balotira v Rimu z veliko večino. — Kardinal Antonelli, papežev tajnik, je v Rimu G. t. m. umrl.
V M6Mi4Jfcem državnem zboru je pri posvetovanji o proračunu vnanjih poslov po-
slanec Jorg omenil iztočnega vprašanja; Bti-low je odgovoril, da se vlada ne more mešati v nerešena vprašanja. Cesarjeva politika miru se v tuje reči ne meša. Nemčija teži po prijateljstvu, spoštovanju in zaupanju pri vseh sosednih narodih in bode vedno trdnjava mini.
Dop
LSI.
f.-M. CmOI'Ivo 5. nov. [Izv. dop.] Druga volitvona bitva je tudi končana. Včeraj so namreč volili trgovi, mesta in kupčijska zbornica. V Tolminu je propal „Slogin" kandidat veleposestnik Ignacij Kovač i č, proti dvornemu svetovalcu vitezu Winklerju; razmerje glasov nam še nij znano.
V goriškem mestu sta voljena soglasno France grof C o roni ni, dosedanji deželni glavar in medicine doktor Josip Mavrovich, katera sta tudi do zdaj mestu zastopala, agitacije nij bilo nobene, za to je pa tudi komaj četrtinka volilcev k volitvi prišla. — V Kor-minu za mesti Gradišče in Kormin je soglasno voljen dr. Josip De peri s, koji je bil v poprejšnjih dobah vedno zastopnik trgovinsko zbornice. — V Cervinjanu za inesta in obrt-nijske kraje Tržič (Monfalcone), Grado in Červinjan je soglasno izvoljen tržaški namestnik baron P i n o ; poprej je isti okraj zastopal minister de Pretiš. Na skrajnej italijanske] meji so najbolj vladni.
Najhujši boj se je bil v tukajšnjej trgovinski zbornici mej kandidatoma liberalne in Ritterjeve stranke. Baron Ritter snm kot zbornični predsednik je soglasno voljen. Mej kandidatoma dr. N a r d i n i (liberalen) in zem-Ijemercem G as ser jem (ne vemo, kako bi ga bvalikovali vladen, konservativen ali Rit-terjov) je prišlo do ožje volitve, pri kateri jo G a s s e r s svojim glasom zmagal. Glasovanje je opravičeval z razlogom, da ga vežo strankarska disciplina. Tri vsem tem pa hudobni jeziki strašno zabavljajo.
Denes imajo italijanski veleposestniki posvetovanje v Romansu zarad svojdi kandidatov. Glavna razprava se utegne sukati okolo vprašanja : ali imajo voliti dr. Pajerja ali ne? Mi Bodimo, da bode voljen.
Imena kandidatov slovenskih velikih posestnikov se uže v „Slov. Narodu" pri-občena. Opozorujemo samo, da najbrže ne pojde brez velike previdne agitacije; kajti mej volilci je tudi lepo število GoriČanov, večinoma 1 a h o n o v, kateri so iz posebnih raz-
veselega kazal. Pavlinino srce bilo je nemirno, hudo si je domišljevala, niti da bi vedela zakaj.
Mislila je na Albinovo prisego: „nikdar ne boš žena tega sleparja."
„lljalmar, ne veš-li, kje se Alfred toliko časa mudi?"
Hjalmar odgovori lakonično „neM.
Četrt ure mine za družim. Koncem se predlaga, naj bi Šli ženina iskat. To se zgodi; a izvedeli nijso druzega, nego, da ga uže za jutra nij doma. Poprašajo pri polkovnikinji, a tudi tu ga nij bilo.
Razno so uganjevali, kam bi Strle izginol; a ker ga le nij od nobene strani, Šli so gostje domov.
Ko Linekovi v svojo hišo dospejo, poparjeno ogledava najemniški oskrbnik Pavlo, katera se je na zon* plakala.
„Ljubi oče,M prične Albin, „vsa ta zmot-njava mora se večjim delom tebi pripisavati; kajti, ko bi bil slušal moje svarjenje in Pavle ne obljubil kar meni nič tebi nič, častniku,
ne bil bi jaz prisiljen tega skrajnega sredstva poslužiti se, da sem Pavle nesreče obvaroval. Jaz namreč zadržal sem Strleta, da nij prišel k poroki."
„Ti?" kliče Pavla, skočivši kviško.
„Ti?" kriči gospa Linekova, ter ga plašno pogleda.
„Ti?H vsklikne najemniški oskrbnik, ter se izbudi iz svoje navadne počasnosti.
„Da, jaz," smeje se Albin.
„A, s kakim pravom?" prašajo naenkrat vsi trije.
„S pravom, katero ima vsak poštenjak, in katero sme sleparske spletke razvozljati," odgovori Albin resno.
„Jaz zahtevam natankega pojasnenja!" zavrne ga gospod Linek živahno. „ Vzrok si, da se meni in vsej mojej hiši mesto smeje."
„Tu nemam ničesar povedati, in ničesar ne bodem!" odgovori Albin. „Vse bode vam pak jasno, če greue z menoj v Alvikenj. Po-
tem bode Pavla lehko sodila o Julikinem morilcu, kajti to je Strle\
„Julike morilec! Moj bog! Kaj praviš? Je-li Julika mrtva?"
„I)a, uže četiri ure! Bil sem pri njej in od tod šel sem ravnim potom na tvoje ženi-tovanje," resno odgovori Albin. „Srce jej je počilo, kakor navadno rekajo; umrla je. ker je onega malovredneža ljubila; umrla je, ker jo je prevaril."
Smrtna tišina nastane. Albin pak nadaljuje:
„A to je le eno njegovih zločinstev. Idi z menoj in preverila se bodeš, da mož, kateremu si hotela bodočnost zaupati, je brez-časten človek in zločin."
„Pavla bila je bleda, kakor njena snežna oprava. Roki pritisne na srce in odgovori:
„Spremljam te."
Malo pozneje odpeljali so se gospod Li-! nek, Albin, Hjalmar in Pavla v eno uro od-jdaljeno vilo: „Alvikenj".   Niti besedice nijso
lopov samo s kandidatom M al ni čem zadovoljni, druga dva pa zametajo, ter so v pogovorih in agitujejo tudi pri slovenskih vo-lilcih za državnega poslanca bar. Tace o in posestnika dr. L u ze mber gerj a. Sicer so se dozdaj naši slovenski veleposestniki pri volitvah vselej moško odkrižali vseh nasprotnih spletk — in ker je većina na njih strani, bodo pač tudi na sv. Martina dan složno volili slo venske kandidate.
Nj. Veličanstvo je podarilo ubogim šolskim sestram v Gorici, katere imajo tu nemški zavod za dekleta, velikodušno pomoč 10.000 gld., da si razširijo svoje poslopje.
V deželno šolsko svetovalstvo v Gorici je imenovan — namesto vpokojenega gimnazijskega kateheta Lorenca Pertovta, direktor knezoškotijskega semenišča inonsignor dr. Alojzij Zoni, rodom in srcem Slovenec.
I SE f«ori€€» C), novembra. [I/.v. dop.] (0 volitvah; — Gorica se lepša; — deželni davki.) Shoda ital. veliknposestni-kov v Romansu se je udeležilo kakih 4U članov; tudi dr. Pajer vitez de Monriva je bil povabljen in je prišel. Kakor slišimo ga je Korminski advokat dr. Gasperini tako strastno napadal, da so mu morali besedo prest riči. Tri glasovanji je odločila večina vendar tudi za Pa je rja; zraven njega sta pa postavljena kot kandidata za pojutrajšnjo volitev: vpoko-jeni sodnijski svetovalec pl. Elaričini, nekdaj ni goriški župan in dr. Rafael Vicen-tini, inženir v Trstu Protikandidat Pajerjev je odvetnik v Gorici, dr. Fr. Vercegnassi. Vse kaže, da se bodo glasovi zelo med tema dvema cepili, ker ima drugi mej liberaluejšhni veleposestniki mnogo privržencev. S Pajerjein bi zgubil naš zbor najzgovornejšega pa tudi v peresu najspretnejšega poslanca.
Kakor slišimo je bilo v Tolminu pri vo-litvi dne 4. t. m. prav pičlo število takih, kateri bi bili hoteli glasovati za „Sloginega" priporočenca in še ti, ko so se videli osamljene, sojo zasuknili za "NVinklerja. Tol-minci so vedno politikovali na svojo roko in izraz „izdajalee", s katerim jim je grozila „Sloga" v svojem proklamu, ako bi ne volili po nje misli, nij bil nikakor primeren, da bi jih bil obrnil na drugo pot. Trmoglavcem je zastonj groziti in Tohninci so v tem oziru trmoglavci. A dokler se kapricu jejo za narodne, zaslužene može, le jim v božjem imenu pu-
stite njihovo trmo, — da le po tujcih ne se-j gajo.
Gorica napreduje, se širi in lep^a — tudi po velikim finančnem polomu. Posebno proti kolodvora se mesto vedno bolj razteza in kar' se na to stran zida, nij sicer vse velikansko, a elegantno in čedno je vse. Kakor čujemo, je akcijsko društvo Puntigamske pi varne v Gradci, nakupilo na desni strani drevoreda držećega proti kolodvoru obširen prostor, na katerem namerava sezidati mag.icine, če ne tudi tovarno za pivo, katero se bo prodajalo tu v deželi, pa eksportovalo v sosedno Italijo; na istem prostoru nameravajo napraviti elegantno restavracijo z velikim salonom in kar tiče k temu. To bo nekaj za naše žejne meščane, kateri seveda zanesljivo pričakujejo, da bo Puntigamska pivarna boljšo ječmenovo pijačo pa ceneje točila, kakor jo zdaj dobivamo v Gorici.
Za nova započet]a v mestu, kakor za novo pokopališče, za kopelji, za nov farovž pri stolni cerkvi in za druga izvanredna dela je sprejel mestni zastop v svoj proračun za leto 1877 znamenito svoto 1U1.700 gld. — Ti izredni stroški se založijo s posojilom, ki je uže dovoljeno. Zraven tega so pa naložene tudi precej velike naklade na izravne davke in še veče na užitnino vina, mesa in piva.
Te dni je došla cesarska potrdba deželnih prikladov in sicer 12% za deželni in 10% za zemljiščno odvezni zalog k izravnim davkom z vojnim prikiadom vred; poprejšnja leta so znašali ti prikladi skupaj 28% pa brez vojnega priklada. Zraven tega je pa naložen letos še nov priklad po 20% na užitnino vina in mesa in davščina po 1 gl. za vsak hektoliter piva, ki se v deželi potoči.
Domače stvari.
— („Slovenska knjižnica".) Šesti zvezek to zbirke slovenskih lepoznanskih knjig se tiska zdaj v šestej poli in izide koncem tega meseca. Prinesel bode nov izviren slovcnsk roman od J. Jurčiča: „M e j dvema stoloma". Pri tej priliki si usojamo one g. g. prejemnike „b1ov. knjižnice", kateri so za zadnji zvezek, ali celo za več zvezkov še na dolgu, da izvolijo kakor brž mogoče plačati, Izdatelj
i poleg dela ne more še izgube trpeti.
— („Danica") je mej vsemi slovenskimi, da skoraj mej vsemi slovanskimi listi edina, ki tira
za Slovana sramotno protirusko, nenarodno politiko, t. j. ona smešno in neumno Rusom zabavlja, opirajoč se menda na lažnjive poljske in rimske denuncijacije. Z veseljem konstatiramo, da so drugi slovenski konservativni ali klerikalni listi in vsa slovenska duhovščina bolj Slovani, nego g. Luka. pohvaljen te dni le od »Tagblatta*. Prosit! Rusija zarad tega ne bode nič manjša.
— („Zvon",) najboljši nas lepoznanski list, bo le izhajal, kakor se nam poroča, tudi prihodnje leto. Želimo mu obilne podpore.
— (Prvi sneg) v Ljubljani je začel naletavati včeraj vtorek popoludne ob štirih, ko uredovanje tega lista končujemo. Po gorah okelo ga gledamo uže več časa.
— (Umrlo) je v Ljubljani meseca oktobra t. 1. 02 osob, in to 31 možkega , 31 pa ženskega spola. Davica (difteritis) so je v malo slučajih pokazala.
— (Slovensko u či tel j sko društvo.) Odborova seja slovenskega učiteljskega društva je hila .lne 2. t. m. Odborniki so se razgovarjali: Ali bi bilo mogoče ob božičnih praznicih sklicati konferenco, katere bi se udeležili odborniki in bližnji udje slovenskega učiteljskega društva. O tem vprašanji se je sklenilo, da se konferenca skliče dne 28. decembra in na dnevni red naj se stavi razgovor: 1. Kaj storiti, da bi bila leta všteta v dosego službenih doklad tudi starejšim učiteljem, ki so imeli takrat, ko je deželna postava dne 29. aprila 1873. 1. stopila v veljavo, uže več nego 20 službenih let. 2. Službena doklada na jedno razrednicah. 3. Kaj bi bilo storiti, da bi denarna kazen zarad Šolskih zamud, obračala se v prid šol in ubožne šolske mladine, namesto da se steka v penzijski fond. — Končno gospod Tomšič še posebno pov-darja, naj bi slovensko učiteljsko društvo izdalo zbirko najnavadnejših šolskih pesnij z napevi. ker take zbirke ljudski učitelji zelo potrebujejo. — Tajniku se naroča, da k ome-njenej konferenci bližnje društvenike pismeno povabi.
— (V Sm.artnu pri Litiji) se je 4. novembra odprla nova šola. Prišel je bil tja deželni predsednik Vidman, deželni glavar Kaltenegger, navzoč je bil tudi krški okr. glavar Seliiiinvetter, šolski svetovalec Pirker itd. Dekan Rus je slovesno mašo čital, celebritete so govorile govore itd.
mej potom izpregovorili. V jednem kotu voza Blonela je Pavla, ter molčala. Najemniški oskrbnik pak si je jeden oščepek nosljavca za družim v nos tlačil. V Alvikenj dospevši, ukaže Albin vozniku v zahišje voz zapeljati. Potem jih prosi, naj mu tako sledijo, da se iz oken ne bodo mogli opazovati.
Albin odpre duri v salon s ključem, katerega je imel pri sebi in slišali so se takoj glasovi iz pristranske sobe.
„Prašam vas še jedenkrat, vi cepci, koliko časa bodete še mojo potrpežljivost skušali?" slišali so skriti poslušalci Strleta se jeziti.
„Da se doktor vrne," odgovori surov možki glas.
„Vsaj vam to uže pet ur v glavo ubijamo !" reži se drugi.
„Zadnjikrat vam rečem, pojdite z menoj k najemniškeinu oskrbniku in dobili hote svoj denar in še obdarjeni bodete."
„Možno je vse, a doktor je dejal, da nje-
gov oče ne bo dal ni vinarja. A sani odkupil bode falzitikate še pred polunočjo. Tudi nam je obljubil lepo darilo, če vas tu obdržimo, gospod častnik. Če hote pa skušali uiti, pravico imamo vas takoj zapreti. Sicer ste me uže mnogokrat za nos vodili. Zdaj bi se mi jehko enaka pripetila Vse to sem vam uže povedal, gospod častnik."
Nejevoljno pogleda Pavla Albina. Ta jej migne, naj ostane mirna; sam pak gre v sobo iz koje se je še vedno pričkanje slišalo.
„Idite v drugo sobo", reče Albin, ko vstopi, in Puvla sliši, da se nekateri moški oddaljevajo.
sLe jedno vam porečem," kriči Strle. „in ta je, da ste slepar in lažnjivec, gospod doktor.1'
„Ne prenaglite se, častnik Stile!" odgovori Albin mirno.
„Poslušajte me pazno."
„Ne, ne maram ničesa slišati; moram in hočem iti od tod."
Pavla sliši, da se proti salonu koraki bližajo, a naenkrat zopet ustavijo in Albin reče : „Niti z mesta toliko časa da ste me slišali, ali vas pak beriči odpeljejo. Svatje so se uže razšli, in nihče ne misli več na že-nitovanje. Poslušajte me torej mirno, kot se možu pristuje."
,,Dobro, a prosim hitite." ,,Aurora llenikova je tu, akopram ste jo prav zvito iz mesta odpeljali. A znal sem njeno ime in stanovanje v Stockholmu. Šel sem tja in posrečilo se mi je, vso sleparijo jej razkriti, na kar se je sem vrnila. Moje ime ste zlorabili, ter imam pismene dokaze. Pavlinega brata ste zapeljali v slabe tovaršije, ter mu s kvartanjeni denar krali. Se svojo nezvestobo ste Juliko Denovo umorili, kajti — m r t v a j e.u
„Julika — Julika — mrtva l" kriči Strle bolestno.
„Da, mrtva!" nadaljuje Albin.
Daljo pnh.)
— (Iz Trsta) se piše „Sl." : Po dolgih počitnicah je naše politično društvo Edinost'1 imelo svoj dvanajsti občni zbor na vseh svetnikov dan predpolmlnem v rojanskej čitalnici K zboru, ki ga je vodil podpredsednik g. Št. Nadlišek, prišlo je bilo nad sto društvenikov, da se pomenijo in zjedinijo o važnih zadevah V prvej vrsti so bile na dnevnem redu volitve kandidatov za mestno-deželni zbor. Za mesto se je sklenilo stopiti v dogovore z volilnim odborom zmerne patrijoLične stranke, ter delati na to, da se kandidatje te stranke izvolijo, ako ona v svoj imenik kandidatov dva Slovenca za tretji in štiri za četrti volilni razred sprejme. Z& tretji razred sta bila brž voljena gg. Pleše in dr. Bizjak, za četrti razred pa se je naložilo odboru, naj nasvetuje meščanskemu odboru slovenske kandidate. Kakor poizvedujemo iz gotovega vira, sprejme volilni odbor omenjena gospoda mej kandidate tretjega razreda in je tudi upanje, tla zmerna Btranka v tem razredu zmaga, v četrtem raz redu pa je zmaga nad lahonsko stranko, zastopano po pol. društvu ,,Progressou, veliko težja in tudi bi zmerna stranka najrajša samo s svojimi kandidati prodrla. Za okolico so se postavili sledeči kaudidatje: Za drugi okraj Štef. Nadlišek, za tretji Gustav S ter le, za četrti dr, Ivan Loser, iza šesti Ivan Na-b erg o j. Za prvi in za peti okraj se postavita kandidata pozneje v posebnih volilnih shodih, ker sta bila ta dva okraja v zboru pre-pičlo zastopana. Pri volitvi za drugi in tretji okraj je bilo razgovarjanje živahno, seja skoro viharna, ker celo „Progressov" kandidat Leop. Mauroner, bivši garibaldinec, imel je v zboru svojega zagovornika iz druzega okraja. Novi kandidat Gustav Sterle je v slovenskem govoru razvil svoj program ter je bil z živio-klici sprejet. — Volitve v okolici bodo 10. decembra t 1.
Razne vesti.
* (Zadušil) se je v Zagrebu učitelj telovadbe Singer s plinom. Našli so ga v telovadnici mrtvega na postelji. Okolo vratu pa je imel ovito mokro ruto.
* (Poskus samoumora.) V Zagrebu se je krojač Večaj sunil z nožem mej rebra, a da se večkrat nij, ubranili so mu ljudje, ki so prihiteli. Uzrok temu nespametnemu činu je bil ta, da je bil krojač in contuuiaciam obsojen, ker kot tožnik k obravnavanji nij bil prišel
* (Na veš al a) je obsodila zagrebška sodnija Matija in Janka Smendrovca, ker sta v Zaborskem selu 26. avg. t 1. zavratno umorila zakonski par Jožefa in Katarino Zaborska v Završji. Obešen bode Matija Smendrovac prvi.
* (Eksplozija srn od niš k ega malina.) V Kašavi je G. t. m. v zrak zletela tamošnja tovarna za strelni prah, v dvajsetih letih uže četrtič. Vsa poslopja v okolici so se vnela. Rešili so dvoje stop pa magacin. Vrtovi, polja, travniki so bili polni obžganih desk in bruuov — pa človeških udov. Koliko je ljudij mrtvih, se za gotovo še ne zna, bržkone čvetero ali petero, kajti toliko jih je bilo pri stopah, ko je eksplozija zgodila se, in nobenega nijso pozneje videli. Le noge, roke, glave in čoki nesrečnih ljudij so ležali po tleh okoli.
* (V gledišči) v San Frančišku na Kitajskem je oni teden v torek večer nastal strašen strah. Zagnal bo je namreč napačen hrup, da gori. Vse je drlo ven, in pri tem so stlačili 20 ljudij do mrtvega, 70 pa je ranjenih; igralci pa so igrali naprej, dokler jih policija nij ustavila.
Llhtuicu. ii|Mii \ uiHl > H :   G. J. S.  V i VI.. vri i
3 gld. prijeli.
I i/iaii iioio< ilii.
Z Dunaja 4. novembra. Sejmi so po vseh evropskih mestih še precej živi, posebno začetek tedna je bil jako ugoden in so cene poskočile. Dalje se cene sicer nijso povik-šale, a prodajalci so stare prav lehko obdržali. Odkar so je na jugoslovanskem bojišči premirje sklenilo, pa se bolj prodaja in cene padajo. Pšenice se je okolo 15,000 metr. centov speljalo s trga in se je prodajala po cenah preteklega tedna.   Bila je cenejša po
11 gld. 40 kr., najdražja po 1*2 gld. 70 kr.
— Rež je proti koncu tedna pala za 20 kr., a vendar so jo po prejšnjih cenah ta teden veliko prodali. Cenejša je bila po 10 gld., ilražja po 10 gld. 26 kr. — Po ječmenu so malo povpraševali, kupovali so ga le za eksport, pa še to ne veliko. Prodali so ga okolo 370O metr. centov, cenejšega po 8 gld. 00 kr.; najlepši pa je bil po 9 gld. 50 kr. — Tudi koruza je imela slab teden; pala je za 20 kr. Spečali so jih kaka 2000 metr. centov, po G gld. 15 kr. do G gld. 30 kr. — Tudi o ves je po 20 kr. izgubil. Bil je po 7 gld. 50 kr. do 8 gld. 35 kr. Pripeljali so ga jako malo, ker je voda proti Ogerskemu plitva.
— Moka je ostala v vseh sortah pri poprejšnjih cenah.
Iz Budapešte 4. nov. Zdaj smo na pragu zime. Vreme je sicer suho, a vedno oblačno. Tudi hude slane nam nij še ravno manjkalo. Na zgorenjem Ogerskem in v Erdeliji je uže sneg šel, akoravno ogerski kmetje še nijso vse ozimine posejali in tudi povsodi potrgali še ne. Po vodah se komaj vozi, ker so jako plitve, in temu je tudi pripisovati, da se je te dni se spodnje Donave čisto malo žita pripeljalo, akoravno se ga je več naznanilo. /it.o, ki je za odpeljanje namenjeno, bržkone še ne pride tako brž, ker bo voda zamrznila. Zato bi bil dež zdaj prav dober, da bi voda na-rastla, in tudi glede setev. Pšenica je ostala srečno pri ne ravno nizkih cenah preteklega tedna, in tu pa tam je celo nekaj krajcarjev pridobila, a mej tednom je vendar trg čisto mlačen postal, kajti kupovalcev je manjkalo, to pa zato, ker moka ne gre in so malini še od poprej dobro založeni. Zato je proti koncu tedna pala za 5 —10 kr., prodali so je pa okolo 50.000 metr. centov. — Rži se je malo pripeljalo in tudi malo prodalo. Cene preteklega tedna se komaj obdržale. — Ječmen so le za krmenje nekoliko prodajali in sicer po 5 gld. 80 kr. do G gld. 10 kr. — Tudi oves je imel slabe kupce, a cene so inu ipak ostale. Bil je po 7 gld. 20 kr. do 7 gld. 50 kr. — Koruza je ostala pri starih cenah, stara po 6 gld. 10 kr. do 6 gld. 20 kr., nova po 4 gld. 50 kr. do 4 gld. 80 kr. — Proso je je bilo po 4 gld. 00 kr. do 4 gld. 00 kr., in so dobrega blaga zelo iskali.
— Po fižolu nijso več tako živahno popra-ševali in bil je debeli beli po 10 gld. 50 kr., takoimenovani hrvaški pa po 11 gld. Leče se je malo prodalo, ogerska je bila po 8 do
12 gld.. lepša celo po 20 do 2G gld. Grah ogerski po 10 do 12 gld., luščeni po 24 gld. Konopelj je jako manjkalo in so se po
13 gld. prav lehko oddajale. Laneno seme je bilo po 14 gld., mak sivi po 30, višnjevi po 44 gld. — Volno so prodajali prav lehko po cenah onega tedna in se je spečalo okolo loO.OOO kilogramov, in sicer 50 kilogramov najlepše po 118 gld., slabejše po 84 do 90 gld. — Preši če v se je prignalo 13.410 na sejm. Mast je zopet pala in so sod plačevali po 73 gld. Špeli so plačevali po 09 do 70 gld., prekajenega pa po 72 do 73 gld. Loj ima veliko kupcev bil je po 59 do 00 gld.
— Češpelj vseh skup so prodali 1000 metr. centov in to po 2G gld. 40 kr. do 29 gld. — Medu se je prodalo GOO—700 metr. centov po 30 gld. do 37 gld 50 kr. Vosek je bil po 139 gld. 28 kr. — Jezice so bile po po 25 gld. do 28 gld. 58 kr. — Vinski kamen po 64 gld. 28 kr. — Po orehih zelo poprašujejo in se jih je nekaj sto metr. centov prodalo iz druge roke po 25 gld. do 25 gld. 50 kr.
Poslano.
Slavno društvo „Sloga" v Gorici postavilo me je za kandidata v veliko posestvo.
Ker mi pa čas nikakor ne dopušča, da bi to častno službo prevzel, zatorej se kandidaturi poslanstva s tem odpovem, in izrekam ob enem svojo najsrčnejo zahvalo i slavnemu društvu ^Sloga", i vsem onim gospodom vol ilcem, kateri so me hoteli voliti.
V Ajdovščini 5. novembra 1876.
Daniel Godina, župan v Ajdovščini.
Umrli v Ijiiltljttiii
od 30. oktobra do 7. novembra: Andrej NaJale, jetnik, star 42 1., v posilni delavnici št. 47, za pieniijo. — Marjeta Bonigar. kaj-Žarica, stara 44 I., v dele ni bolnišnici za opeaanjem živcev. — Franc Poljak, delavo ■, s ar 30 L, v dež. bolnišnici, za krčem. — Marija Ban, žena kolodvorskega delavca, stara 47 let, v prečni ulici št. 4, za jetiko. — Ana Preveč, soproga notariiatskfga kon-cipista, stara 8"> let, v dež. bolnišnici za eslabljon-jein. — Gašper Smrekar. hlapec, star 35 let, v dež. bolnišnici, za jetiko. — Neža Pečenka, osobenjica, stara 52 let, v deželni bolnišnici, za jetiko. — Franja Trunier, otrok krčmarja, Btara 1 let, na t-ižaškej cesti št. '28, za božjastjo. — Franc lienko, krojašk pomočnik, 88 let, za jetiko. Janez Sibovoe, kurjača otrok, 4 mos., za božjastjo. -- Terezija Kobel, delavec, 57 1., v bolnišnici, za uirtvoudom. — Marija Cerar, gostilničarja otrok, 8 1., za jetiko. — Dioniz Bajeshetta, stotnik v penziji, 76 1., za jetiko. — Emanuel Krneč, nadučitelja otrok, star B mea., v mestu št. 4, za krčem glasivko. — France Dimee, OBobonjak, star 3(5 let, v deželni bolnišnici, za rakom.
7. novembra: lAtritpm:   Kraigher iz Gradca. — pl. Schauer i/, Olomuca.
Pri Slonu: Toman iz Kranja. — Murgel iz Idrije. — Spati iz Dunaja. — Bobek iz Gorico. — Brancbe iz Dunaja.
Pri filt»fci6i: Berger iz Dunaja. — Goslet iz Hrastnika. — Hansner iz Maribora. — pl. Chizzo iz Zagreba. —  Mravijak iz Dunaja.
I,4»t«»rijn«> »rećke.
V Trstu 4. novembra: 29.   3. 57. 35. 62.
V Liuci 4. novembra: 49. 70. 28. 10. 45. V Brnu 4. novembra: 61. 63. 24. 77. 59.
V Budapešti 4. nov.: 50. 10.   5. 79. 13.
Dunajska borza 7. novembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   73 gld. 20 kr.
Enotni drž. do)g v srebru 67   ,   80 .,
1860 drž. posojilo 111   .   75 t
Akcije narodne bauke 854   ,   — ,
Kreditne akcije 148   ,   20 ,
London 122   ,   96 ,
Napol. 9    ,   83 .
C. k. cekini 5 88
Srobro 105 60
Učenec
s potrebnimi Šolskimi spričevali se sprejme takoj za špecerijsko kupčijo v Ljubljani. Hrano in stanovanje ima prosto. — Kje, pove. iz prijaznosti oprav-ništvo „Slov. Naroda". (352—1)
občno zavarovalno društvo za živino,.
na Diiiitiji IX., M«'hli«>kg»NN«> Kr. «,
izroča
g:lffi¥a© agenture
za HtajorMko sč Bodežeui v Gradci, za Ko-i-onIco bo sedežem v Cclovci, za KrsuijNko sč sedežem v Ljubljani vBeni zmožnim firmam.
Prijazne ponudbe naj so blagovoli pošiljati na direkcijo pod gorenj itn naslovom. (351)
Eliksir iz Kine i Koke,
najboljši do sedaj znani ifltutvni likei:
Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova  okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Dobiva se jedino lo pri (53—28)
O-euTpiiel Piccoli,
Ivkarju, na ditnujskej centi v Ljubljani.
Izdatelj in urednik Josip J ur ti č.
Lastnina in tisk ,Narodne tiskarne".