J JEKLO V TEHNA
PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2 a tel.: 31760
Denacionalizacija
Zanke in pasti pri popravi krivic
str. 22
• CITROEN AX CABAN 1,1 i - cena 1.237.825,00 dobava ob vplačilu
• CITROEN AX TRE 1,1 - cena 1.323.431,50 - dobava ob vplačilu
• AVTOMOBILSKA PRIKOLICA 450 kg, cena 54.800,00
Murska Sobota, 13. januana 1994 • Leto XLVI • Št. 2 • Cena 95 SIT
Država je zategnila tudi kmete pri davkih str. 4
Praznični dnevi ob prehodu leta so za nami in na praznovanje ]bomo počasi pozabili. Pa si nas večina daljših praznikov niti ni privoščila, saj je naneslo, da se je leto zamenjalo prav ob koncu tedna, ki je tako ali tako namenjen počitku. Sicer pa si ne moremo in ne smemo vzeti časa za daljše praznovanje, saj nam razmere tega ne dovoljujejo. Nekateri sicer zatrjujejo, da je tisto najhujše že za nami, vendar preveč optimistični le ne moremo biti. Dediščine preteklosti se ni mogoče znebiti čez noč, do novega pa smo čestokrat še preveč nezaupljivi. Morda zaradi slabih izkušenj, ki jih imamo še iz stare, nekaj pa tudi že iz nove slovenske države. Radi sicer pravimo, da smo zdaj sami gospodarji na svojem, želimo pa, da bo država do nas prijazna. Enako prijazna do vseh pa ni bila nikoli nobena država. To tudi pri nas Že čutijo tisoči in tisoči tistih, ki so ostali brez zaposlitve, pa tudi oni, ki po mesec, dva ali še več čakajo na zajamčeno plačo. Ko je prvi parlament samostojne slovenske države sprejemal zakon
Država nas ljubi in skubi
o denacionalizaciji, smo slišali, da z njim popravljamo krivice preteklosti. Smo takrat dovolj temeljito premislili, na kakšen način popraviti te krivice? Mar s sedanjim načinom ne povzročamo novih krivic?
Da država ljubi svoje državljane in jim tudi daje, je -želela dokazati v letu, ki je za nami. Podarila nam je lastniške certifi-' kate, in to prav vsem od tistih, ki šeniso zlezli iz plenic, pa do onih najstarejših, ki z njimi ne bodo imeli več kaj početi. Kakšna pravičnost! Dala nam je del tistega, kar smo tako ali tako sami ustvarili, dobršen del pa bo še vedno ostal državi. Dobil ga bo tisti, ki ga bo sposoben plačati. Kdo bo to, lahko ugibamo. Zastonj si domišljamo, da bomo z lastniškimi certifikati kar čez noč vsi postali kapitalisti, saj so v kapitalizmu potrebni tudi .delavci. Kako hitro bo potekalo to razslojevanje, bo že kaj kmalu pokazal čas.
Če država daje, mora nekje vzeti. Je pa tako, da tisto, kar vzame, najprej nameni za zadovoljevanje svojih potreb, deli ali vrača pa, kolikor ostane. V bistvu gre le za prerazporejanje ustvarjenega družbenega proizvoda, ki ga opravlja država. Viri Za zagotavljanje teh sredstev so različni, so pa vedno ljudje tisti, ki ustvarjajo te vire. Pa naj bodo to prihodki od prometnih davkov, carin, trošarin, takšnih ali drugačnih »tolarjev«, človeka vedno udarijo po žepu, čeprav se tega često niti ne zavedamo oziroma o tem ne razmišljamo. Nekako smo se že navadili, da si država izmišlja vedno nove in nove davke, pri tem pa zna biti zelo prefinjena. Ko so nas pred novim letom »obdarili« s tako imenovanimi trošarinami, smo lahko slišali, da bodo te nadomestile izpad zaradi dohodnine, ki bo poslej nižja. Ali bo res, boste lahko ugotovili sami že prav kmalu, ko boste prejeli prvi letošnji obračun za izplačilo osebnega dohodka in ga pri plačilu akontacije dohodnine primerjali s prejšnjim. Takrat boste tudi dobili odgovor na vprašanje, ali nas država zares ljubi ali pa tudi skubi.
LUDVIK KOVAČ

NEPREDVIDLJIVA NARAVA - Dober teden pred božičem se je naš novinar Štefan Sobočan pogovarjal z rezbarjem Ivanom Gradišnikom, ki stanuje s svojo družino v hiši tik ob strmem pobočju Lendavskih goric. Povprašal gaje tudi o počutju pod hribom in ta mu je odvrnil, daje vse v redu. Že čez nekaj dni - na Štefanovo - pa seje z višine 8 metrov utrgal 20 metrov širok plaz z drevjem in zasul del Gradišnikove hiše, eno drevo je obtičalo na slemenu, druga pa so zdrsela na cesto. V poznejših dneh je nepredvidljiva narava zagodla še na več kot desetih drugih mestih, zlasti pa še na odseku ceste Lendava-Lendavske Gorice, katere del je utrjen z betonsko škarpo, ki se zdaj čedalje odmika in bo vsak čas zdrsela v dolino.' Za odpravo posledic plazov in preprečitev novih bodo v lendavski občini potrebovali 284.950.000 tolarjev. Več o tem na 3. strani. — Fotografija: N. Juhnov.
Slovo pogodbenemu delu -država je šla iz ene skrajnosti v drugo skrajnost str. 4
Ljubljančani zategnili Pomurski sejem, ta se sedaj preživlja z bančnimi posojili str. 5
^epotivodyov
“Jod !O.do24.januarja’94 J otroška, ženska in moška konfekcija, pletenine,ostanki metrskega blaga,ženska zimska obutev v BLAGOVNICI ter ZIMSKA ŠPORTNA OBLAČILA

Kako nam je oblast uredila lokalno samoupravo s sprejemom zakona o lokalni samoupravi	str. 6
Za oživljanje propadajočih kmetij ali kako bodo Ljutomerčani oživili Malo Nedeljo	str. 8
Potrošnik začel priprave na spomladanski del prvenstva s tremi ruskimi igralci in novim treneijem str. 15
VREME
V VSEH Poslovalnicah ^TEKSTILOM
Namesto borove poroke bodo v Doliču nosili »korine« str. 18
Milani
IZBOR FILMOV
V SOBOŠKEM KINU
S CLAUDOM DOMA
KANADA, 1992
CANNES 92
13. januar ob 19. uri
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACU
V petek in soboto še suho, potem poslabšanje s padavinami.
Vestnikov koledar
13. januar, četrtek, Veronika 14. januar, petek, Srečko 15. januar, sobota, Lovro, Pavel
16. januar, nedelja, Marcel 17. januar, ponedeljek, Anton 18. januar, torek, Marjetka 19. januar, sreda, Marta
Pregovor Če Pavel na vetru prijezdi, se za njim rad dež ugnezdi.
stran 2
vestnik, 13. januarja 1994
aktualno okoli nas
■ LJUBLJANA - Minister za zunanje zadeve Lojze Peterle je sprejel veleposlanika Slovenije v Ruski federaciji Saša Geržino. V pogovoru sta ocenila sodelovanje med Slovenijo in Rusijo, ki je bilo v minulem letu zelo intenzivno. Politični stiki med državama so se poglobili in razširili, kar je vplivalo tudi na boljše gospodarsko sodelovanje.
■ LJUBLJANA - Upravni odbor Slovenskih železarn je za zaprtimi vrati imenoval za v. d. generalnega direktorja železarn Andreja Kokalja, dolgoletnega direktorja ravenske železarne in hkrati namestnika zamenjanega generalnega direktorja dr. Andreja Ocvirka. Ta se bo vrnil v Petrol.
■ LJUBLJANA - V minulem letu je bila krška nuklearka in še posebej njena varnost pod drobnogledom treh mednarodnih izvedenskih komisij. Kot je na tiskovni konferenci povedal minister za okolje in prostor Miha Jazbinšek, je bila jedrka elektrarna ocenjena pozitivno, pri čemer je tudi nekaj predlogov za izboljšave. ■ TOLMIN - Delavci Paradisa so se z večino glasov odločili, da zapečatijo približno 300 igralnih avtomatov in s tem začasno prekinejo igralniško dejavnost v tej poslovni enoti novogoriškega Hita. Načelnik medobčinskega inšpektorata je ob tem ugotovil, da delavci Paradisa ne kršijo več zakonov in drugih predpisov o načinu poslovanja tega igralniškega objekta.
Mir še daleč?
POSVETU
Po pogovorih med hrvaško in muslimansko delegacijo na Dunaju je hrvaški zunanji minister Mate Granič izjavil, da je bil pogovor konstruktiven, pri čemer pa ni navedel nič določnega. Dodal je le, da so si prizadevali doseči čimprejšnjo prekinitev ognja, ki je nujni pogoj za zagotavljanje človekoljubne pomoči prebivalcem Bosne in Hercegovine. V dvoranah zgodovinskega Hof-burga na Dunaju naj bi se dogovorili tudi o ozemeljskih zahtevah muslimanske strani, v isti sapi pa je pripomnil, da jim Neuma, kjer živi 80 odstotkov Hrvatov, ne bodo prepustili. Precej drugače je o tem govoril ministrski predsednik BiH Ha-ris Silajdžič. Po njegovem gre za tragično spoznanje, da bodo z določitvijo razmejitvene črte med bosanskimi Hrvati in Mu-
slimani odpravili skupno državo Bosno in Hercegovino. Zato je skušal vnovič hrvaško stran odvrniti od tega, vendar so bili vsi poskusi zaman.
Prav tako je bil na neuspeh obsojen znan Silajdžičev poziv svetovni organizaciji, naj z oboroženim posredovanjem doseže mir v BiH ali pa naj opusti embargo, da bodo tudi Muslimani prišli do orožja in se sami branili. Eden redkih dogovorov, do katerega naj bi se vendarle dokopali, je načrt, imenovan Vrnitev v Mostar. Po njem naj bi se vsi prebegli in pregnani prebivalci hercegovske metropole, ne glede na narodnost, že kmalu vrnili na svoje domove. Mirovnih pogajanj na Dunaju sta se udeležila tudi mirovna posrednika Owen in Stoltenberg, ki pa nista pokazala optimizma.
Tudi posebna ameriška odposlanka Oldbrightova je takoj po prihodu v Zagreb poudarila, da je ameriško stališče glede BiH povsem nedvoumno. Gre za suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav, ki so nastale po razpadu Jugoslavije. Pri tem je napovedala celo možnost uvedbe gospodarskih ukrepov proti Hrvaški, če se bo še naprej vmešavala v spopada v BiH.
Medtem pa sta se v Beogradu mudila mirovna posrednika za območje nekdanje Jugoslavije Owen in Stoltenberg. Sešla sta se s srbskimi voditelji na čelu s predsednikom Miloševičem in predstavniki bosansko- hercevskih Srbov, ki jih je vodil Karadžič. Srbska stran je v uradnem sporočilu po pogovorih ocenila, da je s tem, ko je Muslimanom prepustila tretjino ozemlja BiH izpolnila svoje obljube in da zato pričakuje, da bo Evropska unija odpravila sankcije proti srbsko-črnogorski federaciji.
In naposled sta se v Bonnu sestala še predsednika BiH Alija Izetbegovic in Hrvaške, Franjo Tudman. Srečanje, za katerega je nemška stran po trditvah zunanjega ministra Kinkla ponudila le pogajalski' prostor, ne pa tudi svoje posredniške vloge, je potekalo za zaprtimi vrati. Sodeč po napovedih je šlo predvsem za prizadevanja za sklenitev premirja v osrednji Bosni, vprašanju muslimanskega izhoda na morje in novim mirovnim predlogom, ki jih je pripravil hrvaški predsednik Tudman. Po njem bi muslimanski strani pripadlo 33,56 odstotka zdajšnjega ozemlja BiH, glavno me- : sto Sarajevo pa naj bi bilo pod nadzorom mirovnih sil OŽN. Ker je vodja bosanskih Srbov Karadžič za nadaljevanje vojne v BiH obtožil t. i. »nemški blok«, je težko pričakovati skorajšnje izboljšanje razmer na Balkanu.
MILAN JERŠE;
■ JERUZALEM - Po pogovorih z izraelskim vodstvom je angleški zunanji minister Douglas Hurd poudaril, da se morajo izraelsko-palestinska pogajanja o avtonomiji Gaze in Jeriha čimprej nadaljevati. Obiskal je še Jordanijo in se sešel s kraljem Huseinom.
■ ATENE - Grški premier Andreas Papandreu je vladi in članom Evropske komisije predstavil poglavitne pobude, ki naj bi jih Grčija uresničila med svojim predsednikovanjem Evropski uniji. Zavzel seje za vzpostavitev miru v nekdanji Jugoslaviji ter za boj proti brezposelnosti in gospodarski recesiji.
■ ZAGREB - Stalna predstavnica ZDA pri svetovni organizaciji in članica Clintonovega kabineta Madelaine Albright je na začetku svoje desetdnevne turneje po 13 evropskih državah obiskala Hrvaško. Z najvišjimi hrvaškimi predstavniki se je pogovarjala o delovanju OZN, programih človekoljubne pomoči in delovanju mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. ■ PARIZ - Francija je mednarodno skupnost pozvala, naj se odzove na ponižujoč odnos do mirovnih sil na območju BiH, Kanada pa se je priključila skupini držav, ki so napovedale, da bodo umaknile svoje pripadnike mirovnih sil iz nekdanje Jugoslavije.
■ KABUL - Spopadi v glavnem mestu Afganistana so terjali blizu sto ubitih, skoraj dva tisoč ljudi pa je bilo ranjenih. Spopadajo se privrženci predsednika države Rabanija in enote nekdanjega komu nističnega generala Dostama.
■ WASHINGTON - Bela hiša je sporočila, da bo vztrajala pri popolnem nadzoru nad severnokorejskim jedrskim programom. Po ameriških podatkih v Severni Koreji razvijajo jedrski program v sedmih mestih.
■ JOHANNESBURG - V Južnoafriški republiki je večstrankarski narodni mirovni komite leto 1994 razglasil za leto miru, vendar se je kljub temu začelo izredno krvavo. Že v prvih treh dneh novega leta je bilo v političnih spopadih ubitih več kot 50 ljudi.
■ SAN CRISTOBAL DE LAS CASAS - V srditih spopadih, ki so se razplamteli med mehiško vojsko in indijanskimi kmeti v zvezni državi Chiapas na jugu Mehike, je bilo po uradnih podatkih ubitih najmanj 57 ljudi.
■ NEW DELHI - Uzbeški predsednik Islam Karimov se je mudil na tridnevnem uradnem obisku v Indiji. Sestal se je s predsednikom Šankarjem Dajalom Šarmo, sprejel pa ga je tudi premier Narasimha Rao. Med obiskom so podpisali meddržavne sporazume o sodelovanju na področju znanosti in tehnologije, kulture, telekomunikacij in prometa.
■ MOSKVA - V Rusiji so se zelo hitro odzvali na zahtevo oz. željo Litve, da bi postala članica Nata, saj bi po mnenju ruskih oblasti širjenje zahodne vojaške zveze v neposredno bližino ruskih meja ogrozilo.ravnovesje in destabiliziralo to območje.
■ TBILISI - Nekdanji gruzinski predsednik Zviad Gamsahur-dija je naredil samomor, je sporočila agencija Interfax, ki se sklicuje na trditve Gamsahurdijeve soproge Manane. Življenje si je vzel v neki vasi na zahodu države, ki so jo obkolile vladne enote. ■ DUBLIN - Politično krilo Irske republikanske armade se je v posebnem sporočilu zavzelo za neposreden dialog med omenjeno organizacijo in britansko vlado. V prihodnje nameravajo tudi odgovoriti na britansko-irsko mirovno pobudo za Severno Irsko.
■ LOME - Vlada Toga je sporočila, da so mejni prehodi te države tarča napadov vojske sosednje Gane. Obenem pa je prišla novica, da so vladne sile aretirale več kot sto ljudi, vpletenih v poskus uboja predsednika države Fiadema.
■ WASHINGTON - Direktor urada za begunce pri ameriškem zunanjem ministrstvu Warren Zimmerman je iz protesta proti ameriški politiki do Bosne in Hercegovine odstopil s tega položaja. Warren Žimmerman je že peti visoki diplomat ameriškega zunanjega ministrstva, ki je od avgusta 1992 zapustil položaj.
Po Ciampiju Ciampi?
'Kriza v političnem življenju sosednje Italije je že nekaj časa v središču pozornosti. Zlasti to velja za vlado premiera Ciam-pija, kateremu skušajo parlamentarne stranke izreči nezaupnico. Po številnih političnih sestankih, ki so se zvrstili v zadnjem mesecu, je skrajni cilj 150 podpisnikov zahteve po razpravi o nezaupnici, odložiti razpust parlamenta, za kar se zavzema predsednik države Scalfaro, in predčasne politične volitve. Znano je, da so na lanskoletnih'volitvah poražene vladajoče stranke, in sicer krščanska demokracija, socialisti, liberalci in socialdemokrati, pogojevale glas podpore Ciampiju z odložitvijo volitev na letošnji junij, ko bodo v Italiji tudi volitve v Evropski parlament. Pri tem je za lase privlečen izgovor, češ da bodo na ta način manjši stroški, saj je očitno, da poražena stran potrebuje več časa za to, da se za »prepleskanimi fasadami« ali združene v novih političnih gibanjih opomorejo od poraza in pripravijo na za prihodnost Italije nedvomno odločilen spopad.
Treba je vedeti, da voditelji strank dosedanje opozicije po pogovorih s predsednikom vlade Ciampijem niso odkrivali svojih namer glede glasovanja
o nezaupnici, ampak so drug za drugim zahtevali takojšen razpust parlamenta in nove volitve že 20. marca oziroma 10. aprila. Iz virov blizu Kvirinala prihajajo zagotovila, da je predsednik Scalfaro ne glede na izid sedanjih pogovorov odločen razpustiti parlament najkasneje do konca tega meseca. Tako naj bi ravnal v skladu s svojim večkratnim opozorilom, da je italijansko ljudstvo na aprilskem referendumu plebiscitarno zahtevalo, naj se čimprej obrne nova stran italijanske politične zgodovine.
Ob tem velja opozoriti, da je največ nejasnosti na srednjem odru italijanskega političnega prizorišča. V takih negotovih političnih razmerah sta bolj verjetna dva scenarija prihodnjih dogajanj. Po prvem naj bi si podali roke severnoligaški Bossi, reformist Mario Senni in novinec v politiki, medijski človek Silvio Berlusconi ter sredinske razpadline stare krščanske demokracije. Če bi ven-
darle prišlo do volilnega uspeha Ciampija, ki se je po mnenju nekaterih opazovalcev prodal levici, bi ga zamenjal Mario Senni. Po različici nepredvidljivega evropskega radikalca Panelle pa bi prišel na površje znova Ciampi, vendar na čelu politične vlade, ki bi utrla pot sredinskim krogom. Le-te pa bi sestavljali Ciampi, Senni, Berlusconi in del krščanske demokracije. Naslednji dnevi in tedni bodo zatorej odločilnega pomena za nadaljnjo usodo italijanskega političnega življenja. MILAN JERŠE
Vestnik
Plavšičeva proti Miloševiču
Izjava tesne Karadžičeve sodelavke Biljane Plavšič na Švedskem, češ da je Srbija komunistična država in da je Republika srbska korak pred Srbijo, s čimer naj bi žalila Srbe in njihovega predsednika Slobodana Miloševiča, je vzbudila precej negodovanja v Srbiji. Njena osebna nestrpnost do Miloševiča se je pokazala že spomladi, ko se na Palah z njim ni hotela niti rokovati. Pri tem ne skriva simpatij do četniških revanšistov in skuša ob vsaki priložnosti vrniti udarec beograjskemu režimu.
Iz Monoštra piše
Manjšine in »hiša države«
VESTNIK
Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota
Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Edih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar
Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1994 je 1.200,00 SIT, celoletna naročnina 4.800,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov.'
Peterletovo pismo članicam Nata
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je na voditelje diplomacij članic zveze Nato naslovil pisma, v katerih jih je seznanil s slovenskimi stališči in pogledi do razmer v Evropi in kolektivne varnosti. Poudaril je, da se je v zadnjih dveh letih spremenilo ravnotežje sil na Balkanu ter da se podobno dogaja tudi v Vzhodni Evropi. Take spremembe utegnejo vnesti negotovost v prihodnjo evropsko varnost. Za Slovenijo je minister Peterle dejal, da je na politični, gospodarski in varnostni prelomnici v Evropi, zato je ponovil interes Slovenije, da bi imela tesne stike z zvezo Nato.
Glede bližnjega obiska veleposlanice ZDA v svetovni organizaciji Albrightove v Sloveniji pa je slovensko zunanje ministrstvo poudarilo, da bo to doslej najvišji obisk kakega ameriškega funkcionarja po osamosvojitvi naše države. Prav zato bo obisk Albrightove še toliko pomembnejši.
MJ
Vse kaže, da bo na Madžarskem opravljala svojo zakonotvorno nalogo tudi naslednja skupščina brez manjšinskih poslancev. Na Madžarskem bodo druge »svobodne« volitve letos spomladi, toda zastopstva manjšin v parlamentu ne zagotavljata niti lani sprejeti zakon o pravicah narodnih in etničnih manjšin niti spremenjeni volilni zakon.
Narodnostni zakon predvideva ureditev manjšinskega zastopstva v skupščini s spremembo volilnega zakona. V oklepaju naj omenim le to, da je bila ena izmed spornih točk pri sprejemanju manjšinskega zakona med Narodnostno okroglo mizo in predlagatelji zakona prav zastopstvo manjšin.
Spremembe volilnega zakona je sprejela madžarska skupščina v zadnjih dneh lanskega leta. Po vladnem predlogu bi manjšine lahko imele svoje liste (in to več), za kar bi potrebovale tri tisoč glasov za enega poslanca. Opozicijske stranke - predvsem Stranka svobodnih demokratov - se niso strinjale s predlogom. Po njihovem mnenju bi to pomenilo avtomatično manjšinsko zastopstvo. Slišati je bilo celo, da bi se dalo s tem tudi manipulirati.
Vedeti pa je treba, da večina manjšin tudi pod takimi pogoji ne bi prišla do poslanca v skupščini. Če pogledamo le »nekdanje« avtohtone manjšine, nikakor ne bi prišli do zastopstva Slovenci, Srbi, vprašljivi so tudi Romuni. (Po zakonu o manjšinah je na Madžarskem po novem 13 manjšin, med njimi recimo Armenci, Bolgari, Rusini, Romi itd.).
V prvi naglici je bilo objavljeno v madžarskem tisku ničkoliko izjav. Vse izjave so bile enotne v tem, da se nobena manjšina ne strinja s predlogom svobodnih demokratov, da naj pridejo manjšine do svojih poslancev po »nor-
malni« poti, torej ali kot strankarski ali kot individualni kandidati. Temu - namreč strankarskemu vplivu - se želi izogniti skoraj vsaka manjšina.
7. januarja je Ärpäd Göncz, predsednik R Madžarske, sprejel delegacijo Narodnostne okrogle mize. (To je neformalna organizacija, sestavljena iz zastopnikov vseh manjšin.) Na posvetih pri predsedniku države so zastopali stališče, da je parlamentarno zastopstvo manjšin kolektivna pravica narodnostnih skupnosti. Na tej osnovi se mora torej iskati tudi tehnična rešitev, kako do poslanskih stolov. Narodnostna okrogla miza se zavzema tudi za znižanje potrebnih glasov s tri tisoč na tisoč.
Predsednik Ärpäd Göncz je predlagal nadaljevanje pogovorov, obenem je izjavil, da se še ni odločil, ali bo podpisal spremenjeni volilni zakon, ali se bo obrnil k ustavnemu sodišču. Za premislek ima čas do 20. januarja.
Kakorkoli se bo odločil predsednik, (tudi) časovna stiska deluje proti manjšinam, kajti po razpisu novih volitev se volilni zakon ne sme več spreminjati.
Torej vse kaže, da bodo manjšine - kljub obljubam na prejšnjih volitvah - čakale še štiri leta, dokler bodo prišle v »hišo države« (Ors-zäghäz), kot se parlamentu v madžarščini reče.
Nekateri sicer pravijo, da se to ne bi smelo zgoditi, kajti Še enega neuspeha na tem področju si ne smeta privoščiti niti država niti skupščina, saj kakršnakoli rešitev bi posredno vplivala tudi na usodo zamejskih Madžarov. Le-ta pa določene madžarske kroge bolj zanima kot usoda manjšin v državi. Ti so prav gotovo pozabili pregovor »Pometaj najprej pred svojim pragom!«
Marijana Sukič
vestnik, 13. i.
aktualno doma
Seje narava zarotila proti Lendavčanom
Plazovi odpirajo grobove
Topljenje snega in deževje, ki ga je bilo zadnje dni decembra in prve dni januarja (na kvadratni meter) toliko kot v desetih mesecih lanskega leta, so na Štefanovo načeli pobočje pod lendavskim starim pokopališčem in z višine 8 metrov in v širini 20 metrov se je odtrgal velik plaz zemlje ter delno zasul stanovanjsko hišo Gradišnikovih v Kranjčevi ulici 33. Še več: drevje, zlasti akacija, je padlo na sleme omenjene hiše in tudi na cesto se je zrušilo, zato so jo zaprli. Predstavnika geološkega zavoda iz Ljubljane sta po temeljitem
cesto s ■ e med s,a"m lendavskim pokopališčem in Kranjčevo h*šo in J6.0^r8ala 'n skupaj z drevjem zdrsela na Gradišnikovo leseni na regionalno cesto. Delavci so začasno preprečili J > dolgoročna in zanesljiva rešitev pa bo veliko stala.
°gledu podala mnenje, da je do »odrona« prišlo zaradi preve-™ teže dreves, obremenjenih z novozapadlim snegom, in razmočenega terena. V nevarnosti da je vse pobnočje, zato je potrebno, ko bodo vremenske razmere dopuščale, odstraniti vse drevje na pobočju, ga
Osnje prvo zasedanje skupščine V čigavi mreži?
^"pščing Jutl}* dan pozna, potem je jasno, da je soboška občinska ^cpčnosfij,"11^^ škripcih. Znova se je namreč ponovila zgodba o nes-s° de|eoat- “Pščinskih zborov, kot običajno pa so zasedanje prekinili, ko **”.¡1111 v Sje® s®ndviče in dobili povrnjene potne stroške. Kljub temu 'ntenova Uspe,° obravnavati vsaj nekaj vsebinskih točk dnevnega
^ie zbo^^njo nesklepčne „ kraJevnih skupnosti iz »l'k°dlok»embra So sPreieli os-zavoda Ka 0 ustanovitvi javnega lekarne. Pri tem j Pred,»,/1 besedni dvoboj med izvršnega sveta, h^gito n ? družbene dejavnosti, ^Grja pVcat >n pomočnikom di-? ^cem _/>murskih lekarn ter po-^'IČein vratKS Leopoldom Crn-svoie\«Sak od "¡’j“ je namreč njeneR; ¿S8?varial besedilo ome-“ekaJ v?k?\ki MJ bi Ponesel V tcJ dejavn’n?’x, Premikov tudi ["^ost u" ^ p'° je predvsem za ^ na t^".aV'j^a Poročnih le-Phhranib nor ■ ’ S ^lmer bi bolnim jurske sJ^r^nejših krajev ibi >ahkota a' VPrašanje je le, pravniki, kajut™7'13 ,zdajali tudi .80 bi moral? n?0 odgovorno na-> farmacevt pUStiti diplomira-
M Nato ‘o v eno-2 fa80tavljanjpku osnutek odloka ^‘"a dela na ^stev za vzdrže-”aPravah na m rUpnih objektih in Jlh v soboški i‘?rac'jskih območ-V Predlog, v' Ob^ln' Preoblikovali ^oka o lokar^1 so tudi Predlog ^^»»SK^
zavarovati z mrežo in zasaditi. Začasno naj bi se prebivalci iz ogrožene hiše izselili...
Delavci so 28. decembra odstranili drevo, ki je padlo na hišo, za druga drevesa, ki so ogrožala objekt, pa so ugotovili, da se jih da odstraniti samo z dolge gasilske lestve. Pripeljali so jo z Zavoda za gasilsko in reševalno službo iz Maribora in opravili zahtevno delo. Žal pa se narava hi umirila, kajti pozneje so se plazovi pojavili še na drugih mestih in zdaj naj bi jih bilo na različnih krajih že več kot deset. Poleg tistega na Kranjčevi ulici je 40-
metrski »odron« na lokalni cesti Lendava-Lendavske Gorice uničil betonski podporni zid (škarpo) z vodnim prepustem, v dolžini 15 metrov pa je odtrgal polovico cestišča, tako da je zdaj tudi ta cesta zaprta za ves promet, vendar nekateri neprevidni potniki tvegajo, torej
Po daljšem čakanju na sklepčnost in številnih telefonskih klicih so se naposled vendarle pojavili manjkajoči delegati zbora združenega dela. V strahu, da ti ne bi čez nekaj časa »izginili«, je predsednik občinske skupščine Andrej Gerenčer predlagal, da najprej opravijo skupno sejo. In potem so na veliko presenečenje po zares hitrem postopku obravnavali sedem točk dnevnega reda. Delegati so med drugim sprejeli sklep o ustanovitvi, sestavi, nalogah in imenovanju komisije za lokalno samoupravo. Na čelu 14-članske komisije, ki ne bo imela lahkega dela, je Andrej Gerenčer. Brez zapletov je bilo tudi imenovanje Martine Bukovec, diplomirane pravnice s pravosodnim izpitom, iz Murske Sobote za namestnico javnega pravobranilca pomurskih občin, imenovali so upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč ter razrešili Edija Kuzmo članstva v komisiji za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja SO, zamenjal pa ga je Stanko Kerčmar. Na skupni seji so potrdili tudi spremembe občinskega statuta za izločitev vasi Ber-kovci, Ivanjševci in Lončarovci z narodnostno mešanega ozemlja.
Tole pa je lokalna cesta med Lendavo in Lendavskimi Goricami, po kateri je dokaj gost promet. Zaradi izredne moče betonska škarpa grozi, da bo vsak čas zdrsela v dolino. Očitno pa je, da ta nevarnost nekaterih ne odvrača od vožnje po nevarnem odseku.
odstranjujejo prometne znake za prepoved in se kljub temu vozijo. Sicer pa so ugotovili še plazišča zemlje in drevja za lendavskim gradom ter izpokopa-nost cest v Lendavskih Goricah, zlasti v Zgornjem in Dolnjem Benecu.
Na torkovi seji izvršnega sveta skupščine občine Lendava so povedali, da je neposredne in posredne škode zaradi plazov za 284.950.000 tolarjev. Največ, in sicer 244.000.000 tolarjev, bo stala odstranitev poškodovanega cestišča in podpornega zidu ter zgraditev novega mostu ter cestišča v Lendavskih Goricah. Sanacijo erodiranih zemljišč v vinogradih so ocenili na 15.000.000 tolarjev. Za ureditev plazišč in poškodovanih cestišč ter odvodnje meteornih voda bo treba 11.800.000 tolarjev; škodo na Kranjčevi ulici (na Gradišnikovi stavbi) so ocenili na 4.100.000 tolarjev, stroški odvoza in odstranitve dreves in zemlje ter stroški občinskega štaba civilne zaščite, preureditev električnega in poštnega omrežja ter zapora ceste pa so ovrednoteni na 3.750.000 tolarjev. Občinska vlada je ocenila, da teh izdatkov sami v občini ne bodo zmogli, zato bodo zaprosili ministrstvo za okolje in urejanje prostora oziroma odbor podpisnikov družbenega dogovora
Eno odmevnejših razprav je imel poslanec DPZ-ja Franc Horvat s Tišine. »Soboška občina je v preteklosti štipendirala precej študentov medicine, pozneje pa ni vodila take politike, da bi te kadre tudi ustrezno nagrajevala. Zato smo ostali z majhnim številom domačih zdravnikov. Ostali so tisti, ki kažejo ljubezen do domačega kraja in tukajšnjih ljudi. Vsa čast zdravnikom, vendar se v zdravstvenih domovih dogajajo neljube scene. Pacienti čakajo na vrsto, skozi stranska vrata pa s pomočjo medicinskih sester spuščajo tiste, ki prihajajo s cekarji in vrečkami. Mislim, da bi morali več pozornosti posvetiti redu in disciplini medicinskega osebja. Menim, da je bila politika načrtovanja zdravstvenega omrežja v občini slaba, saj se je vse koncentriralo v mesto Murska Sobota, podeželje pa je bilo zapostavljeno.«
Na skupnem zasedanju vseh treh zborov Skupščine občine Murska Sobota pa je bila v ospredju mreža osnovnega zdravstva v občini. Strokovni vidik teh sprememb je podrobneje pojasnil namestnik direktorja ZD Murska Sobota dr. Jože Felkar. Med drugim je navedel podatek, po katerem zajema mreža osnovnega zdravstva poleg Zdravstvenega doma Murska Sobota še zdravstvene postaje in ambulante v Beltincih, Gornjih Pe-trovcih, pri Gradu, na Cankovi, v Martjancih, Rogašovcih in Prosenjakovcih. V občini je 47.040 prebivalcev, starejših od 19 let. Po realnih normativih primanjkuje v soboški občini 6 zdravnikov in 6 zobozdravnikov. Ker pa zakon o zdravstveni dejavnosti opredeljuje zagotovitev vedno dostopne nujne medicinske pomoči, bi v Po-murju potrebovali še 4 zdravnike. Že zdaj je pereč kadrovski problem, ker je večina zdravnikov v Murski Soboti, na terenu pa jih primanjkuje.
Sicer pa so delegati sprejeli sklepe izvršnega sveta, ki med drugim obvezujejo ZD Murska So-
o odpravljanju škode po elementarnih nesrečah za ustrezno pomoč. Seveda vseh ukrepov ne bo mogoče izvršiti (četudi bi imeli na voljo dovolj denarja) ta hip, vsekakor pa si bodo prizadevali, da bi dela opravili (četudi postopoma) tako, da bi bila od tega dolo-gorčnejša korist. Za Kranjčevo ulico so menili, da ni dovolj utrditev pobočja, ampak tudi (do)končna ureditev tamkajšnje regionalne ceste. Ker je ta ulica zaprta, je zdaj promet preusmerjen po obvozni Kidričevi ulici, ki menda nima niti uporabnega dovoljenja, zato bo prej ali slej uničena, pa je tako dobrodošla ideja o modernizaciji vzporedne ceste, ki pelje ob Ledavi mimo avtobusne postaje do hotela Lipa (Madyarova cesta).
Za konec pa morda še mnenje, kaj nasaditi na pobočjih, s katerih bodo odstranili mogočne akacije? Teh strmin menda ni mogoče usposobiti za vinogradniške nasade, zato naj bi na njih nasadili takšne drevesne in grmičaste vrste, ki bodo zagotavljale kompaktnost zemljišča in s svojim koreninskim sistemom preprečevale drsenje. Za zarast pa bo treba nenehno skrbeti in drevesa, ki bi presegla določeno velikost, odstraniti.
Š. SOBOČAN Foto: N. JUHNOV
bota, da v obdobju šestih mesecev poskrbi, da bo osnovna zdravstvena mreža funkcionirala, o čemer mora obvestiti izvršni svet. Ta pa je direktorja Pomurskega zdravstvenega zavoda Štefana Vučaka pooblastil, da se na ravni upravnih organov pomurskih občin, odgovornih za zdravstvo, dogovori o financiranju in delovanju medobčinskih zdravstvenih organizacij ter organiziranju nujne medicinske pomoči. Poleg tega pa mora javni zavod Pomurske lekarne do konca letošnjega februarja izdelati nov predlog organiziranja lekarniške mreže v soboški občini, v okviru katere naj predvidi tudi organiziranje priročne zaloge zdravil.
Ker je postal medtem zbor združenega dela nesklepčen, so delegati drugih dveh zborov na hitro potrdili še predlog odloka o lokacijskem načrtu za vodovod Pu-conci-Mačkovci, o spremembah in dopolnitvah odloka o odvozu in odlaganju komunalnih odpadkov ter o ustanovitvi stanovanjskega sklada občine Murska Sobota, ki ima več kot 800 stanovanj.
MILAN JERŠE
Stavka zdravnikov in zobozdravnikov
Opozorilo, predvsem vladi
Tudi zdravniki in zobozdravniki pomurskih zdravstvenih ustanov, člani sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije FIDES, so v ponedeljek od sedmih začeli stavko, ki pa je bolniki zaenkrat ne občutijo. Zdravniki in zobozdravniki delajo kot običajno, bolje rečeno več zaradi epidemije viroznih obolenj. Zato so se predvsem v zdravstvenih domovih v pone-
deljek ob trinajstih zbral' le na
Zdravniška stavka je naperjena proti vladi in ne bolnikom in vsem, ki potrebujejo njihovo pomoč, pravijo stavkajoči, ki pričakujejo pravičnejšo plačilo za svoje delo. To pa so določili v samostojni kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, ki so jo pripravljali skoraj leto, podpisali pa naj bi jo prvega januarja. Spominimose, daje bila stavka zdravnikov in zobozdravnikov napovedana že za prvi december, vendar so jo preložili prav zaradi resnih in vsebinskih pogajanj, na katerih so se potem uspeli dogovoriti za vsebino kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. Vsebina po-
Iz sporočila za javnost, ki ga je pripravil FIDES
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije FIDES že od marca lani opozarja pristojno ministrstvo za zdravstvo in tudi vlado na nevzdržno podcenjenost zdravnikovega dela v naši državi.
Tako vrednotenje našega dela v zadnjih petdesetih letih je pripeljalo do tega, da se lahko zruši do sedaj zgleden sistem zdravstvenega varstva v državi. Do zadnjega smo upali, da bo država resneje reševala naše zahteve, ki nikakor niso bile pretirane. V poklicni kolektivni pogodbi smo želeli naše delo primerneje ovrednotiti in omogočiti tistim, ki delo opravljajo kakovostneje, tudi višje plačilo.
Vsi naši argumenti, da je potrebno za vrednotenje dela zdravnikov uporabiti drugačne kriterije kot za delo na primer uradnikov, so bili zavrnjeni. Očitno tudi zagotovilo predsednika vlade, da razume naš drugačen položaj in daje naše delo preslabo plačano, nima prave teže.
Zdravniki nismo več pripravljeni razumeti, kako je lahko naša neto plača že nižja od povprečne plače, izplačane v negospodarstvu v Republiki Sloveniji. V novembru 1993 je ta znašala 58 520 tolarjev, zdravnik brez delovne dobe pa sedaj prejema 56 916 tolarjev. Če vas morda zanima, delo zdravnika specialista brez dodatka za delovno dobo je za državo vredno zgolj 63 988 tolarjev.
klicne kolektivne pogodbe, tudi njen tarifni del ali višina plače za zdravnike, je bil torej usklajen tako z ministrstvom za zdravstvo kot tudi vladnim odborom, vendar do podpisa ni prišlo. Vlada je o pogodbi razpravljala takoj po novem letu, vendar so imela nekatera druga ministrstva nanjo pripombo. Po izjavi dr. Božidarja Voljča si bo ministrstvo prizadevalo za usklajevanje besedila še z posameznimi resorji ter za podpis kolektivne pogodbe. Predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije FIDES dr. Andrej Šinkovec pa v izjavah za javnost napo-
V Krncih stoodstotno za samoprispevek
Da solidarnostno zbiranje denarja za ureditev svojega kraja ni zamrlo, priča dovolj zgovorno primer majhne vasi Krnci v KS Martjanci, kjer so v nedeljo izvedli referendum za podaljšanje krajevnega samoprispevka v naslednjih petih letih. Na glasovalno mesto je prišlo vseh 42 upravičencev, prav toliko pa se jih je v dobrih dveh urah odločilo tudi za samoprispevek. Tako bodo krajani poslej plačevali 2 odstotka od neto osebnih dohodkov in pokojnin, tolikšen pa bo tudi delež obrtnikov. Delavci na začasnem delu v tujini bodo mesečno prispevali po 20 nemških mark v tolarski protivrednosti, kmetovalci pa 5 odstotkov od katastrskega dohodka. Z zbranim denarjem bodo asfaltirali 3,2 kilometra dolg cestni odsek Sebeborci-Krnci, gramozirali vaške ceste do slehernega gospodinjstva, uredili dva mostova čez vaški potok, vzdrževali in dogradili vaški dom ter streho nad garažo, uredili komunalne objekte in pokopališče ter sofinancirali nakup opreme za požarno varstvo in civilno zaščito. m JERŠE
krajših pogovorih.
veduje, da če do podpisa ne bo prišlo, bodo stavko zaostrili in jo seveda časovno podaljševali.
Zdravniki in zobozdravniki pa se s stavko ne zavzemajo samo za pravičnejše vrednotenje svojega dela. Gre tudi za to, da postanejo močni in enotni v svojem sindikatu ter ne ostajajo v splošnih sindikatih in da prvič dobijo poklicno ali svojo kolektivno pogodbo, ki jo s strani zdravnikov in zobozdravnikov od podpori in soglasju Zdravniške zbornice podpisuje FIDES.
Drugi pomemben cilj, ki ga s pripravljeno kolektivno pogodbo, ki čaka na podpis,
še niso dosegli, je zavzemanje za ustreznejša, evropska razmerja med plačami zdravnikov in zaposlenih tako v zdravstvu kot drugih javnih ali državnih službah. Poudarjajo, da je njihovo delo vendar drugačno od dela državnih uradnikov. Razmerja so torej pomembna.
V pripravljeni kolektivni pogodbi so zapisali, da bi morala biti plača zdravnika v višini 3,8-kratnika zajamčene plače. Slednja je za negospodarstvo 26 tisoč tolarjev. Na primer zdravnik specialist naj bi prejel 4,4-kratnik izhodiščne plače.
MH
stran 4
vestnik, 13. januarja 19j
gospodarstvo
Kmetje, vlada misli na vas!
Tisti, ki trdijo, da slovenska vlada pozablja na kmete, nikakor nimajo prav. Prav nimajo tudi tisti, ki pravijo, da vlada o kmetih sicer razmišlja, vendar običajno le takrat, ko se razmere zaostrijo že do skrajnosti in jo kmetje prisilijo. Kot se je to, denimo, zgodilo lani poleti, ko so z zaporo nekaterih mejnih prehodov vlado tako rekoč prisilili, da je prisluhnila njihovim problemom. Bolj poredko se sicer zgodi, da se vlada kmetov spomni kar tako, recimo temu samoiniciativno. Pa vendar se tudi to dogaja. Nazadnje je bilo to pred novim letom, ko je kmetom pripravila novoletno »darilo« v obliki uredbe o valorizaciji katastrskega dohodka in določitvi količnika za valorizacijo katastrskega dohodka. Po tej uredbi, ki je začela veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, torej 1. januarja, podpisal pa jo je sam predsednik vlade, se katastrski dohodek za leto 1994 valorizira s količnikom 1,40. Povedano nekoliko enostavneje to pomeni, da bo v primerjavi z letom 1993 katastrski dohodek letos večji za 40 odstotkov. Katastrski dohodek se po tej uredbi povečuje z enotnim količnikom v vseh katastrskih okrajih in za vse katastrske kulture.
To da je bilo potrebno katastrski dohodek povečati, ni sporno, spornejše je vprašanje, kako je vlada prišla do tega količnika. To še toliko bolj, ker je statistika postregla s podatkom, da je letna inflacija v letu 1993 znašala 22,9 odstotka, povprečna rast cen na drobno pa 32,9 odstotka. V primerjavi s temi odstotki je torej zvišanje katastrskega dohodka preveliko. Vlada pa pojasnjuje, da so se v lanskem letu cene kmetijskih pridelkov v povprečju povečale od 1,35- do 1,64-krat, prav tako so rasli tudi stroški. Ne želimo trditi, da podatki, ki jih zbira uradna statistika, niso točni, postavlja pa se vprašanje, kako na osnovi različnih rasti cen posameznih pridelkov priti do realnega povprečja. Do tega gotovo niso mogli priti tudi v vladi, zato si skorajda upamo trditi, da so omenjeni količnik določili kar tako. Te trditve delno potrjuje že to, da so ga zaokrožili na 1,40. Ne bi pa ob tem smeli pozabiti, da kmetje ne pridelujejo le žita, koruze in krompirja, pa tudi sicer se ne ukvarjajo le s tržno pridelavo. Dobršen del pridelkov namreč namenijo za nadaljnjo reprodukcijo v živinoreji, tu pa so cene v lanskem letu naraščale nekoliko drugače.
Če bi bil katastrski dohodek zgolj osnova za odmero davka iz kmetijstva, njegova višina niti ne bi bila vprašljiva, saj je znano, da dobršen del kmetov tega davka ne plačuje. Kmetije, katerih katastrski dohodek ne bo presegel 30 odstotkov povprečne letne slovenske plače, namreč davka od katastrskega dohodka iz kmetijstva med letom ne bodo plačevale. Pa tudi to merilo je zdaj spremenjeno v škodo kmetov, saj vemo, da so bile v preteklosti oproščene plačila davka od katastrskega dohodka kmetije, katerih dohodek ni presegel 50 odstotkov povprečne slovenske letne plače. To pa hkrati seveda ne pomeni, da država od teh dohodkov ne pobere davkov, saj zakon o dohodnini določa, da se v osnovo za dohodnino posameznika všteva tudi katastrski dohodek, in tudi če boste v najnižjem davčnem razredu, bo vaš katastrski dohodek obdavčen z najmanj 17 odstotki. Ne bi pa ob vsem tem smeli pozabiti, da je katastrski dohodek tudi osnova za plačilo najrazličnejših drugih dajatev in prispevkov. Od njega sicer niso odvisni prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov, saj se ti plačujejo odvisno od zavarovalnega razreda, za veliko večino kmetijskih gospodarstev pa je katastrski dohodek še vedno osnova, od katere se plačujejo prispevki za zdravstveno zavarovanje.
Pa še na eno vprašanje bi ob tem kazalo opozoriti, saj ni zanemarljivo. V zadnjem času smo pogosto lahko slišali pripombe na račun štipendij za kmečke otroke, saj se je njihovo število močno skrčilo. Tisti, ki so te štipendije podeljevali, so to pač utemeljevali s pojasnilom, da presegajo dohodninski cenzus in zato do štipendije'niso upravičeni. S povečanjem katastrskega dohodka je zato mogoče pričakovati, da se bo število teh štipendistov še zmanjšalo. In takšnih primerov, ki so vezani na vjšino katastrskega dohodka, je gotovo še več, vendar kaže, daje vlada nanje pozabila. Problem, na katerega smo želeli opozoriti v tem prispevku, torej ni tako obroben in posledice bodo lahko veliko težje, kot je videti na prvi pogled. Jih bomo znali tudi ustrezno reševati?
LUDVIK KOVAČ
Omejitve pogodbenega dela
Z ene v drugo skrajnost
Ko so republiški poslanci sprejeli dopolnitve zakona o delovnih razmerjih ter z njim omejili tudi čas opravljanja nadurnega in pogodbenega dela, slednjega na 60 dni v koledarskem letu, smo zapisali mnenje, da samo s časovnim omejevanjem še vedno štirikrat cenejšega pogodbenega dela ne bo mogoče bistveno omejiti, kajti tudi »stari« zakon je pogodbeno delo časovno omejeval, tega pa v podjetjih običajno niso upoštevali. Tudi zato, ker ni bilo nadzora ali ostrih sankcij zaradi kršitve zakona. Po novem morajo delodajalci pogodbeno delo sproti prijavljati.
Dober teden po tem pa so v parlamentu sprejeli takšen zakon, ki pogodbeno delo s petnajstim januarjem obdavčuje s 25 odstotki.
O tem da je pogodbeno delo potrebno omejiti ali ga vsaj v primerjavi z rednim delom finančno »obremeniti«, se je govorilo več kot leto dni, zato sprejetje omejevalnih ukrepov ni nobeno veliko presenečenje.
Ilirija Lendava
Zakon jih je precej prizadel, saj ima proizvodnja sveč sezonska značaj in dela oziroma naročil z redno zaposlenimi ob konicah ne morejo opraviti. S prvim januarjem so že redno zaposlili 19 ljudi, v prihodnje pa si bodo zaradi omejevanja pogodbenega dela pomagali tako, da bodo nekaj delavcev morda zaposlili začasno, nekaj jih bo še naprej delalo po pogodbi, pomagali pa si bodo tudi s sposojanjem delavcev iz sosednjih podjetij. V Iliriji so na leto podpisali okoli štirideset pogodb o pogodbenem delu.
Še bolj kot davek na pogodbeno delo jih prizadeva časovno omejevanje dela po pogodbi. Potemtakem bi morali po dveh mesecih pogodbenega delavca odsloviti in drugega na novo priučevati ali uvajati v delo. Sicer pa bodo v podjetju v naslednjih dneh pripravili strategijo, kako naprej. Lahko se celo zgodi, da se bodo morali delu, ki ga cenovno ne bodo mogli »spraviti skozi«, odpovedati.
Morda pa sta nekoliko presenetila ostrina in jakost udarca kar po dveh tirnicah. Pogodbeno delo je tako naenkrat dobilo udarec z dveh strani ali od dveh zakonov in učinek omejevalnih členov zakonov je treba videti v celoti. Prav zato podjetja, ki imajo pogodbeno zaposlene delavce, tudi javno opozarjajo, da so prizadeti ne samo finančno zaradi obdavčitve pogodbenega dela, ampak tudi zaradi časovnega omejevanja tega dela, s slednjim ukrepom morda še bolj kot s finančnim, davkom.
Drugo, kar pri zakonu o davku na pogodbeno delo neprijetno preseneča, je, da je udaril povprek, ne da bi upošteval določene posebnosti posameznih del, zato se kot zelo prizadeti oglašajo časopisna in založniška podjetja, ki imajo pogodbeno zaposlene razna-šalce, pa tudi turistična in gostinska podjetja. Pravijo, da bi zakon vendar moral razmejiti med tistimi deli, ki bi jih res lahko opravljali z redno zaposlenimi, pa jih ne, saj je delo po pogodbi cenejše, in drugimi, kjer je posebnost, tudi sezon-skost ali občasnost tista, ki terja pogodbeni način zaposlitve delavcev.
Ob močnem udarcu pogodbenemu delu z dveh strani, s tem da se omejevanja pogodbenega dela nismo lotili postopoma ali s koraki, ampak z ostrim ukrepom kar čez noč, se lahko zgodi, da cilj ali namen s pisanjem omejitvenih ukrepov sploh ne bo dosežen. Prej bo opaziti nasprotni učinek.
Petrol in RUC zavlačujeta gradnjo ceste in bencinskega servisa
Bo Radgona izigrana
Bencinska črpalka v Gornji Radgoni prav gotovo ni v ponos v mestu, še najmanj pa Petrolu, ki želi postati sodobno podjetje in spremlja vse novosti svetovnega trga. Kljub vsej odličnosti, karticam in projektom pa v Pomurju niso navdušeni nad njihovo počasnostjo pri skupnem reševanju nekaterih problemov, ki jih povzročajo zastarele in na nepravi lokaciji zgrajene črpalke. Razvoj mesta Gornja Radgona omejuje stara in okolju nevarna bencinska črpalka v križišču. Obljube, da bodo začeli graditi bencinski servis v industrijski coni pred vasjo Mele, se še niso uresničile. Tako RUC kot Petrol postavljata vedno nove zahteve. Občina je dobila za-
radi preselitve trase magistralne ceste (ovinek pred Kur-busovo vrtnarijo naj ne bi bil več tako oster) dovoljenja 4 zasebnih lastnikov zemljišča in republiškega sklada za kmetijstvo. RUC pred letom 1995 ne namerava graditi ceste, zato upajo, da bo obljubo držal vsaj Petrol in sam financiral preselitev le-te.
BBP
Vedno bolj je čutiti vprašanje, ali bomo res na ta račun dobili nove redne zaposlitve, bodo podjetja in zasebniki pogodbene delavce redno zaposlili ali šli v drugo smer, v delo na črno ali »posojanje« delavcev med podjetji, ali... Delo-
torej za vprašanje pestro! oblik dela in zaposlitev. Omej tve pogodbenega dela je nai reč treba videti tudi širše, v p vezavi in soodvisnosti z d lovno zakonodajo, pa tu< z ukrepi spodbujanja zaposli vanja na drugi strani. O s« vočnosti pa tu skorajda ne n* remo govoriti.
Če torej sprejemamo mi nje, da so omejitveni ukrepi! pogodbeno delo v načelu i bri, da so prav to nekatei dolgo zahtevali, saj vendar!
Variš Lendava
V Varisu pravijo, da če bi vedeli za ostre omejitve pogodbenega dela, gotovo ne bi podpisali toliko pogodb o delu. Po pogodbi imajo zaposlenih 15 odstotkov delavcev, saj so bil s cenejšo delovno silo konkurenčni, sprašujejo pa se, kolik bodo cenejši sedaj. In s čim ali na kak način bodo nadomesti pogodbeno delo? Izračunali so, da je delo po pogodbi še veda dva odstotka cenejše od redne zaposlitve, vendar jih mord bolj kot to prizadeva časovno omejevanje pogodbenega dela Četrtino pogodbeno zaposlenih zato nameravajo zaposliti li določen čas, za preostale pa bodo iskali druge možnos! Pravijo tudi, da ni pričakovati, da bi zaradi zakona ali davki na pogodbeno delo podjetja toliko več redno zaposloval Kratkoročno je zakon slab, dolgoročno pa bomo še vide pravijo v Varisu.
AR ŠPED Gornja Radgona
S prvim januarjem so pogodbene delavce redno zaposlil zato jih omejitve in obdavčitve dela po pogodbi ne prizad vajo. Z vsebino nove zakonodaje, njeno ostrino se strinjaj! vendar napovedujejo, da bo to posredno še bolj spodbudi delo na črno. Tu pa je delo za inšpekcijske službe. Imaj občutek, da je kontrola mnogo lažja, pa tudi redna v družbi nih podjetjih in manj pri zasebnikih.
Radgonske gorice Gornja Radgona
Ker so si med trgatvijo sposodili delavce drugih podjeri torej že lani niso imeli dosti pogodbenega dela, jih davek na M delo ne prizadeva.
Radenska Radenci
V Radenski niso imeli obsežnih pogodbenih del. Obdavčitev pogodbenega dela jih prizadeva toliko, da bodo pač z> dela, ki jih bodo tudi v prihodnje morali opravljati na pogodbeni način, plačali davek. Na leto sklenejo od deset do petnajs' pogodb za dela, kot so pregledovanje vstopnic, inšpekcijski pregledi ali pregledi strojev, ki jih opravljajo zunanji sodelavci, in druga. Za te storitve bodo torej še naprej sklepali pogodb« o delu, medtem ko so bile pogodbene zaposlitve pri njih # doslej prej izjema kot pravilo. •
dajalci sami bodo poiskali poti za različnost in pestrost pri iskanju delavcev za to, da opravijo potrebno delo, torej v zaposlovanju, odvisno od potreb in najceneje. Kajti naša zakonodaja je še vedno preveč toga in tega ne omogoča. Gre
razloga, da različne oblike dd ne bi bile približno enako o* davčene, pa je vendar ob vsi* še preveč »črnih točk«, p’ sebno če sprejeto postavili v nekoliko širši delovno-zap* slovalni okvir.
MAJDA HORVA
V banovskem kopališču letos obnovljen bazen za nudiste
Premalo postelj za »pozitivo«
Termalno kopališče Banovci je prav gotovo med najbolj zasedenimi turističnimi objekti v Sloveniji, če ne že v Evropi. Z 90-odstotno povprečno zasedenostjo se ne morejo pohvaliti niti najboljši hoteli. Res pa je tudi - da ne bo prevelikih presenečenj -, da imajo v Banovcih le 44 postelj. Povpraševanje po prostih turističnih zmogljivostih v Banovcih je veliko; nekateri gostje se vračajo že leta, nekaj tujcev, ki so v tem mirnem prleškem kraju preživeli podaljšane novoletne praznike, si je rezerviralo sobe že za prihodnje novoletne praznike - za leto 1994.
»Imamo veliko premalo postelj, da bi lahko poslovali pozitivno, zato si pri preživetju pomagamo z organiziranjem raznih prireditev; vsako soboto
Matjan Pihler pravi, da se gostje v Banovcih prav zares naužijejo čistega zraka in miru; nihče se ne pritožuje, da bi mu bilo dolgčas.
imamo ples, na katerem je zelo težko dobiti proste sedeže, potrebne so rezervacije,« je povedal najbolj odgovorni v Termalnem kopališču v Banovcih Matjan Pihler. Banovsko kopališče je eno tistih, od koder lahko vsako leto poročamo o kakšnih novostih. Pred leti so bili ena največjih pridobitev
sobe in pokriti bazen, nato ureditev sanitarij in tušev v kampu - tega so lani povečali za 50 prostorov, tako da lahko v sezoni sprejmejo okrog 150 prikolic ali šotorov. V letu 1993 so imeli kar 28 tisoč prenočitev, s tem da kamp odprejo 1. maja (nudističnega že 10. aprila), dnevno letovanje pa stane 12 mark. Posebnost banovskega kopališča sta prav gotovo kamp in bazen s termalno vodo za nudiste. Slednjega bodo v letu 1994 obnovili - poglobili in uredili okolico, v prihodnosti pa je načrtovan tudi bazen s podvodno masažo za vse ljubitelje kopanja brez kopalk.
Bliže uresničitvi pa je hotel s skoraj enako višino kot dosedanji objekti kopališča. Izdelavo načrtov so zaupali Projektivnemu biroju M- Sobota (dipl. arh. Angelca Dokl-Mir), kjer so izdelali tudi načrte za dvojne sanitarne postore v kampu. Zemljišče, na katerem naj bi hotel zgradili - to je travnik pred kopališčem -, je že odkupljeno, upajo pa, da bodo z gradnjo lahko začeli že letos. To bi bilo tudi razumljivo, kajti vsakemu poslov-
na travniku pred termalnim kopališčem v Banovcih, kjer dai še veselo rijejo krti, naj bi že letos začeli graditi hotel s l1 posteljami.
nežu je interes investirati tam, kjer je prepričan, da se mu bo naložba obrestovala; zanimanje za banovsko kopališče pa je zelo veliko. Morebiti bo tudi predvidenih 160 postelj s 40 dodatnimi ležišči premalo.
Termalno kopališče Banovci spada pod okrilje Radenske. Zdravilišče Radenci vključuje banovsko kopališče v svoj propagandni material, ki se uporablja pri predstavitvi Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Ampak samo pri reklamiranju, zatijuje g. Pihler, drugače bodo ostali tudi v prihodnje kljub lastninjenju samostojno Termalno kopališče Banovci pod okriljem treh src.
Letošnja novost bo tudi Piv-
nica Pivovarne Laško v prosi rih nekdanje slaščičarne. 19? je pretekla najemna pogo^ z avstrijskim trgovcem Žagi cem, ki jih pravzaprav nikoli’ uporabljal v takšne namei kot je bilo dogovorjeno (v nj1 je imel le skladišče, to pai bilo sredi vrhunca sezone, ( se je trlo kopalcev, želji' osvežitve in sence, n er azili Ijivo). Vendar pa je držal o' ljubo in v zameno za naje^ nino postavil sredi kopali^ »lesen paviljon« za prodajo l1! tro pripravljene hrane in f' jače. Pivovarna Laško bo r^ veselila vse ljubitelje piva, bo v nizki zgradbi v svoj^ stilu uredila lično pivnico, ;
BERNARDA B. PEČi1
vcbiniK, i j. januarja 1994
stran 5
gospodarstvo
Vračanje prometnega davka tujim kupcem še ni zaživelo
Trgovci nočejo postati izvozniki
Smo Pomurci res dobili največ kilometrov asfaltiranih cest, kot trdijo politiki v drugih regijah?
Pričakovali bi, da bodo pomurske trgovine polne tujih kupcev, najsi bodo avstrijski, a^ hrvaški. Pa ni vedno se kolone hrvaških avtomobilov z varaždinsko ali čakovsko registracijo ’"ijo po pomurskih cestah Proti Avstriji; v njihovih trgo-."akupujejo polne vozičke živil in vse, kar potrebujejo (ali ne) v gospodinjstvu, v eJ10za*,'j° prositi obrazca za acilo prometnega davka za akup nad tisoč šilingov. Zakaj cv u^apajej0 v bližjih pomur-trgovinah, ki so soraz-erno dobro založene z doma-® ln uvo$emm blagom, že fot dve leti pa je tudi v Slo-mji mogoče uveljaviti vračilo Prometnega davka?
f ,, zr°kov je več, predvsem je vad ° °pust'1' dolgoletno na-v a° ™ nuJ° nakupovanja tnlr^^*’ res Pa Je tudi, da so noJ kremal° obveščeni o mož-ln ugodnostih nakupo-v Ja V- ^oven‘ji- Trgovci še Drod° n'S0 zainteresirani, da bi nav-0 sP°dbujali, ne poznajo .ProPagandnih trikov teen* H^'^'’ ko kupca pri-kat C k nizkimi cenami le ne-ved^ VrSt blaga. Mogoče zanJe’ pa se jim ne zdi ^a bi se trudili in si $e ^ dela - s pisa-obrazcev za vračilo davka
imajo trgovci dodatno delo -, ker imajo dovolj domačih kupcev. V Lendavi so že nekajkrat doživeli nakupovalno mrzlico sosedov; pred več kot letom so Madžari pokupili vsa kolesa, zadnje tedne pa so Hrvati izpraznili prodajalno štedilnikov, hladilnikov, zmrzo-valnih skrinj in drugih gospodinjskih aparatov tovarne Gorenje.
V Sloveniji je že dve leti uzakonjeno vračanje prometnega davka tujim kupcem ob nakupu v vrednosti nad devet tisoč tolarjev. Ko jim carinik žigosa poseben obrazec ob izstopu iz države, lahko prejmejo denar na tri načine. Najmanj je uveljavljeni način, da bi kupci pošiljali obrazce po pošti pooblaščenemu podjetju, ki bi jim potem denar nakazalo na njihov bančni račun (najbolj varna je gotovina v roki!); denar lahko vrnejo v trgovini, v kateri je blago kupljeno, toda če so ti nakupi redki ali enkratni, kupec pa iz oddaljenega kraja, vožnja »požre« dobiček. Zato je za mnoge najbolj primerno vračanje denarja pri izstopu iz države, kar je v Sloveniji možno v poslovalnicah Kompas MTS (Mejni in turistični servis). Zaradi podpisa pogodbe z ETS (Europe tax-
free shopping) ponujajo možnost evropskega načina vračanja prometnega davka s čeki tax-free. Konec leta 1993 je ETS tudi v Ljubljani ustanovila podjetje, in sicer Europ tax-free shopping in Slovenija d.o.o. Trgovske firme v Sloveniji, ki želijo v prihodnje več pozornosti posvečati pridobivanju kupcem z možnostjo vračila prometnega davka, so že (ali bodo) sklenile pogodbo s slovenskim podjetjem ETS za uporabo njihovega čeka pri vračilu prometnega davka.
Kompas MTS je močno čutiti tudi v severovzhodni Sloveniji. Sedež tukajšnjih poslovalnic je v Gornji Radgoni (direktor je Drago Domanjko), kjer je tudi največ Kompasovih objektov: brezcarinska trgovina, restavracija, kavarna, menjalnica in agencija. Poslovalnice so tudi v Središču ob Dravi, Dolgi vasi, Kuzmi in Gederov-cih, vendar vračajo prometni davek le v Dolgi vasi in Gornji Radgoni. Kompasove poslovalnice po Sloveniji so že junija 1990. leta začele vračati prometni davek Slovencem, ki so kupovali v Avstriji in Nemčiji (v sedmih poslovalnicah MTS v Sloveniji), marca 1993 so začeli v devetih poslovalnicah vračati italijanski prometni davek (IVA), od 15. avgusta 1993
pa v kar 31 poslovalnicah vračajo prometni davek tudi tujim kupcem, ki nakupujejo v naši državi. Kakor nam je povedal direktor Drago Domanjko, je bilo v lanskem letu primerov, ko so vračali prometni davek, zanemarljivo malo. V Dolgi vasi vračajo prometni davek tujim kupcem (madžarskim in avstrijskim), v Gornji Radgoni pa slovenskim, ki kupujejo v tujini, in tudi tujim, ki kupujejo v Sloveniji. Čeprav je ETS že ustanovil podjetje v Ljubljani, so še celotno lansko leto poslovali neposredno z ETS na Dunaju.
Seveda trgovci želijo (oziroma bi morali želeti), da se kupci vračajo po prometni davek v trgovine, saj to pomeni, da bodo tudi ta denar »zapravili« za nakup v njihovih trgovinah. Kompasove poslovalnice ob meji naj bi vračale denar predvsem turistom, ki le potujejo skozi državo, in tujim kupcem iz oddaljenih krajev. V Pomurju se ne morejo pohvaliti ne z enimi in ne z drugimi; koliko naših ljudi še vedno nakupuje v avstrijskih trgovinah in koristi ugodnost vračanja prometnega davka, pa ne bomo nikoli izvedeli.
BERNARDA B. PEČEK
Državni svet bo predlagal spremembo zakona o posebnem prometnem davku od alkoholnih pijač
Proti siromašenju vinogradniških območij
č	W
’e preden je državni zbor slovenskega parlamenta sredi lan-decembra sprejel zakon o posebnem prometnem davku od koholnih pijač, smo lahko slišali številne pomisleke in očitke na 5an dodatnih obremenitev. Protestirali so predvsem vinograd-_ in vinarji, ki jih bodo posledice najbolj prizadele, saj je irealno pričakovati, da bi del tega dodatnega bremena bila 1 tpravljena prevzeti trgovina. Z dodatnim posebnim prometnim |e t >m °d alkoholnih pijač se bo namreč končna prodajna cena povečala, to pa se bo odrazilo tudi na manjši prodaji, •votnega predloga, da znaša posebni prometni davek 36 tolarjev 9 |.u v'na, državni zbor sicer ni potrdil in se je odločil za farjev, vendar se mnogi tudi s takšno odločitvijo ne strinjajo.
or?*sÜa za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri državnem etu je zato za naslednjo sejo državnega sveta, ki bo prihodnjo do °’ ,Predlagala, da svet sprejme pobudo za spremembo in ni'P?n'tev zakona o posebnem prometnem davku od alkoholnih ■ V obrazložitvi svojega predloga so zapisali, da sta slovensko ^!n°gradništvo in vinarstvo že nekaj let v veliki gospodarski krizi, „J0. Poglablja uvoz namiznih vin. V Sloveniji še vedno pridelamo V'na’ k°t 8a porabimo; to, kar pridelamo, pa so v glavnem koUV°Stna v'na' Id krati pa v Slovenijo vsako leto uvozimo večje bol'6 nam'zn‘h vin >n Prva na račun teh vin bi lahko nekoliko boi' naP.°biili državni proračun. Namesto uvajanja trošarine bi bilo U sniiselno povečati uvozne dajatve, saj je znano, da večina ‘°pskih držav, razen davka na dodano vrednost, trošarine ne Po ^ema Je le Francija, ki pozna simbolično trošarino 3 ekuje gv^olitru. In če se že tako radi primerjamo in zgledujemo po ra roP'’ ^ se morali tudi pri dajatvah za vino zgledovati po najbolj pdth vinogradniških državah.
naj i. agani dodatni prometni davek v višini 9 tolarjev po litru, ki pro ' ®a.P'ačevali P° J- marcu, bo namreč skupaj s 17,5-odstotnim ^mm davkom precej podražil doma pridelano vino, ob fazi n' kupni moči pa bo sledil tudi padec prodaje. V končni 11 to imelo posledice v osiromašenju vinorodnih območij in
propadanju vinogradov, posledice pa bodo še toliko težje, ker so vinorodna območja največkrat tudi manj razvita in demografsko ogrožena območja. Predlagana trošarina tudi ne bi pripomogla k uresničitvi ciljev, ki so zapisani v strategiji razvoja slovenskega kmetijstva. Ta namreč predvideva obnovo vinogradov na absolutnih vinogradniških legah, pridelavo grozdja kakovostnih sort in povečanje izvoza kakovostnih vih. Potrebno bo torej voditi takšno politiko, ki bo spodbujala in zaščitila domačo pridelavo ter dodatno obremenila uvoz vina.
V državnem svetu so mnenja, da bi moral državni zbor, še preden je sprejel zakon o posebnem prometnem davku, preučiti njegove posledice. Podatki namreč že zdaj kažejo, da prodaja vina pri nas pada, saj je bila v letu 1992 v primerjavi z letom 1990 nižja za 15 odstotkov. Ker ob začrtani gospodarski politiki, ki med drugim predvideva tudi omejevanje rasti plač, tudi v tem letu ni pričakovati dviga kupne moči, se bo prodaja še zmanjšala, posledice pa se bodo odražale v nadaljnjem razvoju vinogradništva. Državni svet bo zato predlagal državnemu zboru, da spremeni omenjeni zakon tako, da se iz njega črtajo določila, po katerih se posebni prometni davek plačuje od naravnega vina, posebni davek pa naj se ne plačuje tudi od brezalkoholnega piva. Spremenil naj bi se tudi čas uveljavitve zakona, ki naj bi namesto 1. marca začel veljati 10. novembra. Do tega časa naj bi namreč proizvajalci imeli možnost prestrukturiranja in prilagoditve domačemu in tujemu trgu.
Ce bi poslanci sprejeli pobudo državnega sveta, bi to seveda pomenilo izpad dohodka v državnem proračunu, vendar poznavalci zatrjujejo, da je ta izpad moč nadomestiti. Kot smo že zapisali, je ena od možnosti v dodatni obremenitvi uvoza namiznih vin, država pa bi morala tudi dosledneje skrbeti za izterjavo prometnega davka pri doma pridelanem vinu. Dobršen del prometa s tem vinom namreč še vedno poteka brez kakršne koli kontrole in tako so spet prizadeti tisti, ki delajo pošteno.
LUDVIK KOVAČ
OtnUrski sejem posluje s pomočjo posojila SKB-banke
Draga samostojnost
Je	—
&«.ZT“J“ v resnici samostojno podjetje ali je nova ^dsta P'^’dia zgolj kulisa, za katero se igrajo povsem drugačne i ^iRad -^ b<>lj- se zdi, da je dogajanje okrog sejma 'gJA ki: . ^g.0’1' v zadnjega pol leta v resnici dobro organizirana vSaí a ,'grai” najmanj štirje igralci, kjer vsak računa na zmago p0 J točk.
^ in ^'jmescčnih razeovo- družbo Radgonski sejem, ki je
1 ’h n J “sečnih razgovo-t ene in stavljanju pogojev >radfee strani smo sep-bVe družb; ' 'namesto ene kar „dgonsv; ~ .murski sejem in Konec avgu-J^jana odn atSko razstavišče ’>>db0 povedalo najemno „ dgoni z Prostore v Gornji . Vedli L zrok v tožbi pa so Rajale nan?sti> ki so se vagoni. G(.C|rn'^u v Gornji m C’ ^»darsko razsta-?ŠtevnnadlGornJa Radgona a^alci so n8" Podietia (raz-namreč ustanovili
družbo Radgonski sejem, ki je
lastnik sejemskih prostorov. Ustanovitelj družbe Pomurski sejem je v celoti delniška družba Ljubljanski sejem. 13. septembra je registrirana ta družba, 20. septembra pa so dosedanji delavci na sejmišču v Gornji Radgoni sklenili, da se zaposlijo v novi družbi in začnejo na novo. In začeli so prav zares na novo: če so hoteli nemoteno poslovati, skrbeti za organizacijo sejmov, si deliti plače in vzdrževati sejmišče, so morali najeti posojilo pri SKB-
banki Murska Sobota z 18-od-stotnimi obrestmi. Največji znesek, ki ga bodo morali najeti, bo okrog 12 milijonov, posojilo pa bodo lahko odplačevali le s prihodki od sejmov, organiziranih v G. Radgoni - prvi spomladanski bo marca, drugi junija, najbolj dobičkonosen pa je šele avgustovski kmetijski sejem. Ljubljanski sejem je torej počakal, da so pokasirali vse prihodke lanskih sejmov, potem pa je zaposlene postavil pred dejstvo, da ne rečemo pred vrata. Ker tožba za razveljavitev najemne pogodbe med Gospodarskim razstaviščem in Ljubljanskim sejmom še ni končana, morajo v G. Radgoni spoštovati podnajemno pogodbo med Pomurskim sej-
mom in Ljubljanskim sejmom. Prav tako je veliko odvisno od rezultatov revizijskega postopka v Ljubljanskem sejmu - lahko se zgodi, da bo delniška družba izbrisana iz registra ali pa vsaj, da se bo moralo izločiti vse družbeno premoženje.
Nerazumljiva pa je tožba d.d. Ljubljanski sejem proti novi družbi Rad gonski sejem, ki so jo ustanovili lastniki sejemskih prostorov. Tožniki trdijo, da zaradi Radgonskega sejma grozi uničenje njihove družbe Pomurski sejem, zaradi česar bo oškodovano premoženje delničarjev v Ljubljanskem sejmu, zato zahtevajo iz-brisanje Radgonskega sejma iz registra. Ali ni prav Ljubljanski sejem največ prispeval k uničenju Pomurskega sejma s tem, ko so Radgončanom pobrali ves dobiček lanskega in prejšnjih let ter jih prisilili, da so za nadaljnje poslovanje najeli posojilo?
BERNARDA B.PEČEK
(Avto)cesta, prijazna ljudem
Prava »sezona« se še ni začela, kljub temu pa lahko že v vseh medijih zasledimo novinarske članke in polemike strokovnjakov na temo: načrtovana gradnja avtocest. Ko se bodo dela tudi v resnici začela, bo tega pisanja in govorjenja še več, ne bo manjkalo kritik, padale bodo »glave« in podjetja, mogoče še kakšen minister...toda gradilo se bo in v središču pozornosti bodo samo avtoceste, ki še niso zgrajene. Čeprav nas nekateri že označujejo za »lokalpatriote« in nergače, ki neupravičeno zahtevajo nove kilometre asfaltiranih cest, se vseeno moramo vprašati, kaj od obljubljenega je Pomurje dobilo? Kdor misli, da smo lahko hvaležni materi državi, ker nam je v zadnjih dveh letih podarila rekonstrukcije odsekov magistralne ceste od Maribora do Lendave, naj spomnim, da bi te kilometre morali dobiti že pred desetimi ali petnajstimi leti, pa je bilo vedno »nekaj drugega« pomembnejše kot ceste v Prlekiji in Prekmurju!
Slovenija ima dva cestna programa, nacionalni program gradnje cest in program gradnje avtocest. Prvega (ki je v začetku vključeval tudi gradnjo avtocest) je pripravil RUC (republiška uprava za ceste) za takratnega prometnega ministra Marjana Krajnca in prvega parlamenta samostojne države Slovenije in je kar ugoden za Prekmurje in Prlekijo. V Zborniku l.slovenskega kongresa o cestah in prometu (21. in 22. oktobra na Bledu) je v prvem poglavju Nacionalnega programa vzdrževanja in razvoja cestne infrastrukture Republike Slovenije pod naslovom Izgradnja avtomobilskih in magistralnih cest ustreznega standarda zapisano, da bomo v Sloveniji gradili osnovni avtocestni križ v smereh Karavanke-Bregana in Šentilj-Koper (preko Pesnice, Slivnice in Arje vasi). Poleg osnovnega avtocestnega križa bomo gradili tudi priključne ceste ustreznega standarda (lahko tudi standardne avtoceste), je zapisano na 22. strani zbornika; na priključni cesti Slovenska Bistrica - Središče ob Dravi - Pince bi zgradili nekaj čez 100 kilometrov ceste ustreznega standarda.
V drugem poglavju Rekonstrukcije, modernizacije in obnove cest je pod točko Območje Pomurja (vključno s povezavo do Maribora) zapisano, da bo potrebno na magistralni cesti M 10-1 in M 12-1 Počehova - Lendava dokončati obnovo ceste, zgraditi prehode in obvoznice Lenarta, Gornje Radgona, Radencev, Murske Sobote in Lendave, rekonstruirati regionalne ceste Trate - Gornja Radgona, Gederovci - Kuzma, Petrovci - Kuzma, Petrovci - Martjanci, Murska Sobota - Gederovci, Radenci - Ljutomer - Pavlovci in Ljutomer - Razkrižje. Zanimiv je tudi sklepni odstavek (str.25): »Na tem območju je potrebno poudariti predvsem čimprejšnje dokončanje rekonstrukcije magistralne ceste Počehova - Lendava in ureditve prehodov skozi Lenart, Gornjo Radgono, Radence, Mursko Soboto, Lendavo in Ljutomer. Pomembne postajajo tudi ceste, ki se navezujejo na Madžarsko. Zaradi načrtove železniške proge Murska Sobota - Szentgotthard (Monošter) bo potrebno prestaviti nekatere magistralne, regionalne in lokalne ceste na tem območju.« Škoda, da so takrat »pozabili« zapisati, zakaj je tako zelo potrebno čim prej rekonstruirati magistralno cesto in urediti prehode in obvoznice mest: nujno je bilo (in je še vedno) zaradi velike dotrajanosti in neprimernosti magistralne ceste ter nenormalnega povečanja tovornega prometa, ki seje začel po osamosvojitvi Slovenije (septembra 1991 leta). Nekateri strokovnjaki sicer zatrjujejo, da je promet proti večjim mestnim središčem (Maribor, Ljubljana) gostejši kot na pomurski magistralni cesti, pozabijo pa dodati, da so tiste ceste že zgrajene tako, da lažje prenašajo večji promet. Na pomurskih cestah se lahko brez težav srečata le dva osebna avtomobila.
Danes je aktualen program gradnje avtocest; ustanovljena je že družba DARS, razpisani so natečaji za pridobitev del, od vsakega Ura bencina bomo plačevali tolar za gradnjo, novi je minister Igor Umek (ki se pogovarja le s cestnimi strokovnjaki), novi je tudi parlament oziroma državni zbor, v cestne zadeve pa se je začel »vmešavati« tudi minister za okolje in prostor Miha Jazbinšek. Prav tako novi direktor RUC-a Anton Šajna pa je v televizijski okrogli mizi TV Slovenije o gradnji avtocest (27. december 1993) povedal, da je bil nacionalni program verificiran le v strokovnih krogih, ne pa še v državnem zboru; ta program ne upošteva programa gradnje avtocest, dokazano je tudi, da je naj večji promet na cestnem križu... Veliko so govorili o gradnji avtocest, ki naj bi bile prijazne za okolje in ljudi, to pomeni, da ne bi smele preveč uničevati okolja in obdelovalne zemlje, hkrati pa bi morale biti varne in estetske. Dileme cestninske postaje da ali ne na tako kratkih razdaljah, kakršne so v Sloveniji, ne bi smelo biti. Minister Miha Jazbinšek je vesel, da je državni zbor naročil spremembo prostorskega plana, po njegovem mnenju morajo imeti pri gradnji avtocest pomembno besedo urbanisti in kraji-narji. Kakšno bo razmerje med tujimi in domačimi izvajalci, bodo naši gradbinci le cenejši podizvajalci, bodo fizični delavci uvoženi iz Ukrajine.. .?
Prav zares: gradnja avtocest bo zelo kmalu času zasenčila vse druge gospodarske in negospodarske afere. In če se povrnem na začetek tega sestavka: smo Pomurci res dobili že dovolj asfaltiranih kilometrov cest? Mogoče je za nekoga greh, da v tem vsesplošnem navdušenju dvomim, da bomo sploh kdaj dobili avtocesto tudi prek Prlekije in Prekmurja. Dejstvo je, da je pravzaprav nikjer ne omenjajo razen v Pomurju in na seji republiškega odbora. Dejstvo je, da se pozablja na nujnost dokončanja rekonstrukcije magistralnih cest Počehova - Lendava in Ormož - Ljutomer - Pince ter na nujnost gradnje obvoznic. Vse bolj se pozablja, da Pomurje preplavljajo tovornjaki, ker pa je trenutno pomembnejša gradnja avtoceste. Za koga? Za Pomurce je pomembnejše, da čim prej dobijo varne in ljudem prijazne ceste. Dejstvo je tudi, da če se bo že gradila avtocesta prek Slovenskih goric, se ne bo pred letom 2000. Se bomo zaradi tega še leta in leta vozili po uničenih cestah in med tovornjaki?
Ne moremo ocenjevati dela in prizadevanj prekmurskih in prleških poslancev za razvoj Prekmurja in Prlekije, čas bo pokazal, ali so njihova prizadevanja rodila kakšne sadove. Za konec naj zapišemu izkušnjo politikov: ko hočeš koga utišati in onemogočiti, da bi ti stal na poti, ga vključi v komisijo!
BERNARDA B. PEČEK
Poslanci s predstavniki evangeličanske cerkve
Feri Horvat, Geza Džuban in Drago Šiftar, poslanci državnega zbora slovenskega parlamenta, so se prejšnji teden v Murski Soboti srečali s predstavniki evangeličanske cerkve v Sloveniji. Na pogovoru, ki so ga pripravili na pobudo omenjenih poslancev, so spregovorili o položaju verskih skupnosti, predstavniki evangeličanske cerkve pa so izrazili željo po čim prejšnjem delovanju urada za verske skupnosti, ki je že v ustanavljanju. V pripravi je tudi nov zakon o verskih skupnostih, vse to pa naj bi prispevalo k dobremu sodelovanju med državo in cerkvijo. Na srečanju v Murski Soboti so se poslanci seznanili tudi s stališči evangeličanske cerkve do organizacije verouka ter z nekaterimi drugimi vprašanji, ki zahtevajo skupno reševanje. Dogovorili so se tudi, da bodo v prihodnje pripravili še več tovrstnih srečanj.
.. -	'' i	L. K.
stran 6
vestnik, 13. januarja 199J
lokalna samouprava
Pogovor s predsednikom Skupščine občine Ljutomer MIRKOM PRELOGOM
»Potegovanje za prleški okraj je normalno«
Pred kratkim sprejeti zakon o lokalni samoupravi je vnesel kar precej sprememb na tem pomembnem področju. V prvi vrsti seveda mislimo na možnost ustanavljanja novih občin. Kako so se na te spremembe pripravili v ljutomerski občini in kako si predstavljajo delovanje v tem prehodnem obdobju do novih volitev, smo podrobneje razčlenili v pogovoru s predsednikom Skupščine občine Ljutomer Mirkom Prelogom.
- Gospod predsednik, za vami je še eno obdobje razgibanega paria mentarnega življenja. Kako bi ocenili doseženo v minulem letu?
»Leto 1993 je bilo podobno kot dve leti nazaj, mislim pa, da je v minulem letu že prihajalo do vzdušja, ko smo med poslankami in poslanci, kakor tudi v samem vodstvu, zaznali, da je treba pri pravljati obračun za dosedanje delo in se pripravljati na novo organiziranost lokalne samouprave.«
- Ali menite, da je bil ta način delovanja ljutomerskega parlamenta v preteklem obdobju dovolj učinkovit?
»Menim, daje bil. Lahko povzamem, da smo v glavnem ali pa skoraj v celoti uspeli opraviti program dela občinske skupščine. K temu je morda pripomogla pravočasna odločitev, da smo začeli delovati kot en zbor, torej ne več v treh zborih. To nam je omogočilo, da smo ostali sklepčni tudi na sejah, ki so se zvrstile v letu 1993.«
-	Kaj pa bi morali še storiti, da bi bili poslanci bolj navezani na svojo volilno bazo, ki jih je izvolila za opravljanje te odgovorne funkcije?
»To pa je že malo težje vprašanje. menim, da sama izvolitev teh poslancev že pogojuje ta odnos. Dober del poslancev, recimo iz zbora združenega dela, niti nima več svoje baze. Torej se zastavlja vprašanje, komu so še sploh odgovorni. Tudi drugje so se razmere spremenile in počasi se izgublja ta navezanost na volilno bazo. To je škoda, ampak je normalno za konec vsakega mandata.«
-	Kako pa si predstavljate delovanje ljutomerskega parlamenta v tem prehodnem obdobju do novih volitev?
»Menim, da bo parlament deloval normalno do predaje novemu občinskemu svetu ali občinskim svetom, ki bodo nastajali na tem območju. Pri tem mislim tudi na določeno primerno vzdušje, ki ga seveda morajo zagotavljati vodstvo, kakor tudi mediji. Skratka, moramo ostati odgovorni do zadnjega trenutka.«
- Ko govorimo o novem zakonu o lokalni samoupravi, ne moremo mimo teženj po ustanavljanju novih občin. Kako kaže v ljutomerski občini, koliko občin naj bi resnično nastalo?
»Opcij je več. Do nedavnega smo imeli vtis, da se ljudje sploh za to ne zanimajo. No, vtis zadnjega meseca, posebej zdaj, ko je zakon »zunaj«, je povsem drugačen. Menim, da so občani pokazali interes za pobudo, ki jim jo zakon daje v roke. Mi poskušamo v začetku spodbuditi občane, da gre v tem primeru za drugi največji korak, ki ga vzpostavljamo v državi po osamosvojitvi in doseženi suverenosti Slovenije. V tem trenutku je pomembno, da imamo tudi notranje pravno urejeno državo, ki bo primerljiva z urejenostjo lokalne samouprave v sosednjih evropskih državah. In če vse to tako zdravo postavljamo in če bomo znali pravilno razlagati besedilo zakona, potem menim, da bo najbrž na območju naše sedanje občine nastalo nekaj novih občin. Se pravi, da se bo nekaj krajevnih skupnosti odločilo, da ustanovijo svojo novo lokalno samoupravo oziroma novo občino.«
-	Ali lahko te zadeve vsaj malce konkretizirate?
»Pri tem bi rad poudaril, da gre le za domneve, ne pa za dejstva, kajti do teh bomo šele prihajali. Povzetek dosedanjega vzdušja, ki ga lahko bolj dojamemo prek vodstev krajevnih skupnosti, ne pa samih krajanov, kaže, da obstaja več možnosti. Tako bi lahko nastala nova občina za območje krajevnih skupnosti Mala’ Nedelja ih Rado-
slavci, druga možnost je ustanovitev nove občine v krajevnih skupnostih Križevci in Logarovci-Ber-kovci, potem bi se tako lahko odločili tudi v krajevni skupnosti Veržej. Ker prinaša sam zakon mož-
MIRKO PRELOG - Predsednik Skupščine občine Ljutomer
nost ustanovitve občine s posebnim statusom, to so hribovite, gorske, obmejne ali drugače za državo zanimive skupine, bi se to lahko zgodilo v obmejnem Razkrižju. Vse ostale, kot so krajevna skupnost Ljutomer, kjer bi bil sedež občine Ljutomer, bi pod to občino spadale še krajevne^ skupnosti Cven, Stročja vas, Železne Dveri, Stara Cesta in Cezanjevci. Ta nova občina bi bila nekoliko večja, vse druge pa manjše. Ponavljam pa, da bodo o vsem odločali občani na referendumih.«
- Z novo zakonodajo je predvideno, da bi bil v Ljutomeru sedež upravnega okraja, vendar se v javnosti pojavljajo določene dileme. Najbolj glasni so v Gornji Radgoni, iger si prav tako želijo sedež upravnega okraja. So se stališča morebiti približala?
»Zakonski predlog za območja bodočih okrajev, ki je bil že v drugem branju v državnem zboru, je prinesel besedilo, da je občina Ljutomer sedež bodočega upravnega okraja, ki vključuje tudi občino . Gornja Radgona. Ta predlog je bil X državnem zboru zadržan in vrnjen ponovno v prvo branje. To se še ni zgodilo. Vem, da ima vsako od sedanjih občinskih središč ambicijo, da postane sedež upravnega okraja. Ce bo temu tako, se pridružujemo tudi takim željam. Če bo sprejet koncept 25 okrajev, pa je najbrž normalno, da se bomo potegovali za t. i. prleški okraj, ki ima seveda sedež v Ljutomeru. Zato bomo poskušali biti čimbolj sodobno organizirani, kar bi pomenilo, da ne bi vseh centralnih služb locirali prav na sedežu okraja, pač pa bi si to znali porazdeliti skupno z Gornjo Radgono. Če se bo za to odločil tudi Ormož, pa bi del teh funkcij prenesli tja.«
-	V zadnjem času pa se oživlja tudi ideja o razdelitvi Pomurja na Prekmurje in Prlekijo. Kakšen bi bil vaš komentar?
»Pojem regije Pomurje je bil nekako administrativno narejen. Po naši oceni v bistvu ni prinesel tistega, kar so načrtovalci morda hoteli. V Prlekiji ocenjujemo , da je škoda, ker smo na ta način izgubljali svojo identiteto, svojo posebnost in najbrž tudi razvojne možnosti, ki smo jih v minulih desetletjih imeli. Menimo, da bi bila ponovna oživitev Prlekije in s tem seveda tudi Prekmurja, ki prav tako ni imuno pred nevarnostjo, da se sčasoma utopi kot neka posebnost, kot bogastvo Slovenije, z vsemi svojimi dobrinami, ki jih lahko kot mini regija pomeni, dobrodošla. Če bi bili sposobni ponovno vzpostaviti to identiteto, bi to bila gonilna sila za inovativnost, razvoj, ustvarjalnost in drugo, kar bi naša mlada država potrebovala.«
MILAN JERŠE
V mokroti vaške lipe
Glejte, kako dvoumen je ta zakonodajalec! Kako za božjo voljo lahko nekdo spravi skupaj, posebej še v teh zimskih mesecih, ko so vaški trgi, če že ne zasnešeni pa vsaj mrzli in vlažni, z osrednje vaške lipe pa kaplja, vso občinsko gmajno? Kdo ima tako velik prostor, katera krajevna skupnost ali kateri del občine? Ali ni to potuha opurtunistom? Ali naj si ljudje na osnovi takega zakonodajalčevega navodila mislijo kaj drugega kot to, da se jih na te ,zbore občanov’ pač ne pričakuje? Ali ne bi moral zakonodajalec napisati približno takole:
Po predhodnem poizvedovanju, koliko ljudi bi želelo biti v eni občini, ki naj ga opravijo pooblaščenci države (tajna policija), se mora v skladu s predvidevanji zagotoviti dovolj velik prostor na prostem. Posvetuje naj se tudi z vremenarji, da bi se za čas velikega občinskega zborovanja izbralo dan, ko je vreme najugodnejše. Vsi mediji, od časopisov, radija, televizije do vaških bobnarjev naj ljudi obveščajo o dnevu množičnega shoda. Potem naj se predstavijo meje nove občine in izvede tajno glasovanje med več različicami, ki se bodo oblikovale na samem zborovanju. Če po treh dneh ne dosežejo večiskega soglasja o nobenem predlaganjem območju občine, naj se shod razpusti in ponovi ob novem času, ki ga je potrebno določiti tudi po posvetovanju z astrologi. Ti naj izberejo dan, ko je luna množičnemu soglasju najbolj naklonjena...
Moja občina, moj mili kraj
Seveda se šalimo. Gre namreč za to, da zakonodajelec nečesa ni predvidel. Ni predvidel predhodnega določanja občinskih meja, ki bi ga morale opraviti posebne skupine izvedencev. Skupina bi morale biti sestavljene iz etnologov, zgodovinarjev, geografov, sociologov, ekologov, demografov in drugih podobnih strokovnih moči. S tem bi se izognili dolgoveznemu in mučnemu natezanju raznih političnih lokalcev o tem, kako velika naj bo občina. Pri teh ljudeh namreč ne gre za nič drugega kot za posnemanje in megalomanstvo. Kar vidijo v veliki politiki, to bi radi zganjali po svojih malih fevdih.
Določitev obsega občine, njenih meja je izredno pomembna zadeva. Posebno v času postkomunizma. Kajti iz sfere administriranja in nasilnega - toplega, vendar postanega - egalitarizma, ko so, na primer, gradili tovarne po občinah kar tako, češ tam še nobene ni, zgradimo eno, se zdaj mora preiti v sfero samoorganizacije. Postati odgovoren za lastno sredino! To je to.
Primerne občine so že tukaj, samo najti, oziroma opredeliti jih je potrebno. Če bi občinske obsege določali izvedenci, bi ravnali, kot se temu reče, strokovno. Potrebno je namreč izpod naplavin nepravš-njega upravljanja z lokalnimi skupnostmi, kakršnega se je šla stara
država, izkopati naravno občinsko srenjo. Šele takšne predloge bi potem lahko dali na referendum.
Zakaj gre pri občini, kaj je občina? Občina je lokalna skupnost, ki drži skupaj in je v tekmi z vsemi drugimi lokalnimi skupnostmi. Kateri je najlepši slovenski kraj, katera ja najbolje urejena občina, kje so ljudje najbolj podjetni, v kateri občini živijo tisti, ki so bili najbolj lokavi, iznajdljivi, drzni, pogumni, prepričljivi in so si pridobili to in ono, so zmamili k sebi inevstitorje, turiste in državni denar? To so
Lokalni zakoni
Premisli pod lipo!
Pojutrinšnjeni, 15. januarja, bo tačel veljati zakon o lokalni samoupravi, skupaj z »meglenim’ 95. členom vred. Ta člen pravi, da se lahko, če bo ljudem tako po volji, prej izvoBjo občinski sveti in šele potem določijo meje občine! Kako se lahko v takem primeru uresniči načelo enakomerne pokritosti teritorija s predstavniki v občinskem svetu? Takega zakona pa še ne! Čas je, dragi občinski državljani, da vzamete stvari v svoje roke!
V 96. členu Zakona o lokalni samoupravi piše. »V posameznih delih občine občani na svojih zborih oblikujejo zahteve po ustanovtivi svoje občine.
Zbore občine skliče za območje sedanjih krajevnih skupnosti oziroma dele občine predsednik občinske skupnosti oziroma župan...«
vprašanja, ki zadevajo liberalistična načela pri oblikovanju občin.
Upajmo, da bo v večini primerov sreča na strani občanov in da bodo meje občin določili v skladu s svojim globinskim združevalnim nagonom. Zato, dragi občani, je treba iti nad zakon, ali pod, kakor vam drago. Ko boste šli na predre-ferendumska občinska zborovanja, se tam ozrite naokrog in se globoko vprašajte, koga pogrešate, kaj vam je za dobro življenje v občini še potrebno, kateri deli pokrajine in katere vaške in krajevne skupnosti. Pri tem ne pozabite, da je malo v resnici lepo! Da pa je tudi šibko, tako v finančnem kot v demografskem pogledu? Nič zato, je pa trdno in ima skupen interes.
Zakon je zakon
V vsem drugem se lahko držite zakona. Pravzaprav, morate se ga. Tisti neumni 95. člen, ki predvideva dominione, pa bodo najbrž tako ali tako kako spremenili ali odpravili.
Deželne, mestne in občine, v katerih živijo pripadniki madžarske in italijanske narodne skupnosti. Po Zakonu o lokalni samoupravi, dalje ZLS, bomo imeli tri vrste občin.
Deželne občine: njihove meje bo določal državni zbor, v skladu s tem, kako se bodo o občinskem obsegu izrekli na referendumu polnopravni državljani. Državni zbor bo lahko občinske meje tudi popravil. Meja občine mora praviloma potekati po mejah katastrskih občin in po mejah krajevnih skupnosti.
Mestne občine: če ima mesto najmanj 10.000 prebivalcev, se ustanovi mestna občina. Izjemoma se lahko mesto razglasi za občino tudi takrat, če ima za to zgodovinske razloge. Mestna občina povezana s pokrajino lahko upravlja upravne funkcije za celo pokrajino.
Občine s pripadniki madžarske in italijanske narodne skupnosti: 5. člen ZLS pravi takole: »Občine se na območjih, kjer živijo pripadniki madžarske in italijanske narodne skupnosti, oblikujejo tako, da je v njih zagotovljeno uresničevanje posebnih pravic narodnih skupnosti.«
V teh občinah bosta narodni skupnosti imeli v občinskem svetu najmanj po enega predstavnika. Enako velja za območja občin, kjer živi avtohtnono naseljena romska skupnost. Razlika med italijansko ter madžarsko narodno skupnostjo in avtohtono romsko skupnostjo, kar se zastopanosti v občinskih organih tiče, je ta, da imata narodni skupnosti neposredno zastopanost tudi v drugih organih občine, kar določi statut. Za romsko skupnost zastopanost v drugih organih očitno ni predvidena.
Če so v občini pripadniki slovenskega naroda v manjšini, se za njih »smiselno uporabljajo določbe«, ki veljajo za vse tri manjšine (člen 40). Komentar avtorja: glede zastopanosti v »drugih organih občine« najbrž tiste določbe, ki veljajo za madžarsko in narodno skupnost.
Komentar pisca: Slovenci bodo najbrž smeli biti tudi v teh organih!
Pokrajine. Občine se samostojno odločajo o povezovanju v pokrajine, ki jih zakon obravnava kot »širše lokalne samoupravne skupnosti«.
Zastave, grbi, pečati. Vse lokalne samoupravne skupnosti bodo imele svoje grbe, zastave in pečate, ki se seveda morajo razlikovati od insignij drugih lokalnih skupnosti.
Kaj mora občina imeti, da je lahko občina? Takole piše v 13. členu: »Območje občin se oblikuje tako, da občina lahko izpolnjuje večino naslednjih funkcij:
-	osnovno preskrbo z življenjskimi potrebščinami;
-	dostopnost do primarne zdravniške in socilane oskrbe;
-	osnovno šolo;
-	osnovno komunalno opremljenost in s tem povezane lokalne javne službe;
-	osnovne prometne in PTT-stori-tve;
-	prostor za izvajanje lokalnih, upravnih, društvenih in političnih dejavnosti;
-	osnovne pogoje za športno in kulturno dejavnost;
-	dostopnost do bančnih in finančnih storitev;
- informacijsko-dokumentacijsko dejavnost;
-	požarno varnost;
-	civilno zaščito.«
Komentar pisca: Zakon ne pravi, da občina to mora imeti, marveč da naj se oblikuje tako, da lahko izpolnjuje večino teh funkcij. Kaj na primer pri tem pomeni »dostopnost« do zdravniške in socialne oskrbe ter finančnih in bančnih storitev? Pomeni to samo, da morajo biti iz občine dovolj dobre prometne poti do bank in zdravstvenih domov v drugi občini? Ob teh kriterijih se bo očitno še natezalo.
Izjemne občine. To so tiste, ki bodo imele poseben status, ki jim bo država posebej dajala denar, če bo to v njenem posebnem interesu. Taka občina mora biti gorska, obmejna, narodnostno mešana, ekološko degradirana ali razvojno šibka. Lahko pa najrbž tudi vse obenem.
Komentar pisca: Zanimivo. Če so med občine s potencialno posebnim statusom prištete občina na državni meji, potem se s tem najbrž misli oziroma predvideva, da bi se lahko v takih občinah zgodil premik nacionalne meje, če bi prišlo do izseljevanja. Torej je v skladu z interesi države, da se take občine denarno podpre. Toda poseben status si lahko pridobi tudi narodnostno mešana občina. V taki pa ne gre za utrjevanje nacionalne meje, ampak prej za njeno brisanje. Iz česar sledi, da zakonodajalec vsekakor nima integralne nacionalne politike, po eni strani bi rad drugonacionalne zaustavljal na meji, po drugi pa jih podpira znotraj meja.
Madžarska pokrajina?
V IX. poglavju ZLS (poglavje o pokrajini) v četrtem odstavku piše takole: »Narodnostno mešane občine in občine, ki so zainteresirane za povezavo med njimi, se povezujejo v pokrajino, kjer se rešujejo širša vprašanja, ki zadevajo uresničevanje v ustavi določenih pravic in položaja narodnih skupnosti.«
Komentar pisca: Naravnost povedano to pomeni, da ZLS predvideva tisto, kar bi večina nacionalnih teoretikov tukaj rada preprečila. Ti teoretiki pravijo, da je potrebno nove, občine oblikovati tako, da se bo Madžare razkosalo. Po tem zakonu pa ima madžarska
narodna skupnost zakonsko pod’ lago za oblikovanje nekake prsi stopnje do poznejše avtonomije.
Od kod občini denar?
Za tiste stvari, ki jih bo občin1 opravljala za državo, bo dobila o* nje denar. Če se bo občini zdeli da ji država plačuje premalo, lahB sproži spor pred razsodništvo* (arbitražo).
Občine se lahko gredo podjetni štva, s premoženjem morajo gl spodariti kot dober gospoda' pravi zakon. Pobirajo tudi davki Občinski je davek od premoženji od dediščin in daril, davek na dob tek pri igrah na srečo, na prom* nepremičnin in nekateri dri# davki.
Komentar pisca: Občina, ki t* imela več igralnic, kjer bo bolj I vahno dedovanje, kupovanje, pl* prodajanje, kjer bo skratka bo podjetno, bo imela več denarji Množica trgovinic in gostilnic k »pajzlov«, kar je značilnost naši krajev, je prej v prid državi M občini.
Spekulacija pisca: Se pač vidi katera politična stran je pri sprejc manju ZLS v premoči (Ribičiče** komisija!), v čigavih rokah je k«' misija za lokalno samoupravo i* čigave so slovenske igralnice.
Kdo je kdo v občini
Organi občine so občinski svet župan, eden ali več občinskih od borov in nadzorni odbor.
Občinski svet. Vanj se voli n* večinskih, če šteje občinski svi manj kot 12 članov, in proporci' onalnih volitvah, če ima občinsM svet 12 ali več članov. Tako pravi Zakon o lokalnih volitvah, dalj* ZLV, ki je izšel skupaj z ZLS.
Število članov občinskega svet* se določa po številu prebivalce* Najmanj jih je od 7 do 11, tam, kje! je občina »z do 3000 prebivalcev«' Zakon torej pravi »z do 3000«, i* česar sledi, da najmanjše števil0 prebivalcev, ki jih mora imeti oh čina, ni določeno.
Župan. Predstavlja in zastop* občino. Voli se po večinskem volil' nem načelu.
Občinski odbori. Preveden0 v jezik velike politike so občinski odbori nekakašna ministrstva oh činskega sveta. »Občinski sve* lahko poveri občinskim odborori posamezne zadeve...« (30. člef ZLS)
Nadzorni odbor. Člani tega od' bora, ki nadzoruje ravnanje z ob' činskim imetjem, ne morejo bit*, člani občinskega sveta in tudi tisti-ki so plačani iz denarja davkopla' čevalcev.
Občina, to so oni! Kdo je občin* in kdo bo občina tudi nadalje, če s* občani ne bodo vzeli v roke in s« liberalistično upravljali sami, s* vidi iz 101. člena ZLS, ki pravi, d* imajo zaposleni na občini ob reofj ganizaciji lokalnih skupnosti pr*'* vice, »ki jih zakon zagotavlja dej lavcem v državnih organih za phi mer reorganizacije...«
Komentar pisca: To se pravi bid zaščiten kot partijski funkcionak - da ne bi še napej delali prispO' dobne krivice kočevskim medvC' dom. Tankočutni zakon, ki naj vzpostavlja novo lokalno samoU' pravo, ni pozabil na »stebre« biro'S kratske oblasti in jih je omenil. Z*j koga vse je v tej državi kač zakol*, to že naredil?
ŠTEFAN SME®
vestnik, 13. januarja 1994
stran 7
kmetijska panorama
—Še enkrat
Ne bo težav s kakovostjo mleka
Poskus
y prejšnji številki smo v prispevku z naslovom Ne bo težav s kakovostjo mleka zapisali, daje začel s 1. januarjem letos veljati spremenjen in dopolnjen pravilnik o določanju odkupne cene kravjega mleka. Zaradi časovne stiske, saj je bil nov pravilnik objavljen tik pred zaključkom naše redakcije, smo pomotoma zapisali nekatere podatke, ki jih je vseboval pravilnik, ki je veljal od 1. julija 1993. Za napako se opravičujemo, hkrati pa povzemamo določila spremenjenega in dopolnjenega pravilnika.
Drži podatek, ki smo ga zapisali v omenjenem prispevku, da bodo po 1. januarju ugotavljali vsebnost skupnega števila mikroorganizmov pri vseh tistih, ki oddajo letno več kot 10 tisoč litrov mleka (doslej 15 tisoč litrov), nekoliko drugačni pa so kriteriji, po katerih se mleko uvršča v določene kakovostne razrede. Tako se v ekstra kakovostni razred razvrsti mleko, ki vsebuje do 50.000 mikroorganizmov v mililitru, v 1. razred od 50.001 do 100.000 MO/ml, v 2. razred od 100.001 do 400.000 MO/ml, v 3. razred od 400.001 do 800.000 MO/ml in v 4. razred mleko, ki vsebuje od 800.001 do 3.000.000 MO/ml. Hkrati s tem se spreminjajo tudi tista določila, po katerih se povečuje oziroma zmanjšuje izhodiščna cena mleka. Ta se poveča za 10 odstotkov, če je mleko razvrščeno v ekstra razred, za 5 odstotkov, če je uvrščeno v 1. razred, za 2. razred se izhodiščna cena ne spremeni, za 3. razred se izhodiščna cena zmanjša za 5 odstotkov, pri mleku, ki je razvrščeno v 4. kakovostni razred, pa se izhodiščna cena zmanjša za 30 odstotkov.
Poleg vsebnosti mikroorganizmov bodo na ceno mleka vplivale Še beljakovine. Pri mleku, ki vsebuje od 2,8 do 3,15 odstotka beljakovin, ostaja izhodiščna cena nespreme-njena, od 3,16 do 3,25 odstotka se cena poveča za 3 odstotke, od 3,26 do 3,35 za 5 odstotkov, pri mleku, ki vsebuje nad 3,36 odstotka beljakovin, pa se izhodiščna cena Poveča za 7 odstotkov. Za določanje mlečne maščobe in beljakovin se odvzame vzorec dvakrat mesečno, določanje skupnega števila mikroorganizmov pa se opravi vsaj enkrat mesečno. Za ugotavljanje števila somatskih celic je morala veterinarska služba po dosedanjem pravilniku najmanj šti-
rikrat letno dostaviti hlevske- vzorce mleka vseh dobaviteljev v pooblaščene laboratorije, po spremenjenem pravilniku pa bo morala te vzorce dostaviti 12-krat letno.
Osnovna količina mlečne maščobe, ki je podlaga za izračun bazne cene mleka, je 3,6 odstotka. Na tej podlagi se izračuna vrednost maščobne enote tako, da se izhodiščna cena deli s 3,6 in pomnoži z ugotovljenim odstotkom mlečne maščobe ter se tako dobi osnovna cena. Kot smo že zapisali, pa se za obračun vrednosti odkupljenega mleka upoštevajo povprečna vsebnost mlečne maščobe in beljakovin, ugotovljena v tekočem mesecu in povprečno skupno število mikroorganizmov, ki so jih ugotovili v zadnjih dveh mesecih. Osnovna cena se tako ustrezno poveča ali zmanjša.
Kot smo zapisali že v prejšnji številki, v Pomurskih mlekarnah zagotavljajo, da s spremenjenim pravilnikom rejci ne bodo bistveno prizadeti. Kriteriji se res nekoliko poostrujejo, vendar jih bo potrebno izpolnjevati, če bodo želeli s svojimi izdelki konkurirati na zahtevnih svetovnih trgih. Sicer pa so se rejci, ki oddajajo mleko v Pomurske mlekarne, po kakovosti že doslej uvrščali v sam slovenski vrh, v drugi polovici lanskega leta pa se je kakovost še bistveno izboljšala. To je rezultat dobrega strokovnega dela in sodelovanja med rejci in mlekarno, odgovorni v Pomurskih mlekarnah pa so nam postregli s podatkom, da že zdaj odkupijo 32 odstotkov mleka, kjer vsebnost ne dosega skupnega števila 100.000 mikroorganizmov v mililitru, oporečnega mleka, v katerem vsebnost mikroorganizmov presega 3.000.000, pa je le 2 odstotka oddanih količin. Žal pa je še vedno tako, da po kakovosti niso nagrajevani vsi rejci (pri tistih, ki oddajo pod 10 tisoč litrov letno vsebnosti mikroorganizmov ne ugotavljajo), upajo pa, da bodo z nakupom bactoscana odpravili tudi to pomanjkljivost. Sicer pa z rejci še naprej strokovno delajo in se bo kakovost še izboljšala. Kot so nam zatrdili, pa doslej tudi niso imeli večjih težav s plačilom mleka in trudili se bodo, da bodo tudi v prihodnje kljub nekaterim zaostrenim razmeram
s sortami koruze razreda FAO 200
Poskus je bil opravljen leta 93 v Brezovcih s šestimi sortami, štiri so bile iz selekcijske hiše PIONEER in dve iz selekcijske hiše BC Zagreb. Kot je razvidno iz naslova, so vse sorte razreda FAO 200, to je zgodnji razred, ki ga pri nas pridelujemo za zrnje ali za spravilo storžev, manj pa za silažo, razen pridelkov poznejših setev. Za normalni rok setve se uporabljajo hibridi razreda FAO 400 in tudi z začetka razreda 500.
Namen poskusa je bil primerjati pridelke in druge lastnosti med posameznimi sortami. Nekaj sort je že uveljavljenih in dobro znanih, nekaj pa novih, ki bi ob dobrih rezultatih lahko postopno zamenjevale sedanje sorte.
Parcela je velika 1,10ha, tla so težka ilovnato-glinasta. Predpo-sevek je bila ravno tako koruza za zrnje. Na koruznico je potrošeno 100kg uree in opravljeno globoko zimsko oranje.
Spomladi je bila najprej uporabljena vlača za grobo poravnavo brazd, zatem gnojenje z NPK 10-30-20 (700kg/parcelo oziroma 630kg/ha) in ureo (170kg/ha). Vse skupaj je bilo zabranano s klinasto brano. Pred setvijo je bila še obdelava s predsetveni-kom.
Setev je bila 25. aprila s pnevmatsko sejalnico Panonija-Bec-ker. Razdalja med vrstami je standardnih 70cm, v vrsti pa na 14,2cm, kar je 100.000 posejanih semen na hektar.
Vsaka sorta je bila zastopana z osmimi vrstami po naslednjem vrstnem redu:
mleko pravočasno plačevali.
LUDVIK KOVAČ
Vrednotenje krme po hranilni vrednosti in ceni krme?? Iansko,elnc suše mnogim kmetijam primanjkuje voluminozne v^°žen d Se i^očamo za nakup le-te zmeraj računamo, da dobimo za m|eE p nar čim več energije in beljakovin, iz česar potem žival naredi
Ved 8 1 P°rabi za lasten prirast.
vsebj • ^ moramo upoštevati zakonitosti, ki jih mora krmni obrok Suha *n *° ^'Va^ lahko požro.
v lahVe-moraí° ‘met’ občutek sitosti. Računamo, da krave, ki niso tolikŠ^L*’ Pozro 11 kg SS, krave z višjo mlečnostjo pa tudi 14kg SS. Ob prest? k°nzumaciji suhe snovi mora biti krma okusna, ne plesniva in ne
V'aknina
b’ti J^^n0 delovanje vampa in mikroorganizmov, ki so v vampu, mora vkiken lmalno 1$% 'n maksimalno 26% surovih vlaken. Če je surovih masti vPremai° ob obilici krmljenja s koncentrati bo manjši % mlečne korist'ter slabša sinteza v vampu, z drugimi besedami preslabo Žival na'010 mikroorganizme v vampu. Če pa je surovih vlaknin preveč, ..^ manj požre in zato tudi manj da.
V a beljakovine
s ^roh Vnem kuPujemo ti dve sestavini, zato ločimo krmila, ki so bogata sojine m’ t0 so v glavnem žita in beljakovinska krmila, sem pa spadajo Vrednor0^ne’ sončnične tropine in mesna moka. Ko računamo cenovno Se naib peh krmil vedno primerjamo ceno beljakovin iz takega krmila, ki krmilila uP°rablja, to je pri beljakovinah sojine tropine, pri škrobnih z faktoma koruza. Beljakovine so dražje od škroba, zato jih pomnožimo ekviva|^em dva, ceno škroba pa prištejemo in tako dobimo krmne sPlaČa ter krmo lahko med seboj primerjamo, da vidimo, kaj se vredn Phi’
-^^krme po energiji in beljakovinah (krmni ekvivalent)
ječmen	16,5 SIT	71	0,850	23,2 SIT	19,4
koruza	22 SIT	80	0,929	27,5 SIT	23,6
pesni rezanci					
v vrečah	21 SIT	73	0,767	28,7 SIT	27,3
krmilna moka	20 SIT	56	0,779	35,7 SIT	25,6
beljakovinske komponente					
	cena	surove		cena 1 kg	cena
krma	1/kg	beljak. %		beljakovin	1 kg KE
sončnične tr.	29 SIT	35	0.806	82,8	35,9
sončnične tr.	32 SIT	36-38	1,087	86,4	29,4
delno luščene					
sojine tropine	38 SIT	43	1,633	86,3	23,2
sojine tropine	42 SIT	44	1,633	95,4	25,7
krma
seno
>■ silaža
cena Škrobna p p 1/kg	vredn. %
27 SIT 30	0,420
cena 1 kg cena škroba 1 kg KE
90,0 SIT
67,07
Iz te tabele vidimo, da je najcenejši ječmen, potem koruza, od osnovne voluminozne krme sta suhi pesni rezanci in koruzna silaža po ceni ista.
Najdražje pa je seno. Zato opozarjam rejce, da lahko dajo v obrok namesto sena slamo.
Dober krmni obrok za krave molznice je lahko iz suhih pesnih rezancev ali koruzne silaže, v katerega smo vključili 2 kg slame.
Krmni obrok za krave molznice: suhi pesni rezanci 10kg, slama 2kg, otrobi 2 kg, sojine tropine 2 kg, kravimin 1 0,15 kg in sol 0,02 kg. Obrok zadostuje za 241 mleka.
Krmni obrok s koruzno silažo: koruzna silaža 25 kg, slama 2,5 kg, otrobi 0,5 do 1 kg, sojine tropine 1,8 kg in kravimin 3 0,15 kg. Obrok zadostuje za 121 mleka.
Sena po 25.00 Sil za kilogram ne priporočamo, saj seno lahko mirne duše zamenjamo z slamo. Pri vrednotenju kakovosti surove vlaknine imata slama in seno faktor 1, to je najbolje; koruzna silaža faktor 0,5, travna silaža, zelo ovenela, faktor 0,8. Žita in koncentrati pa faktor 0. To pomeni, da zrnja žit in beljakovinskih koncentratov ne moremo šteti med
vlaknine.
19
0,218
31,5 SIT
27,5
19	0,218 31,5 S1T 27,5
Drugi pretok vina
Kmetijska svetovalna služba: Jože Puhan, dipl. kmet. inž.
^anj, ?■ ' S° minili’ kar se Pozna tudi v s°dih, v nekaterih več v drugih v^mo tat0 je- sedaJ P^i ukrep v kleti dopolnjevanje vina v sodih. Doli-^seca ?’ kjer je bil prvi pretok opravljen pozno, to je za letnik. 1993 b?stro v’ eceni^ra> drugače pa se v primerih, kjer imamo že popolnoma V^°> bo^0’ °dločimo za drugi pretok. Če smo prvič pretočili še motno P^OstarM? drugiČ pretočili takoj, ko se vino očisti, da ločimo od vina še ? ^Rir?*0?’ ki so vzrok za drožni boekser (vodikov žveplec). *a,niia v* Pretok°m odstranimo iz vina tudi del beljakovin in vinskega k^jenr? Se seseda na dno oziroma stene soda. Za prvi pretok velja, da je i?e2rače ta Pretok opraviti zračno, zato je drugi pretok po možnosti ^Crk razen v primerih boekserja (vonj po gnilih jajcih) in vlečljivosti, *rel>no močno zračenje. Ob drugem pretoku žveplamo z eno do P^tok PuePknice na hi oziroma 60-90ml 5-6% žveplaste kisline. Drugi .ktiaa.k° kombiniramo z dokončnim čiščenjem vina s čistili (pentagel, v’Ha ušteli -eva kislina), posebej tisti vinogradniki, ki nameravajo svoja Vsaj Pribl?^0- Pfecl pretokom svetujemo, da si vinogradniki opravijo ^r°steon * e analize vina na vsebnost alkohola, kisline, posebej pa še
Za 1 ^Na-
^^^sikatero vino letnika ’93 velja, da se nam slabo čisti, kar je
v večini primerov vzrok prisotnost beljakovin, prisotnost plina CO2, ki nam drži v »nestrpnosti« motne delce v vinu, posebej še v hladnih kleteh in pri vinih s preostankom nepovretega sladkorja. Sorazmerno malo pa je letos vin, kjer še poteka vrenje. Da ugotovimo, ali so to beljakovine ali
nakopičeni plin, damo motno vino v kozarec in ga pustimo čez noč na -zraku. V primeru, da se nam vino do naslednjega dne očisti, pomeni, da potrebuje zračen pretok za sprostitev nakopičenega plina CO2, lahko pa tako vino tudi pustimo v sodu in sčasoma se nam bo samo očistilo, posebej še, ko bodo v kleti višje temperature. V primetu, da nam vino v kozarcu ostane motno, pa priporočamo čiščenje takega vina s čistili, kot je bilo zgoraj navedeno. Da čistila delujejo, je potrebna temperatura vina vsaj 8 stopinj Celzija. Čistila v vinu moramo tudi dobro premešati. V vinih fuo§tih ki še vrejo, pa merimo tedensko, ali se nam nepovreti sladkor zmanjšuje ali ostaja enak.
Društvo vinogradnikov »Goričko« začenja s svojimi strokovnimi izobraževanji, tako za sredo 19. 1. s pričetkom ob 16. uri pripravljamo kletarski večer, v nedeljo, 23. 1. ob 9.30 pa bo predavanje o sortah vinske trte. Predavanja bodo v Hotelu Diana.
Ernest Novak, dipl. inž. agr.
GLEJ, &LEj! STKû Ko^.IAKC ¿OTÊT FRiFoRocA^o FRibELAVO YAVK</C&-
^
ki
B
¿ACWJA te fodoKno Kor <am«o LETO ! Co SMO Si aCTVAKlU gALOÍrO TEKOČE TAfRÎKË Še2A Mače fra-Pra wuKe.
DEA
HELGA
LITRA
NOELA
BC 222
BC 272 ETA.
Ob setvi je tudi uporabljen dotan, 8kg/ha, za zaščito pred talnimi škodljivci.
Škropljenje s herbicidi: takoj po setvi z dualom, 3,51/ha, in ob uporabi 450 litrov vode.
Drugo škropljenje je bilo opravljeno 29. maja s herbicidi Harmony, 15gr/ha, in Atrazin, WP l,5kg/ha. V tem obdobju imajo glavni pleveli bela metlika (loboda), ščir ter nekaj krvave srakonje in muhviča dva lista. Ob tej velikosti je uporabljena kombinacija dobro zatrla omenjene plevele in tako ni bilo problemov z zaple-veljenostjo.
Medvrstno kultiviranje in dognojevanje s kanom, 230kg/ha, je bilo 8. junija.
Drugih agrotehničnih ukrepov ni bilo.
Med razvojem smo spremljali rast rastlin in druge fiziološke znake.
Začetek metličenja je 30. junija, takrat metliči pri sortah DEA 40% rastlin in HELGA 30% rastlin, preostale sorte še niso metličile in so bile poznejše za 5 do 7 dni.
Julija je bila nevihta z močnim vetrom, ki so jo prenesle nekatere sorte boljše, druge pa slabše.
Tako smo ob spravilu, ki je bilo 23. septembra, poleg pridelka ugotavljali tudi polomljenost rastlin, ali je bilo steblo bolj suho ali bolj zeleno, zrno po videzu bolj suho ali vlažno.
Ob opisu posamezne sorte bodo tudi zapažanja. Vsi rezultati so dobljeni na podlagi naključnega vzorca vsake posamezne sorte v dolžini 3,57m. Vse delo je opravljeno ročno in potem preračunano na en hektar.
DEA - pridelek 12320kg/ha. Sklop ob spravilu 88000 rastlin/ ha. Poležanih 10% rastlin, steblo zeleno, storž odprt, zrno z malo vlage.
HELGA - pridelek 9300kg/ha. Sklop ob spravilu 92000 rastlin. Zelo poležana, 30-40% rastlin, kar je najbrž tudi delni vzrok za manjši pridelek. Steblo bolj suho kot pri dei, tudi zrnje z malo vlage.
LITRA - pridelek 1112 0kg/ha. Sklop ob spravilu 92000 rastlin, vse rastline stojijo, steblo suho in po velikosti najmanjše.
NOELA - pridelek 11600kg/ha. Poležana v enakem % kot dea, okrog 10%, steblo tudi zeleno, po vseh lastnostih najbolj podobna dei.
BC 222 - pridelek 12600kg/ha. Sklop ob spravilu 84000 rastlin, najbolj zelena od vseh, malo poležana, okrog 10%. Steblo je visoko, storž tudi visoko nastavljen, zrno bolj vlažno kot pri predhodnih sortah, se težje lušči in storž močno zaprt z ličjem.
BC 272 ETA - pridelek 12900kg/ha. Sklop ob spravilu 96000 rastlin, polomljenih 15% rastlin, tudi zaradi najbolj močnega napada koruzne vešče. Steblo še zeleno, storž močno zaprt z ličjem, zrnje zelo vlažno in se težko lušči.
Iz teh opisov vidimo, da nobena sorta ni izrazito odstopala po pridelku in da so se vse gibale okrog 12000kg/ha, z vlago ob spravilu okrog 30%, če preračunamo na suho pa je to okrog 10100 kg/ha. Malo manjši pridelek je dala helga, to je lahko tudi zaradi slabše izbranega vzorca, saj so bili naključno izbrani, vzet samo en vzorec, bolj natančno bi bilo, če bi bili vzeti vsaj trije vzorci.
Malo višji pridelek dveh BC-hibridov pa je rezultat večje vlage v zrnju, saj se je že po videzu lahko ugotovilo, da imata precej večji % vlage, in bi bilo treba s spravilom počakati vsaj 7 do 10 dni, da bi bila enaka vlažnost.
Ta poskus je pokazal, da so do sedaj uveljavljene sorte še vedno primerne za pridelavo in da novih sort z večjim odtopanjem ni, seveda letos, ko nas je pestila suša, v drugačnih razmerah pa bodo rezultati mogoče malo drugačni.
Kmetijska svetovalna služba Ervin Novak, inž. kmet.
vestnik, 13. januarja 199
”““~~~~~~~72^~™72^^~~^t™~~™2^^
sociala, šolstvo, zdravstvo
Najdenčki kot profesionalci
Tudi bistriški šolarji bi radi imeli telovadnico
Marsikdaj je v javnosti mnenje, da so lahko uspešni predvsem tisti osnovnošolci, ki obiskujejo osemletke v mestih ali večjih krajih. Na druge se pogosto gleda bolj zviška, češ le kaj ti zmorejo. Tako so se sprva počutili tudi člani šolske plesne skupine NAJDENČKI na OŠ Kuzma, ko so začeli pred leti nastopati na občinskih in medobčinskih revijah ter javnih prireditvah. A se kljub vsemu niso dali in danes so celo med najboljšimi v državi.
Vse skupaj se je začelo leta 1984, ko je prišla na kuzemsko šolo mlada učiteljica INGRID POJBIC iz Murske Sobote. Med šolanjem v Mariboru je nastopala v plesni skupini Plava srajca in si tako pridobila precej izkušenj za mentorstvo šolske plesne skupine v Kuzmi. Sprva je uspela pritegniti k delu le deklice, in sicer je štela skupina 8 članic. Kmalu se je razširil glas med drugimi, kako je pri plesnem krožku zanimivo, in ko so tudi drugi videli njihove uspešne nastope, je bilo skoraj preveč prijav tako med deklicami kot fanti. Tedaj jih je Ingrid razdelila v dve skupini -Najdenčki in Mini Najdenčki. Začeli so se udeleževati občinskih revij plesnih skupin in bili so vedno bolj opazni. Lani pa so se uvrstili najprej na območno revijo ’ severovzhodne Slovenije v Gornji Radgoni in potem še na državno srečanje, ki je bilo decembra v Ljubljani. Tam so spremljali njihov nastop najvidnejši strokovnjaki za to področje pri nas in jim izrekli same laskave ocene - za plesni izraz, kostume, glasbo in tehniko. Posebej vščeč jim je bilo tudi, da so kuzemski plesalci nastopali z užitkom, spontano in sproščeno. Zato so jih uvrstili med najboljše plesne skupine.
Pred dnevi smo jih obiskali tudi mi. Še vedno so zelo navdušeni nad svojim uspešnim gostovanjem na državni reviji, a ni dosti manjkalo, da bi jim lahko vse skupaj spodletelo. Tri dni pred nastopom si je namreč eden od glavnih moških plesalcev, sedmo-šolec ALEŠ FARTEK, zlomil nogo, in to jih je zelo potrlo. Kako dolgo so vadili in se pripravljali na revijo, zdaj pa to! Pa se je mentorica Ingrid spomnila na SIMONA SUKIČA iz 8. razreda, ki je v lanskem šolskem letu zapustil plesno skupino, čeprav je bil zelo sposoben. Prosila ga je, če jim lahko v tej hudi stiski skoči na pomoč. Pristal je oziroma je celo pričakoval, da ga bodo snubili. Moral pa je vaditi in vaditi; najprej v šoli, potem pa še doma po 4 ure pred ogledalom. In uspelo je!
Ingrid je za uspehe njihove plesne skupine posebej hvaležna tudi Minki Veselič iz Maribora, ki jim je pomagala s strokovnimi nasveti, in Zvezi kulturnih organizacij občine Murska Sobota, ki jim je stala ob strani pri organizaciji gostovanj na revijah.
In kako (kaj) pravzaprav plešejo kuzmanski Najdenčki? Gre za izrazne plese brez določene plesne tehnike, s katerimi izražajo
Ali so jih izigrali?
V lendavski občini je, kot kaže, padla končna odločitev, da bo letos na vrsti zgraditev telovadnice pri Dvojezični osnovni šoli Dobrovnik, ki jo obiskuje blizu 130 učencev. Velika bo 388 kvadratnih metrov. Obenem bodo dogradili tudi kotlovnico in obnovili nekatere obstoječe prostore. Za vse to (tudi nova oprema) znaša predračun 88.296.000,00 tolarjev. Kot je že dogovorjeno, bo 50 odstotkov potrebnega denaija prišlo iz republiškega proračuna, 40 odstotkov bodo zagotovili v občinskem proračunu, 10 odstotkov pa bo delež KS Dobrovnik (samoprispevek). Predvideno je, da bo nova telovadnica nared do začetka novega šolskega leta. To je vsekakor potrebna naložba.
Tudi profesor telesne vzgoje VAŠKO JANEV na osemletki Prežihovega Voranca na Srednji Bistrici temu ne oporeka. Toda pričakoval je, da bo prej na vrsti dograditev telovadnice za učence bistriške šole, saj jo obiskuje precej več učencev kot v Dobrovniku (190). Poleg tega je bila po prvotnem vrst-
nem (prioritetnem) redu v občinskem referendumskem programu Bistrica pred Dobrovnikom, in sprva celo pred Črenšovci, kjer so medtem telovadnico že zgradili.
Profesor Janev je prišel na bistriško šolo pred 14 leti (iz Makedonije). Ves čas doslej je upal, da bodo tudi oni dobili
primerno telovadnico, zdaj pa se boji, da sploh ne bodo prišli na vrsto, kajti predvideno je, da se bo sedanja lendavska občina razdružila na več manjših _ in s tem bo najbrž solidarnosti oziroma združevanja sredstev, kakršno smo poznali doslej, konec. Vprašanje je namreč, če bo nova občina Črenšovci, kamor naj bi spadale tudi tri Bistrice, sposobna sfinancirati tako naložbo.
Nekateri bodo najbrž porekli, češ saj pa bistriška šola ima poseben telovadni prostor v zadružnem domu. To drži, toda bolje, če te telovadnice sploh ne bi imeli. Ne le da je majhna in nizka ter odmaknjena od šole kakšnih 100 metrov, v njej sploh ne bi smeli dovoliti po-
uka telesne vzgoje, ker se nahaja nad skladiščem kmetijski zadruge, iz katerega večkri smrdi po škropivih, krmilih s drugem. Mar naj torej otrot vdihavajo smrdeč zrak? J poda, ki so ga sicer prekril s talno oblogo, pa zaradi sto kanja in tresenja večkrat pr moli na površje kakšen žebelj Poleg tega je tudi odpovedali ogrevanje (zaradi počeni cevi), tako da je v njej zdaj premrzlo.
In kako je potem s telesni vzgojo za bistriške šolarje? Al telovadijo kar na šolskem hod niku ali pa gredo na sprehod Ob lepem vremenu pa so lahki na rokometnem ali nogomet' nem igrišču. Še sreča, da ima) vsaj to.
Bistriški delegat v zboru krajevnih skupnosti občine Len dava ANTON KELENC p» vseeno upa, da bo občina let® poskrbela za dokumentacijo prihodnje leto pa naj bi tudi p® OŠ Bistrica zgradili telovadnico.
J. G
Plesna skupina na OŠ Kuzma, ki šteje okrog 20 članov, se imenuje Najdenčki; nastopajo pa kot profesionalci. (Fotografija: J. G.)
nekaj, kar se dogaja v bližnjem in daljnem okolju, npr. kako se v Kuzmi igrajo, poletje na neki plaži idr.
Vsi plesalci na odru so samozavestni in zelo prepričljivi na odru. Če morda kateremu kaj spodleti, nastopajo dalje, kot da se ni zgodilo nič. Tako je nekoč eni od plesalk spodrsnilo z odra, priletela je v naročje najbližjemu gledalcu, ki jo je lahkotno (kot da bi bilo to v koreografiji) postavil nazaj na oder in plesali so dalje, ne da bi imel kdo občutek, da je bilo kaj narobe. Vedno jim namreč govorim: Lahko se zgodi karkoli, vse je življenje, nič ni
pretresljivo.
JOŽE GRAJ
Ljutomerska družinska politika
Pomoč družini, ki ni
Popačeno, tudi posmehljivo, necelostno je bila v nekaterih medijih predstavljena pobuda Slovenskih krščanskih demokratov v ljutomerskem parlamentu o aktivni družinski politiki na lokalni ravni. S svojim apelom v občinski skupščini so konec septembra opozorili, »da se ne konča in začne skrb za družino samo pri ministrstvih v Ljubljani, ampak da so možnosti za vodenje družinske politike tudi na lokalni ravni«, ter ob tem problemu poenotili mnenjsko različnost strankarskih predstavnikov ob drugih vprašanjih. Strankine predloge za aktivnejšo družinsko politiko, predstavljene na skupščinskem zasedanju, bi lahko kritizirali zaradi povdaijanja ukrepov za družine z več otroki. Kljub temu pa le ne kaže spregledati tistega drugega, morda najpomembnejšega v sporočilu in predlogu, da je potrebno dvigniti raven oz. kakovost življenja družin. Gre, kot pravijo, za ureditev in vzpostavitev družinske infrastrukture, kot so jo poimenovali.
samo od ministrstva
nam ali posameznim članom v občini in pripravila nekatere predloge ukrepov. Vlada jih je obravnavala konec novembra, stališča in sklepe ob obravnavi tez pa so strnili v pet točk. Prvi dve sta vredni pozornosti, ker govorita o reševanju stanovanjskega vprašanja mladih družin.
Družine skorajda nimajo prostora za sprostitev ali skupno preživljanje prostega časa, nimajo se kam dati, saj v občini nimajo niti urejenih otroških igrišč. Tudi drugačni ali alternativni vrtec bi pomenil korak za boljše, bogatejše življenje družin.
Po skupščinski razpravi, kjer so delegati sprejeli sklep o ak-
tivnejši družinski politiki v občini ter odgovoru ali mnenju z ministrstva za družino in socialne zadeve, da pozdravljajo vse aktivnosti lokalnih skupnosti, ki bodo položaj družin z otroki izboljšale, je ljutomerska vlada pripravila teze aktivne družinske politike v občini. V njih je povzela že zagotovljene socialne pravice druži-
Pogledali naj bi, kakšne so možnosti za preureditev podstrešnih prostorov za bivanje, in upravnemu odboru stanovanjskega sklada predlagali, da s posojili pospeši gradnje hiš in izpraznitev stanovanj. V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in vrtci bi uredili igrišča v Ljutomeru in tudi drugod, kjer so možnosti, varstvo otrok pa naj bi bilo pestrejše glede na potrebe. Pripravljene teze naj bi bile osnova razprave za pripravo odloka o družinski politiki v občini.
In prav tu se začne delo, I terja ne samo visoko stroko'1' nost pri pripravi predlogov ti. ukrepe družinske politike predvsem za tiste, ki bodo obli' kovani kot pravica družine ampak tudi izredno občutlji' vost za družino, njen utrip i® potrebe. Ukrepi, ne tolik® splošni kot tisti, ki bodo nepe sredni za družine, bodo moral biti toliko strokovno proučen] in podkrepljeni, da ne bi bil razločevalni po takšnih ali drugačnih kriterijih, ki niso upra vičeni ali za nekatere celo kri' vični. Saj gre vendar za posega' nje na najbolj občutljivo pf dročje življenja, ki ga ljudje n® bodo sprejemali povsem ra*' nodušno. Tehtali ga bodo s«' veda po svojih merilih, odvisni tudi od lastnega položaja, tet ga odobravali ali zavračali.
MAJDA HORVAT
Za življenje propadajočih kmetij
Oživljanje območja je mnogo več kot trenutno dejanje, kot razvojni načrt, zapisan na primer za podjetje, dejavnost s povsem izračunanimi pričakovanimi učinki. Projekt oživljanja območja mora imeti prav tako oblikovane, zelo jasne in konkretne cilje, doseganje le-teh pa je pomembno vprašanje, saj gre vendar za delo z ljudmi in skupaj z njimi za iskanje možnosti in poti, da bi sami bolje, na novo in sploh drugače zaživeli. Šele ko bodo ljudje sprejeli pomoč pri iskanju poti oživljanja, bo oživela tudi njihova domačija, kmetija, potem vas in območje.
Nova delovna mesta le ob
neoklesčenem proračunu
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Jožica Puhar je zadovoljna z delom svojega ministrstva v preteklem letu. Tako je povedala na tiskovni konferenci ob pregledu dela njenega ministrstva v letu 1993. Zelja je, da se Slovenija približa državam zahodne Evrope, ki imajo tržno in socialno ureditev. Obljuba o sto tisoč novih delovnih mestih, ki jo je dala njena Stranka demokratične prenove, je uresničljiva in deloma že izpeljana.
Njihova osnovna naloga v preteklem letu je bila ustvarjanje takih razmer dela in življenja, da socialne kategorije, kot so študentje, upokojenci, veterani, delavci in brezposelni ne bi živeli v letu 1993 slabše kot leta 1992. Storili so vse, kar so znali in zmogli ter toliko, kolikor so jim dovoljevale finančne možnosti. Predvsem je šlo za to, da ne gre samo za preživetje, temveč tudi za ustvarjanje; podpirali so tiste programe, ki so imeli trg.
Na ministrstvu so zadovoljni z zakonom o plačah in ga oce-
njujejo kot uspešnega. Prav tu se njihova mnenja razlikujejo od mnenj mikroekonomistov, ki trdijo, da so plače previsoke. Plače so se umirile, prihaja pa do prestrukturiranj plač, do katerih je prišlo zaradi novih delovnih mest in drugih vzrokov. Med te štejejo predvsem preustroj zaposlenih in nove prerazdelitve mase osebnih dohodkov. Tudi o novem zakonu o pogodbenem delu mislijo dobro in ga ne nameravajo spreminjati ne glede na odmeve iz nekaterih krogov, ki zaposlujejo veliko pogodbenih delavcev. Namen zakona je preprost: preprečiti goljufanje države na podlagi pogodbenega dela.
Nezaposlenosti v preteklem letu niso uspeli zmanjšati, ohranili pa so veliko delovnih mest; to je posledica njihove aktivne politike zaposlovanja. Na delu so zadržali najmanj 27.000 ljudi, ki bi bili brez njih brezposelni. V devetih mesecih lanskega leta je bilo na novo odprtih več kot 79.000 delovnih mest, od tega 10.000 zaradi upokojitev, 12.000 zaradi pri-
pravnikov, toda še vedno je za nedoločen čas našlo delo okoli 30.000 ljudi. V okviru akcije javna dela je delalo okoli 6.000 ljudi, tretjina jih bo delala tudi letos.
V Ljutomeru so se lotili projekta celostne ureditve območja Male Nedelje, pri katerem s svojim strokovnim delom sodeluje tudi center za socialno delo. Ker gre pri tem tudi za strokovni izziv, saj gre za pionirsko ali začetno delo, in ker ni primerov, po katerih bi se lahko zgledovali, vsaj na našem koncu ali pokrajini ne, so njihove izkušnje toliko dragocenejše in zanimive.
Njihova najpomembnejša naloga v prihodnjem letu - poleg priprave številnih zakonov - je boj za proračunska sredstva, saj brez njih ne bodo mogli izpeljati svojih nalog. Ostala resorna ministrstva nasprotujejo finančnim zahtevam ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ker pač podpirajo svoje in strankarske interese. Tako nekateri ministri razglašajo, da to ministrstvo pobere tri četrt denaija. Tudi zaradi tega - poleg nerazumevanja velike koalicije za socialne zadeve - se lahko zgodi, da bo ministrica za delo, družino in socialne zadeve, ki izhaja iz demokratične - prenoviteljske stranke, Jožica Puhar, predčasno zapustila nove prostore ministrstva v trgovskem centru Ledine, v katerega se je vselila ob novem letu.
MARJAN HORVAT
Pomoč propadajočim kmetijam
Z oglasom so povabili mlade družine in posameznike, ki bi bili pripravljeni prevzeti ali delati na kmetiji, da se jim oglasijo. In odziv je bil, saj se je prijavilo šest mladih družin in trije posamezniki, ki so bili pripravljeni prevzeti kmetijo ali delati na njej. Potem ko so se s pomočjo strokovnih sodelavcev socialnega centra spoznali tisti, ki kmetijo imajo, in drugi, ki bi jo bili pripravljeni prevzeti ali na njej delati, so že podpisali eno pogodbo o prenosu, pred podpisom je tudi pogodba o dosmrtnem preživljanju in zelo dobro gre tudi spoznavanje v tretjem primeru. To so tisti vidni rezultati dela.
»Vendar naš namen ni na hitro pripeljati ljudi do tega, da predajajo premoženje. Pomembno je tudi, da spodbudimo svojce, sorodnike, da
začno za ostarele in kmetije bolje skrbeti. Torej, da se vzpostavi stik s svojci in se razjasni, kako dalje.« (Boris Šunko, direktor Centra za socialno delo Ljutomer.) Tudi to so pozitivni učinki dela za ostarele ljudi in njihove propadajoče kmetije, ki pa se težko merijo, a lahko pomembno prispevajo h končnemu cilju projekta. Ostareli pa potrebujejo tudi druge oblike pomoči, dostikrat pri urejanju najemnih razmerij za zemljo in drugo premoženje, pomoč pri delu na kmetiji, pa tudi nasvete za gospodarjenje in uveljanjanje pravic in pomoči pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Čedalje bolj se zavedamo, so zapisali v poročilu Centra o njihovem delu pri projektu ureditve območja Male Nedelje, da s tem posegamo na najbolj občutljivo področje bivanja kmečkih ljudi: na medsebojne (sorodstvene) odnose in lastninska razmerja. Videti je, da je za kmečke ljudi navezanost na zemljo primarnega pomena. Svojo temeljno varnost čutijo bolj v posedovanju zemlje kot v povezanosti z družino, sorodstvom ali potomci. Zato pa dostikrat ostajajo sami, s posestvom, vendar brez ljudi, ki bi na njem lahko delali. Do ljudi so nezaupljivi.
Nezaupljivi so bili tudi do strokovnih delavcev, ki so prišli k njim in jim ponudili pomoč. Težko so sprejeli, da nekdo od države prihaja k njim, da bi jim pomagal, ne da bi za to karkoli terjal, pričakoval, da prihaja brez slabih namenov ali da v ozadju pomoči resnično ni ničesar drugega.
»Zaupanje pa je potrebuj da sploh lahko začneš delati. J naše delo, vloga Centra je vsem samo posredniška me" ostarelimi in kmetijo ter ne kom, ki ima interes.
Pomoč propadajočim kmeti' jam je vezana na projekt raž' voja Male Nedelje, razffli' šljamo pa, da bi jo razširili n8 vso občino.« (Boris Šunko)
Socialna preventiva
Socialna preventiva je pra* tako program Centra, ki je ve zan na razvoj Male Nedelje Zastavljena je kot učna ponW otrokom s težavami, vendar j6 hkrati vstopnica v družino, kjd se kažejo vedenjske, čustven8 in druge socialne disfunkcij6' S poseganjem v družino vsaj (8 določen čas hočejo vspostavi11 boljše možnosti družinske®8 življenja. Strokovni sodelavk prihajajo v družino trikrat n8 teden po dve uri. Poleg del8 z družino razvijajo tudi skupin' F sko delo. Program sociali8 preventive želijo dopolniti ^ z usposabljanjem družin za rej' ništvo in varstvo. Deset do pe1' najst rejnic bi s skupinskim de' lom pripravili za odovorno i” zahtevno vzgojno nalogo.
MAJDA HORVAT
Vsak
četrtek
Vestnik
1
c c
v s tl
I š
II p
F n ir
vestnik, 13. januarja 1994
stran 9
kulturna obzoija
Novice iz kulture
* Plat grajskega zvona. Od nedavna zvoni v Soboti poleg zvonov v rimskokatoliški in protestantski cerkvi še zvon v grajski kapeli. Na nekdanje zvonjenje iz stolpa grajske kapele se je spomnil nekdanji poslanec zelenih Vili Žižek. Rekel je, da bi bil že čas, da se od tam zgoraj ponovno zasliši plenk zvona. Šli ® g°r gledat, kako bi se to dalo urediti, in tresla so se Jim kolena. Ostrešje je bilo tam zelo slabo in Vili Žižek ®e je vzpel gor pred drugimi, da jim je pokazal, da si je Potrebno upati, in povedal, da je treba ojačati ostrešje. Naredili so tako.
Mojster Klemenčič je poem s svojimi ljudmi s ploče-vmo pokril stolp in na lini Pred zvonom postavil žalu-4a golobi več ne bodo odili sedet na tramove in jih z'ztrebki mehčat. Zvon so
v podjetju Feralit, kar °do menda lahko na njem Prebrali tudi zanamci, zato več o tem, o teži in posve-1 u- Na stol pod slemenom st°lpa ga je potem nastavil in Povezal z uro Geza Temlin, ’ >ma podjetje Digit.
vse skupaj je stalo skoraj milijona tolarjev, več kot deseti del tega, 3000 nemških j?ark, je dala tovarna Mura, rugo je iz občinskega žepa. Zvon zdaj bije ob polni uri, vsake pol in vsake četrt ure. ^^ se je oglasil lansko leto a Stefanovo, ko ga je Temlin "ustavljal. Pred Turki, tako enimo v najboljšem upanju, tajski zvon več ne bo svaril, , mašni pobožnosti tudi ne , ° Vabil, ker pod njim ni več kapele. Zvonil bo, ko se bo iaFr^U kai kulturnega prire-_ ° in bo prišla ura, ko se bo Predite v začela.
Zvonov glas je isker in sve-e ■ Morda je zvok tako do-rodejen zato, ker se lepo Prečesava med vejami viso-"8a grajskega drevja. Ima P. v sebi tudi neko čudno 'gotanje, nekaj malce fatal-^8a. Glas zvona pač. V Ini' pravijo, da je zvok zvona p ZVen prvobitne vibracije.
to samo mimogrede, bolj v ”■ ker se o novih zvonovih "esakralnih stavbah tako P0redko piše. Ker jih ni.
matiko, izhaja v doslej je izšlo že V zadnji številki
Ljubljani, 42 številk, v rubriki
Krajinski parki Maja Korošak priobčuje članek z naslovom Divja lepota sveta ob Muri. V njem začenja s trpko sladkimi spomini na nekdanje namene, da se na Muri zgradijo elektrarne. (V današnjem Delu, z datumom 10. januarja, piše, da smo elektriko lani celo izvažali, to pomeni, da ni hudega zaradi tega, ker tistih elektrarn niso zgradili. Ko je voda, je elektrika, ko je ni, je tudi v Muri ne bi bilo - op. avt.)
Avtoričin članek je neke vrste anticipacija krajinskega parka ob reki Muri, ki ga ekologi in drugi že dolgo skušajo ustanoviti. Pred kratkim je dal poslanec Zelenih dr. Bojan Korošec v imenu poslanske skupine Zelenih-ESS državnemu zboru poslansko pobudo »za .opredelitev regijskega parka Mura v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije«. Maja Korošak piše o tem, kako živijo čaplje, in ima ob tem v mislih njihovo gnez-dilno kolonijo pri Moti, opisuje lanskoletni spust po reki Muri, ki so ga skupaj organizirali avstrijski zeleni in Zeleni Maribora. Korošakova je na slovenski strani pripisala organizacijo spusta Zelenim Prekmurja, to pa menda ne bo držalo. V zadnjem delu članka z neko elementarno predanostjo, na prav redek sladek način piše o mlinih na Muri, o Babičevem, ki še je, in o tistem plavajočem, ki se ga namerna zgraditi.
Salomonov Vandrovec berejo, če sodimo po naslovih in imenih v njem objavljenih nagrajencev za nagradne križanke, tudi v tehle krajih.
* Knjige Prešernove družbe. V prejšnji številki smo na kulturnih straneh objavili recenzijo knjige Ferija Lainščka, ki je izšla pri Prešernovi družbi za leto 1994. Knjiga, roman, ima naslov Ki jo je megla prinesla. Naslovi ostalih knjig v letošnji zbirki so: Prešernov koledar 1994, Ivan Sedej: Ljubezen v stotih slikah, Vitan Mal: Na ranču Veranda in Tanja Poberaj:
Pot do sreče in zdravja.
|	„	Pot do sreče ii
je a'?®onOT Vandrovec Knjige bon za turizem in enig- predstavljali v
Zgodovinski listi
Knjige bomo podrobneje
predstavljali v prihodnje.
onalno t!e4vno Zgodovinsko društvo Ljutomer je izdalo svoje tradici-^«nimil1??na 65 straneh 10 avtorjev obravnava z vsemi potrebnimi met°dami pestro zgodovinsko preteklost ljutomerskega ob-stok d° današnjih dni.
stolet ^KOVEC (K prebivalstveni podobi Murskega polja v 17. in 18. Pmbiv i Pr'kazuje predvsem vlogo Veržeje v trgovini ter živahno gibanje Prikaz -tVa INzik, vera, kraj rojstva). Na osnovi križevskih župnih matrik Frof ^roistva. Por°ke 'n smrti prebivalstva na Murskem polju.
^’icrsk . ^NKO PUCONJA (Prodor velenemškega nacionalizma na °PisuiP n'n v Pr^kijo v drugi polovici 19. stoletja ter obramba pred njim) ljut02 , eutscher Schulverein in Siidmark ter njune oblike prodiranja na širila rsko območje (vrtci, šole) ter slovensko protiutež (Družba sv. ^Haii™' Metoda) do 1945., kjer so aktivno sodelovali mnogi znani skihm^KD PAVLIČIČ (Porušena in - pozabljena!) s pomočjo katastr-pto»aP Prikaže vlogo t. i. »kasarne« v Pristavi do konca 19. stoletja.
*aPuŠči M,ROSLAV NOVAK (Božidar Kryl in njegova intelektualna ^n,Prikale na podlagi arhivskega gradiva vlogo družine Kryl v Liut “°čidar, Pavel) ter zapiske o obrtnikih in trgovcih v 19. stol. jj!ul0nieru.
kol v**?* ANTON RATIZNOJNIK (Telovadno in kulturno društvo So-ZaPisn'L Ut°meru ~ ustanovljeno leta 1903) na 'temeljih časopisov in ^edn °v Prikaže ustanovitev ter izredno pestro in narodno-politično ^utorn° delovanje Sokola v Ljutomeru, v katerem so delovali znani ^ORA^an' ^ Ploupek, Mišja, Rajh, Baukart, Miki itd.).
z doku AN OHMAN (Podpisovanje Majniške deklaracije v Noršincih) 1918 rnent°m in 93 podpisi žensk prikaže zahteve po novi državi leta
sk^NČIŠEK FERENCEK (Zdravniki v Ljutomeru) bralca popelje Predstav'" ^ 'el organ'z'ranega zdravstva v Ljutomeru ter s podatki ^RANr^ znane zdravnike do oktobra 1992. leta.
°Pisuje r TARČA (Prlekija - kdaj tvoja resnična zgodovina iz NOB?) ^vne Premičen pogled na polpretekle dogodke ter določene done-Ptof MiCe zan'ka in poziva k dokončnemu odkritju.
V°ini)on' ^N PUCONJA (Mlatev na Murskem polju po II. svetovni SP°minia Ule v tehtnem prispevku mlačev kot glavno opravilo na kmetiji; ^dsehi.-nas na pristne ljudske izraze in običaje ob tem ter poudarja Mav^PnmočnaCvenu.
P°41agi st-AN RIHTARIČ (Obrtništvo v Ijutoinerski občini leta 1959) na s,va (skun.^^čnih podatkov prikazuje družbeni in zasebni sektor obrtni-"inogj se p 156 obratov s 426 zaposlenimi). V prispevku lahko najdejo P°djetja anji obrtniki svoje predhodnike, prav tako pa tudi številna
So'^no 4redil uredniški odbor, tehnično ga je oblikovala ^e’ društ J KRNICA CANON Ljutomer. Avtorji ponujajo zanimivo bra-"i Že realVU N ^pripenjajo novo uspešno zvezdico v vsesplošno bogatem 'branem delovnem načrtu za 1993«.	1. r.
NOVI KNJIŽNI KLUB IN NOVI ROMANI
Pluralizem in konkurenca, ki sta na mnogih področjih našega življenja in dela že močno usidrana, sta v zadnjem času posegla tudi na področje knjižnih klubov in nam tako dala možnost izbire in pestrejše ponudbe tudi na tem področju. Cankarjeva založba je namreč pred kratkim ustanovila svoj Knjižni center C, katerega sedež je nad Centrom Oxford v Kopitarjevi ulici 2 v Ljubljani. V Centru so naprodaj vse knjige Cankarjeve založbe, popuste, ki jih prinaša članstvo v klubu, pa lahko uveljavite tudi v mnogih drugih knjigarnah in pri naročilih po pošti. Članstvo ne prinaša nobenih obveznosti, kot je na primer obvezno periodično kupovanje knjig, ki ga poznamo iz dela nekaterih drugih knjižnih klubov. Bistvo knjižnih klubov so seveda knjige, zato pobrskajmo zdaj malo po njih.
Drugi paket elitne zbirke prevodnih romanov Cankarjeve založbe XX. stoletje prinaša pet v slovenščino prvič prevedenih del uglednih svetovnih romanopiscev, ki so ustvarjali v iztekajočem se stoletju. Pojdimo po vrsti.
Roman Prima sezona (1975) češkega emigranta Josefa Škvorec-kega na lahkotep in privlačen način popisuje mladostniške dogodivščine gimnazijcev majhnega češkega mesta Kostelec med nemško okupacijo 1941. leta. Pubertetniško nemirni junak Danny, katerega brezštevilni ljubezenski poskusi nikakor ne rodijo zaželenih sadov, in njegovi prijatelji, s katerimi igra v jazz ansamblu, se ne menijo kaj prida za trpko stvarnost težkih časov, v katerih Živijo, a na koncu vendarle spoznajo, da se jim ne morejo povsem izogniti.
Marguerite Yourcenar, prva ženska članica znamenite francoske Akademije, nam je predstavljena z delom Opus nigrum (1968), katerega dogajanje je postavljeno v nemirni čas zgodnje renesanse, ko se staro še ni umaknilo, novo pa še ni prevladalo. Roman, katerega naslov izvira iz alkimije, nam prek tipiziranih likov, kakršni naj bi živeli v tistem času, ki so nosilci določenih pogledov in življenjskih načinov, in bogatih kar preobloženih opisov poskuša predočiti literariziran prerez skozi obravnavano obdobje in nam tako približati neki za vedno izgubljeni čas, ki je bil avtorici, zaljubljeni v zgodovino, skoraj bolj domač kot čas, v katerem je živela.
Z zgodovino se v svojem najnovejšem romanu General v svojem blodnjaku (1989) ukvarja tudi znameniti kolumbijski nobelovec Gabriel Garcia Marquez, a on počne to nekoliko drugače. Osrednji lik njegove knjige je Simon Bolivar, mitski osvoboditelj Južne Amerike izpod španskega gospostva in borec za politično združitev svoje celine, a svojega junaka (Marquez je drugače velik zagovornik Bolivarjevih idej) ne prikaže na vrhuncu moči ali morda med njegovo slavno epopejo, pač pa nam ga izriše v njegovem zadnjem, najmanj veličastnem obdobju. Generala tako ugledamo ujetega v blodnjak, sestavljen iz neusmiljene bolezni, političnih porazov, spominov na dneve slave in sijaja, izgubljenih starih in neuresničljivih novih upov in v njem tako, kljub vsej veličini, ugledamo človeka, ki je pod kožo ravno tako krvav in na koncu koncev prav tako nemočen, kot smo vsi pripadniki človeške vrste.
Na Japonsko nas s svojim romanom Potovanje skozi temno noč (1937), ki ga je pisal celih sedemnajst let, popelje Naoja Šiga. Siga je vodilni med japonskimi pisatelji, ki so vnesli v prvi polovici dvajsetega stoletja v japonsko literaturo evropski slog pisanja, duhovno pa ostali zasidrani v tradiciji svoje dežele. Potovanje, pisano v obliki avtobiografije, obravnava na Japonskem pogosto temo srečevanje prodirajočih zahodnih vplivov in domače tradicije, njegov junak pa sredi tega konflikta išče samega sebe in si prizadeva, da bi premagal nenaklonjeno usodo, na katero so vplivale okoliščine njegovega rojstva. Potovanje je enostavna zgoščena proza, poglavja romana pa so bolj ali manj celote, ki niso trdno povezane.
Nazadnje naj omenim še delo Ljubljena (1988), afro-ameriške pisateljice Toni Morrison, ki je prav gotovo zvezda trenutka, saj je bila pred kratkim deležna Nobelove nagrade za literaturo. Kot v vseh avtoričinih delih, je tudi v Ljubljeni obravnavana tematika medrasnih odnosov. Gre za zgodbo pobegle sužnje, ki umori svojo komaj rojeno hčerkico, da bi tako rešila sebe, deklici pa prihranila suženjstvo. Tekst je poln mističnih, mitičnih in magičnih prvin ter elementov afro-ameriške folklore, ki skupaj z izrazito jezikovno močjo tvorijo avtoričino različico magičnega realizma. Celotno delo Toni Morrison na samosvoj način odslikava iskanje identitete ameriških črncev, ki razpeti med asimilacijo, radikalizem in utopijo realno nimajo možnosti dobre izbire. p štefanec
kulturni koledar
Razstave
MURSKA SOBOTA: V galeriji si lahko ogledate razstavo slik in skic akademskega slikarja Mirka Rajnarja. Odprta bo do 17. januarja.
MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja bo v petek, 14. januarja, ob 18. uri otvoritev razstave fotografij Barok na Madžarskem. Razstavo posreduje madžarsko veleposlaništvo v Sloveniji. Ogledate si jo lahko do konca januarja.
MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih zavarovalnice Triglav so na ogled likovna dela učencev in cicibanov, ki so s svojimi deli sodelovali na likovnem natečaju zavarovalnice Triglav. Ogledate si jo lahko do konca januarja.
MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice bo do 21. januarja odprta razstava o pesniku Francetu Balantiču.
LENDAVA: V gradu je na ogled stalna razstava del dosedanjih mednarodnih kolonij. Obenem si lahko ogledate tudi freske Zoltana Gaborja. Na ogled pa je tudi stalna razstava Oloris, ki jo posoja soboški muzej.
RADENCI: V razstavnem prostoru Radenske si lahko do 21. januarja ogledate razstavo ikon makedonskega slikarja Goceta Kalajdžiča.
MORAVSKE TOPLICE: V razstavnem salonu hotela Ajda je razstava ob 30- letnici zdravilišča.
Kino PARK M. Sobota:
Film iz ciklusa Film art festa BEING AT HOME WITH CLAUDE si lahko ogledate 13. januarja ob 19. uri. V filmu se za nasilnim umorom skriva tragična ljubezenska zgodba.
Psiho-seksualno grozljivko NEČISTI POLICIST bodo vrteli 14., 15., in 16. januarja ob 19. uri.
Popolni družinski film SAM DOMA 2 si lahko ogledate 13., 14., 15. in 16. januarja ob 17. uri.
Za zeleni jezik (53)
V prejšnjem zapisu smo predpostavko o katarzičnem učinkovanju jezikovnega dejanja na samega izjavljalca (to zadnjo besedo je tiskarski škrat žal trikrat preoblikoval v izvajalca) iz članka Jezična kaša umestili v širši sklop razpravljanj o jeziku. Pri tem se je izkazalo za potrebno to podmeno relativizirati oz. omejiti na specifična jezikovna dejanja. Tudi nadaljevanje članka ponuja možnost, da prikažemo nekaj aktualnih dilem in mogočih rešitev jezikovnih vprašanj. V članku je namreč jezikovno dejanje razumljeno ne le kot »prečiščenje« izjavljalca, ampak tudi kot njegova jezikovna samouresničitev (SSKJ II/I-Na, str. 100 in 138: izgovoriti se = »povedati vse, kar človeka vznemirja, zanima«; izpisati se = »biti v stanju, ko so vsa čustva, občutki, spoznanja zlasti z umetniškim pisanjem že izražena«). Ta misel je pospremljena še z eno, da namreč posebej kulturni govoreči in pišoči za svojo jezikovno samouresničitev nujno potrebujejo poleg maternega tudi tuj(e) jezik(e).
Misel o nezadostnosti maternega jezika za popolno jezikovno samouresničitev bo morda razumljivejša, če jo bomo umestili v kontekst nekaterih bolj znanih jezikovnih teorij. Kar pripravna se za ta del zdi Humboldtova in Sapirova jezikovna misel. Wilhelm von Humboldt, nemški učenjak in jezikoslovec, ustanovitelj berlinske univerze, je med drugim trdil, da človek sprejema svet okoli sebe tako, kot ga predstavlja jezik. Antropolingvist Edward Sapir pa je pri svojem preučevanju jezikov ameriških Indijancev prišel do ugotovitve, da jezik, ki ga nekdo govori, odločilno vpliva na njegovo dojemanje sveta in utemeljuje sprejete vzorce mišljenja. To njegovo tezo je pozneje še dodatno razvil Benjamin Lee Whorf in se imenuje Sapir-Whorfova teorija jezikovnih vzorcev. Izhajajoč iz te teorije, ki je sicer podlaga širši teoriji jezikovnega determinizma (le-ta predpostavlja, da vsak jezikovni sistem določa percepcijo/sprejemanje sveta, v katerem človek živi, in da smo ujeti v jezik kot okvir spoznavanja in da jezik odločilno določa tudi misel), je mogoče zaključiti, da se z obvladovanjem drugih jezikov razširja posameznikova izkušnja sveta. Če po Whorfu vsak jezik drugače modelira stvarnost, potem seveda dobro poznavanje jezikov prispeva k razširitvi, obogatitvi in pestrosti posameznikovega lastnega modeliranja stvarnosti.
Seveda z naslednjim dodatkom nikakor nočemo zmanjševati pomembnosti znanja in učenja drugih jezikov, kajti to bi bil skrajni anahronizem (neskladje z duhom in potrebami časa). In četudi na Slovenskem dandanes najdemo nemalo dokazov, kako pregovor Več znaš, več veljaš ni spoštovan (praktični Slovenci bolj prisegajo na tisto Več imaš, več veljaš), so vsaj glede naše navdušenosti za učenje tujih jezikov skrbi odveč.
Zgolj zaradi tega, da bi bila teoretična slika popolnejša, naj navedemo, da je teorija jezikovnega determinizma doživela tudi marsikateri ugovor. Kot eno zanimivejših dopolnil naj navedemo stališče G., A. Brutjana, katerega načelo »jezikovne dopolnilnosti« (lingvističeskoje dopol’nitel’nost) pravi, da se pri oblikovanju posameznikove podobe sveta (modeliranju stvarnosti) prepletata dve sliki le-te: konceptualna (logična) in lingvistična (jezikovna). Logični model naj bi bil vsem ljudem enak in neodvisen od jezika, jezikovni model pa je v različnih jezikih različen. Temu spoznanju bi lahko pridružili še sodobna dognanja, ki nemalo pomena pripisujejo tudi drugim oblikam in načinom oblikovanja podobe sveta, ne zgolj logično-kavzalnim in lingvistično-kulturnim. To pa pomeni, da je jezikovna izkušnja sveta sicer pomembna, za ene ljudi bolj, za druge manj, za vse tudi neobhodna, ni pa edina.
Za pospremitev izhodiščne misli iz Jezične kaše o nujnosti uporabe več jezikov za jezikovno samouresničitev visoko kulturnih posameznikov smo se med več možnimi praktičnimi pripombami odločili za tile dve. L Znanje nekega tujega jezika do te mere, da skozenj začnemo razbirati drugačen model stvarnosti in se z njim oplajati, je prej izjema kot pravilo in danes je kaj malo Slovencev, ki bi se mogli v drugem(ih) jeziku(ih) »izpisati« in »izgovoriti« v zgoraj opisanem pomenu besede. Dimitrij Rupel je kar zadel s svojo mislijo, da mnogi »internacionalisti« zelo slabo govorijo tuje jezike in mnogi »nacionalisti« slabo govorijo slovensko. Seveda ni nobenih zadržkov, da se posebej kulturni posamezniki ne bi jezikovno samouresničevali in prečiščevali v več jezikih (to je tudi njihova temeljna človeška pravica), nikakor pa bi jezikovna teorija ne mogla potrditi, da je prav to pogoj za posameznikovo čudovito jezikovno samouresničitev in za dooblikovanje njegove individualne podobe sveta, kakor s širšega sociolingvi-stičnega stališča ni mogoče trditi, da bi jezikovno samouresničevanje v več jezikih posameznika neposredno in brezpogojno vzpostavljalo in potrjevalo kot posebej kulturnega (takšni so lahko tudi jezikovni samouresničevalci v enem - maternem jeziku). 2. Iz psiholingvističnih preučevanj vloge jezika v posameznikovem razvoju prihaja ugotovitev, da je učenje tujega jezika kakovostno drugačno od otrokovega usvajanja materinščine. Ne gre le za to, da po Sapir-Whorfovi teoriji otrok z materinščino spoznava svet okoli sebe in sprejema koncepte skupnosti, v kateri živi, ter da tujega jezika učeča se odrasla oseba ima take koncepte že vsajene, ampak predvsem za to, da je izkušnja maternega jezika temeljna izkušnja sveta. Glasovi, povezani v besede s samo temu jeziku lastno fonemsko kombinatoriko, besede, ki na povsem specifičen način ene odzvanjajo in odslikujejo stvarnost, druge jo simbolizirajo in abstrahirajo, neskončna množica stavkov, spletenih iz relativno končne množice besed po svojevrstnih pravilih in zakonitostih - vsi nosijo življenjsko izkušnjo tega jezika in rodov njegovih govorcev. Če se jezikov učimo zato, da bi komunicirali (komuniciranje pa je dvosmerni proces izmenjave sporočil med govorečim in naslovnikom, ki svoji vlogi izmenjujeta), potem lahko znanje tujih jezikov služi ne le temu, da skoznje sprejemamo »tuje« modele sveta in z njimi razširjamo svojega, ampak tudi temu, da z modelom sveta, ki se skriva v našem jeziku, obogatimo in oplemenitimo (drugojezičnega) sogovornika.
Prav volje do tega pa zadnje čase pri Slovencih - tako se zdi - odločno primanjkuje. Gledano iz tega zornega kota pa vprašanje t.i. tujk ni obrobno, čeprav za slovenski jezik še zdaleč ne usodno. O tem pa več v naslednjem zapisu.
vestnik, 13. januarja 199
ne zgodi se vsak dan
Največji Buda na svetu
Ti 1 •! V • Povabilo na vecego
Februarja 1945 so se v Jalti, letoviškem mestecu ob Črnem morju, sešli trije veliki Roosevelt, Churchill in Stalin. Na gradu z imenom Lastovičje gnezdo so se sporazumeli o tem, kakšna naj bo Evropa po vojni..
Od takrat je minilo skoraj petdeset let in marsikaj se je spremenilo. Grad, kjer je potekala Jaltska konferenca, je postal razkošno gostišče. Severino Barzan, po rodu iz Furlanije, je lastnik najstarejše restavracije v Veroni Bot-tega del vino. Pred tremi leti je potoval po Krimu in si ogledal tudi znamenito Lastovičje gnezdo na pečini. Obšla ga je misel - kaj če bi ga spremenil v »gnezdo sladokuscev«? Mahoma se je odločil. Vedel je, da ne bo lahko priti do koščka zgodovine.
Vsa ta leta je potrpežljivo premagoval številne birokratske ovire. Ustanovil je rusko italijansko firmo in obnovil grad. Njegov kuhar iz Verone je nato več mesecev uvajal v delo domačine. Barzanu je v veliko pomoč hči Deborah. Preselila se je v Jalto in postala upravnica gostišča.
Mini humoreska
Na slovesnosti, bila je konec lanskega leta, so ob prisotnosti množice ljudi posvetili največji kip Bude na svetu. Visok je blizu 40 metrov, stoji na hribu blizu Hongkonga, dela pa so stala približno 8,8 milijona dolarjev.
Razvozlali so čebeljo govorico
S pomočjo majhne robotske čebele na daljinsko vodenje se je znanstvenikom iz Wurzburga posrečilo pogovarjati z žuželkami. V čebelnjak pretihotapljeni miniaturni čmrlj je »vrstnicam« dajal navodila glede domnevnih strani sveta in razdalje do izdatnega vira hrane - in že so odletele čebele v nakazano smer. Znanstveniki so odkrili, da čebele s svojimi krili same povzročajo določene šume in zatem s tipalkami zaznavajo posamezne zvoke.
Sedaj se znanstveniki ukvarjajo z raziskovanjem še posebne vroče čebele: s pomočjo umetne žuželke, ki jo je mogoče ogrevati, namreč hočejo biologi ugotoviti, ali si čebele izmenjavajo informacije tudi s pomočjo telesne temperature.
Neotipljivi
V Sarajevu, Mostarju, Goraždu, Srebrenici pa še kje drugje streljajo iz vseh kalibrov .
Gospoda Carington, Stoltenberg, Owen in kompanija so večkrat izjavili, da so optimisti (s poudarkom na »kljub vsemu«).
Tovariši Karadič, Miloševič, gospoda Tudman, Boban in še nekateri so večkrat izjavili, da so optimisti (brez dodatka).
V Sarajevu, Mostarju, Goraždu, Srebrenici in še kje pa kar streljajo...
Prebivalci Sarajeva, Mostarja, Goražda, Srebrenice in drugih mest pravijo, da niso optimisti.
BORIVOJ REPE
Zimski privez
zdaj pa nika. Samo sobota
cejloga leta.
Pa za Božič
prej k neka
a na
vikenda smo pre^altali s staroga časaj je büv bar kakši den fraj,
pa nedela, tak kak je glij tak bilou. Tu
rrejK cista navadnoga v nouvo leto. V stari

ne Štirna, pravi Bela. Tou bioritem, tak kak te pred
ka mo vöre na cajgaraj naprej a Tak je Bela fčasi občiijto, ka začnolo inači, kak prejšnje. Na
tüdi negativno lej ti, gda smo se pa naza
se je vodej
letošnje
odločili, g i j ba 1i .
letošnje leto slabše, kak de naslednje tildi tolaži. Nej je pa niti malo takše obečavali naši voljeni.
Č Ü j t i 1995. kak
Tou so
leto de
lani

Lepotica drugačnega kalibra
Pravni red je ešče izda takši kakši je biiv. Dejansko je slabši, zato, ka je letos ešče okouli 170 zakonof, šteri so neusklajeni z ustavo. Pa so se naši pregnjejši pijtali, pa bojali, ka lejko zavolo toga grata v našoj državici pravni kaos. Te so pa tej slejpi, se čemeri Bela, t6 pa ne vijdijo, ka mamo te kaos že dugo? Tou je nej samo kaos, tou je pravi ringlšptiv pravi un.
Ka nede furt samo štenko, je pravo Bela, more povedati, ka ga je PTT firma jako presenetila pred nouvin leton. V svojon ladlni za pošto je najšo tenko
knjigico, Poštne številke v Republiki Sloveniji. Pa
ešče v farbnon tiski namalano, kak nasloviš sefelč kuperte, pa paklne, pa telegrafske čestitke, pa priložnostne znamke, vse je notri nakejpano. Kaj takšoga je nej čako od te firme, štera ga je do zdaj sigdar samo gujlila pa pejneze z njega ceca1a. S ten ga je tak s capaša vrgla, ka nevej či nema Pošta kaj za brejgon. Naj je tak ali ovak, un njoj čestita.
Pa jes tildi, brat Džouži
OVEN
Ona: Prijeten konec tedna bo znak, da so se tudi tebi začela odpirati prava vrata. Nikar se ne boj, ampak sprejmi izziv, ki ti ga bo ponudil prijatelj. Iz tega bo nastalo še nekaj, vsekakor pa se boš odlično zabavala. ♦
On: Prišel boš v obdobje, ko boš kvasil takšne neumnosti, da nihče ne bo mogel ločiti, ali je to napuh ali le gola naivnost. Prevelika odkritost se ti lahko še maščuje, zato raje popazi na svoje besede.
BIK
Ona: Sicer se boš upirala načrtu, s katerim te bo presenetil prijatelj, a se mu boš na koncu vendarle morala podrediti. Še vedno pa boš nekje v sebi obdržala skrite adute, ki bodo lahko obrnili potek ,igre‘.
On: Videl boš, da se stvari razpletajo kar same od sebe, torej so bile tvoje skrbi popolnoma odveč. Poslovni partner ti bo predlagal poglobljeno sodelovanje, ti pa presodi, ali se ti bo tudi splačalo.
DVOJČKA
Ona: Čeprav si morebiti ne želiš korenitih sprememb, se boš vendarle morala prilagoditi novonastalim odnosom v partnerjevi družbi. Vse skupaj bo videti precej lahkomiselno, vendar, prvi pogled presneto vara.
On: Predolgo si bil prepričan, da si popolnoma neobčutljiv na ljubezenske namige neke osebe, sedaj pa se je izkazalo ravno nasprotno. Toda vseeno raje malo počakaj, saj si boš morebiti še premislil.
RAK
Ona: V tvoje življenje bo vstopil nekdo, ki si ga do sedaj poznala le iz pripovedovanja svojih prijateljic. Kljub njegovemu sumljivemu slovesu te bo kaj hitro premagala radovednost. Kdo ve - mogoče bo vendarle uspelo?
On: Tvoji sicer velikopotezni načrti se ti bodo začeli končno uresničevati, vendar pa se zavedaj, da je končni uspeh še zelo daleč. S prijatelji pa se nikar ne igraj, saj se ti bo lahko to še precej otepalo.
Za vse, ki ste se naveličali takih in drugačnih »mišic«, ki so si podobne kot jajce jajcu, predstavljamo tokrat lepotico drugačnega »kalibra«. Nemka Sabine Froscha-uer je zmagovalka nedavnega svetovnega prvenstva amaterskih »bo-dibilderk« v Varšavi. Če je tole amaterka, kakšne so potem šele profesionalke? In če lahko dodamo naš nasvet: Svoje mnenje raje obdržite zase. S takimi dekleti ni šale.
Zdravnik na ulici
Kitajsko zdravilstvo je staro več tisoč let. Starodavne kitajske recepte vse bolj upošteva tudi moderna medicina. Zlasti v odročnejših predelih Kitajske, kamor si sodobno zdravstvo le počasi utira pot, poulični »zdravniki« po samo njim znanih receptih izdelujejo zvarke proti najrazličnejšim tegobam.
zvezde vam kažejo
LEV
DEVICA
TEHTNICA
ŠKORPIJON
Zakonca Jolly iz angleškega Devona bosta svoj čolniček preži' mila kar v bazenu pred počitniško hišico. Ceneje je kot v dragih marinah, pa tudi bolj varno, pravita domiselna Angleža.
Načrt so pojedli
Ameriški umetniki, ki ustvaijajo zunaj splošno znanih smeri, bodo v preurejenem skladišču v Baltimoru odprli ameriški muzej vizionarskih umetnosti. Za začetek so pripravili maketo - torto, ki so jo na slovesnosti ob začetku preureditvenih del tudi veselo pojedli. Če nimajo še kake kopije načrta, se bodo dela nekoliko zavlekla.
Ona: V neki zadevi se nikar ne izmikaj, ampak poskušaj vztrajati do konca. Prijatelj ti bo očital nečimrnost, vendar bo s tem mnenjem ostal popolnoma osamljen. Kasneje ti bo predlagal pomiritev...
On. Z močno voljo lahko narediš preobrat tako v svojem poslovnem kot tudi ljubezenskem življenju. Presenetil te bo obisk starega prijatelja, ki ti bo prinesel še. presenetljivejše novice.
Ona: Spraševali te bodo za konkreten nasvet, zato raje pozabi na svojo običajno plahost in se poskušaj uveljaviti. V ljubezni ti sicer ne bo šlo najbolje, a se ti bo kmalu zgodilo nekaj prav lepega...
On: Ni se ti treba bati nobenih posledic, saj je neljub dogodek že skoraj pozabljen. A vseeno se še vedno ne boš odrekel statusu previdnega opazovalca, saj je ena boleča rana več kot dovolj za romantika, kot si ti.
Ona: Nepričakovano bo prišlo do nekega srečanja, ki ti bo v prihodnosti kar navada. Partner se bo temu na začetku sicer upiral, a se bo s tem vendarle uspel sprijazniti.
On: Svojo poslovno pot moraš načrtovali karseda preudarno, pa tudi z dobršno mero razuma. Na tak način uspeh enostavno ne more izostati. V ljubezni se trudi utrditi predvsem tisto, kar imaš, saj se ti tla resno majejo.
Ona: Neki novici sicer sprva ne boš verjela, nato pa jo boš z navdušenjem sporočila dalje. Vendar se lahko kaj hitro zgodi, da ti bo nekdo zaradi tega postal nekoliko nevoščljiv in ti bo poskušal nagajati.
On: Neprijetnosti bodo sicer prešle, ostal pa bo trpek priokus po izgubljeni priložnosti. Posvetil se boš nekomu, ki si ga v svoji gonji za denarjem preveč zapostavljal. Ne bo ti žal!
STRELEC
KOZOROG
VODNAR
RIBI
Ona: Mnogim se sicer zdiš precej domišljava in vzvišena, vendar je to le maska, ki prikriva tvoje resnične namene. Prijatelj bo zahteval popolno predanost in zanesljivost, od tebe pa je odvisno ali mu boš ustregla. Toda pazi se!
On: Poslovni načrti se ti bodo sicer začeli uresničevati, vendar ne tako hitro, kot si morda pričakoval. Dosegel boš predvsem tisto, kar bo v tem trenutku najvažnejše in bo prineslo največji dobiček. Na drugo malo počakaj.
Ona: Partner bo precej slabe volje, saj bo začel sumiti, da se za njegovim hrbtom dogaja nekaj, kar ni ravno v njegovem interesu. Le stežka ti ga bo uspelo prepričati, da si vse skupaj le domišlja, saj je resnica povsem drugačna.
On: Potreboval boš veliko samozavesti in notranjega miru, saj se ti je v zadnjem času nabralo kar precej zapletenih problemov. Toda nikar se ne predaj, saj boš v kopici dela našel tudi nekaj prav prijetnega.
Ona: Nekdo te zelo pogreša, vendar ti tega na noben način ne bo hotel priznati. Konec tedna boš »pristala« na divji zabavi. V prijetnem razpoloženju boš izdala nekaj, za kar bi bilo bolje, da bi ostalo skrito.
On: Prihajaš v obdobje, ko boš moral kar najbolje izkoristiti tiste svoje lastnosti, ki so tvoja najboljša stran. Nikar pa ne mešaj ljubezenskih afer s svojimi poslovnimi interesi, saj se ti to lahko kaj hitro maščuje.
Ona: Poležavanje s prijateljicami se bo sprevrglo v pravo zabavo in kaj hitro se boš zavedla, da si šla nekoliko predaleč-Zjutraj pa bo prostor ob tebi bel in prazen, kot je bil že nekoč z nekom povsem drugim...
On: Spoznal boš, da ni ravno nujno, da vedno obvelja prav tvoja beseda. To te bo sicer v začetku malo razjezilo, toda hitro boš spoznal, da je tudi druga različica zate karseda ugodna-Mogoče celo bolj...
vestnik, 13. januarja 1994
stran 11
za vsakogar nekaj
0 pasjem in mačjem zdravju
^eseJj s™°» če sta pes in mačka zdrava; da tako ostane, pa je potrebno nekaj truda. Nihče ne P Z1V3,i ^°^ k?! nJen ,astnik in on mora biti pozoren na zdravstvene motnje svojega ljubljenca, tak ’ "^ .sv°j° ®val rad’ j° °Pazuje; Pri vsakdanjem druženju bi morali spremembe pravzaprav Vendar veliko lastnikov pomisli na strokovni nasvet tedaj, ko je zdravje malega eJa resno ngmženo. Razlog ni malomarnost, ampak prej to, da si prvih simptomov ne znamo ustrezno razložiti.

Kuhajte z nami
Zdrobovi cmoki s sadjem
5
Vroč gobček in huda žeja?
Štirinožnega družabnika se-veda ni primerno kar naprej nadzorovati s pogledom zdrav-ni a, še posebej ne z vidika razumnih odnosov med člove-°m in živaljo. Če je ta kakšen an malo bolj utrujena ali po-a e malo manj apetita, ji še ne no^ene kuga. Če pa ne ane z ležišča niti tedaj, ko P ne domov gospodar ali če a ica ostane ves dan nedotak-^na, potem imamo razlog za Preplah.
Madeži od čaja:
Madeže od Čaja na oblačilu premažete z gli-cerinom, sperite z vodo in Pjehkajte na narobni 1 Sveže madeže sperete s čisto vodo.
namiznega prta boste inadeže od čaja odstranili ako, da tkanino razpnete ez kakšno posodo,, na P^eže pa približno
30 cm oddaljenosti zlijte tanek curek vrele
.e toliko časa, da izgi-
Madeže na volnenih aninah premažite z me-anico enake količine rumenjaka in glicerina, pu-?te delovati, nato pa spekle z mlačno vodo.
Čadeži od jogurta:
n2U?'te’ ^a se madež ^^ madež boste morna zlahka odstranil Morebitne ostanke ¿7eža sPerite z mlačno
Zanesljiv znak obolenja je vročina, " vendar ne smemo sklepati po človeku. Pri psu je normalna temperatura približno med 38 in 38,5 stopinj, pri mačku pa med 38 in 39 stopinj; šele pri višjih temperaturah se začenja vročina. Tudi prevelika žeja je lahko znak bolezni, povečano pitje lahko pomeni sladkorno bolezen; obolenje sečnih poti ali ledvic. Previdnost je potrebna pri griži ali bljuvanju; v tem primeru je treba žival kakšen dan hraniti dietno. En dan stradanja ob kamiličnem ali slezenovčevem čaju navadno odpravi težave. Če pa trajajo dlje od enega dneva, je treba k zdravniku.
Takojšnja pomoč je potrebna pri »obračanju želodca«. Posebej pri velikih psih se lahko zgodi, da se po obedu želodec obrne okrog svoje vzdolžne osi. Krvne žile se tedaj stisnejo in če pacient ni dovolj hitro operiran, mu ne moremo več pomagati.
Poglej mi v oči!
Kot pri človeku se tudi pri živalih bolezen opazi na očeh. Zdrava žival vedro in z zanimanjem gleda v svet, njen pogled je bister. Če so oči motne in brezizrazne, lahko sklepamo na zdravstvene motnje. Pri mačkih je zanesljiv znak bolezni motnja v delovanju vek. Navadno se ta del telesa, ki mu rečemo žmurka, pri odpiranju očesa enakomerno razporeja po očesni oblini in tako razporeja solzno tekočino. Če so potem, ko je žival odprla oko, ne potegne nazaj, to lahko pomeni infekcijo ali celo zastrupitev.
Še en znak za preplah je sol-zenje: če se žival nenadoma boji svetlobe, če težko odpira oči, če iz njih teče voden ali celo masten izcedek, imamo opravka z vnetjem veznice. Do tega lahko pride zaradi tujka v očesu ali zaradi vetra, vendar tudi ob tako nevarni bolezni, kot je mačja ali pasja kuga.
Preprečevanje z »vizito«
Živinozdravniki lastnikom živali vedno znova svetujejo, * naj varovance redno sami pregledujejo. Če enkrat na teden temeljito pogledamo v gobček, bomo z lahkoto opazili zobni kamen ali težave z zobmi in dlesnimi. Tako tudi pomagamo živinozdravniku, saj se žival navadi na vsiljivost pregledovalca.	—
Paziti je treba tudi na ušesa,
pa ne le z očmi: neprijeten vonj je lahko znak za napad pršic.
Pri psih je treba redno pregledovati tudi tačke - zapičeni tujek lahko povzroči resno infekcijo. Pes nas pogosto šele prepozno opozori na bolečino s šepanjem.
Živali pomaga lahko celo božanje, in to ne le k dobremu počutju, temveč tudi k telesnemu zdravju. Z roko bomo otipali poškodbe ali zatrdline pod kožo.
Manj prijetno, a zelo koristno je pregledovanje iztrebkov. Če so pri psu vodeni ali če mačje stranišče ostaja neobi-skano, se mora lastnik zamisliti. ...
Jed lahko uporabimo za izdatno brezmesno kosilo, če predhodno ponudimo zelenjavno juho. Za večerjo zadoščajo cmoki z navadnim ali zgoščenim kompotom ali z jabolčno čežano.
Za 4 osebe potrebujemo: 5 del mleka, 12 dag masla ali margarine, 12 dag pšeničnega zdroba, žličko bele moke, 2 jajci, žlico sladkorja, 1 vanilin in 2 žlici drobtin. Za zgostitev kompota: 2 žlički jedilnega škroba in žlico sladkorja (če pripravljamo sveže sadje). Pri vloženem sadju iz kozarca sladkor opustimo.
Mleko, 6 dag masla ali margarine in četrtinko žličke soli zavremo. Nato vsujemo vanj zdrob pomešan z žličko moke in med mešanjem kuhamo toliko časa, da se zdrob sprime v cmok in se loči od dna in stene kozice. Odstavimo s štedilnika in počakamo, da se do toplega ohladi. Postopoma eno po eno umešamo jajca, dodamo še žlico sladkorja, vanilin in limonino lupino. Iz pripravljenega testa oblikujemo z mokrimi rokami 8 cmokov. Na majhnem plamenu jih kuhamo v vodi, ki komaj zaznavno vre 15 minut. Kozica naj bo odkrita.
V ponvi segrejemo preostalo maslo, na njem rahlo popražimo drobtine ter s tem zabelimo kuhane in odcejene cmoke. Po želji sladkamo.
Če želimo zgoščen kompot, 2 žlički jedilnega škroba (gustin) zmešamo z zajemalko hladne vode in vlijemo med kuhanjem v kompot, da prevre. Če vzamemo sadje iz kozarca, del tekočine zavremo s škrobom in zmešamo s sadjem. Zraven se najbolj prileže pripravek iz borovnic ali sliv.
VESTI
IZ POP ROCK SCENE

Cilka Sukič
Za mlade, posebej za ljubitelje pop rock glasbe bomo v letošnjem letu pripravljali novice, ki jih zanimajo. S svojimi prispevki se- lahko tudi sami oglašajo. Pričakujemo vaše sodelovanje. Za danes pa tele novice.
Johny Nash je posnel vrsto malih plošč v slogu reggaeja, večino v Kingstonu na Jamajki. Med njegovimi največjimi uspešnicami sta bili Marleyeva pesem Strit It Up in avtorska I Can See Clearly Now, ki je bila pred leti prva na lestvici Hot 100 v ZDA. Pesem je lani za album z glasbo iz filma Cool Runnings obnovil Jimmy Cliff.
Lahko jim pišete.
FIVE STAR
Fan Club. P.O. Box 572260 - Tarzana - CA 91357 - USA HUE AND CRY
Fan Club P.O. Box 17 - Coatbridge ML5 1JT - England
Uhani za majhno deklico?
Srce nas zaboli, ko mati pripelje deklico, ki je še bolj otrok kot šolar, k zlatarju. Deklica joče na ves glas, a mama ne popusti. Hčerka mora imeti uhančke. Kaj pravijo k temu zdravniki?
Načelno odsvetujejo, da bi majhnim otrokom prebadali ušesne mečice. Vzrokov je več. Vedno grozi nevarnost, da bi se mečica ognojila, otekla in postala boleča. Še bolj boleč bi bil postopek, s katerim bi ji morali odstraniti uhan. Poleg tega je v številnih vrstah uhanov nikelj,
kovina, ki lahko sproži preobčutlji-vostno reakcijo.
Za majhnega otroka so uhani nevarni še zaradi nečesa - če se odpne in pade z ušesa, ga otrok lahko vtakne v usta in pogoltne. Večji otroci se podijo in ravsajo, po nesreči se lahko z uhanom vred odtrga del mečice. Nekateri so prepričani, da zlato v ušesu izboljšuje vid. Prazne marnje. Zdravniki priporočajo staršem, ki bi neznansko radi videli uhane v hčerkinih ušesih; Počakajte, da se deklica sama odloči, ali bo nosila uhane ali ne. Tega pred vstopom v šolo ne more.


Glasbene lestvice
^TSNM NAJBOIJŠ,H sedem skladb na murskem valu
2	LOVE - Rod Stewart + Sling 4-Bryan Adams
3‘^A-ChrisRea
4 a r ARdKOPS - K. D. Lang & Elton John
S I p a AßOUT SOUL - Billy Joel
6 pjAVE THE LIGHT ON - Jeff Healey Band
?. ¿vEVER GET OVER YOU - John Hiatt
’S WILL BE BOYS - Hooters & Cindy Lauper
2	^ BEIGE - John Mellencamp
3*	Ö°NT LET NOBODY - Chaka Demus & Pliers
WHOM THE BELL TOLLS - Bee Gees
’^Är”®“ ZABAVNE GLASBE
2 TluyUDJE HITIJO - Neca Falk
3 JOČEJO SOLZE -Magnet
4 Nr^NDUBEZNI-Deliali
5 ir n P MI KRADE SANJE -Miha Balažič
?	PIVA-Peter Pan
SAN JEZ ZAJ PRIŠEU - Vlado Kreslin in banda
Ta	RezPOSELN - Orlek
Svetujemo
Limone: Kupujemo le limone s tanko lupino, ker vsebujejo več soka. Ostanki limon se ne bodo osušili, če jih s prerezano stranjo navzdol položimo na krožnik, potresen s sladkorjem ali soljo; sveže ostanejo tudi, če vlijemo na krožnik malo kisa. Uvele in zasušene limone podržimo za nekaj trenutkov nad paro,
zmehčale se bodo in postale spet sočne. Lahko pa jih nekaj ur namakamo v topli vodi, ki jo večkrat menjamo. Zelene limone hitro dozorijo, če jih položimo v posodo z vodo, postavimo na toplo in pustimo nekaj dni stati.
Limonin sok lahko tudi konzerviramo: precedimo ga. nato pa prekuhamo nad paro. Se vročega vlijemo v steklenice, jih tesno zapremo in shranimo na hladno. Tako pripravljen sok se obdrži tudi nekaj let.
RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 648 kHz)
/mi/
Zoper ploske noge
Še preden se okvara pojavijo skušamo preprečiti tako, da pri otrocih in mladostnikih poskrbimo za pravilno nego nog, redno telovadbo in seveda primerno obutev. Pretesni čevlji mehke kosti hitro izmaličijo, v velikih pa noga nima pravilne opore. Za otroke tja do desetega leta so najprimernejši visoki čevlji, ki opirajo tudi gleženj.
In kaj, če ste že odrasli, pa so stopala ploska? Tudi vi čimveč hodite bosi, po ostrem pesku, drobnem kamenju, doma pa opravljajte telovadne vaje v ta namen. Preproste so, le voljo je treba zbrati. Veljajo za stare'in mlade.
Hodite po prstih, s prsti pobirajte s tal drobne predmete; hodite dve minuti po zunanjem robu stopala; pri vožnji s kolesom poganjajte kolo samo s prednjim delom stopala; pri hoji navzgor se odrivajte samo s prsti.
s kn&?CA narodnozabavne glasbe ^UAKON, cekron pa z marelof
Ans. Prerod
3. N a ŠARIJO ZVONI - Alpski kvintet
CVESTROVO - Štajerskih 7
S. JE NAPISAL PRAVLJICO - Ans. Tonija Verderberja
6	1 KRAJ - Vokalni kvintet Ajda
2 G aG^ICA - Ans. Simona Legnarja
^PERJI, to SMO MI - Ans. Gašperji
OB DRAVI - Ptujskih 5
Uu^?DUA ZA OČETA - Ans. Kogras A ZAMUJENA - Ans. Stopar
^ove!??® RuPone pošljite do četrtka, 20. januaija 1994, na naslov: Murski val, ska 41,69000 Murska Sobota, *za glasbene lestvice«.
' Kupon št. 2--------------------------------------------------
asujem za skladbo:	I
^odnozabavna
Pr>imek ter naslov
Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Borzni utrip - 9.30 NSTSNMV - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila - BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Prireditve ob koncu tedna - 17.30 Alternativno - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija
Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.40 Potepajte se z nami -11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.10 Angleščina - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija
Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija
Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Evropa v enem tednu - 10.00 Poročila - 10.30 Šport - 11.15 Zgodilo se je - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakon, cekron, pa z marelof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija
Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Kost/gost dneva - 9.15 Glasbene novosti - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija
Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 Borzni utrip - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodi farmi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija
Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Kost/gost dneva - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
SESTAVIL MARKO NAPAST	VELIKO MESTO V PENNSYL-VANIJI	DELAVEC V LIVARNI	NEKDANJI MADŽAR	GNOJNA BULA, TVOR	REKA V JUŽNI ANGLIJI	LENOST, NEDELAVNOST, ZASPANOST	PRIPADNIK DAVNEGA PLEMENA ARAMEJCEV
TROTOAR							
SKRB ZA ZDRAVJE, ZDRAVSTVENA NEGA							-
FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC (DANIEL)			-				
RIMSKI HIŠNI BOG				INDUSTRIJSKA RASTLINA	RIBIŠKA DRUŽINA _ OČESNA ŠARENICA		
STO KVADRATNIH METROV			DEL OBRAZA TISOČINKA BARA				1
RIMSKO ŠTEVILO PETSTO		RIMSKI DRŽAVNIK RASNI NESTRPNEŽ					
GRŠKE BOGINJE MAŠČEVANJA					-		
ŽE UMRLI INDIJSKI POLITIK ŠASTRI				NEKDANJA DAVŠČINA ISLAMSKI SODNIK			
GRM S STRUPE- NIMI JAGODAMI						OTOČJE BLIZU NOVE GVINEJE	VOŠČENA TVORBA V ČEBELJEM PANJU
POMANJ- KUIVOST					IGRALNA KARTA SIBIRSKI VELETOK		
AMERIŠKA BALETNA UMETNICA DUNCAN	1						
STAVČNI ČLEN, PRILASTEK							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Hossein, Elektra, rekviem, marela, eter, LR, nir, Kne, E, Aaron, varnost, TR, anta, imini, karakal, Alisarh.
vestnik, 13. januarja 199j
podlistki
Spomini na organizacijsko delo v Prekmurju
Vladimir Škerlak
Že decembra 1941 je prispela na orožniško postajo anonimna prijava, da sem komunist. Oblasti so me zato stalno nadzirale. Še celo agent politične policije me je opozoril, naj se varujem. V resnici v mojem vedenju komunističnih elementov niso mogli odkriti, nisem pa niti zanikal svojih, kot so rekli oni, »panslavističnih« nagnjenj.
Ker niso našli opore za sodni postopek zoper mene in ker so bili tudi sodniki na višjih sodiščih, ki so naše delo nadzirali, protirežimsko razpoloženi, so hoteli opraviti z menoj zlepa. Najprej so mi ponudili premestitev na višje mesto - na okrožno sodišče v Zalaegerszegu. Odklonil sem. Potem so me premestili v Szombathely. Takrat pa sem odpovedal službo na sodišču.
Odvetništvo
V januarju 1944 sem opravil pravosodni (»enotni odvetniški in sodniški«) izpit na vrhovnem sodišču v Budimpešti.
29.	februarja 1944 sem bil zadnjikrat v sodni službi. Ker še nisem prisegel kot odvetnik, sem stopil v službo židovskega odvetnika kot pripravnik. Tu sem delal do 31. marca, 1, aprila pa sem odpri lastno odvetniško pisarno. V službi sem imel Olgo Vajda, hčer interniranega slovenskega orožnika (po vojni se je poročila in pisala Ošlaj).
Od vsega začetka sem imel namen, da ustanovim potem, ko bom odvetnik, stranko malih kmetov (»kisgazdapart«). To pa ni bilo mogoče, ker so Nemci 19. marca 1944 zasedli Madžarsko in uvedli fašistično diktaturo. Takrat so odvedli madžarske Žide - tudi lendavske - v Auschwitz.
Da bi nadomestil možnost akcijske povezave z ljudskimi množicami, sem organiziral akcijo za vrnitev agrarne zemlje prekmurskim kmetom. Šlo je za tole:
Madžarske oblasti so vzele kmetom tisto zemljo, ki so jo dobili pri jugoslovanski agrarni reformi. Dali so jo raznim madžarskim beguncem iz Bukovine, del menda tudi vrnili grofici. Davke pa so morali plačevati še dotedanji lastniki, ker so bili vknjiženi v zemljiški knjigi. Svinjarija je bila torej popolna in je kar izzivala odpor zoper okupatorske oblasti.
Najprej je prišlo k meni nekaj kmetov vprašat, ali bi jih zastopal proti oblastem zaradi vrnitve te zemlje. Rekel sem jim, naj se pove-
žejo z drugimi interesenti in mi dajo pooblastilo vsi skupaj, jaz bom pa nastopil pri velikem županu in v njihovem imenu zahteval vrnitev zemlje agrarnim interesentom.
Odziv je bil velikanski. Cele vasi so se pridružile akciji, celo sama Lendava. Ponekod pa so kmetje v svoji nestrpnosti začeli izganjati madžarske priseljence, jih pretepati itd. Zato so nastopile oblasti in najprej kmete zasliševale (to sta delala zlasti pomočnik okrajnega glavarja in načelnik politične policije), potem so pa nastopili žan-darji in izvajali nasilje nad mojimi strankami.
Medtem so prihajale k meni stranke z različnimi političnimi in njim podobnimi zadevami: internacije ter preganjanje fantov, ki so ilegalno bežali čez mejo na Štajersko in Hrvaško. Kaj so bili, kurirji ali tihotapci, me ni zanimalo. Pomembno je bilo, da so jih žandarji neusmiljeno pretepali, zanje se nihče ni hotel zavzeti, ne odvetniki, celo zdravniki jim niso hoteli izdajati potrdil o poškodbah.
Zaradi te zadeve sem šel k okrajnemu glavarju. Ta ne samo, da ni ustregel moji pritožbi zoper te postopke, temveč me je zasul z očitki, da ščuvam ljudstvo k nepokornosti v času, ko preživlja država težave zaradi vojnih dogodkov; zaradi tega da me bo dal internirati.
Odvetnik, ki bi mi bil moral priskrbeti zvezo z velikim županom, je odpovedal sodelovanje. Kmetje pa so vprašali za mnenje dekana Jeriča in ta jim je odgovoril, da je malo možnosti za uspeh te akcije. Zato je prišla k meni delegacija iz Turnišča in želela, naj preneham z nadaljnjimi ukrepi za vračanje te zemlje. Da so pa ohranili zlasti to akcijo v lepem spominu, se vidi zlasti iz tega, da so mi potem, ko sem že bil v internaciji, pošiljali pakete s hrano.
Kljub glavarjevi grožnji so se me poskušali sprva rešiti na lep način. Ponudili so mi pisarni dveh umrlih odvetnikov v kraju Keszthely ob Balatonu. Odklonil sem. Nato so mi dali vojaški poziv za nekak disciplinski bataljon na vzhodnem Madžarskem.
Takoj sem poklical nekdanjega člana KPA Ludvika Rogana iz Sobote, naj me v pisarni nadomešča med mojo odsotnostjo; izrecno sem ga opozoril na politični pomen moje pisarne. Takrat so se pa že pokazali znaki povojne »ločitve du-
hov«: Rogan je vprašal za mnenje Ludvika Rapošo, uradnika davkarije in člana OF, kaj naj stori. Ra-poša mu je rekel, naj ne prevzame pisarne(!). Potem sem poklical Jožka Briinca, ta je prevzel. (Rogana so pozneje odvedli v Dachau, tam je povedal vso zgodbo mojemu bratu, zato mi je stvar znana.) V disciplinskem bataljonu sem bil do srede septembra 1944. Zaradi vdora Rdeče armade pa so ta bataljon razpustili, prišel sem domov, vendar ne za dolgo.
Internacija
Iz poročila nekdanjega lendavskega orožniškega poveljnika Karla Berkeja (njegova sorodnica živi še danes v Lendavi) vem. da je okrajni glavar zaprosil orožniškega stotnika v Čakovcu, naj me internira. Stotnik je to odklonil, češ naj se ne skrivajo za njegov hrbet. Potem je 15. oktobra regent Horthy objavil, da prosi Madžarska za premirje. Kot odgovor so Nemci privedli na oblast skrajne desničarje - »njilaše«. Pod tem režimom so 25. oktobra 1944 privedli na okrajno glavarstvo ženo (bila je noseča) in mene ter po kratkem zaslišanju objavili odločbo, da sva oba internirana. Obrazložitev: moje stranke so po veliki večini osebe, ki so osumljene panslavističnega in komunističnega delovanja, oba z ženo se stalno druživa s takimi »individui«, žena pa še, da je poskušala zbujati simpatije do Rusov.
Odpeljali so ženo, triletnega sina in mene v prehodne zapore v Budimpešti. Od tam so odhajali v velikih skupinah priporniki v Dachau (peš!). Naša družina bi morala priti na vrsto 25. decembra, toda 24. decembra so Rusi zaprli obroč okoli Budimpešte, tako da nihče več ni mogel iz mesta.
Sledili so ulični boji. Med bombardiranjem so bila poškodovana tudi poslopja zaporov, zato so se zaporniki med seboj že precej pomešali. Ob taki priložnosti sem 2. januarja 1945 zadnjikrat videl Marijo Maroša, ženo Jožefa Horvata z Melinec, ki ga je spravil v zapor lastni sin. (se nadaljuje)
Popoldansko sonce se je ogledovalo v ogledalih na visokih pobočjih. Ararat, 5185 metrov visoka gora, je bil v svojem snežnem ogrinjalu še mogočnejši. Kraljeval je nad pusto ravnico, po kateri smo se vozili proti iranski meji. Bil sem utrujen in negotov. Za mano in prijateljem Vladom je bilo pet dni nepretrganega potovanja. Dobrih 3000km po razpadajoči Jugoslaviji, Bolgariji in Turčiji razpet med sedeže enega in drugega avtobusa. Neprespane noči na postajah, mučni dremeži na drvečih avtobusih, zastoji na zasneženih prelazih... pa vendar prostovoljno trpljenje po znanih deželah in med znanimi ljudmi. Pred mano pa so bila vrata v skrivnostno deželo, o kateri se ni govorilo in pisalo nič dobrega.
Že kakšno uro sva se drenjala med množico Irancev v zaprtem prostoru. Turški del meje je bil brez težav za nama, sedaj pa nama je vstop v kraljestvo Alaha branila stena iz kovinskih rešetk.
Za opazovalca je bil položaj smešen. Vsa množica je pritiskala proti rešetkam in se pri tem največkrat neuspešno izogibala kupom prtljage, pesku, vrečam cementa, stebrom odrov, alabastru... Visoko nad nami pa sta mojstra kot v največjem miru z natančnostjo umetnika obnavljala stropno štukaturo.
Od časa do časa se je na oni strani rešetk pojavil postaven mladenič v brezhibni uniformi jekleno modre barve ter iz gozda molečih rok pobral nekaj potnih listov. Ti srečneži so bili po daljšem času le spuščeni skozi rešetke. Končno je po začetni osuplosti uspelo tudi nama. Vendar pa se je čakanje za naju na drugi strani rešetk šele začenjalo. Svoja potna lista sva sicer hitro dobila nazaj, nato pa so naju postavili pred zaprta pisarniška vrata z jasnim namigom, naj počakava. Ljudje so prihajali, odhajali, ure so minevale, za dnevom je prišla noč, midva pa sva še vedno stala pred zaklenjenimi vrati in čakala. Na najina vprašanja pa vedno le enak odgovor: »Čakaj!« Ko je končno okoli desete ure zvečer prišel težko pričakovani uradnik, sem bil
preveč otopel in utrujen, da bi lahko protestiral. Njegova edina naloga je bila, da je natančno popisal najin denar. Križev pot pa s tem še ni bil končan. Naslednja postaja je bil dolg carinski pregled, nato nočna vožnja v taksiju do bližnjega mesta Maku in končno najtrši oreh, namreč to, da naju v hotelu niso .in niso hoteli
Bospor - most med Evropo in Azijo
sprejeti. Jezikovna pregrada in strah pred tujci sta bila skoraj nepremostljiva ovira. Križanja naju je končno rešil sopotnik iz avta, mali smejoči se Iranec, ki je imel polna usta hvale na račun svoje domovine. Portirja je prepričal, da je gostoljubje vendar najsvetejša muslimanska zapoved. Tako je delno upravičil prejšnjo hvalo. Po prehodu meje, ki je trajal polnih dvanajst ur, sem utonil v nemiren spanec.
Iran je razbrazdana dežela gora in ozkih dolin, visokih planot in vročih puščav, ki se razteza od Kaspijskegajezera na zahodu do gorske verige Hindukuš na vzhodu. Na severu in jugu sega od turkestanskih step vse do Perzijskega zaliva. Največji del Irana zavzema planota sredi katere leži velika slana puščava, ki je ostanek velikanskega prazgodovinskega jezera. Dolga je 1300 kilometrov in široka med 160 in 300 kilometri. Neki popotnik je dejal, da je puščava Gobi v Mongoliji v primerjavi s to prava oaza. Značilnost te de-
žele so tudi velike temperaturni razlike, vroča poletja in hladni zime. Življenje na planoti omogočajo dolgi podzemni kanali, ki vo-dijo vodo z bližnjih gora do vasi in mest. Vsakodnevna rdeča nit živ Ijenja v teh krajih je zgolj vprašanji preživetja. V teh razmerah revi-čina ne pomeni nikakršne st» mote. Ni čudno, da so prebivali)
te planote pokrajino ob Kaspij' skem jezeru, kjer je obilica vode in kjer raste poleg raznovrstnega sadja tudi riž, poimenovali raj, in to tisti raj iz korana. Iran je bil dolgo časa dežela, kjer sta se stikalo vzhod in zahod. To je sicer pomenilo odlično možnost za trgovanje, še več pa je bilo neprijetnosti. Po ozkem rodovitnem pasu med gorami na severu in slanimi puščavami na jugu so potovale neštete horde selečih se ljudstev in ropak skih tolp. Vsak tak val je najprej izropal in opustošil to ozko in dolgo mostišče med vzhodom in zahodom, nato se je umiril, naseli in se nazadnje pustil asimiliral ljudstvu, ki je bilo že dolgo navajeno takih napadov. Arijsko osnovo iranskih vasi, Arijci so se te naselili v 9. stoletju pred naširn štetjem, so tako dopolnile še druge kulture in rasne skupine: Mongoli, Turkmeni, Arabci, Kurdi, Beludži... Vendar pa je skupen razvoj vere, književnosti in življenjskih navad presegel vse te razlike.
Nadaljevanje prihodnjih ‘
J!


(8 * O
Blago je moralo biti zelo kakovostno. Ti izvozniki so bili glavni odjemalci »kupinarskega« blaga za vse Prekmurje. »Kupinarji« iz Renkovcev in okolice so prodajali svoje blago predvsem trgovcu Abtu iz Maribora. Razvoj te dejavnosti je prinesel s seboj poleg že omenjenih sprememb (denimo preoblikovanje tržišča, pojav konkurence itd.) tudi premike, ki zadevajo »kupi-narje« same. Iz nosačev - »piitarjev« so se razvili nakupovalci, ki niso več hodili peš, ampak so se vozili s kolesi. Seveda so bili ti okrog leta 1930 še redki, a razvoj je bil viden. »Kupinarstvo« sicer ni več prinašalo tako velikega zaslužka kot na začetku, vendar se je z njim še vedno dalo preživljati. Čeravno ugotavljamo, da je bilo kupovanje jajc in perutnine dodatna dejavnost, s katero so se ukvarjali predvsem možje in fantje, ne smemo mimo tega, da so se preostali družinski člani - katerih ni bilo malo - v celoti posvečali obdelovanju zemlje. Ne smemo pozabiti, da so bile v tem času še velike družine, med njimi celo takšne, ki štejejo tudi po 24 članov, ali, kot nam je povedal eden izmed informatorjev, »na tri sklede«.
Seveda tudi sedaj brez nenehnega prilagajanja ni šlo. Nabiralci so se množili tudi v krajih, kjer prej ni bilo »kupinarske« tradicije, zato so hodili nakupovat tudi v Medžimurje in na drugo stran Mure. Marsikateri »kupinar« iz Renkovec pa se je odselil (tudi poročil) v sosednje kraje ali celo na Hrvaško (na primer družina Magdič, po domače Markovi, ki so odšli v Bjelovar in tam nadaljevali s »kupinar-stvom«). Pet do šest »kupinarjev« pa je nabiralo na območju Podravine in se vračalo v Renkovce. V letih 1935-36 se je povpraševanje zopet povečalo. Organiziral se je tudi stalen odkup. Izvozniki so načrtno dodatno krmili perutnino in jo uspešno prodajali v Švico in Nemčijo. Vedno znova so se pojavljali novi, mlajši in sposobnejši »kupinarji«. Renkovski »kupinarji« so se znali in hoteli prilagajati.
Zenske so se začele ukvarjati s »kupinar-stvom« po prvi svetovni vojni. V svoji in bližnjih vaseh so nabirale jajca, ki so jih dajala v jerbase, in perutnino (v košare), nabrano blago pa odnašale domov. Enkrat ali dvakrat na teden je prišel »kupinar« z vozom in blago
odpeljal. Po času »divjega« neorganiziranega je nastopilo organizirano »kupinarstvo«, ki je potekalo po določenem redu. Izvozniki so postavili določeno ceno in po njej tudi prevzeli blago od »kupinarjev« ob dogovorjenem času, ki so se ga le-ti morali držati. »Kupinarji« so enako ravnali z nabiralci. Iz Renkovcev so šli enkrat ali dvakrat na teden z vozom in vse blago pobrali. Blago je moralo biti sveže in sortirano, predvsem jajca. V letih 1936-37 so kakovost jajc natančno ugotavljali in sicer s tako imenovanim »rinkanjem«. Postopek so izvedli tako, da so jajca dajali skozi 41-milime-trski krog. Drobnejša jajca so seveda padla skozi obroč in so bila druge kakovosti. Kakovost so preverjali tudi izvozniki, ki so z metodo osvetljevanja ugotovili ali so jajca sveža. V leseni škatli so imeli dve luknji v velikosti jajca. V sredino škatle so postavili petrolejko, ki je jajce, položeno v luknjo, osvetlila. Staro jajce se začne sušiti, kar se je s to metodo zelo dobro videlo. Če jajce ni bilo sveže, so odšteli pri plačilu.
V naslednjih letih pred drugo svetovno vojno so jajca tudi tehtali. Približno 18 jajc je tehtalo 1 kilogram. To so bila srednje velika jajca. Bilo jih je lahko tudi le 15 (velika) ali pa 20 (majhna).
Ena od novih oblik »kupinarstva« je bilo tudi kupovanje »žibekov«, tj. mladih gosi v Medžimurju, o katerem bomo spregovorili v naslednjem poglavju. »Kupinarji« so prodajali tudi perje, ki so ga dobili od transporterjev. Perutnino so namreč čistili »na suho«, brez prelivanja zaklane perutnine z vrelo vodo. Debelo perutnino je bilo lažje skubiti, saj je bila bolj napeta in so zato perje z lahkoto populili. Perje so prodajali samo pozimi, ko so imele žene in dekleta čas »čejsati«, to je pripraviti perje za posteljnino. Ženske so to rade počele, saj je bila to ena od oblik družabnega življenja na vasi. Možje, še posebno fantje, so tudi radi hodili tja, kjer so česali perje. Po opravljenem delu je bil »udumaš«, likof. Takrat so pili, jedli in plesali. Pripravljeno perje je bilo tudi za doto, ko se je hčerka možila.
»Kupinarji« so se preimenovali v trgovce z jajci in perutnino. To je bila že velika trgovina. Trgovci so hodili s »parizarji«, od njih pa so eksporterji vozili s tovornjaki. Povpraševa-
nje po tem blagu je bilo v letih 1937-38 veliko, saj ga je primanjkovalo.
Z začetkom druge svetovne vojne se je trgovina prekinila za približno dva tedna, da je vojska šla mimo. Po kratkem premoru so pobudo zopet prevzeli »kupinarji« iz Renkovcev. Takrat so morali zaradi vojne blago tihotapiti. Največ so vozili blago sredi polja v Gabor-hazu. Tam so prvič pili izvrstno črno pivo, imenovano Družinsko pivo.
Blago so kupovali po Goričkem in v Mcdži-murju in ga vozili v Zalascntivan, kjer je bila družba »Zalaexport«, katere lastniki so bili Binder, Toplak in Mraz. Ti so imeli svoj tovornjak in so »kupinarjem« priskrbeli potrdila z njihovim pečatom, ki so jih pokazali žandar-jem. Madžari so jim leta 1942 odvzeli tovornjak in tako se je zopet začelo trgovanje po starem načinu. Blago so rinkali, merili in pre-svetljevali. Perutnine niso dodatno krmili, saj zaradi vojne kakovost ni bila več tako pomembna. Iz Zalascntivana so pošiljali blago največ v Nemčijo. V letih 1941-43 se je število »kupinarjev« v Renkovcih manjšalo, ker so morali mnogi od njih v vojsko - naravnost v vojno. 7 do 8 jih je padlo na fronti. Kasneje pa so bombandirali vlake in trgovanje ni bilo več varno. 1943. leta se je začela obvezna oddaja prašičev, masti, pšenice, žita... Obvezna oddaja se je merila z mastjo. »Kupinarji« so začeli ljudem dajati »edinice« - potrdilo za oddano perutnino, ki so ga pokazali oblastem, da so jim to upoštevali pri oddaji. Gostilničar in mesar Sedonja iz Turnišča je pobiral mast. Tudi iz Madžarske so hodile
v Prekmurje »kofe« - branjevke in kupovale jajca. Jajca so nosile v posebnih košarah, imenovanih »korblače«. V eno košaro so lahko dale 400-500 jajc. Košare so nosile na glavi. Iz Madžarske so se pripeljale z avtobusom, ki je vozil na progi Negykaniža-Murska Sobota. Večkrat so kupile jajca kar v Lendavi, saj so se tam ustavljali »kupinarji«, ki so blago pripeljali iz Medžimurja. Branjevke so jajca prodajale potem v krajih ob Blatnem jezeru in vse do Budimpešte. »Kupinarji« so sedaj blago večji del prodajali v Mursko Soboto in Lendavo. Nastopilo je pomanjkanje mesa.
V Prekmurju pa je bilo takrat razmeroma veliko perutnine, zato so v Lendavo hodili kupovat prekupčevalci in drugi posamezniki iz notranjosti Madžarske. Prihajali so večinoma z vlakom. Kupovali so že tudi zaklano perutnino in imeli zato manj dela, ker perutnine ni bilo potrebno krmiti, obenem pa so dosegali višje cene. Mesar Bohar iz Lendave je vsak teden prodal določeno količino mesa, od tega 50-60 kosov piščancev od »kupinarjev«, za oficirsko kuhinjo.
Vlak je na progi Čakovec-Lendava-Zala-egerszeg do jeseni 1944 vozil redno, nato pa je linija postala neredna zaradi bližajoče se fronte in čedalje pogostejših bombnih napadov. Oktobra 1944 je nastopila splošna mobilizacija vseh moških od 16. do 60. leta starosti, zato se je »kupinarstvo« končalo. Nadaljevalo pa se je tihotapstvo, čeprav je bilo blaga zaradi splošnega pomanjkanja hrane tudi v Prekmurju vedno manj.
S koncem vojne je oživelo najprej tihotapstvo, seveda, v začetku v manjšem obsegu, zaradi pomanjkanja blaga in ljudi, pozneje pa tudi »kupinarstvo«. Tihotapili in preprodajali so moko, mast, kašo, jajca, perutnino... Protivrednost je predstavljala obleka in obutev, saj so bili ljudje na podeželju dobesedno goli, v mestih pa je močno primanjkovalo hrane. Tudi trgovine so bile tako rekoč prazne. Preprodajali niso samo »kupinarji«, ampak tudi drugi. Tako stanje je trajalo približno eno leto, potem se je ponovno razvila »kupinar-ska« trgovina, kjer so bili zopet vodilni »kupinarji« iz Renkovcev.
Nadaljevanje prihodnjič
vestnik, 13. januarja 1994
stran 13
kronika
Nova zakonodaja s področja požarnega varstva
Rdeči petelin in gasilci
Dejavnost varstva pred požarom
Opravljajo jo lahko fizične (občani) in pravne osebe, obsega pa: raziskovanje, izobraževanje in usposabljanje, načrtovanje ukrepov varstva pred požarom, nadziranje, požarno zavarovanje, gasilstvo, tehnični nadzor vgrajenih siste-mov požarne zaščite, dimnikarstvo, požarno varovanje premoženja in drugo. Cilj dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom je varovanje ljudi, živali, premoženja in okolja pred požarom in eksplozijo. Vsakdo ima pravico do varstva pred požarom, vlada države pa mora sprejeti nacionalni program varstva pred požarom. Take programe morajo pripraviti tudi tako imenovane lokalne skupnosti. Tudi delodajalci morajo poskrbeti, da bo vsak, ki je redno ali začasno zaposlen, poučen o varstvu pred požarom.
Protipožarno prostorsko Planiranje
Zakon o varstvu pred požarom v 22. členu določa, da je treba pri načrtovanju in izvaja-nJu prostorskih planskih aktov
Sihr°^n' gasilec, ki se med intervencijo ali med strokovnim uspo-J,^eni poškoduje ali zaradi opravljanja nalog med intervencijo zboli, . . °čilih zakona o gasilstvu zavarovan po predpisih o zdravstvenem, nt ^n,nskem in invalidskem zavarovanju, zato je upravičen do denar-“ nadomestila, ob smrti pa to dobijo svojci. - Fotografija: N. J.
bL tCVat' prostorske, grad-stv? 'n tehnične ukrepe var-^ požarom, zlasti pa Umi0^' možnosti za varen n;a. ^d’» živali in premože-je|J. Potrebne odmike med ob-loč t a'' Potrebno protipožarno Povr’ Prometne in delovne tila' ■ za intervencijska vo-z v’7lre 'n zadostno oskrbo Va^o 2a gašenje... Upošte-treba tudi požarna tve-čan^’ ^ so Povezana s povejo 'hotnostjo nastanka po-sito V n?selj'h, zaradi uporabe k' povzročajo požar, in ro oloških postopkov ozi-a Procesov.
Plošni ukrepi varstva Požarom
ni^ nj>h pije v 35. členu. Lastnih 3' “Porabniki stanovanjski °bjektov - razen družin-Mov *tan°vanjskih hiš - ter potov n'a 'n industrijskih objek-ttd Morajo določiti požarni VjJ ^' vsebuje: organizacijo v*tst ^ požarom; ukrepe 1^1 ’.Pred požarom, ki jih
Vaj° delovne in bivalne v bri^6’ nav°dilo za ravnanje ^bf111^™ Požara; način uspo-
• ^a požarno bolj v kat e^e °bjekte in objekte, ie tr^ Se zbira več ljudi, pa črt eba izdelati požarne na-Precj Odgovoren za varstvo Up0 J>o.^arom je lastnik ali k stanovanjskih, potov ali industrijskih objek-Ustte endar pa lahko pooblasti ali n Zn° usposobljeno fizično ^vno osebo.
T Požarno stražo?
žiraf arn° stražo mora organi-tlsti, ki pretaka količine
nad 5 kubičnih metrov vnetljivih snovi ali gorljivih plinov; kdor vari, uporablja odprt plamen ali orodje, pri uporabi katerega nastajajo iskre, v prostoru, ki je nevaren za požar in ni posebej prilagojen za ta opravila... Požarno stražo mora organizirati prireditelj javnega shoda ali prireditve, na kateri je nevarnost, da izbruhne požar ali pride do eksplozije ... Požarno stražo morata organizirati lokalna skupnost, lastnik oziroma upravlja-lec gozda ali drugega zemljišča, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju. Požarno stražo opravljajo le gasilci, pri pretakanju vnetljivih snovi ali varjenju pa
lahko tudi druge za sposobne osebe.
gašenje
Vzdrževanje gasilnih aparatov
Ročne in prevozne
gasilne zakona
aparate po določilih
o požarnem varstvu vzdržujejo
fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo določene pogoje, vzdrževati pa jih morajo v skladu s predpisi. Minimalne tehnične in druge pogoje za vzdrževanje ter pridodobitev in
odvzem pooblastila za servisiranje bo predpisalo ustrezno ministrstvo. Od tam bodo čez čas prišli tudi predpisi o požarnem varovanju premoženja. Zakon namreč določa, da pravne osebe, ki so registrirane za varovanje premoženja, lahko opravljajo tudi požarno varovanje, če bodo izpolnjevale ustrezne pogoje.
Požarje treba obvezno prijaviti
Kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost požara ali eksplozije, oziroma kdor opazi požar, mora nevarnost odstraniti oziroma požar pogasiti, če to lahko stori brez nevarnosti zase in za druge. Če pa sam tega ne more storiti, je po 45. členu zakona dolžan takoj obvestiti najbližje gasilsko enoto, center za obveščanje ali policijsko postajo. Pri tem mora pomagati vsak, ki ima sredstvo za zveze (mobitel, telefon, radijske zveze...) ali prevozno sredstvo.
Upravna organiziranost
Z zakonom o varstvu pred požarom sta predvidena Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred požarom. Požarna inšpekcija sodeluje z drugimi inšpekcijami pri nadzoru nad izvajanjem predpisov, izdanih v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo načrtovanje in izvajanje ukrepov za varstvo pred požarom po posameznih področjih oziroma dejavnostih. Inšpektor tudi nadzira delovanje gasilskih enot,
pooblaščene fizične in pravne osebe, ki opravljajo naloge varstva pred požarom; nadzira vodenje evidenc in podatkov o požarih in eksplozijah; izvajanje usposabljanja zaposlenih; inpšektor požarnega varstva pa lahko tudi prepove obratovanje objekta ali naprave, uporabo nevarne snovi, tehnološkega postopka ali izdelka..., če obstoja nevarnost nastanka požara ali eksplozije in je ogroženo življenje in zdravje ljudi ter njihovo premoženje.
Kdo bo vse to plačal?
57.	člen odgovarja na vprašanje, kako je s financiranjem. Varstvo pred požarom se financira iz proračuna Republike Slovenije, proračunov lokalnih skupnosti (občin), prostovoljnih prispevkov pravnih in fizičnih oseb in drugih virov. Iz proračuna Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva med drugim za izobraževanje za varstvo pred požarom in gasilstvo, za sofinanciranje opreme, usposabljanja in delovanja operativnih gasilskih enot širšega pomena; sofinanciranje delovanja in opremljanja drugih gasilskih enot... Kot vire denarja omenja zakon požarno takso, ki jo vplačujejo zavarovalnice, znaša pa 20 odstotkov vsote požarnih premij; v skladu z zakonom pa lahko uvede lokalna skupnost požarni davek. Ta vir pa se sme uporabiti za financiranje gasilske zaščitne in reševalne opreme, ki jo potrebujejo operativne gasilske enote, ter za izobraževanje in usposabljanje gasilcev.
Brez gasilcev ne gre
Da je res tako, določa 2. člen Zakona o gasilstvu, ki se glasi: Gasilstvo je obvezna lokalna javna služba, katere trajno in nemoteno opravljanje zagotavljajo lokalne skupnosti in država.
Gasilske organizacije opravljajo naloge gašenja in reševanja ob požarih, druge, zlasti preventivne naloge varstva pred požarom, določene naloge zaščite in reševanja ljudi in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter določene storitve, na primer dovoz vode v sušnih obdobjih, vendar opravljanje storitev ne sme onemogočati opravljanja temeljih nalog gasilskih organizacij. V 9. členu so nanizane vrste gasilskih enot, ki so poklicne ali prostovoljne. Gasilske enote so organizirane kot: 1. poklicne gasilske enote, 2. prostovoljne gasilske enote v gasilskih društvih, 3. gasilske enote v podjetjih, zavodih in drugih organizacijah.
Naloge lokalne skupnosti
Na podlagi načrta varstva pred požarom lokalna skupnost zagotavlja denar za redno delovanje gasilskih enot, gasilsko zaščitno in reševalno opremo ter sredstva za opazovanje, obveščanje in alarmiranje; vzdrževanje in obnavljanje gasilskih sredstev in opreme; izobraževanje in dopolnilno usposabljanje pripadnikov gasilskih enot; gradnjo in vzdrževanje objektov in prostorov za delovanje gasilstva; povračilo škode, ki so jo imeli gasila pri opravljanju nalog gasilstva; povračilo škode, povzročene tretjim osebam, zaradi opravljanja nalog gasilstva.
Država pa skrbi za gasilske šole, sofinanciranje zaščite in reševanja, in sicer je to širšega pomena, zlasti pri zaščiti pred nesrečami v prometu in nesrečami z nevarnimi snovmi, zagotavlja razmere za delovanje Gasilske zveze Slovenije, zagotavlja delovanje sistema za obveščanje in alarmiranje...
Kdo je lahko gasilec?
Poklicni gasilec lahko postane tisti, ki ima izobrazbo IV. stopnje tehniške smeri in opravi predpisan preizkus psihofizičnih spoosobnosti ter opravi dopolnilno izobraževanje. Tega seveda ni treba tistim, ki so končali gasilsko šolo. Poklicni gasilci ne smejo stavkati, če je potrebna njihova intervencija. Prostovoljni gasilec pa je v 19. členu zakona o gasilstvu opredeljen kot oseba, ki je strokovno usposobljena za gašenje in reševanje ter ima opravljen predpisan izpit za prostovoljnega gasilca; je psihofizično in zdravstveno sposobna opravljati operativne naloge gasilstva; ni bila pravnomočno obsojena na kaznivo dejanje zoper življenje, telo in premoženje; je stara od 18 do
63 let (moški) oziroma od do 50 let (ženske).
18
Prostovoljno gasilsko društvo
Ustanovijo ga občani na
podlagi
ocene požarnih in drugih naevar-nosti. opravlja pa predvsem naslednje naloge: naloge požarne preventive, strokovno tehnično službo, vzgojo gasilske mladine, pomoč občanom na področju varstva pred požarom, druge naloge v zvezi z organizacijom in razvojem gasilstva.
Prostovoljna gasilska enota opravlja v skladu s pooblastilom preventivna in operativna dela v zvezi z varstvom pred požarom ter zaščito in reševanjem na območju ali delu območja lokalne skupnosti, za katero je bila ustanovljena. Imeti mora najmanj 15 prostovoljnih gasilcev ter potrebno gasilsko zaščitno in reševalno opremo ter orodišče. V prostovoljnih gasilskih enotah se lahko v skladu z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot ustanovi poklicno jedro kot sestavni del prostovoljne gasilske enote s poklicnimi gasilci.
Tudi gmotna nadomestila
Za naše številne gasilce je pomembno določilo 25. člena zakona o gasilstvu, ki določa: Prostovoljnemu gasilcu pripada med intervencijo nadomestilo plače. Nadomestilo plače pripada prostovoljnemu gasilcu tudi med usposabljanjem na podlagi poziva pristojnega organa lokalne skupnosti. Nadomestilo plače izplača delodajalec v breme lokalne skupnosti. Če traja intervencija več kot štiri ure, imajo udeleženci pravico do brezplačne prehrane. Prostovoljnega gasilca delodajalec zaradi udeležbe na intervenciji ali usposabljanju ne sme odpustiti, razporediti na drugo delovno mesto ali ga kako drugače oškodovati.
V naslednjem 26. členu pa je opredeljeno zavarovanje gasilcev: Prostovoljni gasilec, ki se med intervencijo ali strokovnim usposabljanjem poškoduje ali zaradi opravljanja nalog med intervencijo zboli, je zavarovan po predpisih o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Prostovoljnemu gasilcu, ki ni zaposlen ali za katerega je to ugodneje, pripada nadomestilo za čas zadržanosti z dela zaradi poškodbe pri intervenciji v višini 100 odstotkov povprečne mesečne plače na zaposlenega delavca v državi v zadnjem mesecu pred nastankom poškodbe. Če pa prostovoljni gasilec med intervencijo ali med strokovnim usposabljanjem izgubi življenje, imajo njegovi družinski člani pravico do: pokojnine, enkratne denarne pomoči, povračila stroškov prevoza in pogreba. Gasilska organizacija mora zavarovati operativne člane svoje gasilske enote za primer smrti, trajne izgube splošne delovne sposobnosti in predhodne nezmožnosti za delo, nastale v nesreči pri gašenju in reševanju, na vajah ali med šolanjem.
Dejavnosti gasilskih enot se financirajo iz proračuna Republike Slovenije in lokalne skupnosti, sredstev zavarovalnic in podjetij, dohodkov iz lastnih dejavnosti, prispevkov, daril in volil fizičnih in pravnih oseb. Iz teh virov se financirajo tudi dejavnosti gasilskih društev in zvez, ki so pomembne za razvoj gasilstva.
Od gasilske zaščitne in reševalne opreme ter orodišč in gasilskih domov se ne plačujejo davki, razen prometnega davka, carine, prispevkov in drugih dajatev.
Pripravil: ŠTEFAN SOBOČAN
Zgodilo se je...
Domnevno vinjen izsiljeval
Na Melincih se je zgodila prometna nesreča, ker se je Ludvik Perša iz Ižakovec neprevidno pripeljal s kolesom z dvorišča na cesto, nato pa na nasprotni vozni pas, po katerem je v tistem hipu nasproti pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Marjan Petek z Mote. Ta je kljub zaviranju domnevno vinjenega kolesarja zadel in hudo poškodoval. Gmotna škoda znaša 105.000 tolarjev.
Ni uspel izpeljati ovinka
Po regionalni cesti iz smeri Murska Sobota proti Martjan-cem se je zunaj Nemčavec peljal z osebnim avtom Ladislav Mujdrica iz Murske Sobote. Ker naj bi vozil prehitro, ni mogel izpeljati blagega ovinka, povrh pa je bila cesta poledenela, zato je zapeljal na nasprotni vozni pas, od tam na utrjeno bankino in naposled v levi obcestni jarek, kjer je vozilo obstalo ob drevesu. Voznik se je hudo poškodoval, materialna škoda pa znaša 150.000 tolarjev.
Nekdo je »oskubil« osebni avto
Zgodi se, da avto med vožnjo odpove, in če ga ne moreš popraviti sam ali pa ni na spregled mehanikov, ga pač pustiš počivati. Alojz A. iz Maribora je avto pustil na cesti pri Krogu, ker se je vozilo v manjši prometni nesreči poškodovalo. Naslednji dan pa je našel svoj avto precej »oskubljen«: bil je brez žarometov, avtoradia in tudi poslovni kovček je izginil. Škode je za 100.000 tolarjev.
Skrivna pištola je počila
5.	januarja je Franc S. iz Lo-kavec na domu čistil svojo plinsko pištolo, ki se je zaradi neprevidnosti sprožila. Franc se je pri tem malo poškodoval, vendar je bilo to dovolj, da so za nesrečo zvedeli policisti, ki so ga obiskali in pištolo odnesli. Kmalu se bo mož srečal s sodnikom za prekrške. Ker ima take reči menda veliko ljudi, bodite previdni.
Jugoslovan s ponarejenimi dolaiji
Aho B., doma iz Požarevca, državljan Zvezne republike Jugoslavije, je pripotoval z Madžarskega na mednarodni mejni prehod v Dolgi vasi in v Kompasovi menjalnici skušal zamenjati 100 ameriških dolarjev
MLAD VRVAR - Robert Lang iz Korovec si je sam naredil »stroj« za pletenje in v teh zimskih dneh, ko pri hiši ni veliko drugega dela, plete povodce za krave, vrvi za različne namene, pa tako tudi tiste tanke za obešanje perila. Že spletene vrvi pa zna tudi »preplesti« in tako nastanejo različni pripomočki, na primer tale, ki ga kaže slika, uporabljajo pa ga za prenašanje sena ali slame. V vasi mu pravijo »locne«. Ker pa je Robert zelo priden in se rad uči, se je hitro naučil tudi pletenja košar, vezave metel... Fotografija: F.
v tolarje, vendar je. blagajničarka ugotovila, da je bankovec ponarejen. Potem ko so prišli kriminalisti, da bi ugotovili, ali morda ne gre za večje ponaredke oziroma večjo količino, so ugotovili, daje »pripotoval« le en stotak, saj drugi potniki niso imeli ponaredkov. Prizadeti je povedal, da je dolarje kupil od znanca v Srbiji.
Zoran R. iz Kraljeva pa je v menjalnici Kompasa v Dolgi vasi skušal vnovčiti bankovec za 200 nemških mark. Tudi za ta »denar« so ugotovili, da gre za ponaredek.
Če vinček govori, se marsikaj zgodi
Zanimivo je, da na območju Pomurja med božično-novolet-nimi prazniki skorajda ni bilo pridržanj, jih je pa bilo zato (?) toliko več po praznikih.
Policisti so pridržali vinjenega Franca L. iz Dolnjega La-koša, ker je v domači hiši hudo kršil javni red in mir. - V Vučji vasi je bilo potrebno posredovati zoper Stanislava D., ki se ni lepo obnašal do svoje žene, zato so ga pridržali do iztrezni-tve. - F. R. iz Lemerja je moral v prostore za pridržanje, saj domači niso mogli več prenašati, da bi se znašal nad njimi, pa so poklicali policiste. - V gostišču Jeruzalem na Jeruzalemu je kršil javni red in mir Janko R. iz Miklavža pri Ormožu; razbijal je inventar in fizično obračunaval z lastnikom gostišča. Potem ko so po-redneža odpeljali, je bilo spet mirno. - V nedeljo pa se je spozabil Aleksandar H. iz Pinc, saj je pretepal lastno mater in razbijal pohištvo. Odpeljali so ga na policijsko postajo in pridržali do iztreznitve. - Mladen B. iz Zasadbrega na Hrvaškem pa je prišel kršit javni red in mir, sveda pod učinkom alkohola, na dom svoje nekdanje žene v nekem kraju v gornjeradgonski občini. Tudi ta se bo zagovarjal pri sodniku za prekrške.
Prijeli avtomobilskega tatu
Predzadnji torek ob 2.10 so policisti na Celovški cesti v Ljubljani prijeli 22-letnega Sašo C. iz Ljubljane in 26-let-nega Branka N. iz Ljutomera. Pred tem sta v Kogojevi ulici v Ljubljani poskušala ukrasti osebni avto znamke Fiat Tipo, vendar jima to ni uspelo, saj so ju pravi čas prepodili in odvrnili od dejanja. Prijavili so ju preiskovalnemu sodniku.
ZLATOPOROČENCA - Vinko Vajs (69 let) in njegova žena Terezija (72 let) s Polic pri Gornji Radgoni sta se poročila 4. januarja 1944. leta, torej pred 50 leti, zdaj natanko na obletnico pa sta imela zlato poroko. Oba izhajata iz viničarskih družin, zato sta živela skromno, enako tudi njuni štirje otroci. Vinko je delal v vinogradni-štu, Terezija pa je delala občasno, tudi v Avstriji, predvsem pa je skrbela za družino in gospodinjila. Jubilanta sta obletnico zaznamovala, kot se spodobi: pred predsednikom občinske skupščine, nato pa še z obredom v cerkvi. Bila je tudi prava gostija. Veliko razkošnejša kot takrat, ko sta si prvič izrekla »da«. Vajsova imata štiri vnuke, dva pa sta na sliki za jubilantoma. - Fotografija: F. KI.
vestnik, 13. januarja 1994
Aktualno v športu
sport
Razmišljanje o programskih usmeritvah
Razmišljati o športu in vseh njegovih pojavnih oblikah pomeni razmišljati o bogati društveni dejavnosti, ki v svojih programskih izhodiščih načrtuje nove razsežnosti, pestro in razvejano dejavnost. Vzporedno s sprejeto zakonodajo pričakujemo tudi v športu določene spremembe, ki jih bo prinesla nova lokalna samouprava (predvsem več občin kot doslej). V preoblikovanje se bo aktivno vključila športna dejavnost in prilagodila svojo organiziranost. Kakšna bo v resnici ta podoba, je težko in še prezgodaj napovedati, tako da so programi zaenkrat nastavljeni še po ustaljenih izhodiščih. Osnovne naloge bodo vsekakor iste, v Športni zvezi se bodo združevale športne organizacije, društva in klubi; njihovo delo bo usklajeno. V našem okolju se uveljavljajo organizirane in neorganizirane oblike, ki jih povezujemo v globalnih področjih: šolski šport, športna rekreacija ter kakovostni in vrhunski šport. Šport je že dosegel določeno stopnjo razvoja, zato je potreben sistematični pristop k urejanju strokovnih in organizacijskih nalog. To stopnjo dosegamo z amatersko zagnanostjo, kar nam lahko druge dejavnosti zavidajo, saj vemo, da nam profesionalnih delavcev v športu, ki naj bi izboljšali kakovost dela, primanjkuje. Zato lahko tudi ponovno vključimo v program izhodišč povečanje števila aktivnih udeležencev in športnih dosežkov. V soboški občini predvidevamo, da bo delovalo 180 društev in klubov z 18.000 udeleženci, od tega 14.000 rednih in 4.000 občasno aktivnih.
Ob vsem tem bi kazalo v naši državi pohiteti in sprejeti vrsto pomembnih dokumentov, ki bi urejali in posegali na športno področje: zakon o športu, zakon o društvih... Tako bi bilo delo v občinah lažje, saj bi razčistili nekatere zadeve, ki se nanašajo na društveno dejavnost, vanje pa posegajo drugi. Urediti bi tudi morali vprašanje lastništva športnih objektov.
V programskih izhodiščih se športna dejavnost namenja vsem kategorijam občanov, od najmlajših do najstarejših. V vzgojnovarstvenih ustano-
vah se v delu z otroki uveljavlja športna značka prve skupine (5 do 7 let), osnove učenja plavanja ter pridobivanje osnovnega športnega znanja. Letno je v soboški občini vključenih v to dejavnost okrog 600 otrok. V osnovni šoli ponujamo dve športni znački (druga in tretja stopnja), učenci se seznanjajo z novimi športnimi znanji, učijo se plavati ali se izpopolnjujejo v tej veščini, tekmujejo na šolskih, občinskih in državnih prvenstvih, spoznavajo se s posameznimi športnimi panogami ter se vključujejo v športna društva in klube. V srednji šoli se športno znanje izpopolnjuje, mladina sodeluje v izbranih športnih panogah, se vključuje v športna društva in klube, prvenstva pa potekajo v okviru šolskih športnih društev, v regiji in državi. Pri tem velja poudariti, da sekretariat za družbene dejavnosti občine podpira to športno dejavnost ter jo sofinancira v vzgojnovarstvenih ustanovah in osnovnih šolah, tako da udeleženci dobivajo brezplačno gradivo in značke.
S številnimi oblikami vadbe in tekmovanji se zadovoljujejo potrebe po gibanju in športnem udejstvovanju odraslih v okviru športnih panog, delavsko športnih iger in različnih tekmovalnih sistemih. Poskrbljeno je tudi za športno dejavnost invalidov v okviru enega nosilca, športni program pa ponujajo tudi nekatere druge specifične organizacije. Vse pa se srečujejo s finančnimi težavami.
V kakovostnem in vrhunskem športu so številni nosilci. Ocenjujemo, da jih velika večina tudi sodi v kakovostni šport. Z načrtnim delom in organiziranostjo so bili dani pogoji za vrhunske dosežke, ki so pogojeni z dosežki medna-
rodne vrednosti. Take cilje načrtujemo v nogometu, namiznem tenisu, odbojki, rokoborbi, judu, karateju, kajakaštvu ...
Da bi športno dejavnost še bolj približali občanom, so predvidena številna kakovostna tekmovanja od državnih do mednarodnih. Predvidevamo okroglo mizo o učenju plavanja s podelitvijo priznanj republiškega odbora, seminar na temo Pravo in šport za klube in društva, okroglo mizo o športnih objektih, zlasti pa o centralnih potrebah po zagotavljanju pogojev za kakovostni in vrhunski šport. Evidentirane so potrebe po ureditvi nogometnega stadiona, lokaciji za atletski stadion in drugo športno dvorano v Murski Soboti. Dogovoriti se bo potrebno o občinskih priznanjih in nagradah za odmevne rezultate amaterskih športnih delavcev, klubov in društev, ob že utečenih priznanjih trem najboljšim športnikom, športnicam in moštvom.
V založniški dejavnosti sta predvideni dve knjižici iz zbirke Športna knjižica. S pristojnim sekretariatom za družbene dejavnosti je dogovorjen kader, ki bo profesionalno zaposlen v športni dejavnosti vse do dokočno izoblikovane lokalne samouprave. Finančni pokazatelji za sofinanciranje športne dejavnost za letos še niso znani, jasno pa je, da si bodo morali klubi in društva zagotavljati za izvedbo svojih programov dodatna sredstva z lastnimi viri.
Pred športnimi delavci je novo koledarsko leto. Zaželimo si, da bi bilo tako uspešno, kot je bilo minulo. Glede na ambiciozne načrte v posameznih okoljih pa bi moralo biti še uspešnejše.
Ludvik Zelko
Gornja Radgona
Izbiramo športnika ’93
Športna zveza Gornja Radgona prireja v petek, 14. januarja, ob 17. uri v domu kulture v Gornji Radgoni 9, tradicionalno športno-zabavno prireditev Izbiramo športnika ’93. Razglasili bodo najboljše športnike ŠŠD, najuspešnejše ekipe in najboljšega športnika. Podelili bodo tudi posebna priznanja za delo v športu ter ugibali skrivnostnega gosta.
Feri Maučec
—2.
Ljutomer____________,_____________________
Razglasitev športnikov leta
V ljutomerski športni dvorani bo v soboto, 15. januarja, tradicionalna prireditev IZBOR ŠPORTNIKA LETA, Razglasitev bo na zabavno-glasbeni prireditvi ZAPOJMO IN ZAIGRAJMO PO DOMAČE. Izbrali in nagradili bodo športnika in športnico, športno organizacijo in šolsko športno društvo. Posebna priznanja pa bodo podelili posameznikom za dosežke v športu in rekreaciji. Zaradi prireditve bo prvenstvena tekma prve državne oboidkarske Bge Ljutomer : Topolšica že ob 14.00 (NŠ)
Odbojka___________________
Ljutomerčani v Brnu
Odbojkarji Ljutomera so bili na petdnevnih pripravah v Brnu. Medtem so odigrali tudi tri prijateljske tekme ter dosegli tri zmage. Premagali so Schenk s 3:1, Slavkova s 3:1 in Tišnov s 3:2. Na pripravah v Brnu so bili vsi igralci razen Zidarja in Onišaka. Priprave v Brnu sta omogočili zasebni firmi Posedi in Kralj iz Ljutomera. Odbojkarji Ljutomera so tudi nameravali sodelovati na močnem mednarodnem turnirju v Neutraublingu v Nemčiji, vendar Žirovnica ni pravočasno pristala na preložitev prvenstvene tekme. Tako bo vseno tekma prvega spomladanskega kola med Žirovnico in Ljutomerom v sredo, 26. januarja. (NŠ)
PKL - moški
Rezultati - 7. kolo
Petrovci : IPC Sebeborci 57:68 Ljutomer : Sobota V. 45:79 Lindau V.: Lindau 55:56 Maraton prosti
Sobota V.	6	5 1	447:372	11
Lindau	6	4 2	390:386	10
Ljutomer	6	4 2	289:304	10
Maraton	6	3 3	393:411	9
IPC Sebeborci	6	2 4	363:368	8
Petrovci (-1)	6	2 4	340:324	7
Lindau V.	6	1 5	311:380	7
(K.G.)
Kegljanje-----------------
Poraz Mure
V petem kolu medregijske mariborsko-posavske B lige je ekipa Palome iz Ceršaka v Mariboru premagala Muro iz Murske Sobote s 7:1. Edino točko za Muro je dosegel Stane Durič. Mura je trenutno na petem mestu. (S. Durič)
Druga državna strelska liga----------------- Zmaga Ljutomera
V šestem kolu prvenstva v drugi državni strelski ligi je Ljutomer doma premagal NTU Slovenj Gradec s 1639:1598 krogov. Za Ljutomer so tekmovali: Manuela Rudolf 564, Rajko Robnik 544 in Janko Miholič 531 krogov. Strelci Celja pa so premagali ekipo Jova Jurkoviča s 1662:1660 krogov. Za Videm so tekmovali: Anton Kocbek 562, Gorazd Kocbek 558, Stanko Rojko 540 krogov. (A. Vogrinec, A. Kocbek)
Tretja državna strelska liga
Zmagi Pomurke in Elrada
V šestem kolu prvenstva v tretji državni strelski ligi je ekipa MI Pomurke iz Murske Sobote premagala L Pohorski bataljon s 1642:1547 krogov. Za Pomurko so tekmovali: Sebastjan Vajda 542, Milan Kreft 554 in Tomaž Ščančar 546 krogov. Strelci Elrada iz Gornej Radgone pa so premagali Zgornjo Poljskavo s 1584:1578 krogov. Za Elrad so tekmovali: Milan Svetec 548. Branko Horvat 520 in Davorin Slanič 516 krogov. (F. Ščančar, D. Slanič).
Rudolfova in Markoja tretja
V Ljubljani je bilo kontrolno tekmovanje strelcev in strelk za sestavo državne reprezentance. Od pomurskih strelcev sta se najbolje odrezala Manuela Rudolf iz Ljutomera, ki je s 381 krogi zasedla tretje mesto med ženskami, ter Robi Markoja iz Turnišča, ki je nastreljal 581 krogov. Vili Ravnikar (Turnišče) je s 575 krogi zasedel šesto, Branko Bukovec (Tišina) pa s 571 krogi deseto mesto.
Državno prvenstvo v Turnišču
Letošnje državno prvenstvo v streljanju z zračno standarnO puško in pištolo bo 9. in 10. aprila v Turnišču. To je za strelske delavce v Turnišču vsekakor lepo priznanje.
Pomurski strelci v Ljutomeru
V soboto, 15. januarja, ob 14. uri bo v Ljutomeru tradicionalno tekmovanje v streljanju s standardno zračno puško. Na tekmovanju bodo sodelovali vsi najboljši pomurski strelci.
Pomurska strelska liga______________________
Središče in Veselko
V petem kolu pomurske strelske lige - serijska zračna puška so bili doseženi naslednji rezultati: Gančani : Kovinar 1082:1046, Elrad : TSO 1044:1016, SCT : Črenšovci 1064:1050, Središče : Škorpijoni 1093:1038, Dolina : Varstroj 1067:1015, Obrtniki : SD Štefana Kovača 1019:1073 in SD Kolomana Flisarja : SDJova Jurkoviča 1078:1018. Najboljši v petem kolu so bili: Balažič (Gančani) 372, Vernik (Kovinar) 372 in Kočevar (Središče) 368 krogov. Po petem kolu vodi Središče pred SCT in Gančani s 15 točkami. Med posamezniki pa je je v vodstvu Veselko (Središče) s 1823 krogi pred Vernikom (Kovinar) 1818 in Gombocem (SCT) 1815 krogov. (F. Koren).
OSL Lendava_________________________________-
Najboljši Črenšovci
V prvem kolu občiske strelske lige Lendava so bili najboljši strelci Črenšovec z 985 krogi pred Varstrojem Lendava 957 in SD Štefana Kovača Turnišče 953 krogov. Med posamezniki je zmagal Kuplen (Varstroj) s 347 krogi pred Tibautom (Črenšovci) 342 in Lerbarjevo (SD S-Kovača) 341 krogov.
Pomurka prva
Na drugem strelskem tekmovanju za pokal prijateljstva v konkurenci mlajših mladincev je zmagala MI Pomurka iz Murske Šobote s 537 krogi' Med posamezniki je bil Marjan Balaško s 181 krogi drugi, Tomaž Kerčmar s 180 krogi pa tretji.
( i i j
1 i
(
S 1
I 1 l l
I a 1
1 I t i
KONJSKEGA ŠPORTA
V LJUTOMERt
Uvoz kasačev
Po več letih organiziranja konjskih dirk na Cvenu, na katerih so tekmovali le z domačimi toplokrvnimi konji, so začeli na Mursko polje uvažati prave kasače iz tujine. Po nekaterih virih je bil prvi uvoženi kasač, ki je plemenil na Murskem polju, ruski žrebec Kro-lik. Tedaj so bili ruski kasači že znani in cenjeni v avstrijskih športnih krogih. Bolj znani kot ruski je bil angleški kasač Ra-dautz, ki so ga uvozili leta 1884 in je v 15 letih na Murskem polju oplemenil okrog 950 kobil. Vidnejši razmah je Dirkalno društvo Ljutomer doseglo po letu 1892, ko so vodstvo prevzeli zavedni Slovenci, med njimi Jožef Mursa (predsednik) iz Krapja, Matija Žemljič iz Ljutomera in drugi. Ob pomoči graščaka Alfreda Ros-smanita iz Radvanja pri Mariboru, ki je bil zelo naklonjen konjskemu športu, so leta 1895 uvozili prvega ameriškega kasača - žrebca Browna - ki je dal vrsto odličnih kasačev.
Temu so sledili drugi ameriški kasači.
Zadrugi za rejo kasačev in žrebet na Cvenu
Razvoj konjenereje in kasaškega športa na Murskem polju je podpiralo ministrstvo za kmetijstvo na Dunaju in Dirkalno društvo v Badnu. Velik vpliv pa je imel tudi graščak
Penin (Jožko Slavič) iz Bun-čan - zmagovalec jugoslovanskega kasaškega derbija leta 1938 v Zagrebu.
Alfred Rossmanita, zlasti potem ko je postal predsednik Štajerske deželne konjerejske družbe. Tako so leta 1907 na . Cvenu ustanovili zadrugo za rejo kasačev, leta 1909 pa zadrugo za rejo žrebet. Iz zapisnika zadružne žrebarne 31. januarja 1909 je razvidno, da so k zadrugi za rejo žrebet pristopili: vitez Alfred Rosmanit iz Razvanja, veleposestnik Jožko Rajh iz Mote, Franc Puconja iz Cvena, Marko Slavič iz Ključa-rovec ter posestniki Marija Osterc iz Veržeja, Franc Štuhec iz Logarovec, Jožko Slavič iz Cvena, Matjaž Kovačič iz Mote, Matjaž Sagaj iz Babinec, Jakob Rajh iz Ljutomera, Marko Cajnko iz Babinec, Anton Bežan iz Šalinec, Alojz Kardinar iz Krapja, Jakob Šalamon iz Lokavec, Ivan Jelen iz Lokavec, Alojz Vaupotič iz Lokavec, Ivan Novak iz Lokavec, Matjaž Makoter iz Cvena, Anton Šlavič iz Šalinec in Franc Makoter iz Cvena. Za načelnika načelništva so izvolili viteza Rosmanita, za načelnika nadzorništva pa Marka Cajnka.
V dogajanja na Murskem polju so se aktivno vključevali tudi slovenski študentje, med katerimi je bil tudi dr. Farkaš iz Stare Nove vasi. Napredni študentje so bili tisti, ki so na veliko presenečenje takratnih oblasti poskrbeli, da je tedanji funkcionar društva Jožko Rajh med otvoritvijo hlevov za rejo žrebet na Cvenu ministra za kmetijstvo iz Dunaja pozdravil v slovenščini, in ne v nemščini, kot je to moral pisno obljubiti oblastem. Zadružni hlevi za rejo žrebet na Cvenu s stanovanjem za oskrbnika so bili zgrajeni v obliki črke U na Hilde-brandtovih travnikih, katero zemljišče je bilo najprej vzeto v najem, kasneje pa je bilo tudi odkupljeno. S tem so bili dani pogoji za načrtno kasaško rejo na Murskem polju. Zadruga za rejo kasačev je skrbela za zadostno število plemenjakov, zadruga za rejo žrebet pa je sprejemala na pašo in nadaljnjo rejo žrebeta plemenskih kobil. - , , .
Žrebeta, ki so prišla v zadrugo za nadaljnjo rejo žrebet, so bila največkrat stara leto dni, včasih pa tudi manj.
Predstavnik kralja Aleksandra (general) na obisku leta 1925 v spremstvu veterinarja Alojza Škofa in predsednika Konjerejske zadruge na Cvenu Lovra Petovarja.
Na paši so bila od spomladi do jeseni in to ves čas na prostem. Potem, ko je zadruga za rejo žrebet povsem zaživela, je bilo vanjo včlanjenih večina konje-rejcev z Murskega polja, bili pa so tudi iz drugih območij. Tako se je na zadružnih travnikih lahko pasla večina žrebet. V kolikor je bilo dovolj prostora, pa so se pasla tudi žrebeta drugih rejcev. Zadruga za rejo kasačev se po osvoboditvi ni obnovila, medtem ko je zadruga za rejo žrebet obstajala
do leta 1953, potem pa se prik' Ij učila h Kmetijski zadrugi Kri' ževci pri Ljutomeru. Leta 195? pa je prenehala delovati. P° ukinitvi zadruge za rejo žrebet na Cvenu morajo za rejo žrebet skrbeti konjerejci zopet santi; Zato se v zadnjem času vse bolj postavlja vprašanje, ali ne b* kazalo na Murskem polju spet ustanoviti zadrugo za rejo žre' bet, saj večina rejcev tega posl3 ne zmore.
(Nadaljevanji
n tf Ii P
k k d, C o. b F K
vestnik, 13. januarja 1994
stran 15
šport
Beltinski prvoligaš začel s pripravami
Potrošnik z ruskimi okrepitvami
Med slovenskimi nogometnimi prvoligaši je v tem zimskem času poskrbel za največje presenečenje Predsednik Potrošnika Viktor Ket-er’ ki je y Beltince pripeljal sku-fno ruskih nogometašev s stro-Ovn® vodstvom. Pretekli teden ° P”.'v Beltince trije ruski nogo-^a's Adipovič Jengurazov m a’ ®er£ei Vladimirovič Nej-> 'et) *n Vladimir Vladimi-IvAi^ve<*iev (25 let), trener nit c (41 kt) 'n njegov pomoč-। ,, c ffl Vasiljevič Slepnov (31 ,Yetovno znani psiholog prof. ■ v t Maksimovič Zagajnov, ki * . unskim dosežkom pomagal Portnikom Bubki, Korčnoju, Ka-Grafovi. Seleševi in dru-’ P® pride v Beltince 27. tega <«teCai .Potrošnik so doslej zapu-, y°r® (Turnišče), Zver 3 'n Bolarič (Odranci). Na od-„ e pa so je nekaki tujj igraici. rava?‘ 3:3 spomladanski del ?St,Va (c Potrošnik začel v po-v^ Predstavljamo vam nove krepitve Potrošnika:
lisnx° ™^ ~ trener: Rojen Ljub-v Poročen z Rusinjo, živi za t । v'- Na državnem inštitutu Jal (r kulturo v Moskvi je kon-orid kietno nogometno šolo in si 20™°- naz*v diplomirani višji no-v R tf^ner- Pred prihodom svet 'nce ie delal kot nogometni ia<p°Va'ec v enem °d ruskih prvoli-v' Razmere v slovenskem no-v k itU dobro Pozna- S pogoji dela kili» j 11 (e zadovoljen in priča-troš t b° okrePljeno moštvo Po-a v prihodnje dosegalo * rezultate.
Od leve proti desni: Slepnov (pomočnik trenerja), Medvedjev
Nogomet___________
Turnir trojk
Klub malega nogometa Bakovci organizira v soboto, 15., in v nedeljo, 16. januarja, ob 14. uri v dvorani v Bakovcih nogometni turnir trojk. Prijave bodo zbirali v petek, 14. januarja, ob 18. uri v okrepčevalnici Dana v Bakovcih. Prijavnina je 1.500 SIT.
ŽNK Ižakovci
Priznanja_______________________________
Visoko priznanje Srečku Gorjanu
pilote iz raznih klubov Slovenije. Nato se je izpolnjeval v Vršcu, Ljubljani in Zagrebu. Tako je prišel do potrebne kvalifikacije in dobil dovoljenje za športnega pilota. Od takrat pa do danes je Srečko ostal zvest soboškemu aero klubu in ima velike zasluge za njegov uspešen razvoj. V klubu namreč ni bilo akcije, pri kateri ne bi sodeloval. Danes je zadovoljen, da so na letališču v Rakičanu opravili pomembno delo ter ustvarili pogoje za uspešno delovanje. Srečko, ki je bil zaposlen kot šofer pri Perutnini in Agromerkurju v Murski Soboti ter v Avtoradgoni, je ves čas delal v klubu amatersko, delo pa opravljal z velikim veseljem. V Aero klubu Murska Sobota je z jadralnim in motornim letenjem opravil okrog 10.000 poletov ali okrog 2.000 ur letenja. Najraje pa se spominja letenja z jadralnim letalom, ko je bil kar 8 ur neprekinjeno v zraku, kar je svojevrsten rekord, saj tega doslej še ni dos-gel nihče v klubu. Za svoje dolgoletno in uspešno delo v klubu je že prejel zlato in bronasto plaketo Letalske zveze Slovenije. Najbolj pa je seveda vesel plakete Edvarda Rusjana, ki je ni pričakoval in je najdragocenejša lovorika v letalstvu. Zato je tudi hvaležen tako Letalski zvezi Slovenije kot matičnemu klubu, da sta znala ceniti njegovo delo. Priznanje mu je velika spodbuda za še nadaljnje delo v klubu. Sicer pa želi mladim, da bi uspešno nadaljevali z razvojem kluba in doseženimi rezultati. K visokemu priznanju tudi naše čestitke.Feri Maučec
letalska zveza Slovenije bo v soboto, 15. januarja, podelila v Moravskih Toplicah priznanja zaslužnim članom. Najvišje letalsko priznanje - plaketo Edvarda Rusjana - bo dobil Srečko Gorjan iz Murske Sobote, najstarejši član soboškega aero kluba.
Ižakovci jesenski prvak
Nogometašice Ižakovec, ki so prvič tekmovale v prvi državni ženski nogometni ligi, so brez poraza osvojile naslov jesenskega prvaka z odlično razliko v golih. Nogometna zveza Slovenije je namreč sporočila, da je bila tekma med Ižakovci in Idrijo registrirana s 3:0 za Ižakovce, ker gostje niso prišle v Ižakovce. To je vsekakor lep uspeh, hkrati pa velika spodbuda za nadaljnje delo. Čeprav so za doseženi uspeh predvsem zaslužne igralke, pa zaslužijo pohvalo tudi predsednik kluba Zvonko Senica, trener Pavel Prša in tehnični vodja Bojan Jandrašič, ki so v zelo kratkem času uspeli ustvariti najboljšo žensko nogometno ekipo v Sloveniji, ki ima v svojih vrstah tudi šest državnih reprezentantk. Nogometašice Ižakovec so s pripravami za drugi del prvenstva začele v petek. Zaostalo tekmo s ŠRC Polževo bodo odigrale 2. aprila, medtem ko se bo spomladanski del prvrenstva začel 9. aprila 1994.
(vezni igralec), Nejman (vezni igralec), Jengurazov (obrambni igralec) in Šajh (trener).	Fotografija: F. M.
tincih. Je poročen in ima Triletnega sina. Želi si čimprejšnjega igranja.
Sergej Vladimirovič Nejman - vezni igralec: Igral je za prvoligaški moštvi Zenit iz Sankt Peters-burga in Dinamo iz Moskve. Leta 1991 je odšel k španskemu prvoligašu Betisu. V Beltince je prišel iz kluba Viktor Avangard. Je poročen in ima Štiriinpolletno hčerko. Prvi občutki v novem okolju so zelo prijetni in upa, da bodo z igranjem zadovoljili tudi Beltinčane.
Vladimir Vladimirovič Medvedjev - vezni napadalni igralec: Z nogometom se je začel ukvarjati pri moskovskem Spartaku in nadaljeval pri Dinamu iz Minska. Leta 1990 je odšel k poljskemu prvoligašu Gorniku. Tudi on prihaja v Beltince iz kluba Viktor Avangard. Je igralec z bogatimi nogometnimi izkušnjami in nevaren strelec. Je pororčen in ima štiriletno hčerko. Zadovoljen je s sprejemom in bivanjem v Beltincih.
Feri Maučec
German Vasiljevič Slepnov - pom. trenerja: Rojen v Saratovu na Volgi, kjer je začel z igranjem nogometa v moštvu Sokola. Igral je v mladi in mladinski reprezentanci bivše Sovjetske zveze na evropskem prvenstvu. Kot talentirani nogometaš je prišel v prvoligašu Torpedu v Moskvo, igral pa je tudi za prvoligaša CSKA. Nazadnje je igral in treniral moštvo Akt-jubinec, ki je postalo državni in pokalni prvak Kazahstana. Čeprav je prišel iz velikega mesta, so njegovi prvi vtisi v Beltincih zelo pri-
jetni.
Vais Adipovič Jengurazov
- obrambni igralec: Nogomet je začel igrati v moskovskem Dinamu, kjer je bil steber znanega prvoligaša. Nogometno kariero je nadaljeval pri prvoligašu Pamirju iz Du-šanbe. V Beltince pa je prišel iz kluba Viktor Avangard. V novem okolju se dobro počuti in je bil presenečen nad sprejemom v Bel-
NK RCS Gramatex Turnišče
Osvojeno šesto mesto v prejšnji tekmovalni sezoni in tretje Po St° y Jesenskem delu prvenstva v drugi državni nogometni ligi ueoten- doslej daleč največji uspeh turniškega nogometa. To so dohl’* na °bčnem zboru Nogometnega kluba Turnišče, kije im * novega pokrovitelja in bo odslej moštvo tekmovalo pod čla^v01 ^ RCS Gramatex Turnišče. Ugotovili so tudi, da poleg jam 'a moštva dosegajo lepe uspehe tudi z ostalimi selekci-p0 saj se je mladinsko moštvo uvrstilo v drugo državno ligo in je v oL?er,S^em de'u Prvenstva na četrtem mestu. Med najboljšimi dos •' pa so tudi kadeti in pionirji. Zadovoljni s tem, kar so stri so s' postavljali vprašanje, kako naprej. Večina se je lan?3'3 s tem’ da b' lahko bili zadovoljni s ponovitvijo uspeha iz Pok -a leta’ medtem ko je gospod Rošič kot predstavnik novega lig r°v'telja izrazil željo po uvrstitvi v prvo državno nogometno ble ^ Pa so na občnem zboru opozorili na nekatere pro-s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Nezadovoljni so tez i odn°som slovenske televizije, ki ne objavlja drugoligaških tveivv’ kakor tudi z delom Nogometne zveze Slovenije, ki Kfe r časovnim zamikom pošilja klubom poročila o rezultatih. gled'1 So’ da bodo v prihodnje morali več storiti za večji obisk Pril ■ na tekmah in predlagali, da bi morala ONZ Lendava »juT’1''' tekmovanje v občinski ligi drugoligaškemu tekmovala ' Sprejeli so tudi program dela za letos in izvolili novo vodstvo.
Predsednika kluba so ponovno izbrali Cirila Pucka. F. M.
l ^u državna odbojkarska liga----------------------
Gladka zmaga Vigrosa Pomurja
je v desetem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi Ijivc?^08 Pomurje iz Murske Sobote gostoval na Bledu in preprič-L s <15:1’ 15:8’ 15:7) premagal Minolto. Vigros Pomurje: TonT’ ^'k, Prša, Gobec, Kempa, Kerec, Bačvič, Novak, Vnuk, ¿ Povšek, Poredoš, Fujs. Pri Vigrosu Pomurju so bili najboljši >a- Marič in Fujs.
Judo
Tretje mesto Sobočanom rial p^Ovensk' Bistrici je bilo tradicionalno tekmovanje za memo-^00 gorskega bataljona v judu. V dveh dneh je sodelovalo nad "'¡e eKroavlcev 'z Avstrije, Poljske, Slovaške, Hrvaške in Slove-ter .Med njimi so bili tudi tekmovalci Murske Sobote in Lendave nekaJ dobrih uvrstitev. V skupni uvrstitvi je zmagal ^ m Z 61 točkami, Murska Sobota pa je bila tretja z 29 točkami. * kat dečkih je bil najuspešnejši M. Horvat (MS), ki je zmagal ¿do 50 kg. Druga mesta so osvojili Lendavčani: Denša (50 kg) T°l i?5 kg) m Recek (nad 55 kg), ter Sobočan Rančigaj (42 ^Va^6^' Je bil Živko (Lendava), peta Časar in Kal (oba Len-Čern’• sedmi: Škof in Lesjak (oba MS) ter deveti: Vogrinec, in Ambruš (vsi MS). Med st. dečki sta se najbolje bi) a Sobočana Žilavec (42 kg) in L. Cikajlo 50 kg). Drugi je Hoi?°Vač (MS), tretji Hašaj (MS) in Balažič (Lendava), peti KaL^. ^^ 'n Horvat (Lendava), sedmi Bobič (MS) in deveti '^0 t ?r (MS). Med kadeti je zmagal D. Vehab iz Murske Sobote V ko v kebar ie bil tretji, Čuk peti in Djuban sedmi (vsi MS), tetif Urenci članov je bil najuspešnejši I. Cikajlo, ki je zasedel mesto (65 kg), peta sta bila Breznik (Lendava) in Pozderec L ,^1 Pa s« bilk Pavlič, Kerec, Kos in Šadl (vsi MS). (T.
’ •'•’Kovač).
Šah
Odprto prvenstvo
Šahovsko društvo Raden-ska-Pomgrad iz Murske Sobote organizira odprto prvenstvo društva v počasnem šahu. Igrali bodo devet kol po švicarskem sistemu. Udeleženci bodo imeli možnost pridobiti višjo kategorijo. Tekmovanje se bo začelo v torek, 18. januarja, ob 17.30 v hotelu Diana v Murski Soboti.
IŽAKOVCI 6
Vrhnika Krim Idrija Dolič Jarše Polževo Koper
7
7
6
7
7
5
7
6 0 0
5 1 1
2 1 2
2 2 2
2 2 3
2 0 5
1 0 4
1 0 6
34:1 18:5 16:5
8:7
5:9 5:19 4:19 4:29
12
11
9
6
6
4
2
2
Štiriinsedemdesetletni Srečko Gorjan je prišel leta 1947 s Primorske kot šofer v Mursko Soboto. Tedaj so v Černelavcih urejali letališče in ga kot šoferja pritegnili zaradi prevoza zemlje. Ker pa ga je že od rane mladosti zanimalo letalstvo, so ga pritegnili v aero klub, ki je takrat deloval v okviru Ljudske tehnike. Že leta 1948 je prvič poletel z jadralnim letalom Vrabec, leta 1951 pa je opravil tudi tri padalske skoke. Že naslednje leto pa so začeli urejati letališče v Rakičanu, saj je bil prostor v Černelavcih premajhen. Kot zelo aktivnemu članu kluba so leta 1952 celo zaupali funkcijo presednika, ki jo je opravljal tri leta. Ker pa klub ni imel potrebnega strokovnega kadra, so ga leta 1957 poslali na začetni tečaj motornega letenja na Ptuju, kjer so se tri tedne usposabljali kandidati za
Namizni tenis---------------
Dvoranski hokej-------------------------------
Hokejisti v Šopronu
Tudi v tem zimskem času Zveza za hokej na travi Slovenije ne miruje, temveč načrtuje številne aktivnosti in tekmovanja. Tako so v soboto nadaljevali s tečajem za hokejske sodnike, kandidati pa bodo v soboto, 15. januarja, opravljati sodniške izpite. V nedeljo, 23. januarja, bo v Celju prvi polfinalni turnir za dvoransko člansko prvenstvo v hokeju. Drugi polfinalni in finalni turnir pa bo v Murski Soboti. Hokejski delavci v Murski Soboti si prizadevajo, da bi v športni dvorani položili prevleko za zaščito parketa. Zadnjo nedeljo v januarja pa se bo slovenska reprezentanca udeležila mednarodnega dvoranskega hokejskega turnirju v Šo-promu na Madžarskem, kjer bodo sodelovale še reprezentance Slovaške, Hrvaške in Madžarske. Zatem pa bo v Murski Soboti še državno dvoransko hokejsko prvenstvo za dečke in mladince. Zveza za hokej na travi Slovenije se dogovarja skupaj s HK Lipovci in HK Pomurje iz Murske Sobote, da bi angažirali igralca in trenerja hokeja iz Indije. Prihod le-tega naj bi prispeval h kakovostnemu dvigu hokeja v Sloveniji.
Atletika______________________________________
Špur na prvem mestu
Atletska zveza Slovenije je izdelala tablice desetih najboljših atletov in atletinj za lansko leto v posameznih disciplinah. Med njimi je tudi več pomurskih tekmovalcev in tekmovalk. V teku na 100m je na prvem mestu Damjan Špur, lanskoletni športnik Pomurja, ki je dosegel rezultat 10,73. Špur si tudi deli najvišjo uvrstitev v teku na 200 m (21,95), bil pa je tudi član slovenske reprezenatnce v teku na 4x 100m, ki je bila najhitrejša (41,99). V teku na 1.500m je na drugem mestu Marija Števanec iz Borejec, članica Olimpije iz Ljubljane, v teku na 800m pa je tretja. Bila je tudi članica najhitrejše štafete 4x400m, in sicer ekipe Olimpije. Na zavidljivem šestem mestu pa je v skoku v višino s 174cm Barbara Berden iz Lipovec, članica AK Pomurja, čeprav je še mladinka. V teku na 800 in 1500m je na solidnem petem mestu Manuela Pergar iz Murske Sobote, članice Olimpije. Omeniti velja še peto mesto v maratonu in sedmo mesto v teku na 10.000 m Geze Grabarja iz Tešanovec, člana TAM-a iz Maribora ter deseto mesto štafete 4 x100m AK Pomurja (Magyar, Kolar, Šterman,
Potrošnik tretji
Finale tretjega državnega prvenstva za mladince, ki je bilo v Murski Soboti, v odlični organizaciji NZK Potrošnik in pod pokroviteljstvom SIRS-a, je sodelovalo 7 ekip. Ekipa Potrošnika, ki je po treh letih zopet igrala v finalu in za katero so igrali Mitja Horvat, Matej Petar, Urh Strašek in Miran Solar, je osvojila zelo dobro tretje mesto, kar je lep uspeh. V predtekmovanju je Potrošnik premagal Ero s 4:0 in Vesno s 4:0. V finalu pa so izgubili z Olimpijo 0:4, Novotehno 0:4, presenetljivo pa premagali Semedelo s 4:0. Tri ekipe so v finalu osvojile po dve točki, tako da je o vrstnem redu odločal količnik medsebojnih srečanj. N. U.
Občinska liga Ljutomer
V občinski namiznoteniški ligi Ljutomer, kjer sodeluje 6 ekip, so odigrali prvi turnir. Rezultati: Cven I : Stara Nova vas 5:0, Cven II : Vučja vas 5:0, Kamenščak : Ljutomer 3:5, Stara Nova vas : Ljutomer 0:5, Vučja vas : Kamenščak 0:5 in Cven I: Cven II 5:2. Drugi turnir bo v nedeljo v Ljutomeru. (T. Ficko)
Kegljanje------------------------------------
Radenska prva
V Radencih je bil tradicionalni troboj kegljaških ekip Radenske, Furstenfelda in Monoštra. Zmagala je Radenska z 2960 podrtimi keglji pred Furstenfeldom 2907 in Monoštrom 2872 podrtih kegljev. Najboljši posamezniki: Kovačič 535, Steržaj 518 in Kučan 512 podrtih kegljev. (Š)
Šah__________________________________________
Špur).
G. G.
Bloudkova priznanja j
V prejšnji številki Vestalka je v prispevku Bloudkove i plakete pomotoma izostala letnica 1971, ko sta prejela to 1 nriznanje Jože Šoštarič ta Franc Zdovc iz Ljutomera. Za i napako se opravičujemo. '
Pomurje drugo
V Sevnici je bilo tretje državno šahovsko prvenstvo regij Slovenije. Lep uspeh so dosegli pomurski šahisti, saj so osvojili drugo mesto. Med posamezniki je bil najboljši Tomi Gurškovnjak na deseti deski, saj je zbral 9,5 točke. Pomurje je igralo takole: z Ljubljano 5,5:10,5 in 7:9, z Zasavjem 10,5:5,5 in 10:6, z Gorenjsko 9:7 in 8:8, z Notranjsko 11:5 in 12,5:3,5 ter Dolenjsko 10,5:5,5 in 11.5:4,5 točke.
ŠD Rokada Lendava
V Lendavi so ustanovili novo šahovsko društvo Rokada, ki šteje 25 članov, v glavnem mladih šahistov. Društvo, ki ga vodi kot predsednik Jože Gerenčer, bo sodelovalo v drugi državni ligi. Prvo tekmovanje pa bodo organizirali 30. januarja v Genterovcihi (JG)
Šah v Bakovcih
Partizan Bakovci organizira v nedeljo, 16. januarja, ob 9. uri 5. hitropotezni turnir. Za najboljše so pripravili lepe nagrade. Vabijo k sodelovanju.
stran 16 vestnik, 13. januarja 199j
utrip
Negovska čistilna naprava bo še marsikoga »bodla« skozi denarnice
v
Čistilna naprava zaradi - bodeče neže!
Kakšne posledice lahko pusti v kakem kraju, ki nima kaj dosti skupnega s turizmom in ne z zdravilišči, evforija nekega posplošenega televizijskega ocenjevanja s podeljevanjem oznak »dober« in »slab« je najbolj očitno na primeru Krajevne skupnosti Negova v srcu Slovenskih goric.
Kakšna je povezava kraja Negova, kjer stoji kulturno-zgodovinski spomenik najvišjega razreda - graščina Trauttmannsdorfov, in Negovskega jezera. Zgodovinsko ni med njima nobene povezanosti, saj je bilo Negovsko jezero narejeno šele pred kratkim (glede na starost gradu in naselja na vzpetini) in kot večina jezer v severovzhodni Sloveniji je akumulacijsko in namenjeno uravnavanju višine vode v bližnjih potokih. Resda je konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let postalo priljubljeno kopališče mladih od blizu in daleč, njegovo bližino pa si je za kraj svojega domovanja izbral tudi (takrat še ne preveč znani) Ivan Kramberger. 1982. leta so takratni izvršni svet SO Gornja Radgona, Krajevna skupnost Negova, turistično društvo in Radenska prejeli »bodečo nežo« zaradi onesnaževanja Negovskega jezera kot bisera Slovenskih goric s fekalnimi vodami iz naselja Negova. Zaradi tega »priznanja« so se v vladi odločili, da bodo biser obvarovali s pomočjo čistilne naprave.
Seveda je bila obljuba prva štiri leta zgolj na papiiju. Ponovno so jo vnesli v srednjeročni plan za obdobje 1986-90. Najtežje je bilo najti nekoga, ki bo lahko pomagal z nasveti, si ogledati delovanje čistilne naprave v praksi, kajti takšne čistilne naprave v severovzhodni Sloveniji še ni bilo! 1988. leta je bilo končno izdano lokacijsko dovoljenje, na osnovi načrtov Dolenjskega projektivnega biroja in Jugoturbine Karlovac pa so 1990. leta končno dobili tudi gradbeno dovoljenje. Čeprav so vso nesmiselnost takšne velike in drage gradnje v majhnem slovenskogoriškem kraju spoznali že takrat, ko so prejeli prvi predračun, jih je najhujše šele čakalo: poleg čistilne naprave je bilo potrebno v kraju Negova zgraditi tudi kanalizacijo, saj bi bila v nasprotnem čistilna naprava brez učinka. 1990. leta sta Obrtna zadruga 14. oktober in Jugoturbina Karlovac zgradili čistilno napravo z zmogljivostjo 500 E v negovskem gozdu (pred Negovo, pri odcepu ceste proti Lokavcem). Zmanjkalo je denarja za kanalizacijo, tako da so jo gradili šele v letih 1991, 1992 in 1993. Tehnični prevzem čistilne naprave je bil 8. novembra 1993, vodnogospodarski inšpektor pa bo lahko dal dokončno soglasje šele po polletnem poskusnem obratovanju.
So lahko krajani Negove veseli, da so dobili »bodečo nežo« in zaradi nje kanalizacijo (o kateri še vedno sanjajo tudi nekateri večji kraji) in čistilno napravo? Lahko bi bili veseli, prav zares, saj so se tako rešili velike skrbi in nadloge. Toda ali ne bi bilo lažje graditi v prihodnjih letih, ko se bo standard državljanov nekoliko popravil? V minulih letih je bila kakršna koli gradnja zelo draga. Drugo vprašanje pa je vzdrževanje čistilne naprave in plačevanje kanališčine, ko pa vemo, da ne ena in ne druga zaradi majhnega števila priključkov nista rentabilni. Mesečni stroški so po prvih obračunih okrog 88.000,00 tolarjev, letni pa 1.056.000,00 tolarjev; ker je priključenih 288 enot, je to 3.666,66 SIT letno na enoto. Največ enot (kar 180) pride na osnovno šolo.
Odelek za varstvo okolja in urejanje prostora SO Gornja Radgona je kot predlog rešitve zapisal: »Glede na dejstvo, da gre za čuvanje naravne dediščine, torej za višje družbene interese, in da Negova sama ne bo mogla vedno plačevati stroškov delovanja čistilne naprave, predlagamo, da se dei stroškov prenese na vso občino, in sicer v stroške kanalščine.« Kdo plačuje kanalščino, vemo. Tisti, ki že imajo urejeno kanalizacijo. Se bodo strinjali s še večjim računom?
Kdo bo plačeval te stroške, ko bo nova lokalna ureditev, in če bo Negova samostojna občina? BERNARD B.PEČEK
Na negovsko čistilno napravo so vezani osnovna šola, vrtec, 12 stanovanj, 16 hiš, bife Sloga in zadruga.
OSNOVNA ŠOLA	180 učencev	180 E
VRTEC	20 otrok (20 x 0,60)	12 E
STAN. BLOKI	12 stan. (12 x 3)	36 E
INDIVID. HIŠE	16 (16 x 3)	48 E
BIFE SLOGA	1 (10 sedežev)	10 E
ZADRUGA	1	2E
SKUPAJ:	288 E
Murska Sobota
Brez vode ni življenja
Pospešena gradnja vodovodov v soboški občini je del celovitega koncepta oskrbe z vodo, kar izhaja že iz nekaterih planskih opredelitev v prejšnjem srednjeročnem obdobju 1986-1990. Osrednji vodovod pa je zajet tudi v dolgoročnem načrtu do leta 2000 in študijah. Le-te so pokazale, da ima soboška občina sicer zadostne količine vode za sedanje in prihodnje potrebe, vendar so njene zaloge neenakomerno razporejene. Tako so večje količine zalog vode v ravninskem predelu, s pomanjkanjem vode pa se srečujejo na širšem območju Goričkega, kakor tudi v osrednjem vzhodnem delu občine, zlasti v okolici Bogojine. Razen pomanjkanja vode pa se v nekaterih predelih ukvarjajo še s problemom onasnežava-nja vode, čeprav imajo dovolj podtalne vode. To velja predvsem za južni del soboške občine, ki je zaradi svojih naravnih danosti podvržen intenzivni kmetijski proizvodnji.
Koncept oskrbe z zdravo pitno vodo je temeljito obdelan tudi v najnovejši študiji podjetja EEK EKO Murska Sobota, Gre za dve različici; po prvi je predvidena oskrba Goričkega oziroma celotnega območja občine iz osrednjega vodovodnega sistema (črpališč v Črnskih mejah. Krogu in Fazaneriji), po drugi pa severno od linije Mačkovci- Fokovci iz lokalnih zajetij, po posameznih dolinah potokov, kot so Lukaj potok, Velika in Mala Krka, Peskovski potok itd.).
Že sedaj pa je znano, da je edina rešitev za popolno oskrbo prebivalstva z zdravo pitno vodo v centralnih vodovodnih sistemih. Krajevna oziroma skupinska črpališča so namreč vse bolj onesnažena zaradi intenzivne kmetijske proizvodnje v ravninskem delu. Poleg tega pa vode zaradi izrazito sušnih obdobij v zadnjih letih vse bolj primanjkuje tudi na območju od Puconec do Mačkovec, zlasti v Sebeborcih, kjer naj bi nastal nov vodovod. Vodovod Puconci-Mačkovci bodo priključili na obstoječi vodovod Murska Sobota-Markišavci-Puconci v vozliščnem jašku. Zaradi premajhnega pritiska v Puconcih bodo zgradili črpališče. Naslednje črpališče bodo zgradili na začetku Dankovec, v Mačkovcih na Marofu pa bi zgradili vodno zbirališče.
Sicer pa je o predlogu odloka o sprejetju lokacijskega načrta za vodovod Puconci-Mačkovci razpravljal že občinski izvršni svet, ki je prižgal zeleno luč za njegovo uresničitev. Ker v času javne razgrnitve tega dokumenta v prostorih trgovin Potrošnika v Puconcih in Mačkovcih ter v izložbi občinske zgradbe v Murski Soboti, ni bilo nobene pripombe, je Zavod za ekonomiko in urbanizem pridobil vsa potrebna soglasja za pričetek grad-
nje tega pomembnega vodovoda.
MILAN JERŠE
Ljutomer: Dolga pot do (delnega) odgovora na delegatsko vprašanje
Hotel je plačeval takso
Pred približno pol leta je prišlo na dan, da menda hotel Jeruzalem v Ljutomeru že dve desetletji ne plačuje turistične takse. In če bi to držalo, bi prikrajšal družbo za veliko denarja. Delegat VILJEM KUČAN, ki je zaposlen v hotelu, je to zanikal in postavil vprašanje, od kod izvršnemu svetu takšna ugotovitev (podatki). Na odgovor je bilo treba čakati do zad-
njega letošnjega zasedanja občinske skupščine.
Izvršni svet je odgovoril, da je bilo na njihovi seji le omenjeno, da je bil hotel Jeruzalem - po nepreverjenih podatkih - pred časom na podlagi sklepa izvršnega sveta upravičen del sredstev od turistične takse uporabljati za lastne potrebe. Ne v smislu kršenja zakona z neplačevanjem turistične takse,
ampak za namene, kot jih določa zakon.
Občinska služba za javne finance, ki je poskušala dobiti kar najbolj konkretne podatke glede plačevanja turistične takse, je ugotovila, da je hotel le-to odvajal v občinski proračun v obdobju, za katero so jim še na voljo podatki. Za 20 let nazaj pa je to praktično nemogoče ugotoviti zaradi pomanjkanja dokumentov.
Tudi enota SDK-ja v Ljutomeru je odgovorila, da je hotel Jeruzalem plačeval turistično takso, vendar nimajo podatkov o številu prenočitev, da bi lahko potrdili, ali se številčni zneski ujemajo s prenočitvami.
Kot vse kaže, je bila kritika na račun hotela Jeruzalem neupravičena, razen če bo kdo z nadaljnjim »vrtanjem« v zadevo dokazal drugače. j. GRAJ
Pohvala Štefanu Pilharju in Feliksu Lipiču s strojne postaje v Murski Soboti - Lani na cestnih prehodih v Pomurju pet smrtnih žrtev
Preprečila tragedijo
Vodstvo Slovenskih železnic je podelilo posebno nagrado strojevodjema 42-letnemu Štefanu Pilharju in 43-letnemu Feliksu Lipiču z Janževega Vrha. Že več let vozita skupaj lokomotivo na progi Murska Sobota - Ljubljana - Murska Sobota. V začetku decembra sta s prisebnostjo preprečila veliko tragedijo na križišču ceste in železniške proge v Bratoncih.
Prvi četrtek v decembru sta Štefan Pilhar in Feliks Lipič upravljala lokomotivo zelenega vlaka s tremi štiriosnimi vagoni, v katerih je bilo okrog 30 potnikov. Ob 19.35 se je vlak približeval delu proge, kjer tire prečka lokalna cesta Bratonci -Ljutomer. Zaradi številnih križanj (ki niso zunaj-nivojska, kakor pri sodobnih železniških progah) tukaj vlak vozi počasneje. Križišču so se
približevali s hitrostjo 80 kilometrov na uro, 300 metrov pred križiščem pa sta strojevodja opazila, da je na tirih velik tovornjak. Začela sta zavirati, tako da se je vlak ustavil 20 metrov pred tovornjakom, ki je tehtal okrog 40 ton. Šofer je kasneje pojasnil, da je obtičal na železniških tirih zaradi poledice; ko je videl prihajajoči vlak, je po tirih tekel proti njemu. Šele po posredovanju
policije so na kraj dogodka prišli delavci Cestnega podjetja, posuli cesto s peskom in z vozilom za pluženje potegnili vlačilec čez progo.
Prav na odseku železniške proge od Ormoža do Murske Sobote je veliko nevarnih cestnih prehodov čez železniške tire. Anton Serec, vodja strojne postaje v Murski Soboti, kjer je 25 zaposlenih, je v izjavi za interno glasilo Nova proga (11 - 12) povedal: »Letos je bilo na cestnih prehodih prek te proge že pet smrtnih žrtev, vlaki so pokopali sabo traktorista, voznika osebnega vozila in tri pešce.«
V minulih letih so Slovenske železnice sicer posodobile železniško progo do Murske Sobote, obnovljena je cela proge do Gornje Radgone in tamkajšnja železniška postaja, čeprav občina Gornja Radgone že nekaj let zahteva preselitev železniške postaje na lokacijo zunaj mesta v industrijsko cono v Meleh. Vendar pa so bile to le površne obnove: obnavljali so le zaradi boljšega prevoza blaga, ne pa tudi zaradi večje varnosti potnikov, šoferjev in pešcev. Medtem ko so vse sodobne železniške proge zgrajene z zunajnivojskimi križanji s cestami (nadvozi, podvozi), se v severovzhodni Sloveniji neposredno križajo z železnico celo magistralne ceste, prehodi pa v veliko primerih niso niti primerno (z dovolj opozorili) označeni. BBf
Prostor kot omejevalni dejavnik
Zdaj, ko je pred nami leto organizacijskih pretresov in bo prišlo do drobitve sedanjih občin na manjše, hkrati pa pomeni tudi odločanje o regiji svojevrstno nedorečenost, postaja v murskosoboški občini nadvse občutljivo vprašanje izrabe prostora, zlasti za ceste in drugo infrastrukture. Nedvomno pa b» Sobočani morali vštric z novimi zahtevami, saj bodo gradnje novih velikih cest, med katerimi zavzema prvo mesto bodoča avtocesta, terjale veliko pozornost, če ne želijo doživeti hudih prostorskih pretresov. Zato je še tolikanj bolj pomembna enotnost vseh odgovornih dejavnikov, ki bodo izreki: odločilno besedo pri dolgročnem načrtovanju M izrabi prostora.
Kot nujnost sc postavlja v ospredje ureditev magistralne ceste M-10. semafortziranje vseh križišč na njej ter zagotovitev takega cestnega standarda, ki bo zmogel prenesti obremenitve vseh prevozov, ko bo prišlo do uradne avtoceste. Zato naj bi pospešili vsa pripravljalna dela in čimprej posodobili regionalne ceste na tem območju Sicer se lahko zgodi, da bo ob
...,^ „.- . ..„, . ..^»»»—.-«»>—  . - ..-„......-- .  ...^ ,. . „„ — ...	.«^.s«......«..««, 
•zgrajeni avtocesti, kar ju že dolgoletni sen tukajšnjih ljudi, ostalo neurejeno ' in pozabljeno marsikaj vzporednega, ki se bo kot slepo črevo vleklo na
škodo tega območja, in tega vozniki velikih tovornjakov od drugod, ki se bode tod vozili na vzhod Evrope, ir. Številni popotniki, ne bodo zlahka pozabili.
Ko se z gospodarsko močjo na stežaj odpirajo okna v širni svet, niso odveč razmišljanja o morebitni ustanovitvi investicijske družbe. V njej bi namreč lahko zadržali doma ustvarjen in za te kraje namenjen denar. Taka, gospodarsko močna ustanova bi zmogla privabiti zaupanje ljudi in vlaganje certifikatov domačinov za domače naložbe. če se bodo taki načrti uresničili. je v tem trenutku težko reči, zagotovo p* je, da bo preizkušnja, koliko bodo zaradi prostorske stiske zmogli v resnici ostati temeljni dejavnik, težavna. Vsekakor pa se velja potruditi, ker gre za veliko družbeno korist, ki bo imela daljnosežni posten ne le za Sobočane. '"mIlanJerše
■'S

Samozaposlovanje
Emerik Benko ima rad svoj poklic
Že odzdavnaj so se ljudje iz Prekmurja podajali v svet, da bi prišli do boljšega kruha. Odhajali so v Ameriko in Francijo ter na ravnice Banata (tja kot sezonci) v novejšem času pa v zahodnoevropske države, kot so Nemčija, Avstrija in Švica. Kot marljivi in iznajdljivi delavci so postali v tujini cenjeni in mnogi so se iz zdomca spremenili v stalnega državljana kake bogate dežele.
Med zdomce se je 1971. leta podal tudi Emerik Benko, ki se je rodil 1944. leta v Gornjih Črncih v Prekmurju. Izučil se je za čevljarja in se najprej zaposlil v Liletu. Želja po boljšem kruhu pa tudi po znanju ga je pripeljala v München, kjer se je najprej zaposlil in izpopolnjeval pri mojstru Meierju. Ko si je nabral znanje in tudi nekaj kapitala, je vzel samostojno obrt. V veliki veleblagovnici si je uredil ekspresno popravljal-nico čevljev, v kateri je delal od jutra do večera. Njegov delavnik je bil tak kot je bil delavnik trgovine. Ker je veliko delal, in to kakovostno, je zaslužil precej denarja. V tem času si je ustvaril tudi družino. Z ženo Majdo in hčerko Silvio so živeli v Münchnu vse do 1985. leta, ko je Silvia dopolnila sedem let in je morala v os-
novno šolo. Medtem so si v Gornji Radgoni, odkoder je žena Majda, postavili dom. Domov so se vrnili na željo hčerke, ki je hotela v slovensko šolo.
S prihranki so si na avtobusni postaji v Gornji Radgoni kupili in uredili ekspresno po-pravljalnico čevljev. To pa je bila večna želja našega sogovornika. Kot nam je povedal,
Emerik Benko si je v Radgoni uredil čevljarsko delavnico in tako sam poskrbel za svojo zaposlitev po vrnitvi iz tujine. Fotografija:
je šel v Nemčijo s kovčkom, domov pa se je vrnil, ko si je zgradil dom in si ustvaril delovno mesto. Sram bi ga bilo, I če bi čakal, da bi mu država preskrbela delo. Našel pa si je delo, ki ga veseli in ga je doslej opravljal. Njegov moto pa jel zadovljiti stranke, tako s kako; vostjo storitev, kakor tudi s prijaznostjo. Ljudje si danes, ko vse nekam hiti, želijo toplega sprejema. In tega je naS sogovornik vajen, tega se je navadil v tujini.
Vedno se zaveda reka, ki * pravi, daje stranka kralj. Vesel je, da so ga ljudje tako dobro sprejeli. Vesel pa je, da ljudem lahko pomaga, obenem pa si na tak način služi kruh. Tudi v domovini ne gleda na uro, Če je delo, in to stranke zalite; vajo, dela tudi »nadure«. Trudi pa se, da bi bilo delo opravljeno čim bolj kakovostno. Prav zato si je nabavil najsodobnejše naprave, uporablja pa tudi najkvalitetnejše materiale. Zaveda se, da bi si s slabil” delom odklanjal stranke. Njegove stranke so tudi iz sosednje Avstrije.
Želi si, da bi mu zdravje služilo in bi tako še dolgo užival v svoji delavnici, ki si jo j6 ustvaril s trdim delom v tujih"
LUDVIK KRAMBERpEK
vestnik, 13. januarja 1994________________________________________________________________________________________________________________________________________stran 17
Iz KS Černelavci
iz naših krajev
Do Veščice kolesarsko stezo
Krajevna skupnost Černelavci po dosedanjih merilih ni spadala Med demografsko ogrožena območja, kar se jim zdi krivično. Ktav!)aj«, da v njihovo krajevno skupnost sodi tudi naselje p*sca, ki po nataliteti sicer ni demografsko ogroženo, dosega pa »redno nizek dohodek na prebivalca. Zato se zavzemajo, da bi, Podobno kot v drugih naseljih, tudi tu zgradili infrastrukturo, Predvsem vodovod in cesto. Ker sami zberejo premalo denarja, jun solidarno pomaga krajevna skupnost. V KS Černelavci pred-agajo, da se ob določitvi novih meril za razvrščanje krajevnih skupnosti upošteva tudi dohodek na prebivalca. V prihodnje naj 1 bila ta sredstva namenjena za vzpodbujanje razvoja mani razvitih območij.
V krajevni skupnosti Černelavci se že dalj časa zavzemajo za to, a oi kolesarsko stezo od Murske Sobote do Černelavec podaljšali 0 Veščice. Obe naselji sta namreč strnjeni, z dokončanjem °lesarske steze do Černelavec pa se je pojavila nova črna točka.
Ob koncu kolesarske steze, kjer kolesarji in pešci prečkajo cesto, so znova izpostavljeni nevarnosti. Zavedati se je treba, da je cesta Murska Sobota-Gederovci zelo prometna zaradi prevoza tranzitnega blaga. Prav tako se zavzemajo, da se prehod za pešce pred kolesarsko stezo osvetli, ker bi s tem zmanjšali nevarnost nesreč. In če naposled ne bo možnosti za ureditev kolesarske steze do Veščice, so prebivalci KS Černelavci vsaj za postavitev ustreznega pločnika, kjer bodo pešci in kolesarji varnejši Uredili pa naj bi tudi levi zavijalni pas na cesti iz Veščice na regionalno cesto.
Sicer pa si v krajevni skupnosti Černelavci prizadevajo, da bi čimprej uredili križišča mnogih cestnih odsekov za varnejši promet. Pri tem največkrat omenjajo nujnost obnove lokalnih cest v Veščici, od Polane naj bi speljali sodobnejšo cesto do Gorice in Puconec, podobne želje pa imajo tudi na Pušči. Hkrati načrtujejo gradnjo kanalizacije v Kupšincih.
M. JERŠE
Veleslalom pri Gradu
Tekmovanja v veleslalomu za člane in pionirje, ki sta ga pripravila graški učitelj telesne vzgoje in podjetje Tromejnik iz Doliča, bilo pa je 2. januarja pri Gradu, se je udeležilo 58 tekmovalcev. Vsi so brez poškodb prispeli na cilj, vendar je bilo pozneje nekaj diskvalifikacij. Končni vrstni red članov: L Janko Dervarič iz Mačkovec, 2. Zvonko Vlaj iz Bodonec, 3. Drago Štrtak od Grada. Zmagovalci so dobili pokale in denarne nagrade, ki jih je poklonila zavarovalnica Triglav. Uvrstitve pionirjev pa so: 1. Vlado Horvat iz Otovec, 2. Gregor Bauer od Grada in 3. Boštjan Ovsenjak iz Murske Sobote. Pionirji so za nagrado dobili kape, vsi drugi sodelujoči pa so bili zadovoljni geslom Pomembno je sodelovati, ne pa zmagati!
DANIJELA MARKOČ
Preveč ali premalo trgovin v Lendavi ?
. Stari zapisi o Lendavi pravijo, da je bilo v tem mestu nekoč kar 37 Sovin, šest gostiln in hotel Korona. Po drugi svetovni vojni je bilo sprva alo trgovin, nekako v šestdesetih letih pa je njihovo število poraslo na 17. endavčani seveda niso bili nikoli zadovoljni s pestrostjo ponujenega v trgovinah, zato je veliko denarja romalo iz občine v druge kraje. a tudi kupci so postali vedno bolj zahtevali kakovostnejšo ponudbo. Šele osamosvojitvi Slovenije se je začelo število trgovin naglo povečevati, ajveč trgovin ponuja tekstilno blago, pa tudi prehrambenih trgovin je že rece^' Pred ^nev' ie mesto dobilo tudi trgovino s fotografskimi . Iki, foto aparati in drugimi pripomočki za fotografiranje (filmi, pa-• •)• Trgovsko podjetje Univerzal je dobilo močno konkurenco, je bilo Phseljeno nekaj trgovin zapreti in izboljšati ponudbo. Kaže, da so v Lendavi tokrat kupci zadovoljni, čeprav bi si želeli tudi kakšno trgovino ,sP°ni'nki in tehničnim blagom. Razveseljivo je tudi dejstvo, da ima že vsa^a vas trgovino s prehrambenimi izdelki, seveda pa je vprašanje, 1 bodo vse trgovine rentabilne.
MURSKA SOBOTA - V okvira javnih del so v minulem letu sanirali odlagališča smeti v okolici Fazanerije, z deli pa nadaljujejo tudi pri čiščenju potoka Črnca v Beltincih. »Pospravljanje« divjih odlagališč ob vodnih zajetjih se bo nadaljevalo tudi letos. (MJ)
■ •
CANKOVA - Naselje Cankova je priključeno na primarno vodovodno omrežje mestnega vodovoda Murska Sobota od začetka lanskega septembra. Takrat so namreč pridobili uporabno dovoljenje. Ker daje mestni vodovod higiensko neoporečno pitno vodo, so prebivalci zelo zado-vojjni. (MJ) ,
SERDICA - Ker je investitor osvetlitve prehodov za pešce na magistralnih in regionalnih cestah Republiška uprava za ceste Slovenje, bodo krajani morali še nekaj čaka počakati, dokler ne bo osvetljen prehod za pešce na regionalni cesti pri osnovni šoli v naselju. Kdaj bo prišlo do obnove omenjenega cestnega odseka, pa je za zdaj neznano. (MJ)
ŽIŽKI - V vaškem domu v Žižkih je bilo meddruštveno srečanje članov upokojenskih društev Črenšovci in Velika Polana. V goste so prišli tudi predstavniki upokojencev iz Maribora, Ptuja in Ormoža. Vseh se je zbralo okrog 250, ki so z zanimanjem prisluhnili programu, ki so ga pripravili mladi člani kulturno-umetniškega društva Fran Šaleški Finžgar iz Žižkov. Srečanje je organizirala lendavska podružnica Slovenske ljudske stranke. Njena predstavnica dr. Berta Jereb je imela krajši nagovor, potem pa se je srečanje nadaljevalo z zakusko. (J. Ž.)
PETANJCI - Na Petanjcih so odstranili pokopališko kovinsko ograjo, da bi čez čas postavili novo - lepšo, krajevna skupnost je tudi pozvala občane, naj odpadkov ne odlagajo več kjerkoli, ampak v zabojnike, ki jih komunalci praznijo vsako sredo. K lepši podobi kraja bodo tudi pripomogle nadstrešnice na avtobusnih postajališčih, seveda če čez čas ne bodo prelepljene s plakati. (F. Ku.)
BRATONCI - Krajevna skupnosti Bratonci je ena redkih, kjer še zbirajo denar s samoprispevkom; ki se bo iztekel šele 1996. leta. To jim omogoča, da v kraju marsikaj postorijo. V tem letu bodo obnovili vaški dom, naročili in plačali bodo projektno dokumentacijo za gradnjo vaške kanalizacije, po gospodinjstvih bodo montirali vodne števce, posodobiti nameravajo vaško kapelico; z lastnim denarjem in tistim, ki naj bi ga prispeval občinski proračun, pa bodo asfaltirali 500 metrov dolgo cesto od vasi Bratonci čez železniško progo in dalje do regionalne ceste. (J. Ž.)
Jani
Kaj želijo lendavski socialdemokrati?
Pismo mojemi poslanci!
..Lendavska socialdemokratska stranka (odbor) je v svojem bo-^ho-novoletnem sporočilu, naslovljenem na občane, zapisala, si želi v letu 1994.
Prizadevali si bomo za zgraditev hitre ceste (ne avtoceste) do Madžarske meje ter obvoznice okrog Lendave in Dolge vasi, zidanja občina naj bi se po njihovem reorganizirala v štiri nove; urnišče, Črenšovci, Dobrovnik in Lendava.
železniška povezava med Lendavo in Redicsem je po njihovem ,5°nomsko najbolj upravičena, vendar politično najmanj zaže-Jena. Socialdemokrati zahtevajo pravico do osebnih listin v slo-enskem jeziku tudi na dvojezičnem območju. Nadalje podpirajo azPis novega referenduma v krajevni skupnosti in se zavzemajo a boljše delovanje občinske vlade predvsem na gospodarskem P°dročju. Po mnenju socialdemokratov Lendave naj bi novo ehcinsko črpalko zgradili zunaj mesta.
JANI
Dragi moj Kovet!
Mijnolo je že edno leto pa par dnij, kak si bil tij zvoljeni za poslanca, pa san komaj zdaj, gda smo na pouli delo ta fčij-noli, pa so svejtki prišli, najšo telko cajta, ka se ti oglasin Ž edno par rečami, s šterimi te preveč lipou pozdravlan.
Moren ti najprle pripoznati, ka je moj voutom nej bil za teboj doj dani, leki za tvojega proutikandidata, pa te zaj po takšen konci kak se je te zgoudo seglij ges za svojega kdveta dr-žin. Ce de ti tou kaj ležej na diijši ti napijšen tou, ka je pa moja stara - tou je zdavanjska Žena Žuška, ka te je prej že te rada glejdala, da si tij ešče le-
geny bil, za teboj volila pa te sigdar ešče gnes vali, ka si fejst človik. Eto eden večer, da san pri našoj Šeki v štali malo prlej fčijno pa san si pred televizijo/ doj fsbl san vido, kak ton v Lo-bloni v parlamenti glavou doj držijš pa očij zaprejte maš, san fčasi zval mojo Ziiško: »Odi friško esi, ka boš vijdla svojega kdveta, ka si ga pomagala zvaliti, ka zaj ton v parlamenti le-kar spij.« Žiiška je priletejla pred televizijo s kijancof v ro-kaj, ka je pri šparati kukurčne žganike kbjala pa samo par hij-pof glejdala pa fčasi vb strlijla: »Tij norček stari, če dobro ne vijdiš ali pa ti je že pomet k vragi odišla, ga gočijš, ka on
Otroci iz vrtca v Črenšovcih so obiskali najstarejšo babico v tem kraju Terezijo Hozjan, ki bo kmalu dopolnila 97 let. S svojim sinom Jožetom živi v prijetni stari hišici. Otroci so kar strmeli vanjo, po kratkem pogovoru pa so ji ob sodelovanju vzgojiteljic zapeli nekaj pesmi, zaželeli zdravja, izročili pa so ji tudi voščilnico in šopek rož. Babica se je zahvaljevala: »Fala lejpa, ka te me prišli gledat, fala lejpa...« Poslovili smo se s spoznanjem, da smo babico osrečili. (Tončka Žerdin).
Prleški fiičkec
Pjé, trinájstéga, tó jé cóprniSkl dótum! Pa Sé Veronika jé. Ci bi mél'f fsi, keri smo sé za nóvolétné svétké vün no vün spucall, pjé tóko srééo, kak jo jé méta Véronika, kéra jé dóla KristuSi »švičnati' róbéc«, pa jé na tistén róbei Os,a Kristušof ksiht - mi pa bi pritisnili fálat Popíra na to nóvo »Kobilico«, ali pa dénok na “Prešerna«, pa bi sé tüdi doj skopérala - té bi Pič tüdi mi léhko kSéftali, kak so négda kšeftali s tisftn Veronikinin róbeon. Tó jé té bila prva fotokopija na svét'í.
Kóké »fotokopéraré« pa mojo tisti Kristusi' keri postóvlajo f tiskarni' Prleškega füé-*éca, tó pa pitajté prléSké uéitéleé - toté sé pjé ^rhmarš švorajo, ka so pré prléSké bésédé J “füékéci'« nópaéno zapisané. Ja, pa so résén, vénda stóvijo tótéga füikéca prekmurski' tiskarski' škrofi. Kéga ééliro lé gledajo! Samo v énén »füékéci« sén naStéja dvajsti napók! Aténtot?
Pó jé približno tak, kak jé hiló za silvestro-fojč, gda jé Džouži bači kak ti vodič s Slové-tijaturiston péla tüdi Prléké v madžarski Sza-^ulombatte - tó jé najvčkša madžarska plin-^a célica z vójsko rafinérijskih no termóélék-^orniških rórof. Džouži ti odrécitira prédpo-^Pné odlomké stóréga turistiénéga vodiča kak ,a móli móléga maéarónovéga Bógéca. Pa tó ^ né nič hüdéga, sé Madžarska zaj biži s púnoj P^roj v Évropo, tak, ka Sé kísilé murké cúkra! “ftjSé jé, déré Džouži Prlékon svétüvlé, kakšo Yno moréjo piti. Toga pa résén némré -: Ja, ^ko, samo Goréncon!
P prléSkén prédméstji, v Maprogi, pjé tüdi ttétnréjo brez démokracijé! Tan so na godovnó reh królof napravili v Minoritski'clrkvi - tó jé taT gé so že dóvno Bógéca vün stíraii, pa so ^mésto jéga tan naredili' skladiščč za južno-jfatské Sélótaré - prédstóvo Trijé muSkét'iri.
a isti dén pa so na SlómSkovén trgi} skoro ob Vürl, pjé pricóprall Spéktakl s trémi króli
- Gašparon, Mihalékon no Baltažoron; toti' so pjé prijedili' na kújíh. Še bifši' komunist, Ro-usof Tunele sé jé pré preobléka v énéga drugega, ka jé fčista zarésno misla, ka do króli prnésll milodoré tüdi za jégovo spufano občino, pa malo póméti no véstí Pušejakovemi Smiljani, keri doj vniéóvlé prleščino no Ro-usovéga Tunéka; pa še prlčško podružnico slovenskih biblofilof. Provijo, ka jémi jé pré udbomafija prehladila ta srédjo vühó!
Ormoždncon sé tak ali tak tüdi fsé fučka. Tüdi uni bi léhko mélisvojé tri królé, ka bi jih zaj molili'stori komunisti. Hja, trijé bifšipartijski sékrétóri, keri so navdlili v Demos kak pétlari na friškč žemlje, keré je v blato rdsípa fištek, bi zaj léhko bili svetniki - samo niše né vé ali lévi, ali ta próvi. Pjé tókih jé po Prlekiji Sé néké no néké! Zótoma pa sé štritajo.
Hé, v Ormoži sé zaj, v novén leti 1994 štritajo tüdi vétérinóri pa občinski' kébrl za crkétino! Vétérinóri néééjo véé bréz pogodbe Z občinoj fkrdj voziti crkjenih küri, pa oslof, pa króf no tek dalé. Občina pa nééé napraviti pogodbé. Ovi sé lepo štritajo - crkétina pa, sé vété, čiduže bolé smrdi! Vúja kak thór, pa Sé bolé! Tó pa jé samo zató, ka občinski škrici né poznajo zókonof, pa najnč dvónodvajstéga člčna Zokona o zdrafstvénén varstvi živali. Vétérinóri, drSté sé! Ali pa poSlité tisté občin-ské grilé k püci, ka dé jih ndfča zókoné!
Drék pré prinésé srééo! Negofčaron pa jé prnésa navódni drék; pa Strítajé, pa hüdo krf! Tó pa samo zató, ka né hodijo srdčkat na jívo, pač pa v négofsko jézéro. Fsa lüdska no živinska Sisa tééé f toto jézéro, f kérén sé té potli kópléjo. Ja, pa mójo žč dését lét z občinoj Gorja Radgüna véké naérté, kak do vodó vün spúcall; pa fé tri léta mojo pucmašino za pu-cajé Sisé, samo né déla. Sé bó, gda dé prišld
küga!
MIROS
spij. Ne vijdiš, ka on tak ka očij zaprejte ma premišlavle, on globoko premišlavle, kak de nevenkelko tej gomb pred sebof težo, tij bi ga pa fčasik po krivič-non dal na krijš zabiti, kak so nigda Kristoša zabili.«
Ka san driijgo mogo fčiniti kak tiib gratati, pa san mislo, kak ste vij vsi v ton parlamenti nikši zosagani, blejdi pa žijfčni. Griinto san pa pogriinto, ka je gviišno tou od toga, ka von je tej naprej sidejči v vašen buffeti prepovedo alkohol točiti, pa von zagvušno po obedi kupica vijna falij. Kak tou v novinaj pijše, ka je vijno strošek - nej pijača si mijslin, ka ste vsi fkii-per ton lačni, zatok ste tak slabe voule. Če k torni kcoj denemo, ka ste vij pred par dnejvi na tou kaplico ešče več dafka navrgli fiidi meni slabo gračuje. Tebi bi pa tanač dal, ka sigdar, gda ta v Loblono ideš kakši par pintof domačega f turbo deneš.
Fčeraj je bil prinas moj so-usid Želarof Vince, pa gda je od politike guč naprej prišo, je pravo, ka vij kbveti pa tij tiij ton nači gombe tejžiš, kak bi dobro bilou za nas pavre, šteri smo te zvalili, njegof oča Miška je pa pravo, ka vij tou tak morete delati, kak von vaš čapat - poslanski klub zapovej. Ge san tou nej vbrvo, zatou bi ti pijso somo tau, ka da tiste gombe tejžiš pouleg prstof tiidi glavou niicaj, če si gelibar ešče nej pozabo, zakoj ona gej.
Preveč lejpe pozdrave pa do-sta sreče pri tejženji tisti gomb ti Želej tvoj
Janči Borojčnjek s Čurgove
F Čurgovi, 28. decembra 1993
RADENCI - Če bo šlo vse po načrtih, potem naj bi se naslednjo zimo v Radencih in Gornji Radgoni že greli s plinom. Kandidat za dodelitev koncesije je ljubljanski Petrol, ki je 47 kilometrov dolg plinski vod za 2.500 odjemalcev ovrednotil z 10 milijoni nemških mark, posamezna gospodinjstva pa naj bi v ta namen prispevala 29 let mesečno 10 do 13 mark v tolarski protivrednosti. Zainteresirani investitor obljublja, da je omrežje sposoben zgraditi v šestih mesecih. (G. G.)
LIPA - Krojaški ceh v Lipi se je ohranil vse do današnjih dni. Vključuje kar 260 članov, katerih večina se je te dni sestala na letnem shodu. Najmlajši član je komajda 11-letni Tomaž Gjerek, najstarejši pa je 82-letni Jožef Matjašec. Na srečanju so počastili spomin na umrle, pregledali delo v minulem obdobju in sprejeli program za letošnje leto. V letu 1994 bodo dali obnoviti ročne svetilke, s katerimi svetijo, kadar pospremijo katerega od članov na poslednji poti, prižgejo pa jih tudi, ko je v farni cerkvi v Turnišču maša za »sabolski« (krojaški) ceh. (J. Ž.)
MURSKA SOBOTA - Število rojstev v soboški bolnišnici v zadnjih letih upada. Mamice iz vsega Pomurja so lani rodile 1083 otrok, v letu 1992 pa 1153. Koliko je otrok se je rodilo materam, ki (še) niso poročene, v bolnišnici ne (po)vedo, kaže pa, da je številka velika. Tako je mogoče sklepati iz podatkov za radgonsko občino, kjer vsaka druga nova mamica ob rojstvu otroka ni poročena. Vse to pa seveda ne pomeni, da bodo vse samohranilke, kajti mnoge živijo v zunajzakonski skupnosti, pa je tako očka znan. (F. KI.)
stran 18
vestnik, 13. januarja 1994
reportaže
Tako začnejo polniti veliko najlonsko platno (sešito in prepleteno z vrvmi) z vročim zrakom (gorečim plinom) iz jeklenke. To traja kakšnih 10 do 15 minut. Pri tem morajo sodelovati najmanj trije, tako da dva držita platno vsak na enem koncu, tretji pa spušča v odprtino vroč zrak (okrog 80 stopinj Celzija) in pomaga razpletati balon. Še bolje je, če je zraven več pomagačev.
Ko je balon napihnjen do določene mere, se dvigne v zrak, z njim pa tudi pletena košara, tako da lahko vstopijo pilot in potniki. Na posnetku v sosednjem balonu sta Lidija Kosi, ki se je oglašala za Murski val, in Dejan Kolarič, kije snemal s kamero za studio AS. V našem balonu pa je bila poleg mene še sodelavka Nana Rituper, najin pilot pa je bil BRANKO AMBROŽIČ, član kluba balonar-jev iz Ptuja.
Menda je v vsakem človeku skrita želja, da bi se dvignil s tal in poletel... podobno kot kakšna ptica ali kot milnati mehurček, ki ga pihnemo v zrak. Tu in tam si je kak posebnež celo izdelal krila podobna ptičjim, a precej večja, ter poskušal poleteti. Kako lepo bi bilo, če bi se to obneslo in bi lahko letali v šolo, službo, po opravkih ali kar tako, namesto da bi pešačili ali se vozili s kolesi, avtomovili, avtobusi... Toda takšnih peruti zaenkrat še nihče ni iznašel. Poleti pa lahko s pomočjo rakete oziroma vesoljske ladje, letala, helikopterja, padala, zmaja, balona ali še kakšne naprave.
Nekateri smo se imeli pred dnevi priložnost dvigniti nad Mursko Soboto in potem poleteti v smeri vetra z balonom. Vse skupaj se je začelo na jasi pred soboškim gradom, kjer se je zbrala množica ljudi, saj je bil z nami tudi Božiček ali dedek- Mraz. Vsi, ki jih je zanimalo, so tako lahko čisto od blizu videli, kakšen je balon, ki dvigne štirioglato pleteno košaro, v kateri stojijo pilot in nekaj potnikov, kako tak balon napihnejo in kako se potem počasi dvigne ter poleti v smeri vetra. Balonarji iz Ljubljane in Ptuja so prišli k nam tudi zato, da bi nas že zdaj seznanili s svojimi pripravami na njihovo svetovno prvenstvo, ki bo letos septembra v Sloveniji, eno od prizorišč pa bo tudi letališče v Rakičanu. In kako je pravzaprav bilo, še nekoliko več v naslednji fotoreportaži.
Preden se je balon zares dvig’ nil s tal, je pilot nekaj čas« močno dodajal plin. To pa ježi prvi fotografski posnetek iz balonske perspektive, in sicer v trenutku, ko smo letel (okrog 20 km na uro) nad Lendavsko ulico proti Moravski® Toplicam. Zdi se, kot da j( Murska Sobota dokaj neurejeno mesto, mar ne? Če ne k pihal veter, bi najbrž neka časa lebdeli nad mestom, tak» pa nas je neslo dalje.
Balon, v katerem je bil tudi dedek Mraz oziroma božiček, je letel dokaj nizko nad Moravskimi Toplicami, mi pa za njim. Naenkrat smo udarili s košaro v krošnjo nekega drevesa, tako da sva se s sodelavko nekoliko prestrašila, pilot pa je bil povsem miren-Ampak to se na fotografiji seveda ne vidi, ker smo z objektivom sledili drugemu balonu, pa tudi pripravljen nisem bil na kaj takega (udarec v drevo).
prvi balon je pristal kmalu za hotelom Ajda v Moravskih Topli' |cah, in to na neki njivi. Drugega smo zagledali na tleh nekolik’ dalje na pšeničnem polju. Tudi mi smo se pripravljali na prist»' nek, a seje pilot Branko (z balonom leta že 5 let, po poklicu pa j® elektrotehnik) v zadnjem hipu premislil - kasneje je povedal, bi bilo nekoliko tvegano - in spet smo se dvignili. Neslo nas j’ proti Bogojini oziroma Vučji GomUi, kjer smo končno tudi i“ začutili tla. Še prej smo malo zadevali ob krošnje dreves. To j’ bilo drugo neprijetno presenečenje. Tretje pa, ko smo namesto H* travnik dokaj močno udarili in se prevrnili na robu njive. & dobro, da so kmalu prišli pogledat, kaj se je zgodilo, domači»' EMIL in IRENA KUZMA, JOŽKO IN STANKO LOPERTi’ čez čas še drugi, ki so nam potem tudi pomagali vse skup»! pospraviti in odnesti do terenskega vozila, ki je prišlo po nas.
Tako se je vse skupaj le srečno končalo. Nazaj pa se kajp»* nismo mogli vrniti z balonom, kajti veter je pihal v smeri pro^ Madžarski.
Besedilo in posnetki: JOŽE GRAJu^
Murska Sobota
Izvršni svet se ni izneveril pričakovanjem
Murskosoboška občinska skupščina se je lani ukvarjala predvsem sama s seboj, oziroma s kronično nesklepčnostjo. Po drugi strani pa je izvršni svet, čeprav že dlje časa nima predsednika, ampak le vršilca te funkcije, opravljal svoje delo skorajda nemoteno. Navzlic temu, da so delegati marsikdaj izvršnemu svetu očitali, da na delegatska vprašanja in pobude odgovarja z zamudo ali pa sploh ne, je sproti spremljal problematiko v občini in jih v okviru svojih pristojnosti tudi reševal.
Ob vseh vprašanjih, ki so povezana z gospodarsko krizo, prehodom v nov lastninski in upravljalski sistem ter reformo občin in z volitvami na lokalni ravni, lahko ocenjujemo, da je murskosoboški izvršni svet večino ključnih projektov iz lanskega proračuna že uresničil. To dejstvo v precejšnji meri popravlja slab vtis med delegati občinske skupščine, ki so mu mnogokrat doslej očitali neodzivanje. Sicer pa je s svojimi sekretariati največ pozornosti namenjal vprašanjem preobrazbe lastnine, predvsem prenosu kmetijskih zemljišč iz občinske na republiško raven, denacionaliz-ciji, lastninjenju komunale in podobnem. Ogromno časa in energije je bilo porabljene tudi za reševanje demografskih problemov podeželja, kajti murskosoboška občina ima zelo razvejano in neugodno geografeko sestavo.
Ob tem vsem pa so člani murskosoboškega izvršnega sveta spremljali tudi razmere v občinskem gospodarstvu in na področju zaposlovanja. Kar zadeva ohranjanje naravne in kulturne dediščine so se lotili težav pri obnovi številnih gradov in zaščiti znamenitosti iz preteklosti, niso pa zanemarili tudi turističnega razvoja podeželskih naselij. Če smo si novinarji, ki smo spremljali delo murskosoboških občinskih in upravnih organov, zasedanje občinske skupščine zapomnili po kronični nesklepčnosti, pa smo si delo izvršnega sveta po številnih sejah.
MILAN JERŠE
V Doliču bodo spet nosili »korine«
Vse skupaj je podobno borovemu »gostovanju«, le da ne posekajo bora, s katerim naj bi se poročil vaški mladenič, če mu ne bi nazadnje le našli prave neveste, ampak naredijo velik »pušelj« iz rož (»krispan«), ki ga norijo po vari in ga nazadnje prodajajo na dražbi tako kot borovo nevesto. Po približno 30 letih bodo ta stari običaj spet obudili na postno nedeljo. Tako nameravajo tudi nekaj zaslužiti, kajti nujno potrebujejo denar za asfaltiranje vaške ceste, ureditev vodovoda in droge potrebe.
O Doliču nanese beseda bolj poredko, saj se tamkaj le malokdaj zgodi kaj večjega ali pomembnejšega. Pred dnevi, ko smo se mudili v tej gorički vasici nedaleč od Kuzme, pa smo slišali dokaj zanimivo novico, in sicer da bodo spet nosili »korine«. Moški bodo naredili posebno ogrodje, ženske pa izdelale iz krep papirja razne umetne rože, ki naj bi bile vi-
deti kot prave. To bo torej velik »pušelj«, ki ga bodo nosili na pustno nedeljo »ledik« fantje po vasi. V povorki bodo hodile tudi razne maske in predviden je podoben »direndaj«, kot se to dogaja na borovem »gostuvanju«.
MARUA ŽOHAR, ki je stara 83 let, se spominja, da so imeli nazadnje takšno prireditev pred približno tridesetimi
V Doliču smo se ustavili tudi pri Legenovih. Gospodar Tonek in njegov »šogor« Štefan sta porezala grm pautovca in se priprav-Ijaia na pletenje košar. To je tradicija, ki gre pri tej hiši iz roda v rod.
Cesta, ki jo nameravajo letos asfaltirati, je bila te dni škodi neprevozna. Ampak ljudje morajo v službo, šolo... in se vrač»" domov.
leti. Videla jo je prvič, ker je po rodu Gorenjka, in zdela se ji je zelo zanimiva.
Dokončen scenarij še pripravljajo, ker so imeli medtem precej dela z vaško veselico s srečelovom, ki so jo prav tako pripravili zato, da bi zaslužili kaj za asfaltiranje odseka ceste od gasilskega doma do Želar-jeve grabe (okrog 1,1 kilometra), obenem pa še 4 krajše odseke, ki se navezujejo na to pot. V ta namen zbirajo tudi prostovoljne prispevke, in sicer naj bi domačije ob cesti, ki jo bodo posodobili, prispevale po 20.000 šilingov v tolarjih, drugi pa vsaj polovičen znesek. Denar bodo zbirali obročno in va-
ški odbor pričakuje, da bo^ vsi solidarni. Doslej je bil” v glavnem tako.
Velika potreba krajan®’ Doliča pa je tudi skupni vod®' dovod, saj so v sušnem dobju številne domačije ve® krat brez pitne vode. Zato n3 črtujejo tudi to akcijo. Vse P? bo seveda odvisno od tega, bodo imeli dovolj denar)3. Morda jim bo pomagala tu” širša družbena skupnost. .
»Korine« pa bodo na način nosili in pripravili pustno povorko, ki bo 13- * bruarja. Želijo si, da bi se K pridružilo čimveč obiskov»
cev.
JOŽE GR^
vestnik 13. januarja 1994
stran 19
nasveti
Dogajanja na Ljubljanski borzi
Spoštovane bralke in bralci, tudi °«at bo poročanje o dogajanjih Ljubljanski borzi oziroma na vrednostnih papirjev krajše in za dva dni, zajemalo bo ob-med torkom 4. 1. 1994 in «trtkom 6. 1. 1994. Razlog za aksno skrajšanje je v tem, ker seje jabljanska borza d.d. Ljubljana vVP^J**H°^a> d“ v času od 7.1. do z jucno 14. 1, ne bo trgovanja Yednostnimi papirji in sicer za-1 Popolnega prehoda na elek-onski način trgovanja z vrednost-• Papirji in inventure stanja za-Vbosti borzno posredniških hiš vrednostnimi papirji v central-M depoju Aurum. To odločitev
P^Lbcala. tako, da bo trgo-Da ** P°*eLalo tudi v tem času, žal L Por°íanja ni bilo več možno
Prilagoditi.
nic ar . ^j® tečajev večine obvez-ted Se je nadaljevalo tudi v tem kak’ vendar n' Lilo tako izrazito |et.orTv zadnjem tednu prejšnjega v prihodnje je mogoče nelc h Vat' ta^° visoke (če ne še kliuh ■ v'$e) tečaje obveznic, saj lide jls°k'm tečajem prinašajo so-..os’ če upoštevamo, da je obr Pr't'sk na zniževanje bančnih leča^*0'*1 mer' Nedvomno bodo na ¡kij0 'n °Lseg trgovanja z republi-nk ^veznicami vplivali tudi do-institucionalni vlagatelji, ka-'nt zakon predpisuje, da morajo , d * d°i°čen del svojih naložb javnih vrednostnih papirjih.
, ai obveznice Občine Zagorje )ri&L*ednu n' Padel, kakor bi bilo Vat' zaradi zapadlosti ku-ikrp 1' 1994), temveč se je celo tov ^ Padec tečaja bi bil priča-'idik' V Primeru, če bi izhajali le iz ;din * zaPadlosti kupona, kar pa ni [e ob raz'°8 za oblikovanje tečaja ^Ij, Veznice, okoli katere je bilo že la °, razburjenja. Naj spomnim, jevele te^aí te obveznice v prvih ta i mesecih preteklega leta gi-Ptetr ^ med 66’0 'n 80’6’ ve^e trehese Pa je doživel v zadnjih 1°riev'eS^c'6’ ko je vse več investi-ia Pričelo povsem upravičeno, ^omv°V! sporočila za javnost, lostin i V ^Plačilo kupona z zapad-mov j 1’ 1994. Zaradi teh dvo-Pade/ enotni tečaj te obveznice ¡a ten?^ 39’9, vendar se je kmalu io Pričel ponovno dvigati, saj ’Osti, eri investitorji videli mož-^bi v.ehke dobičke, v primeru, Zplači na zagotovila sredstva za 9 se ' ° kuponov, nedvomno pa fob vZavedali tudi rizika večjih iz-'Se k jmsprotnern primeru. Kot ist¡ k’ ’ So zaenkrat imeli prav ¡vni 11° se tedaj podali v špekula-i. 1 P’ sai Je Občina Zagorje kate" av'*a sporočilo za javnost, 'a ie ie seznanila investitorje, 'orav^3'3 Potrebna sredstva za dgov1*^ obveznosti- P° izjavah ’¡tori'« '6 v občini so manjši inve-W dobili izplačano vrednost ki znaša 69,17 DEM P^M glavnice in 27,50 ’inal °?resti) pri obveznici z no-, OEM, stanje dolga po : “Plačilu pa je 208,33 DEM. ^čena kotacija ; Zveznice
te ^^ ie enotni tečaj obvez-)au $1- 1 kljub zapadlemu ku-
¡ POskočil za 0,6 odstotne Otn ?$8’6 na 99,2 pri rekordnem ’e ne 84326 lotov, naslednjega ^®koliko padel na 99,0, ko je
Pačila v tujino za občane kovj/^TANSTALT - NOVA BANKA enostavno, hitro in učin-°Pravlja plačila v tujino, saj je povezana z velikim številom ^Ost Po.svetu
- Za P*' P'a6'a v tui>no so zel° enostavni:
0 do^1^''0 do 1 000DEM ni potrebno predložiti dokumenta - Za uPri|vičenosti do plačila
"UDr3 ■ ‘a PreLo 1.000 DEM pa mora občan predložiti dokazilo " Plač'i'^enost' do P'ačila (fotokopijo računa)
htan-| . se ’zvedejo takoj, in to v breme sredstev na deviznih vnJ.n'h v'°gah plačnika pri naši banki, na osnovi prodaje deviz Prid).1 ,anki ali plačila z lastnimi devizami.
Soj, e 'n se prepričajte o kakovosti naših storitev v naši enoti v M. Lendavska 11.
C|Mitanstalt - Nova banka d.d.
—L^j^ido uspeha	t ■
bilo za 24267 lotov prometa, vendar v četrtek ponovno porasel, tokrat na 99,3 (12812 lotov prometa).
Z obveznico RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo so bili 4. 1. sklenjeni aplikacijski posli s 76 loti po nespremenjenem tečaju 93,0. Naslednjega dne sta se ponudba in povpraševanje uskladila pri tečaju 96,0, ko je bilo za 490 lotov prometa, v četrtek pa je njen enotni tečaj poskočil za 2,1 odstotne točke na 98,1 pri 2310 lotih prometa.
Obveznica RSL 2 se je 1. 1. zadržala na ponedeljkovem nivoju 104,5, ko je bilo za 2281 lotov prometa, naslednjega dne pa je njen enotni tečaj poskočil za kar 1,2 odstotni točki in tako pristal na 105,7 pri 202 lotih prometa. Rahlo je njen enotni tečaj porasel tudi v četrtek (105,8), prometa pa je bilo za 1460 lotov.
Z obveznico RSL 2 z davčno olajšavo ni bilo prometa že od 17. 12., ko je bila prijavljena aplikacija po tečaju 96,0. Investitorji so po tej obveznici 4. 1. povpraševali po tečaju 102,0, vendar jo imetniki niso bili pripravljeni prodati po tečajih nižjih od 104,0, zaradi razhajanja tečajev ponudbe in povpraševanja za 1,0 odstotni točki tako do sklenitve poslov ni prišlo.
Pri obveznici RSL 8 sta se tečaja ponudbe in povpraševanja 4. 1. razhajala za 4,0 odstotne točke, saj so jo imetniki ponujali po tečaju 92,0, medtem ko so jo bili potencialni investitorji pripravljeni kupiti po tečajih 88,0 (zadnji sklenjeni posel je bil 30. 12. po tečaju 91,9). Naslednjega dne so jo kupci bili pripravljeni kupiti po tečaju 89,0, vendar so imetniki znižali svoj tečaj le na 91,9, zato tudi tokrat ni prišlo do sklenitve poslov. Še večji razkorak med ponudbo (92,0) in povpraševanjem (85,00) je bil v četrtek.
Uvrščena kotacija II - obveznice
Za 0,5 odstotne točke je 4. L porasel enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana in sicer iz 100,4 na 100,9, prometa pa je bilo za 27^ lotov. Naslednjega dne se ponudba in povpraševanje nista uskladila, saj je bil prodajni tečaj kar 107,0, medtem ko je bil nakupni 101,7, razkorak je bil tako kar 5,3 odstotne točke. V četrtek je bilo za 440 lotov prometa, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 101,6.
Z obveznico Mesto Ljubljana z izkoriščeno davčno olajšavo se ni trgovalo že od 15. 12., ko je bil sklenjen aplikacijski posel po tečaju 91,0. Potencialni investitorji sicer po tej obveznici povprašujejo in so 4. L dvignili tečaj povpraševanja s ponedeljkovih 93,0 na 97,0, vendar ponudbe ni bilo.
Prosti trg - obveznice
4.	1. je za 2,2 odstotni točki iz 100,7 na 102,9 poskočil enotni tečaj obveznice Gorenje, ko je bilo za 1200 lotov prometa, naslednjega dne na 103,2 pri 2444 lotih prometa, v četrtek pa na 104,4 (4204 lota prometa).
Z obveznico LEK 1 je bilo 5. L za 92 lotov prometa, njen enotni tečaj pa je po dobrem mesecu dni porasel iz 103,0 na 103,2. Po obveznici Lek 2 so v sredo investitorji povprašali po tečaju 99,0, vendar so jo imetniki ponujali po tečaju 102,0.
Po obveznici Lesnina so investitorji 4. L povpraševali po doslej najnižjem tečaju 0,8, vendar ponudbe ni bilo (30. 12. je bil izoblikovan tečaj 10,0), naslednjega dne pa bi jo kupili po tečaju 0,9, imetniki pa so jo ponujali po tečaju • 33,0.
Enotni tečaj obveznice Občina Laško je 4. 1. sicer rahlo padel iz 70,8 na 70,6, ko je bilo za 240 lotov prometa, vendar je naslednjega dne poskočil na 72,7 pri 48 lotih prometa, v četrtek pa na 72,8 (205 lotov). V torek je padel enotni tečaj obveznice Občina Šmarje in sicer iz 79,0 na 75,6, ko je bilo za 74
lotov prometa. Enotni tečaj obveznice občine Zagorje je 5. 1. poskočil iz 63,3 na 64,6 pri prometu 20 lotov, v četrtek pa na 65,0, ko je bilo za 12 lotov prometa.
4.	1. je enotni tečaj obveznice PTT Celje porasel iz 100,6 na 100,9, prometa pa je bilo za 120 lotov. V četrtek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli s 37 loti, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 101,7. Z 8 loti obveznice PTT Nova Gorica so bili 4. L sklenjeni aplikacijski posli po tečajih od 109,0 do 111,0, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 109,5 (-0,5 odstotne točke). V sredo je njen enotni tečaj poskočil na 110,6, ko je bilo za 9 lotov prometa, v četrtek pa na 111,8 pri 102 lotih prometa. Z obveznico PTT Ljubljana je bil 4. 1. sklenjen aplikacijski posel s 4 loti po nespremenjenem tečaju 100,0, naslednjega dne s 571 loti po tečaju 101,1, v četrtek pa s 383 loti po 101,8.
Enotni tečaj obveznice Rogaška 1 je 5. 1. ostal na ponedeljkovem nivoju 89,0, ko so bili prijavljeni aplikacijski posli s 50 loti. Po blagovni obveznici Rogaške se je 4. 1. povpraševalo po tečaju 12500 (zadnji posel 10. 8. po tečaju 12100), ponudbe pa ni bilo.
Prosti trg - delnice
Enotni tečaj delnice Dadas je v tem tednu rahlo nihal. Tako je 4. 1. porasel iz 170000 na 170080 pri 71 lotih prometa, naslednjega dne padel na 169831, ko je bilo za 56 lotov prometa, v četrtek pa tekore-koč ostal na istem nivoju (169834) pri 1097 lotih prometa.
Tudi enotni tečaj redne delnice Finmedia je v tem tednu nihal. 4. 1. je tako padel iz 89100 na 89000, ko je bilo za 258 lotpv prometa, naslednjega dne poskočil na 90000 pri 256 lotih aplikacijskih poslov, v četrtek pa na 92333 (111 lotov prometa).
Medtem ko so za redno delnico Hipotekarne banke Brežice 4. 1. investitorji ponujali le 3400 tolarjev, je imetniki niso bili pripravljeni prodati za manj kot 3600 tolarjev. Naslednjega dne je bilo sklenjenih za rekordnih 30283 lotov prometa, po tečajih od 3450 do 3900, večina poslov pa je bila vendarle sklenjena po višjih tečajih, saj se je enotni tečaj izoblikoval na 3895, kar predstavlja zvišanje tečaja za dobrih 8 odstotkov. V četrtek je bilo le za 10 lotov prometa, njen enotni tečaj pa je padel za 10 odstotkov na 3506.
4.	1. je enotni tečaj prednostne delnice KBT rahlo porasel iz 35000 na 35087 pri 54 lotih prometa, vendar se je že naslednjega dne vrnil na 35000, ko je bilo za 43 lotov prometa, da bi v četrtek poskočil na 36044 pri K7 lotih prometa.
Po delnici LEK So investitorji tako v torek, kot v sredo povpraševali po stabilnem tečaju 12000 (tak je bil namreč tudi njen tečaj zadnje tri tedne), vendar je imetniki v torek niso bili pripravljeni prodati po tečajih nižjih od 12050, v sredo pa pod 12499. V četrtek je njen enotni tečaj porasel za 19,00 tolarjev (12019), prometa pa je bilo za 180 lotov.
Za 200 tolarjev (iz 3900 na 4100) je 4. L poskočila delnica MK Založba pri prometu 100 lotov, vendar je naslednjega dne zdrsnila na 4000, ko je bilo za 334 lotov prometa. V četrtek je njen enotni tečaj ponovno porasel na 4100, prometa pa je bilo za 1258 lotov.
Enotni te*čaj delnice NIKA je 4. 1. neznatno zdrsnil iz 85000 na 84936, ko je bilo za 103 lote prometa, naslednjega dne pa se ponudba in povpraševanje nista uskladila, saj je bil tečaj ponudbe 85350, tečaj povpraševanja pa 85000. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 85079, prometa pa je bilo za 17 lotov.
4.	1. je enotni tečaj delnice Pro-banke neznatno padel iz 21000 na 20936, ko je bilo za 401 lot prometa, naslednjega dne zdrsnil na 20275 pri 77 lotih prometa, v četrtek pa porasel na 20662 (3019 lotov prometa).
Tudi enotni tečaj prednostne delnice Rogaške je 4. 1. padel in sicer iz 2579 na 2511 (glede na tečaj 24.. 12.), prometa pa je bilo za 280 lotov. Naslednjega dne sta bila tečaja ponudbe in povpraševanja neusklajena, saj se je ponujala po tečaju 2650, povpraševalo pa se je po tej delnici po tečaju 2500. V četrtek je bilo za 40 lotov prometa po tečaju 2510.
Z delnico Salus je bil zadnji promet opravljen 30. 12. po tečaju 6433. V torek so investitorji zanjo ponujali 6200 tolarjev, imetniki pa so zanjo zahtevali 7000 tolarjev.
Tončka Božinovič
Novost, ki je ne kaže prezreti
Ombudsman - varuh naših pravic
Našim bralcem je bolj ali manj znan Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki smo ga uzakonili 1990. leta, njegova naloga pa je bila obravnava vsakršnih kršitev pravic posameznika, ki mu jo je storil državni organ, javna ustanova ter organizacija z javnimi pooblastili. Svet pa je obravnaval tudi širša vprašanja, ki so bila pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varstvo državljanov, zlasti zaradi zlorabe oblasti in družbene moči.
Državni zbor Republike Slovenije je 20. decembra sprejel Zakon o varuhu človekovih pravic, ki bo nadomestil poslanstvo prejšnjega sveta. Gre za inšitucijo, ki je v svetu znana kot ombudsman. Deluje menda že v 50 državah, izkušnje pa so različne, to je seveda povezano z značilnostni posameznih državnih ureditev, tradicije te inštitucije in njenim razvojem. Sedež našega varuha človekovih pravic bo v Ljubljani.
Varuha človekovih pravic v Sloveniji bodo izvolili na predlog predsednika Republike na enem od prihodnjih zasedanj državnega zbora, varuhova mandatna doba pa bo trajala 6 let, vendar ga bo možno ponovno izvoliti. Varuh je po določiliha zakona pri svojem delu neodvisen; državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo varuhu na njegovo zahtevo zagotoviti podatke in informacije iz njihove pristojnosti ne glede na stopnjo zaupnosti in mu omogočiti izvedbo preiskave. Varuh se pri svojem delu ravna po določilih ustave in mednarodnih pravnih aktov o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Pri svojih intervencijah pa se lahko sklicuje tudi na načela pravičnosti in dobrega upravljanja. Pri svojem delu je neodvisen in samostojen. Vsakdo, ki meni, da so mu z aktom organa kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, lahko da pobudo za začetek postopka pri varuhu. Varuh lahko začne postopek na lastno pobudo. Varuh obravnava tudi širša vprašanja, ki so pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost v Republiki Sloveniji. Pobuda za začetek postopka se praviloma vloži pisno, nakar varuh opravi po-
Ste bili tudi vi izžrebani?
»V sklopu naše nacionalne promocijske kampanije ste bili izžrebani in boste prejeli POVSEM ZASTONJ !!! eno izmed naših glavnih nagrad. Vse, kar morate storiti, da bi prejeli svojo nagrado je, da pridete na eno izmed naših promocijskih prezentacij. Prinesite s seboj svojo številko, jo preverite na našem seznamu na in pogledate,
katero nagrado ste dobili!!!«
Ta uvod smo dobesedno povzeli iz dopisa, ki so ga te dni prejeli številni naslovniki v Pomurju in bili prvi hip najbrž presrečni, da so končno tudi oni prejeli nagrado - avtomobil Citroen AX, 14 dni na Floridi za 4 osebe, 7 dni na Kanarskih otokih ali v Španiji, uro Diamond ali prenosni barvni TV-sprejemnik. V nekoliko spremenjeni ponudbi, ki so jo prejeli nekateri telefonski naročniki te dni, pa so glavne nagrade: 14 dni na Floridi za 4 osebe, teden dni smučanja v Avstriji za 4 osebe, 5.000 DEM v gotovini in paket presenečenja. Vse, kar naj bi storili »srečni izžrebanci«, je, da se z zakoncem udeležijo ene od predstavitev privlačnega počitniškega programa firme Word Holiday Investments iz Kopra.
Tak dopis sem prejel tudi spodaj podpisani pisec teh vrstic. Poskušal sem se dogovoriti za udeležbo na
«HI
trebne poizvedbe in na tej podlagi lahko sklene: da o pobudi odloči po skrajšanem postopku; začne preiskavo; pobudo zavrne; pobude ne sprejme v obravnavo, ker je anonimna, prepozna, žaljiva ali predstvalja zlorabo pravice do pritožbe. Odločitev varuha, da pobude ne vzame v obravnavo ali jo zavrne, je dokončna. Varuh pa sploh ne začne postopka, če je od dejanja ali zadnje odločite organa poteklo več kot eno leto, razen če ugotovi, da je pobudnik zamudil rok iz objektivnih razlogov. V zvezi s svojim delom ima varuh pravico vpogleda v podatke in dokumente iz pristojnosti ’ državnih organov. Varuh pa lahko preiskavo prekine, če ugotovi, da je bila zadeva rešena na drug način; če pobudnik neupravičeno ne sodeluje v postopku ali je iz njegovih dejanj razvidno, da ne kaže zanimanja za nadaljevanje preiskave. Varuh lahko povabi vsakogar kot pričo ali izvedenca na pogovor v zadevi, ki jo obravnava, vabljeni pa se je dolžan odzvati. Po opravljeni preiskavi varuh izdela osnutek poročila o svojih ugotovitvah in ga posreduje prizadetim strankama. Varuh pa v končnem poročilu navede svojo oceno dejstev in okoliščin posameznega primera in ugotovi ali je šlo v obravnavanem primeru za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin ter na kakšen način so bile kršene oziroma ali je šlo za drugo nepravilnost. Varuh hkrati predlaga način, s katerim naj se ugotovljena nepravilnost odpravi. Pri tem lahko predlaga, da organ ponovno izvede določen postopek v skladu z zakonom, predlaga povrnitev škode ali drug način odprave nepravilnosti, ki je bila povzročena posamezniku. Pri tem ne posega v civilnopravne pravice, ki jih ima posa-
predstavitvi, a mi nikakor ni uspelo dobiti telefonske zveze. Najbrž je tako zelo zasedena. Zvedel pa sem, da so se nekateri »izžrebanci« udeležili »promocijske prezenta-cije« v hotelih Ajda v Moravskih Toplicah in Diana v Murski Soboti. In kako je bilo? O tem nam je napisal eden izmed »izžrebancev«, ki želi ostati anonimen, ker ga je sram, da bi se osmešil.
»Ker sem dvomil o poštenosti in tako veliki radodarnosti tega podjetja, mi je prijatelj iz Kopra dvom potrdil, češ da ta firma nima takega premoženja, da bi lahko delila nagrade. V postopku naj bi jih imela celo policija. Nekdo drugi pa mi je povedal, sicer ne ža to firmo, da so si morali «nagrajenci» sami plačati počitinice, ker je bila nagrada lažna, napotitev pa neplačana in nepotrjena. Kljub vsemu sem se udeležil «promocije» v hotelu Diana, ne da bi pričakoval nagrado. Ob neresni, nestrokovni in «zasliševalni promociji» predstavnikov podjetja so se tudi drugi «nagrajenci» kmalu streznili, ko so jim vsiljevali le vplačila v nemških markah, o nagradah, po katere so prišli, pa so smrtno molčali. Kar se tiče mene, bi jim zaupal finančne posle, le v višini, da bi si lahko kupili le žvečilni gumi ali pasjo bombico. Tako bi se odločil, četudi ne bi imel predhodnih informacij. Zato pa so se mi smilili drugi «nagrajenci», ki so veliko pričakovali, a so zapuščali «promocijo» ponižani in ogoljufani. Za naivnost niso slišali niti besedice ,Hvala’, kaj šele da bi si upali terjati že zanesljivo nagrado 1.099 DEM, zaradi česar so prišli. Žal mi je bilo ponižanih in
meznik za povrnitev škode. Varuh pa lahko predlaga zoper uslužbence organov, ki so zakrivili ugotovljeno nepravilnost, uvedbo disciplinskega postopka. Predpisi o varovanju tajnosti podatkov obvezujejo varuha, njegove namestnike in druge strokovnjake ter uslužbence.
Iz zapisanega izhaja, da je varuh človekovih pravic oziroma ombudsman človek - institucija - z veliko avtoriteto ter kot tak neodvisen in samostojen. Njegova funkcija tudi ni združljiva s funkcijami v državnih organih, organih lokalnih skupnosti, organi političnih strank in sindikatov ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, ki po zakonu niso združljive z opravljanjem javne funkcije. Te določbe veljajo tudi za njegovega namestnika. Sicer pa zakon določa, da varuh človekovih pravic pred sprejemom funkcije priseže pred poslanci državnega zbora, s čimer se obveže, da bo opravljal svojo nalogo na podlagi ustave in zakona, da bo varoval človekove pravice in temeljne svoboščine, opravljal svoje delo vestno in nepristransko ter pri tem spoštoval načela pravičnosti in dobrega upravljanja. Varuh človekovih pravic potemtakem ne bo bdel le nad uresničevanjem človekovih pravic oziroma preprečevanjem njihovih kršitev, ampak tudi nad državnimi in drugimi organi, da jih ne bodo kršili; če pa bi se to vendarle zgodilo, bo treba napake popraviti.
In kdo bo imenovan za varuha človekovih pravic? Predlog mora priti od predsednika države, državni zbor pa mora o njem (predlogu) odločati v 45 dneh. Za zdaj še ni uradnih podatkov, kdo naj bi to bil. Seveda pa lahko ta odličnostna funkcija pripade tudi ženski.
Š. SOBOČAN
(ČESTITAMO!
prevaranih, resnih in uglednih «nagrajencev».«
To je del pisma, ki smo ga prejeli na naš naslov z željo, naj še mi o tem kaj napišemo. Prav gotovo je v že omenjenem veliko resnice. Vsekakor gre za spretno vabljenje ljudi, da bi se odločili (in tudi vplačali) za njihove počitniške programe. Potem bi prišli v poštev tudi za žrebanje nagrad. Razmerje pri avtomobilu in za letovanje na Floridi je 1 : 25.000, za druge nagrade pa 25 : 25.000, razen za letovanje na Kanarskih otokih ali v Španiji, kjer so lahko »nagrajenci« skoraj vsi. Ta »nagrada« pa pomeni samo brezplačno bivanje za 4 osebe v hotelu, to pa je v primerjavi z drugimi stroški (prevoz, prehrana idr.) nepomemben izdatek.
Malo ti torej dajo, da ti lahko veliko vzamejo. Če ste naivni, pa le poskusite srečo, saj ste vendar med izžrebanimi!? JOŽE GRAJ
stran 20
vestnik, 13. januarja 199j
pisma, mnenja, stališča

Se enkrat o zdravniku v Rogašovcih
Nikoli nisem pisal za noben časopis niti besede, ker imam bolj trdo roko za pisanje. Tudi sedaj pišem z majhno zamudo, ker sem čakal, da se bo kdo drugi oglasil od dosedanjih pacientov g. dr. Peričeve iz Krajevnih skupnosti Rogašovci-Pertoča. Pa se ni oglasil nihče, ker je tukaj večji del kmečkega prebivalstva in imajo, prav tako kot jaz, trde roke za pisanje. Zato sem se sam odločil, da napišem nekaj besed s tretje plati. Torej, nikoli nisem bil v nobeni stranki in tudi sedaj nisem v nobeni, ne v rdeči, ne v beli in tudi v nobeni drugi ne. To omenjam zato, ker je cela zadeva v zvezi z zdravnikom v Rogašovcih izpadla strankarsko, da ne rečem celo še kaj hujšega. Tukaj pri nas pa vsak lahko prizna (in večina to tudi pravi), da je bila g. dr. Peričeva pri nas priljubljena in dobra zdravnica in bi se to vse skupaj dalo rešiti na lepši način in z lepšimi besedami kot se je. Če je že dobila premestitev, bi se ji lahko nekdo s strani vodstva KS vsaj zahvalil s šopkom rožic, če že ne drugače. Saj je hodila k nam deset let iz 27km oddaljene M. Sobote ordinirat in to ob vsakem vremenu, celo z avtobusom. Vsakikrat, ko je prišla, pa je imela tukaj pri nas čez 50 pacientov in je zmeraj vse lepo uredila. Včasih so ženske res malo dalj časa poklepetale pri malici (kar se pa pri nas dogaja tudi po drugih zdravstvenih ustanovah), zato je pa šlo vse skupaj po malici toliko hitreje in jim tudi navsezadnje tega nobeden ni zameril. Za vse to je bil lep dokaz tisti dan, ko je zadnji dan ordinirala pri nas in so ljudje zvedeli za to. Tisti dan je opravila čez sto pacientov in to vse lepo mirno. Tudi jaz sem bil tam in sem videl na lastne oči. Od mnogih pa celo še slišal, češ: »Mene že zdavnaj ne bi bilo na svetu, če ne bi bilo nje.« Pa še mnoge druge pohvalne besede sem slišal. Jaz mislim, da če se kdo zavzema za nekoga, ker mu je priljubljen, temu ne bi smeli reči, da je to strankarstvo. Pišem pa to zaradi tega, ker sem že dobil tudi tako vprašanje: »Zakaj ste pa pri vas Peričevo nagnali?«. Tega si pa seveda dr. Peričeva pri nas ni zaslužila, da bi jo nagnali. Zato bi se pa vsa ta zadeva dala rešiti na lepši način kot seje, saj smo bili skoraj večina vsi njeni pacienti. Če pa nekdo ni bil, je pa bil gotovo nekdo od njegovega ožjega sorodstva.
Nimam pa nič proti g. dr. Neratu, saj ga sploh ne poznam. Slišal sem pa že marsikatero pohvalno besedo o njem od njegovih prejšnjih pacientov. Naj še omenim, da g. Kisilaka sploh ne poznam, on pa mene še manj, da bi kdo mislil, da navijam za njegovo stranko.
G. Jeršetu, novinarju, kakor tudi vsem drugim novinarjem pa tole: Če se že pridete v naš kraj zanimat za kakšno stvar (ali pa tudi kam drugam), posebno za tak primer, se ne zanimajte samo pri vodilnih, saj to ne moremo biti vsi, temveč tudi pri drugih, tudi po najbolj oddaljenih zaselkih. Saj kar vemo, vam bomo rade volje povedali. Samo tako bo dobila cela zadeva pravo podobo.
S spoštovanjem in lep pozdrav. FRANC ŠPARI, Sv. Jurij 41 Nikomur niste v breme (morda le sami sebi)
Že nekaj časa pozorno spremljam pisanja in pisarjenja, govorjenja in govoričenja slovenskih medijev o t.i. aktualnih problemih in zapletih med večinskim in manjšinskim prebivalstvom na narodnostno mešanem območju Prekmurja; o nacionalističnih skrajnežih in nestrpnežih Slovencih, ki s svojimi nerazumnimi in nerazumljivimi potezami, na primer podpisovanjem peticije proti dvojezičnim dokumentom, rušijo visoko stopnjo ustvarjenega sožitja med večinskim in manjšinskim prebivalstvom. O senzacionalističnem novinarstvu vem zelo mnogo; naravnost šokiral pa me je zapis g. L Gbncza, funkcionarja madžarske narodnostne skupnosti, v Večeru. 27. 11. 1993..
Sem Slovenka, živeča v Lendavi, in leto dni zaposlena v Porabju na Madžarskem; moje področje delovanja je narodnostno šolstvo, in če hočem biti uspešna, moram zelo dobro poznati tudi madžarsko narodnostno politiko, torej položaj slovenske manjšine na Madžarskem. Toliko mimogrede za lažje razumevanje mojega zapisa.
Že naslov Gbnczevega zapisa je čista provokacija. To je vprašanje, ki je povsem neumestno, čisto izzivanje tistih, ki, prepričana sem, da ne razmišljajo tako; toda kdo ve, kaj bo, če se bo to vprašanje kar naprej ponavljalo. O uvodnem skeptičnem meditiranju na način, kakršnega sem imela v Lendavi priložnost spoznavati deset let, ne bi izgubljala besed, osupnile pa so me, lahko rečem, neresnice v 4. odstavku zapisa, ki me kot pripadnico večinskega naroda globoko žalijo. »Dvojezičnost« kot obliko življenja na narodnostno mešanem področju sem vedno pozitivno sprejemala in kot pedagoška delavka zanjo marsikaj naredila. Brez vprašanj in podvprašanj. Da se vzroki za množično upadanje Števila pripadnikov madžarske narodnosti iščejo v »nedoslednosti izvajanja manjšinskih pravic, torej v zanemarjanju iskanja praktičnih rešitev, primernih za visoko stopnjo zakonskih norm« - take funkcijske zvrsti jezika me na fakulteti niso učili. Oprostite, ne razumem vas. Tudi tega, da je manjšina naredila napako, ko »se je zadovoljila z globalno rešitvijo narodnostnega vprašanja’ medtem ko v spodbujanje in iskanje političnih rešitev ni vložila dovolj truda«! Kakšne politične rešitve pa bi želeli"vi in kaj pomeni za vas sintagma »politična rešitev«? Lahko le ugibam, ne bi rada vprašala kar naravnost... Tudi trditev o zanemarjanju skrbi za zagotovitev lastnih kadrov diši po neresnici: skoraj tridesetletja delujejo dvojezične osnovne šole, ki jih obiskujejo pripadniki manjšine in večine, več kot deset let se izvajajo dvojezični srednješolski programi, pedagoški delavci so za dosledno in kvalitetno izvajanje dvojezičnega pouka tudi finančno stimulirani. Torej?
In dalje: manjšina in večina nista postavljeni ena proti drugi, vsaj ne na tak način, kot ga prikazujete vi. To, da manjšina ne more ogrožati večine, vemo, da ni res. Poglejmo samo malo po svetu, ne bo nam potrebno daleč. Tudi glede svetovnih fenomenov bi jaz dodala še enega: položaj manjšin (avtohtonih) v Republiki Sloveniji. Pa nimam nič proti, da me ne bi razumeli napačno. Manjšine in njihove specifičnosti so bogastvo vsake moderne demokratične družbene skupnosti; in vemo, da so posebne pravice manjšinam bile zagotovljene že z ustavo leta 1974! Tudi po osamosvojitvi je Slovenija ohranila visoko stopnjo zaščite manjšin in posebno skrb zanje. Zato so tarnanja o ogroženosti včasih prav moteča in neprijetna, kot je moteča naslednja poved: »Če kdo smatra, da je to, da bi se na tem območju morali tudi pripadniki večinskega naroda do neke minimalne mere naučiti jezika manjšine in se seznaniti z njenimi kulturnimi vrednotami, oškodovanost, je to prej slaba ocena lastnih razvojnih možnosti kot kakršnakoli ogroženost.« Ko sem enemu izmed funkcionarjev Zveze Slovencev na Madžarskem pokazala ta zapis, mi je rekel: »Če bi jaz zapisal kaj takega, bi na monoštrski občini razmišljali, da me naročijo na preventivni pregled v znano monoštrsko zdravstveno ustanovo!«
In tu moram spregovoriti še nekaj besed o položaju manjšinskih skupnosti na Madžarskem, s posebnim poudarkom na položaju slovenske manjšine, ki sem ga spoznala zelo dobro. Madžarska je letos julija sprejela Zakon o pravicah narodnih in etničnih manjšin. Nekateri naši funkcionarji madžarske narodnostne skupnosti zelo radi poudarjajo, kako zelo napreden in celo nad slovensko zakonodajo o manjšinah, je ta zakon; in to me izredno moti, kajti to še zdaleč ni res. Naj navedem le nekaj primerov, ki bodo pojasnili prejšnji odstavek: 2. odstavek 12. člena II. poglavja Zakona: Na željo pripadnika manjšine so vpisi v matične knjige in izdaja osebnih dokumentov tudi dvojezični.
3. odstavek 18. člena III. poglavja: Manjšinske skupnosti imajo pravico spodbujati uresničevanje pogojev za predšolsko vzgojo, osnovno, srednje in visoko izobraževanje v maternem jeziku.
2.	odstavek 25. člena IV. poglavja: Manjšinske lokalne samouprave so pri urejanju skupnih zadev lokalnega pomena dolžne zagotoviti uveljavljanje pravic madžarskega
prebivalstva, ki je v naselju v številčni manjšini.
3.	odstavek 48. člena VI. poglavja: V naseljih, kjer so Madžari v manjšini, je lokalna samouprava dolžna zagotoviti otrokom madžarske narodnosti izobraževanje v materinščini v skladu z zakonom.
To je le nekaj karakterističnih poudarkov iz narodnostnega zakona Republike Madžarske. Že ob bežnem prebiranju nam je jasno, da se določila nanašajo le na manjšine, da ni teritorialno označenih narodnostno mešanih območij, kjer bi se naj vsi prebivalci »obnašali dvojezično«, da se govori o dvojezičnih dokumentih le za pripadnike manjšine, tudi v narodnostne šole se vključujejo le pripadniki manjšin... Kaj vse to prinaša pripadnikom slovenske manjšine na Madžarskem, mi je znano. Tudi njim. In od sprejetja novega zakona, pomislite, bodo lahko porabski Slovenci dobivali celo dvojezične dokumente! Pred kratkim mi je sekretarka Zveze Slovencev rekla: »Bila bi srečna, če bi v svojem madžarskem potnem listu, drugačnega namreč nisem mogla niti sanjati, imela po slovensko napisano vsaj ime in priimek. Pa nisem mogla imeti...«
In kdo so tisti, ki podpihujejo mednacionalne konflikte? Slovenci s svojimi legitimnimi zahtevami prav gotovo ne! Tolerantnost in spoštovanje pravice do drugačnosti sta vrednoti, ki lahko pogojujeta sožitje večine in manjšine, ne pa administrativno začrtani teritoriji, kjer naj vsi živimo in dihamo »dvojezično«, da se slučajno ne bo vedelo, kdo je kdo. Tudi to, da je pri podpisovanju peticije šlo »za enostransko informiranje v zvezi s tem vprašanjem in za podtikanje dezinformacij na račun madžarske narodne skupnosti oz. njenega vodstva«, je čista laž. Za nič takega ne gre; osupnilo pa me je pred kratkim dejstvo, kako se ta problematika interpretira ali napačno razume na Madžarskem (pa teh dezinformacij onstran meje prav gotovo ne širimo Slovenci); novinar železnožupanijskega časopisa Vas nepe mi je v razgovoru dejal: »Kaj se pa to zdaj dogaja v Prekmurju? Zakaj Slovenci madžarski manjšini odrekate dvojezične dokumente?« Preprosto nisem mogla verjeti. Ko sem mu na dolgo in široko pojasnila problem, je pisano pogledal: Kaj? Slovenci morate prav tako imeti dvojezične dokumente? Tega ne razumem...«
In za konec: resnično ne vem, za kaj in komu bi se morala madžarska manjšina opravičevati; take izjave so preprosto izjave zaradi izjav. Tudi Slovenci, ki na tem območju prebivamo že kakih trinajst stoletij (Slovanska plemena so poselila panonsko področje v drugi polovici 6. stoletja, so nas učili pri zgodovini.) želimo tu ostati in se razvijati. Kot Slovenci. S pravico do identificiranja v maternem jeziku! S tolerantnostjo in globokim spoštovanjem pravice do drugačnosti vseh, ki živijo z nami.
prof. VALERIJA PERGER
LENDAVA
Nalijmo si čistega vina
Odgovor na članek »Sporočilo javnosti« objavljen v Vestniku, 2. 12. 1993 in članek »Ali smo komu napoti«, objavljen v Večeru, dne 27. 11. 1993.
Z velikim začudenjem sem prebral sestavek pod citiranim naslovom, v katerem pisec napada podpisnike peticije za dokumente na slovenskih obrazcih ter jih primerja s kriminalci, podkupljiva, ter povzročitelji in vspodbujevalci mednacionalnih konfliktov.
Kakor sem že zapisal, s peticijo želimo le dosledno izvajanje določil Ustave Republike Slovenije o temeljnih . človekovih pravicah in svoboščinah, v nobenem primeru pa ne želimo posegati in ne posegamo v pravice madžarske narodne skupnosti.
Preseneča in čudi me odziv avtorja omenjenega članka in Pomurske madžarske narodne skupnosti, saj prikrivata bistvo problema in vso krivdo za napetosti valita na pripadnike peticije, katere prikazujeta kot skrajneže, ker so upali javno povedati, da želijo svoje osebne dokumente v materinem jeziku. Pri vsem pa lepo zamolčita nekaj dejstev, ki bi kazala na to, da je odgovor na vprašanje kdo je skrajnež, iskati drugje. Pa poglejmo le nekaj dejstev:
-	zahteve, da imajo pri zaposlovanju na narodnostno mešanem območju prednost pri zaposlovanju pripadniki madžarske narodnosti, predvsem v zdravstvu, šolstvu in še kje;
-	razglašanje podpisnikov peticije za prišleke, priseljene v zadnjih 15 letih, ki pa se naj odselijo, če jim ni kaj prav;
-	podtikanje, da jemo madžarski kruh,
-	branje peticije med vrsticami, kjer ni nič zapisano in še kaj.
Vse to hoče prikazati podpisnike peticije kot sovražnike pripadnikov madžarske narodnosti, Čeprav za to nismo dali nobenega povoda. Nasprotno, s pripadniki madžarske narodnosti živimo in želimo živeti v slogi in prijateljstvu, kar pa naj ne bo na račun ne Slovencev, ne Madžarov, ne katerega koli tu živečega naroda ali narodnosti.
Za spoznavanje kulture nekega naroda je nedvomno velikega pomena poznavanje jezika. Toda prav na tem področju je bilo v preteklosti narejenih ogromno napak, katere posledice čutimo vsi, zlasti mlajše generacije, ki so v sedanjem načinu izobraževanja prikrajšane za znanje obeh jezikov, s tem pa tudi za poznavanje obeh kultur.
In še na nekaj kaže opozoriti. Ali se je avtor članka kdaj vprašal koliko slovenskih intelektualcev se je izselilo iz tega narodnostno mešanega področja oziroma koliko mladih se v njega po končanem študiju ni vrnilo in zakaj? Korektno bi namreč bilo, če bi podatke o begu inteligence prikazali celovito in ne le podatkov o begu pripadnikov madžarske narodnosti.
Na avtorja članka in na njemu enako misleče apeliram, naj v svojih ravnanjih in izjavah tudi sami pokažejo vsaj kanček razumevanja in strpnosti do drugače mislečih in naj nas zato, ker mislimo po svoje nikar ne razglašajo za skrajneže in ekstremiste. S tem bodo največ prispeval’ k temu, za kar si z besedami, ne z ravnanji, tako močno prizadevajo. Vedeti namreč morajo, da sta tako za prepir, kakor za prijateljstvo in sožitje potrebna dva.
JOŽE GJURAN
Kidričeva 29
Spoštovani prijatelji
Leto spet je naokrog, vsi delamo obračune in zaključke, načrte in plane za naprej. Vas naši dragi sodelavci, ki ste nam vse leto prijazno stali ob strani, nam objavljali naša obvestila, sporočila, želimo na začetku leta 1994 prisrčno pozdraviti in zaprositi za pomoč tudi v naprej.
Občinska organizacija Rdečega križa Murska Sobota, kot nevladna, humanitarna organizacija v zadnjem času usmerja svojo dejavnost na področje pomoči socialno ogroženim posameznikom, družinam, brezposlenim invalidom, ter seveda v prvi vrsti beguncem, ki jih je kruta vojna na tleh nekdanje skupne države razločila, pregnala v izgnanstvo.
Ob novem letu bi se v imenu vseh tistih posameznikov, kakor tudi družin in v imenu beguncev želeli zahvaliti vsem ljudem dobre volje, dobrotnikom iz tujine, župnijskemu KARITAS-u, ADRI (adventističha c.) Evangeličanski cerkveni skupnosti Pomurja, ki nam je zbrala finančna sredstva za Božično obdaritev.
Bodimo tudi v letu, ki zagotovo ne bo lahko in brez problemov srečno dobri in dobronamerni do ljudi, do svojih bližnjih, sploh tistih, ki nas potrebujejo. Velikokrat ljudje iščejo bolj moralno kot materialno pomoč, zato želim, da bo le te tudi dovolj.
Vsem, ki nam stojite ob strani še enkrat prav lepa hvala, ter mnogo dobre volje in optimističnih idej.
Rdeči križ Murska Sobota Odgovor na kritično pismo g. Kajdiča
Še vedno bo obveljalo in tudi tokrat, da ko si kritičen sam, te kritično obdelujejo še drugi. Kar nekajkrat doslej sem preko časopisja dobil kritičnega sogovornika, le da je ta, zadnji, g. Kajdič, preveč nefer. napadalen, po eni strani pa se ga na omenjeni okrogli mizi sploh ni slišalo. Prav želel
bi ga spoznati, čeprav se bojim, da je ozadje prav drugačno. Nekdaj sem dobil bolj ali manj kulturno pismo npr. od g. Hrastelja, trenutno državnega svetnika. Seveda prisotni na okrogli mizi zaradi svojega poslanstva, ki ga v imenu občine Gor. Radgona opravlja, tega ni želel početi ali pa morda le ■(?). Kar se pa tiče g. Kajdiča (upam, samo, da ni zopet eden tistih, kot. npr. g. Koželj, katerega Radgončani sploh ne poznajo), samo toliko, da ne bi ostal komu kaj dolžan.
Kar se tiče samega obiska na okrogli mizi v Radencih v decembru in to s strani učiteljev, le-ti niso manjkali, ker bi se morda koga »bali«, ampak verjetno zato, ker ima vsakdo svoj okus in tako je morda bila ravno v tistem trenutku bolj pri srcu kakšna športna prireditev, katerih v naši občini v zadnjem času ne primanjkuje. Od prisotnih učiteljev sem se resnično oglašal samo jaz in s tem namenom sem tudi prišel, drugače bi lahko tudi doma počel kaj bolj konkretnega.
O tem, kakšne so maše in koliko verniki v njih aktivno sodelujejo ali ne, mi ni potrebno govoriti, ko pa sami dobro veste, da je duhovnik vodja vseh procedur. Tisto z materialnimi dobrinami bi mi lahko kdaj posebej razložili, saj ne vem, če morda cerkvene pridige obsegajo tudi to plat.
Moje poučevanje predmeta etike in družbe je na ravni, katero zahteva Ministrstvo za šolstvo in tukaj nimam kaj dodati, le morda to, da se lahko g. Kajdič glede teh in podobnih stvari skrije, kar pa je seveda stvar poklicnega udejstvovanja. Cerkev z malo ali z veliko začetnico postaja stvar navade in še hujše stvari danes srečujemo v zvezi z našo ljubo slovenščino, tako, da je to nevmesna fraza. To, da pa je naša dežela siromašna, je zraslo na zelniku okrogle mize in moram priznati, da imate slab spomin ali pa bujno domišljijo. Tudi o župnikih ne nameravam govoriti, kajti jaz jih od nekdaj poznam kot župnike in to z dodatkom gospod, kar je dovolj velika čast. Pravzaprav pa ni pomemben naziv oz. kako koga imenuješ, temveč kakšen odnos imaš do njega. Jaz sem bil do le-teh vedno korekten in poznam jih kar veliko, s katerimi se lahko tudi čisto lepo in kulturno pogovarjam.
Samo razumevanje pojma vere je tako kompleksna zadeva, da se je ne da niti povedati niti zapisati v par stavkih. Rečem lahko samo to, da jo dobro poznam, pa tudi cerkev, vernike in ostalo v zvezi s tem, morda bolje kot vi, g. Kajdič. Dogajala pa so se mi naključja v življenju, da so osnovne stvari, katere so pomembne za vsakega kristjana in verujočega, otroci slišali ravno od mene, pri mojem predmetu, medtem, ko so npr. pri verouku govorili o vsem drugem, samo o tem ne, kar bi otroci morali vedeti. No, časi se spreminjajo in verjetno tudi verouk poteka danes na sodobnejši način.
Resnično sem se v svojem prejšnjem članku vsakogar malo dotaknil in ni mi žal, saj sem povedal bolj ali manj resnico, kar žal vam, g. Kajdič, ni uspelo. To, da niste kos temu, kar pišete ali celo drugače, da morda v vašern imenu piše kdo drug, naj ostane za kdaj drugič. S tem želim to burno tematiko pripeljati na konec, ne pa morda tudi vašo željo po nadaljnjem komuniciranju, vendar ne preko časopisja. Sam se redkokdaj sramujem tega, kar napišem, pa čeprav potem padajo kritike doma v družini in tudi širše. Pa bodite brez skrbi, imam tudi ljudi, kateri se strinjajo z mano in to je prava demokracija, za katero se moramo resnično boriti.
Za konec pa samo še tole. Krščanske etike mi verjetno ne bo potrebno nikoli poučevati, saj bodo tako starši in učenci imeli na voljo, da se sami odločijo za predmet, kateri jim bo po volji. Prepričan sem, da se bodo odločili tudi za toetiko in moralo, katero poučujem jaz in moji kolegi po drugih šolah širom po Sloveniji. Pravzaprav pa imajo ljudje možnost izbirati področja, ki jim ležijo, katera jim po njihovem prepričanju ustrezajo in tako je tudi prav. Pa hvala za klepet, g. Kajdič! ^ Bojan Macuh
Drobtinci 21 69253 Apače
Ustanovljen je sklad Josipa Jurčiča
Dne 15. 12. 1993 sta skupščina Nove revije in upravni odbor Društva slovenskih pisateljev zaradi vse pomembnejše vloge medijev v slovenski družbi in državi ustanovila Sklad Josipa Jurčiča za financiranje nagrad in Štipendij za novinarje, svobodne publiciste in urednike. Dejavnost in namen sklada sta opredeljena v statutu, iz katerega navajamo nekatere bistvene vsebinske dele:
Sklad bo nagrajeval in vzpodbujal resnicoljubnost kot moralno načelo slovenskega novinarstva. Resnicoljubnost razumemo kot odgovorno, intelektualno/verodostojno in avtentično pisanje o družbenem, kulturnem, političnem in gospodarskem življenju, neodvisno od političnih in finančnih vplivov, ki bi skušalrusmerjati novinarsko delo v skladu s svojimi interesi.
Sklad bo financiral nagrade in štipendije za novinarje, svobodne publiciste in urednike, ki delujejo v imenu teh načel, z namenom da bi lahko s takšno vzpodbudo in dodatno izobrazbo nadaljevali svoje delo. Sklad bo prirejal tudi novinarska srečanja in jih financiral ter sofinanciral udeležbo izbranih novinarjev na takih srečanjih drugih prirediteljev.
Sponzorje in donatorje sklada pridobivajo člani upravnega odbora kakor tudi zunanji pobudniki. Sponzorji morajo biti seznanjeni s temeljnimi načeli delovanja Sklada Josipa Jurčiča. Na tej podlagi se pripravi sponzorska pogodba, ki vsebuje za sponzorje pomembne člene iz statuta sklada. Pogodbo podpišejo predsednik ali tajnik sklada in predstavnik sponzorja. Organi sklada obveščajo sponzorje o delu sklada, nagradah in štipendijah ter jih vabijo na podelitev. Sponzorji prejmejo letno poročilo nadzornega odbora o porabljenih sredstvih, ki so jih prispevali v sklad. Sponzorji zaradi neodvisnega delovanja sklada in finančno neodvisnega dodeljevanja nagrad in štipendij ne morejo biti člani organov Sklada Josipa Jurčiča. Njihov prispevek je časten in pomeni veliko vzpodbudo slovenskemu novinarstvu. Sponzorji so zato častni člani Sklada Josipa Jurčiča in so, če tako želijo, imenovani v javnem delovanju sklada in pri podelitvi nagrad.
Sponzorski denar se nakazuje na žiro račun Nove revije, d.o.o.: 50100-603-42380 na posebno stroškovno mesto s pripisom: za Sklad Josipa Jurčiča. Nova revija, d.o.o., nudi skladu potrebno administrativno pomoč. Ta je častna in se ne plačuje. Sklad nima svojega premoženja razen osnovnih administrativnih pripomočkov, ki jih določa poslovnik.
Sklad vabi sponzorje in donatorje, da prispevajo sredstva za nagrade slovenskim novinarjem, publicistom in urednikom po že omenjenih merilih sklada.
Sklad se imenuje po Josipu Jurčiču, velikem profesionalnem novinarju in uredniku časopisa Slovenski narod.
Financiranje sklada zagotavljajo sponzorji in donatorji, ki pristanejo na temeljna načela sklada.
Organi Sklada Josipa Jurčiča so upravni odbor, predsednik, tainik, nadzorni odbor in žirija za nagrade. Člane upravnega odbora imenujeta skupščina Nove revije, d.o.o., in upravni odbor Društva slovenskih pisateljev, ima od 11 do 15 članov, njihovo število se določi za vsak mandat posebej, traja pa 4 leta in se lahko ponovi. Članstvo v upravnem odboru je častno in ni'plačano. Člani upravnega odbora niso člani nobene politične stranke.
Upravni odbor na predsednikov predlog izvoli žirijo za podeljevanje nagrad in štipendij sklada. Žirija ima najmanj 3 člane, njen mandat pa traja 2 leti in se lahko ponovi. Upravni odbor lahko v žirijo izvoli tudi osebe, ki niso njegovi člani, ne smejo pa biti člani nobene politične stranke. Žirija spremlja delo novinarjev in medijev in na podlagi načel sklada predlaga nagrade in štipendije za novinarje. Žirija lahko povabi k sodelovanju izvedence za posamezna strokovna področja kot svetovalce. Žirija vsako leto predlaga upravnemu odboru podelitev največ treh nagrad in največ petih štipendij. Višino nagrad in štipendij določa upravni odbor za vsako leto posebej. Nagrade se podelijo na rojstni dan Josipa Jurčiča vsako leto 4. marca. Delo članov žirije je častno in ni plačano.
Janez Bernik, slikar, akademik SAZU
Drago Demšar, mag. iur., odvetnik (predsednik upravnega odbora Sklada Josipa Jurčiča)
Niko Grafenauer, pesnik, glavni urednik Nove revije
Drago Jančar, pisatelj, urednik
Janko Kos. prof, dr., akademik SAZU
Lojze Lebič, skladatelj, dopisni član SAZU
Janez Pogačnik, mag. teol., župnik
Primož Simoniti, prof., dr., predsednik Slovenske matice
Jože Snoj, pesnik in pisatelj
Barbara Šubert, tajnica Društva slovenskih pisateljev
Dane Zajc, pesnik, dopisni član SAZU, predsednik Društva slovenskih pisateljev
Aleksander Zorn, kritik, urednik (tajnik upravnega odbori
Sklada Josipa Jurčiča)
Za Upravni odbor Sklada Josipa Jurčič
Ljubljana, 3. 1. 1994	Aleksander Zor”
Elegija rojakom — Slovencem za leto 1994	|
Zavržene vrednote	i
Prijatelji, kje ste? I
1.	NEKDAJ - prijatelji!
Naš skupni dih s kipenjem večkrat vstajal velik je in br^ mq!
Naša pot ponosno vzpenjala se je in šal naprej! Zgodovinsko mi gradili novi svet smo in povsem sami si igrišče, tudi naše dvorišče!
Da vselej tu ne bi bilo preteklosti smetišče, naj bi bilo eno samo delovno mravljišče in toplo domače ognjišče,...!
2.	DANES - odtujenci!
Koristno, trdno zveze je držah. Površne, plitve zakone ne bran, jih še manj pred narodovim obličjem spoštovan!
Roka roko močno zdaj stiska, umiva, boža. Tako, da se mi pri belem dnevu ježi koža. Kako ob tem naj še poštenjak razmišlja - ugiba - preidi' šljaje.
prizadevno dela, čustveno razrvan negoduje? Kako mogočnim spletkam naj kljubuje?
Kam to siliš nekdanji prijatelj in sopotnik moj'
Kje zdaj so: tvoj ponos, krepost, značaj in odkrit nasmeh i Ko tako mogočno pihaš v svoj meh čez ves slovenski temeljni cilj in ceh!
Zato postaj!
To stori tudi narod moj!
Ali so res vse želje zastonj, •
ker ustrašil se je sam veliki »pozoj«!	I
{ =zrW.
Velika solza po licu sopotnika se vlije, ko se o vsem sprašuje, se okrog ozira, povsem brez prezira. Moti ga le ovira, ki nima ne imena in ne pravega izvira. Kje ste tudi: vera, upanje, ljubezen, navdih in utrip kulture, znanosti, vzgoje? Ali se res bliža narodova revščina, bolezen? Kje naj Slovencem zdaj še sonce sije?
Kaj čakaš mlada rast?
Naj doleti te še božja^r?
Kje tvoja je družina - združba?
Kje je tvoje mlado vodstvo, tvoja oblast? Ko te nekdanji sošolec tudi ne pogledu, ker ima že vsa lica rumena in bleda!
Družba ob tem pa ne razmišlja, ne vzdihuje nad besedami in dejanji, ki ti jih vsiljuje!
In ti? Slovenec samo naprej? Tako nemirno mi dodaš in poslovno tja hitiš: »Pojdite k vragu vsi vi, ki nekaj ste bili, a več vas ni!«
Tako mi v duhu govoriš!
»Odslej postal sem zelo posloven. Ob tem še strogo resen in svoboden! Sam resnično svoj!
In dobro to, da veš, prijatelj moj! Novi čas po svoje jaz želim živeti! Preteklosti v poštev ne vzeti!
Vse, kar ti imaš iz minulih dni moramo nujno jaz takoj od tebe vzeti in zastonj imeti!
Naj bi spotoma ter za hip postal in ti še odzdravi/?
S tem povračilno delo zate naj opravi/?
Ne bodi smešen! Kaj sanjaš? Morda bi to postori/, samo zato, da bi ti roko podal in te odpravi/!«
3.	JUTRI - pozabljenci?
Temu nekoč?
Ne! Enkrat čez noč {ti rečemj: »Jutri bo sledil že konec!«
Ko prazen, suh postal bo naš skupni slovenski lonec! Tedaj bodo zopet: delo, čast, upanje, poštenje in ljubek , naš IDEAL!	r J J
Tedaj bo ves moj narod vzkipel in možato VSTAL!
Tako v zgodovini večkrat je bilo, ker narodove korenine in drevo je v temč bilo postavljeno - pozabljeno! Če kmalu drugače zdaj ne bo odgovori mi takoj nebo!
Ker pozno bo lahko to: zame, zate in drevo! Kaj zame? Zate? Gre za korenine in zeleno lipovo drevo, ki več tu ne bo, ker bo izruvano!
Ker vse počasi, mirno in tiho se utaplja vnemar!
Za denar, vse za denar, za drag denar!
Tuja roka bo doma drugod, povsod! Nad tabo bdela bo čudna misel, tuja govorica, tuja pesem, vladal tudi tuj vladar! Za denar, vse za denar, za drag denar.
Ker nisi hotel biti mi prijatelj in sopotnik, ti samotar! -1
TEDAJ TUDI SAM NE BOŠ VEČ SVOJ GOSPOD^ u ne na dvorišču, na svojem igrišču, ne na domačem mravljišču in družinskem skupnem ognjišču, pa tudi ne na skupščinskem shajališču -občasnem sejmišču,
KOT DOSLEJ ŽE VEČ KOT TISOČ LETI	।
To priznaj tudi naš današnji domači, sosednji in širni s^'' Takrat boš skromen in tih.
In glas tvoj bo hripel - miren.
Neznaten bo tvoj utrip in dih.
Ali še vedno nočeh biti sopotnik skozi skupen naš domači zgodovinski čas, nravni in človeški zaklad in dar?
Bodi vendar trezen
in odločen, pristen in hrbteničen venomer - »vsi k dar« kajti še je čas, še je Čas,...!
V M. Soboti, 17. nov. 1993
volili
{Ob 3. obletnici osamosvojitve Slovel11’
vestnik, 13. januarja 1994
stran 21
odsevi mladosti
Moj oče
Mojemu očetu je ime Jote. Rodil se je v Mačkovcih, kjer ,‘ še danes. Po svojem očetu le podedoval svetle lase, ki so ^^ v mladosti prosto padali po ramenih, in modre oči kakor stye nebo. Njegov nos je neko-^o kriv.
p°leg kuhanja se zanima še avtomobile in nogomet, ki je nW°v najljubši hobi. Kadar ga lŠr“, se preda igri in je gluh za VSe druge stvari.
Pila je lepa, sončna nedelja, očetom sva se odpravila na nogometno tekmo. Bila sva do-bre volje. Vendar je dobra volj
kmalu splahnela. Naši igralci so igrali zelo slabo;
dobivali so gol za golom. Očetovi soigralci so se začeli prepirati, on pa jih je miril. Večkrat je dejal: Saj je vseeno, kdo je kriv za gol. V očeh pa se mu je videlo, da mu ni vseeno. Postal je agresivnejši in vaztarj-nejši. Naenkrat sem zagledala, da ga je eden od nasprotnih igralcev brcnil. Očetu se je v očeh zalesketalo. Obrnil se je in nesramnežu vrnil brco v zadnjo plat. Čez nekaj časa se je okrog njiju zbrala množica ljudi in začel se je pretep. Iz občinstva se je večkrat zaslišalo: Daj, udari ga, saj si zasluži! Spreletela me je groza. Z dlanmi sem si zakrila obraz.
Jahal sem slona
Star sem bil.šest let. Povsod v mestu so viseli plakati in oznanjali velik cirkus. Prosil sem očka in mamico, če bom tudi jaz smel v cirkus. Ker sta mi obljubila, da si ga bom lahko ogledal, sem komaj čakal, da pride sobota.
Očka meje peljal na prvo predstavo. Sedela sva v loži. Vse dogajanje sem pozorno spremljal. Malo sem bil vznemirjen, ker takšnih živališe nisem videl. Tedaj so cirkusanti napovedali, da lahko jahamo ponija ali slona. Ker sem na poniju že se sedel, sem se odločil za slona. Nestrpno sem čaka), kdaj pridem na vrsto.
Končno meje cirkusant dvignil in posadil na slona. Bilo me je tako strah, da najprej sploh nisem odprl oči. Ko sem se ojunačil, sem videl očka, ki je bil zelo majhen, jaz pa strašno visoko in daleč od njega. Kolena so se mi tresla in srce mi je divje razbijalo. Stisnil sem zobe. Ker je slon zelo smrdel, nekaj trenutkov sploh nisem dihal. Vedel sem, daje očka v bližini in da če bo treba, me bo ujel. Nato sem se pomiril in sprostil. Ko me je očka fotografiral, sem se nasmehnil. Nato sem varno pristal na tleh in si oddahnil.
Tako sem spoznal, kaj je strah. Res ima velike oči, okrog njega pa nič ni. A še zmeraj me je nekaterih stvari strah.
SAŠO PJEVIČ, 4. a
OŠ III M. Sobota
Vendar se je na srečo vse dobro končalo. Oče je bil nekaj časa po tekmi slabe volje, potem pa se je umiril.
Mislim, da je moj oče najboljši oče na svetu. Sva velika prijatelja. Vedno me vzame s sabo na pot in večkrat se šaliva. Tudi tistim, ki govorijo šale na njegov račun, ne zameri. Vendar, kadar je hud, sem raje tiho in se mu ne pribli-tujem, ker vem, da takrat ni dobro zobati češenj z njim.
LEONIDA NEMET, 7. b OŠ Puconci
Pekel sem palačinke
Pd sem Se zelo majhen. Mama je :“Jedda maso za palačinke, da bi kasneja spekia, Ko je odšla d^St° po nakupih, sem pomislil, Pomagal in medtem spekel $ ,nke. Na pomoč sem poklical v^atelia- M°i predlog mu je bil n<eni‘n ie? neka^ minut ie ^ P"
Segrala sva posodo z oljem. Prijatelj je vlil vanjo maso in prva palačinka se je začeli peči. Ko sva jo vzela ven, je bila precej čokoladna. Čez čas nama je šlo te bolje. Pobahal sem se, da znam palačinko obrniti v zraku. Prijatelj se je le nasmehnil, zato sem mu hotel'pokazati. kako se to naredi. Zamahnil
sem s ponvijo in palačinka mi je padla na tla. Poskusil je še on in tudi njemu se je tako zgodilo. Zdelo se mi je, da premalo mečem v zrak. Zato sem zamahnil skoraj z vso močjo in palačinka je ostala na stropu. Bal sem e, da se bo mama kregala. Ko je prišla domov, pa se je zasmejala in palačinko z metlo spravila s stropa. Madež pa se na tistem mestu pozna še dandanes.
ALEŠ BENKO, 6. b OŠ III M. Sobota
Naš Oskar
Imamo nemškega ovčarja, ki mu je ime Oskar. Zelo rad se igra z žogo. Ima dolgo dlako in ostre zobe, na nogah pa mehke blazinice. Je zelo potepuški, saj večkrat odide zdoma. En dan po božiču je tekel za kokošjo. Zadel se je ob obrane in si raztrgal kožo na rebrih. Peljali smo ga na operacijo. Imel je triinpetdeset šivov. Po operaciji je ležal na hodniku pri radiatorju. Na srečo je preživel.
Bil je že tudi kabelski televiziji Murska Sobota. Ko se je potepal po vasi, so ga slučajno ujeli v kamero. Skoraj vsak pa gre tudi k stricu Janku na obisk. Tam dobi kaj za priboljšek.
Oskarja imamo vsi radi.
VASILIJ ŽITEK, 2. c Podružniča OŠ Krog
Ali veste?
(Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota)
Čudi nas, da vas je le malo vedelo, zakaj je 26. december državni praznik. Večina vas je namreč napisalo, da je bil na ta dan leta 1990 plebiscit o samostojnosti. To pa ne drži, saj je bil plebiscit 22. decembra, 26. 12. 1990 pa je skupščina Republike Slovenije razglasila rezultate glasovanja in na podlagi le-teh sprejela odločitev o samostojnosti Slovenije (razdružitev od SFRJ). 25. junija 1991 pa je skupščina sprejela osamosvojitvene dokumente za samostojno slovensko državo, in to odločitev so potrdili tudi na množičnem javnem zborovanju v Ljubljani. Še isto noč je Jugoslovanska ljudska armada začela prodirati proti mejnim prehodom Slovenije, s čimer se je začela vojna za našo samostojnost. Na srečo se je dobro končalo. Največ sreče pri žrebanju pravilnih odgovorov pa je imela DANIJELA MARKOČ iz Dolnjih Slaveč. Čestitamo! Nagrado bomo poslali po pošti.
KUPON št. 19
Ali veste, koliko je pri nas ura, ko je v Združenih državah Amerike 8.30? Odgovore pošljite na naš naslov najkasneje do 20. januarja 1994 in pripišite »ALI VESTE«. ____________________j____________s_____________
Moj prvi kuharski izdelek
Opisala bom, kako je nastal moj prvi kuharski izdelek. To je bila pica. Delala sem jo pred nekaj meseci.
Najprej dala v posodo kvas in vodo. Nekaj časa sem počakala, da se je kvas stopilin začel naraščati.Nato sem vsula v posodo moko, vlila žličko olja, posipala vse skupaj s soljo in premašala. Tako sem dobila kvašeno testo. Iz hladilnika sem vzela kozarec z gobami. Dolgo sem ga odpirala, ker je bil močno zaprt. Skoraj bi obupala, a naposled mi je le uspelo. Poiskala sem še šunko, sir, paradižnikovo omako in olive ter vse to dala na testo. Že sem hotela dati pekač v pečico, a sem ugotovila, da sem jo pozabila segreti. Prižgala sem štedilnik in čakala. Ko se je segrel na 200 stopinj Celzija, sem dala peč. Kmalu mi je postal dolgčas, zato sem odšla ven. Vrnila sem se po približno štiridesetih minutah, saj sem pozabila na svoj ozdelek. Uh, kako je smrdelo! Pico sem vzela iz štedilnika in skoraj obupana ugotovila, se je nekoliko osmodila. Toda za prvič je bilo še kar dobro. Postavila sem jo na mizo in pripravila pribor. Ko je prišla mama domov, smo jo skupaj pojedli.
Odslej delam pice večkrat in mislim, da so vedno boljše.
ALENKA KOZAR, 5. b OŠ Križevci
Nihče noče nesnage pred pragom
ssiniir'1?0’ da ste samozavesten, ponosen in morda celo nekoliko dicionalnih okoljih se ljudje Želim tudi povzročiti čim več zanih tehnolog
da ste samozavesten, ponosen in morda celo nekoliko ^ ohU^en Slovenec “ tak klen, nekoliko rdečeličen. Recimo, da hod» Vsem ®e Gorenjec. In strašno vas moti, ker mladoletniki sto p V g°s*'lne» Kjer jim točijo alkohol. Kaj bi naredili? Kakor Na d^vt’ tako o<* vas že ni pričakovati, da bi jim organizirali hnen Va®je o škodljivosti alkohola ali da bi jih sploh s talo in tna*?110 **epo besedo« prepričevali, da to ni dobro. Taki niste
časa vam je žal.
redil°SP°d Marjan Stele je na-P^ief3^0'6' Osnoval Je klub je • k°v in v imenu kluba - d° tega in onega g0' de| ?rJa> za katerega je ve-^Ci n se ne drži zakonov in S p°h°l tudi mladoletni-Prijavii • eI jim JC- da i'h bo stiln_ 1 ln dosegel, da jim go-Sicer ZaPro, če ne bodo nehali. He ePa’ ^ko jim je bral levite, Nrv vor' v lastnem imenu, '•dere v imenu podjetniških ^kih v- Tud' njihovih gostil-^¡h a ler se po cestah in lo-% * drenja pijana mladina, Niu nai ne sanjajo o kakem turizmu, ker turiste tak0 da to zbode v oči. Prav ne bledejo o kakšnih
Za 1,11 tujega kapitala, ker ta He ddadostniške razvade in V PoJ11^11081 njihovih staršev ho^ Jetniških krogih na za-takoj razve.
Ntv e te svetovalec na mini-Nsti r?a gospodarske dejav-cCritr ^ela v pospeševalnem % O Za drobno gospodar-Statn^ d nedavna je vodja pro-Sredn- Za Promocijo inovacij za V°kvi 'n vzhodno Evropo 56 in/U Pr°jekta EGS, projekt kil v Sprint. Zadnjič je ^¡sl^ddavi, na nekakšnem na?Va'nem obhodu, ki ni kalno ^^an ali usklajen z lo-0^ina ■ astj°- Zato lendavske V njih^6 ga*26 radovednost in ^dov^a prikrit strah. Ne Je ¡Skal1 Ja -ic Pognalo in kaj ^d t-1 Kakor da bi se časi Pili, ^rat in sedaj ne spreme-k°telaOt d.a bi oblast še vedno obiskovati ljudstvo in
Stele: »Želim povzročiti čim več «faušije» med Slovenci.« Z obiskom v Lendavi mu je to uspelo.
kraje zgolj po potomkinovskih scenarijih.
Je gospod Stele morda opazil kakšne etnične posebnosti pri podjetništvu.
»Za Slovenijo sta značilna individualizem in družinsko življenje. To je značilno in obetavno. Na teh predpostavkah smo lahko uspešni. Tako rečejo tudi drugi.«
Vi ste zadovoljni?
Ne, nisem čisto. To smo premalo zakonsko uredili in sploh je premalo spodbudno.
Slišal sem vas govoriti o tem, da je potrebno poceniti kapital.
Ne poceniti, vsaj normalizirati. Naš kapital je še enkrat dražji kot v Italiji in Nemčiji.
Kje živijo najbolj podjetniški Slovenci?
V nekaterih regijah so zelo dinamični, predvsem v trgovski in storitveni dejavnosti. V tra-
dicionalnih okoljih se ljudje
težje odločajo za podjetništvo, tam so tudi bolj kooperacijski, en del izdelka so sposobni izdelati, ne pa tudi celega.
Protestantizem kaj pomeni, recimo pri nas?
Težko bi o tem kaj rekel. V vaši regiji in v nekaterih delih Gorenjskeje, kjer je tudi bolj tradicionalno razpoloženje, je pot do uspeha daljša.
V Kamniku ste član občinskega izvršnega sveta.
Skušam delovati, da bi bilo podjetništvo bolj dinamično. Stare strukture so negativno opredeljene do podjetništva.
~ Iskrica---------------------
Razpoloženje prazničnih decembrskih dni je minilo, z nami je v sporni nu, ki ga bolj ali manj radi obujamo. Če smo jih preživeli lepo, v krogu tistih, ki so nam dragi, če smo uspeli pustiti ob strani vsakodnevne službene in druge probleme, če smo se vsaj enkrat od srca nasmejali, se prav zares sprostili (s kozarcem vina ali brez njega)... potem se praznikov radi spominjamo.
Koliko je za dobro praznovanje pomembna bogato obložena miza, dišave sveže pečenih potic, keksov, takšnega in drugačnega peciva? Je in ni! Seveda ni lepo praznovati, če te stiska v želodcu in denarnici, ko si jezen na vlado, direktorja in sosede, ki prihajajo iz trgovine s polnimi vrečkami. Nekaj prazničnega vonja mora biti, pa čeprav so to navadne in cenene pogače. Dejstvo pa je, da je od vsakega posameznika odvisno, kako si pričara praznike (kajti prazniki so izmišljeni, čarobnost jim damo mi). Za
Želim tudi povzročiti čim več
»faušarije«, ker je to dobro za podjetništvo.
Menda ste tudi ekolog?
Sem, ker je za tujce to nekak pogoj. Program ali projekt mora biti ekološko urejen. Obstaja posebna mreža, prek katere preverjajo, če je projekt v skladu z ekološkimi standardi Evropske skupnosti. Tam ti resna banka ne da posojila, če to ni urejeno. Slovenija je v 1. coni EGS, če hočemo dobiti ugodna posojila, morajo biti naši programi ekološko urejeni.
Kaj pa zgodba o izvozu uma-
nekatere gospodinje pomeni na primer novo leto pripravljanje petih vrst jedi, ki naj bi presenetile domače in goste, sladic, torte, bovle in drugih napitkov, skratka vsega mora biti na pretek. Za nekatere moške je pravi praznik le takrat, ko imajo s kolegi »turnejo« od »šanka« do »šanka«,
Prazniki
se pomešajo med najstnike v diskoteki, čeprav ne vedo, kaj pravzaprav tam počnejo ali iščejo. Ža mlade so prazniki, če starša odideta od doma, oni pa lahko gledajo filme po mili volji, telefonirajo, se »zezajo« s sošolci in raziskujejo. Da ne omenjam petard, brez teh si večina mladoletnikov sploh ne more zamisliti praznikov.
Pa vseeno: naj je na mizi še toliko jedi, naj je na voljo množica steklenic uvoženih pijač in šampanjcev, naj imajo možnost metati pe-
zanih tehnologij?
Za nas že sortirajo tehnologijo, ker, kot sem rekel, smo v 1. coni. Na pragu nočejo imeti umazane tehnologije. Vsak gleda, da je čim dalje od umazanije. Italijani so imeli v Padski nižini precej težav, skušali so izigrati standarde, vendar ni šlo. Del italijanske avtomobilske krize je povezan s tem.
V tako imenovani Evropi imajo zakone in pravno prakso, kako pa kaj ekologizi-rate vi kot član IS?
Vsemogoče poskušam. Z otroki, nagovorimo jih, da
tarde in bombice vse dni in noči... vse to jim ne bo pričaralo prazničnega razpoloženja, kajti samo hrana, pijača in petarde niso dovolj. Recepta, kako razveseliti sebe in druge, vam ne moremo dati, ker je to odvisno od vsakega posameznika. Če vsaj malo poznamo sočloveka, za-
konskega partnerja, otroka, prijatelja, sorodnika, če vemo, kaj ima rad, kaj ga veseli, nam ga ne bo težko razveseliti. Za nekoga bo dragocen zaupen pogovor, za drugega majhna čokoladica, priljubljena jed (pa čeprav je to kislo želje s pečenico) ali skupen večerni sprehod. Prav zares: količina hrane in pijače ni pomembna. Gledamo preveč ameriških filmov, ki nas zavajajo in nam vsiljujejo svoj način praznovanja. Žakaj bi morali tudi mi ob božiču jesti pečeno gos? Zato ker neko
popišejo smetišča in druge nemarnosti in potem to pokažemo na lokalni televiziji. Kar naravnost. Potem razne druge akcije, take promocijske, da bi ljudje dobili odnos do svojega okolja.
Na primer?
V turizmu. Na Veliki Planini želimo uvesti ekoturizem. Ohraniti želimo vse značilnosti planinske ekologije, odstraniti industrijski turizem. To pomeni, da je potrebno izločiti množice, da bi bila ponudba lahko dražja, povpraševanje pa zahtevnejše. Razvijamo projekt toplic v krajinski obliki, brez hotelov, samo brunarice, ohranjene stare kmečke hiše, brez uvoza delovne sile, kot dopolnilno dejavnost.
ŠTEFAN SMEJ
slovensko podjetje redi gosi in jih ne more prodati, nas prepričuje z reklamnimi sporočili, da mora biti ob božiču na naši mizi gos. Narezki, siri, salame, olive, kaviar, ribe... vse čim bolj tuje in z zvenečimi imeni. Kar smo pred leti doživljali na sprejemih in tiskovnih konferencah, se seli v naše domove. Zato ker nas nekdo prepričuje, da je le to in to najboljše za praznike. In veste zakaj: zato, ker ta »nekdo« to želi prodati.
Če je pravo razpoloženje, hrana sploh ni pomembna, zadovoljni boste tudi s kruhom in zaseko ter kozarcem domačega rdečega vina. Komur pa so prazniki le zato, da se naslednjega dne v službi hvalijo, da so jedli takšno solato, ono majonezo, tisti biftek, pili to in ono vino... no, ta potem potrebuje res veliko denarja za praznične dni. Pa dvomim, da se je imel lepo!
BERNARDA B. PEČEK
vestnik, 13. januarja 1994
stran 22
denacionalizacija

Vračanje podrža vi jen ega premoženja
Zanke in pasti pri popravi krivic
Vrnitev premoženja ali odškodnina
Prvotni rok za vložitev zahtevkov za denacionalizacijo so podaljšali do 7. decembra 1993. Predvidene oblike denacionalizacije pa so: vrnitev premoženja v last in posest, vrnitev lastninske pravice ali vrnitev lastninskega deleža. Če pa nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest oziroma glede nje vzpostaviti lastninske pravice ali lastninskega deleža, gre upravičencu odškodnina z vzpostavitvijo lastninskega deleža na pravni osebi ali v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija, ali na upravičenčevo zahtevo v obveznicah, izdanih v ta namen. Državni zbor Republike Slovenije je zakon o slovenskem odškodninskem skladu sprejel 26. junuarja 1993. leta, veljati pa je začel 19. februarja 1993. To je finančna organizacija za poravnavo obveznosti upravičencem po zakonu o denacionalizaciji, zakonu o zadrugah in drugih predpisih, ki urejajo denacionalizacijo, torej vrnitev podržavljenega premoženja. Ustanovitveni kapital je znašal 40.000.000 tolarjev. Za izpolnjevanje nalog do denacionalizacijskih upravičencev pa sklad izadaja obveznice in druge vrednostne papirje ter upravlja in razpolaga z vrednostnimi papirji in drugimi sredstvi, pridobljenimi v skladu z zakonom. Sklad izroča obveznice upravičencem na podlagi pravnomočne odločbe. Sredstva za kritje obveznosti sklada iz izdanih obveznic se oblikujejo na podlagi upravljanja in razpolaganja z vrednost-mimi papirji in drugimi sredstvi, pridobljenimi na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij; iz dela kupnine, pridobljene s prodajo družbenih stanovanjskih hiš, stanovanj... ; od sklada kmetijskih zemljišč ter gozdov Republike Slovenije in drugih virov.
Konzorcij proti denacionalizaciji
Ta nekoliko daljša uvoda se mi je zdelo potrebno zapisati zato, da bi bralci, ki niso v toku dogajanja, lažje razumeli, za kaj pravzaprav gre pri denacionalizaciji. To pa tudi zato, ker ni malo tistih, ki menijo, da premoženja, zlasti ne-prememičnim ne bi smeli vračati. Se več: v Ljubljani so ustanovili celo konzorcij (začasno združenje), da bi se tako borili proti izvajanju zakona o denacionalizaciji oziroma dosegli njegovo spremembo, kajti menijo, da gre za napad na njihove poslovne interese. Tako menijo, da je država prevalila breme poravnavanja nekaterih krivic nanje, ki niso nič krivi, ker pač poslujejo v nacionaliziranih stavbah. Najbolj naj bi bile prizadete trgovske organizacije, ki z denacionalizacijo (razen redkih izjem) prehajajo nazaj v last in posest prvotnih lastnikov oziroma njihovih dedičev, le-ti pa zahtevajo izpraznitev ali pa plačevanje previsoke najemnine. Zavezanci za vračanje zdaj predlagajo, naj bi upravičenci do denacionalizacije dobili lastninske deleže v podjetjih namesto vračila v naravi; država pa naj bi z davčnimi olajšavami spodbujala dolgoročnejša razmerja med skladom kmetijskih zemljišč in novimi lastniki. Za vračilo v naravi naj ne bi prišle v po-
Tole pa je lendavska Krona, ki jo je imel nekdanji podjetnik Epinger, zdaj pa je prešla spet v last (in najbrž kmalu tudi v posest) njegovih pravnih naslednikom. No, glede na to, daje v mestecu pod drsečim vinogradniškim pobočjem zdaj veliko drugih gostinskih lokalov in lokalčkov, veijetno prvotne slave ne bo več, je pa pomembno, daje končno zadoščeno pravici. Mož namreč ni bil nič kriv, ker je bil za tedanje razmere bogat.
——------------------------————_______
.^^^.^‘^^»M^ o««vi g^Mj» ofcfeMg» jMoatf to 'ratira^ zsfcena o a^ra& sknpnot&J^ zakona o nadmialba^ zasebnih gospodarskih i^pg^Je^ zakona o • ^^j^l^W^I!5i^p!l^^ < Bedovo^ene šgtt&bege m gospodarske sabotaže iridrp^O^
dotočil, odloka Avnoja o prehod« sovr»ž»am|ega imeg* * državBo švejino le jdrogB zakone?, odtokom » odredb je Mio v letih 1$I^W5 podr^	premože«^ mnogih fizičnih in pravnih oseb, kar je bito ;
? te<Mem «a*os* »raram^v««, saj je Hk> treh» obra&mati s kaptiali^, i^^er^lct kobki, ttarodabid izdajaH h vojaMi dobičakat^,>«, da bi tako premoženje prešlo v državno^ pozive ¥ draž* bend h^no, H da> mk b hkrati a&ogar, h H tako med gad^vom zavladala enakost. Štiri ali pet ,de9etle& potem pa se je nafti dražba toliko osvestda^ morai^ sprememb merita demokratka-OM’W	^ so bBiOrei^^ akti in njihovimi posledicami bedo kršenj®
fftaogukatere človekove pravice, pa tako tudi pravica do premoženja - premienM m nepremičmn oraom» kapitalskih deležev osebnih ah kapitalsikih dražb. X zakonom p denactonaMtoeiji, sprejetim 20|| novembra 19&, skačemo odpraviti krivke določenim oškodovancem.
štev vsaj odplačno pridobljene nepremičnine (povojna oblast je jemala premoženje tudi brez odškodnine!), ali naj ima podjetje - zavezanec za vračanje premoženja - vsaj prednost pri vračilu odškodnine iz odškodninskega sklada. Konzorcij tudi zahteva poenotenje oziroma strokovno opredelitev postopka za sodno ugotavljanje vrednosti nepremičnin... Konzorcij bo pripravil predloge sprememb, seznanjal javnost s svojimi stališči, sodeloval z nekaterimi s strankami, komisijami in vladnimi organizacijami.
Sprememba v korist upravičencev?
V zvezi z denacionalizacijo se je oglasilo tudi slovensko združenje agroživilstva, ki trdi, da ni nasprotovalo popravljanju krivic, vendar meni, da se kupljena zemljišča v postopkih arondacije (če je znašala odkupna cena več kot 50 odst-kov tržne cene zemljišč v času arondacijskega odkupa) neposredno ne vračajo, za evbentuelno razliko v neplačanosti pa naj bi se določila odškodnina glede na sedanjo vrednost zemljišč, s katero bodo takratni oškodovanci lahko po želji dokupili neplačani del zemljišča ali drugače uporabili odškodnino. V podjetjih, kjer zaradi obveze vračanja nastajajo tehnolo-ško-ekonomske težave, naj prav tako ne bi izvedli fizičnega vračanja nepremičnim, ampak upravičencem omogočili (po želji) lastninski delež v podjetju ali izdali odškodninske obveznice z jamstvom države in z možnostjo, da se ta obveznica vnovči pri skladu Republike Slovenije za razvoj ali pri skladu kmetijskih zamljišč in gozdov - za novo, katerokoli gospodarsko naložbo. Ta predlog podkrepljujejo z mnenjem, da bi to bilo ne samo v korist zavezancev za vračanje, ampak tudi v korist denacionalizacijskih zavezancev, kajti omogočilo bi jim širšo, bolj varno in bolj gospodarno uporabo odškodnine.
O posledicah denacionalizacije (pozablja pa se na škodo, ki je nastala pred desetletji z nacionalizacijo!) so jamrali tudi na na nedavni seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije. Trdili* so (in to je tudi res), da se bo pri večini zavezancev za vračanje premoženja gospodarska slika občutno poslabšala, kar naj bi se posredno pokazalo na celotnem (?) slovenskem gospodarstvu. Zazdaj naj bi posledice vračanja premoženja v naravi, ki sta ju uzakonila zakon o denacionalizaciji in zakon
o zadrugah, najbolj občutili v družbenem delu agroživilskega sektorja in trgovine. Res je sicer, da zakon o denacionalizaciji poleg vračanja premoženja v naravi ponuja tudi druge možnosti, vendar za odškodnine, izplačane v vrednostnih papirjih, in vpis lastniških deležev ni pravega interesa, kar je v teh gospodarsko nestabilnih obdobjih do neke mere razumljivo. Sicer pa zakon določa, da v določenih primerih nacionalizirane neprimemič-nine ni mogoče vrniti, če služi za opravljanje dejavnosti državnih organov ali dejavnost s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture oziroma drugih javnih služb, pa bi bila s tem (vrnitvijo) bistveno okrnjena možnost za opravljanje teh dejavnosti, ker je ni mogoče nadomestiti z drugo nepremičnino ali bi bila nadomestitev povezana z nesorazmernimi stroški; nepremičnine ni mogoče vrniti, če je neločljiv sestavni del omrežja, objektov, naprav ali drugih sredstev javnih podjetij s področja energetike, komunale, prometa in zvez, ki so po zakonu izvzeta iz privatizacije; nepremičnine ni mogoče vrniti, če je izvzeta iz pravnega prometa, oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice; če bi se bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin. Te določe o nevračanju pa se ne nanašajo na gozdove, ki jih je možno vrniti, razen določenih izjem. Če pa so na kmetijskih zemljiščih vzpostavljeni novi oziroma obnovljeni trajni nasadi, zavezanec za vrnitev lahko uporablja tako zemljišče še do izteka rodnosti, vendar ne več kot 10 let.
Več kot 2.000 zahtevkov
Kot smo na kratko že poročali, je tudi v Pomurju veliko zahtevkov za vrnitev nacionaliziranega premoženja. Tedaj smo omenjali 1.955 zahtevkov za vračanje kmetijskih zemljišč, gozdov, kmetijskih gospodarstev, zasebnih gospodarskih podjetij, stanovanjskih hiš, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč... O vrnitvi le-teh odločajo občinski upravni organi, pristojni za kmetijstvo, gospodarstvo, za stanovanjske in komunalne zadeve... Dražavno ministrstvo za finance pa odloča o denacionalizaciji premoženja bank, zavarovalnic in drugih finančnih organizacij. Ministrstvo za kulturo pa je pristojno za odločanje o denacionalizaciji premičnin kulturne, zgodovinske ali umetniške vrednosti, Če niso sestavni del zbirk javnih muzejev, galerij...
O glavnini pomurskih denacionalizacijskih zahtevkov torej odločajo ustrezni organi občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Novinarska radovednost me je priganjala, da sem vrtal in vrtal, da bi se dokopal do čimveč konkretnih podatkov o novih »bogataših«, vendar mi je bilo povsod svetovano, naj tega vendarle ne počenjam, kajti že tako je med ljudstvom veliko ljubosumlja in osebne ter, kot ste lahko prebrali, posredne in neposredne prizadetosti zaradi vračanja. Mnoga podjetja, ki so upravljala z lastnino nekdanjih razlaščencev, bodo zdaj morala globje seči v žep zaradi plačila višjih najemnin, ponekod bodo čez določen čas ostali brez določenega obsega nepremičnin (na primer naši kmetijski »kombinati«), pa tudi sicer (tako so me ponekod »poučevali«), zakaj obešati na velik zvon tiste, ki so bili že doslej prizadeti - oškodovani zaradi nacionalizacije. Sicer pa naj še pojasnim, da so stranke v postopku za denacionalizacijo: upravičenec, njegov pravni naslednik ter zavezanec oziroma druga pravna ali fizična oseba. Za pravno nasledstvo zadošča, da je verjetno izkazano, pravico za vložitev zahteve za de-naciopnalizacijo pa so imeli upravičenec oziroma njegov pravni nasledniki. Ker upravičencev oškodovancev ni več veliko (ljudje so pomrli), so zahtevke vlagali pred-, vsem pravni nasledniki (zakonci, otroci, posvojenci, sorodniki...).
Epingegu vrnili Krono
V občini Lendava je najbolj poznan objekt, ki je prešel v last prvotnega lastnika oziroma njegovih pravnih naslednikov, nekdanji hotel Krona, sicer pa so formalno vrnili tudi že 3 nekdanja mala podjetja, na primer opekarno. Zahtevek za vrnitev gaberskega mlina je zaenkrat zavrnjen, v obravnavi pa je vrnitev mlina v Čentibi. Vrnjeno je tudi več starih, vendar arhitekturno lepih, celo v okviru kulturne dediščine zaščitenih stavb na Partizanski ulici v Lendavi. Ker je do vrnitve premoženja upravičena tudi cerkev, so župnijam Velika Polana, Turnišče, Črenšovci in Beltinci vrnili 50 hektarjev nacionaliziranih gozdov. V tej občini bodo prejšnjim lastnikom vrnili 250 hektarjev nacionaliziranih zemljišč, za ostalo pa bodo upravičenci prejeli odškodnino iz državnega odškodninskega sklada. Posebnost v občini Lendava so tako imenovane urbarialne (agrarne) skupnosti. V državnem zboru so že obravnavali (prvo čitanje) osnutek Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vzpostavitvi njihovega premoženja in pravic. V lendavski občini so se namreč te skupnosti še ohranili in »razpolagajo« s 650 hektarji gozdov in 700 hektarji pašnikov. Zdaj naj bi zadostili še novim formalnostim (ponovna formalna ustanovitev, pri občinskem upravnem organu bo treba registrirati pravila, vpisati v register in določiti deleže, kot so bili pred razlastitvijo teh skupnosti). V tej občini so sicer prejeli 125 zahtevkov za denacionalizacijo različnih nepremičnin in premičnin.
Poprava krivic najprej kmetom
Značilnost občine Ljutomer, kar zadeva denacionalizacijo, je veliko zahtevkov za vrnitev podržavljenih zemljišč, saj so v ta namen prejeli 480 zahtevkov. Vseh zahtevkov je 530. Doslej so izdali 142 odločb za vrnitev 316 hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov, od tega 292 v last in posest, 24 hektarjev pa zaenkrat le v last (ne pa tudi posest), ker je toliko zemljišč v trajnih nasadih - vinogradniškem kompleksu, pa je treba zato še počakati največ 10 let. Od omenjenih
316 hektarjev vrnjenih površin so zasebniki pridobili nazaj 162 hektarjev njiv, 124 hektarjev gozdov, 18 hektarjev vinogradov, 5 hektarjev sadovnjakov, 6 hektarjev travnikov in 1 hektar pašnika. Medtem ko so bivši razlaščenci oziroma zdajšnji njihovi pravni nasledniki dobili manjše površine (po nekaj hektarjev), je drugače pri gozdovih: nekaterim dedičem so vrnili kar 90 hektarjev gozdnih površin, ker so pač njihovemu predniku toliko podržavili.
V občini Gornja Radgona so že vrnili Petanjski vrelec v Radencih oziroma določili solastninski delež.
V ljutomerski občini so med prvimi dobili vrnjeno premoženje kmetiji oškodovanci z območja vasi Bolehnečice. Tako je tudi Branko Jurin^ - njegovemu očetu so 1952. leta nacionalizirali 3 hektarje vinogradom111 4 hektarje njiv in travnikov - dobil vrnjeno v naravi 3,5 hektaija povrR na ostalo pa bo treba malo še počakati. Poslej bo lahko kmetija prideš več hrane, tudi za domače živali. Usmerjeni so predvsem v živinorejo, redijo 30 glav živine. Boljših gmotnih pogojev se veseli tudi molj prevzemnik kmetije sin Bojan, ki je končal kmetijsko šolo. Sicer ima * dva druga sinova in hčerko, vendar so sej oziroma se še bodo.usmO v drugo dejavnost.
Enako bo kmalu izdana odločba o vrnitvi radgonske klavnice prvotnemu lastniku oziroma njegovim pravnim naslednikom, kjer bo prav tako določen solastninski delež, saj se je stanje na tej nepremičnini od leta nacionalizacije do današnjega dne temeljito spremenilo. V radgonski občini so tudi že vrnili prvotnemu lastniku večje skladišče na Partizanski cesti in žago v Spodnjih Ivanjcih.
Kako vrniti 3.415 hektaqev zemljišč?
Od 790 zahtevkov za denacionalizacijo v radgonski občini je kar 764 zahtevkov za vračilo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev. Vsebina zahtevkov pa je presenetljiva: vrnili naj bi kar 3.415 hektarjev nacionaliziranih zemljišč, gozdov in stavbišč! Občina Gornja Radgona je po številu zahtevkov na samem vrhu slovenskih občin. Da bi čimprej popravili krivice prejšnjim oškodovancem oziroma njihovim dedičem, torej da bi bila občinska administracija čimbolj ažurna, so začasno zaposlili nekaj novih delavcev. Izdali so 235 odločb, s katerimi so vrnili oškodovancem oziroma njihovim pravnim naslednikom 892 hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov. Uporabnika nacionaliziranih zemljišč - VG Kapala in KK G. Radgona - v skladu z določili Zakona o denacionalizaciji, v primerih, ko gre za komplekse vinogradov oziroma kmetijskih zemljišč, le-te vračata v lastnino, medtem ko jih bodo oškodovanci dobili v dejansko posest najkasneje čez 10 let (vinogradi) oziroma po 5 letih (kompleksi kmetijskih zemljišč). Seveda je razumljivo, da se oškodovanci s tako dolgo čakalno dobo na posest ne strinjajo, zato prihaja (pa ne samo v Radgoni!) do vroče krvi, toda držati se je pač treba zakona oziroma čakalne dobe. To pa seveda le tam, kjer oškodovanec zahteva vrnitev premoženja v naravi.
Bralca pa podatek o številu vlog v radgonski občini (790) in številu rešenih (235) ne sme zavesti v morebitni dvom v počastnost postopkov, kajti skupna strokovna komisija je v svojem poročilu navedla, da so reševali tudi zahtevke za vračilo stanovanjskih hiš in poslovnih prostorv (7), 91 zahtevkov se v celoti ali delno nanaša na vračilo v obliki odškodnine in slovenskega odškodninskega sklada; od 33 zahtevkov za vračilo stavbnih zemljišč so nekaj zadev prav tako že rešili, za druge so (bile) razpisane ustne obravnave; 13 zahtev, ki zadevajo vrnitev odvzetih podjetij, so nekatere (kot smo navedli) že rešili, za ostale pa si prizadevajo, da bi jih čimprej, a je postopek zahteven.
Vloge za denacionalizacijo pomanjkljive
Kar zadeva vračanje odvzeteg3 premoženja na območju sedanji občine Murska Sobota, im^ uradne podatke za obdobje do z3' četa septembra. V sekretariatu varstvo okolja in urejanje prostor3 so prejeli 177 zahtevkov in jih re^ 50; v sekretariat za kmetijstvo 13 gozdarstvo je prišlo 310 denacion3' lizacijskih zahtev in v sekretariat^ gospodarstvo 29 zahtev.
Do omenjenega obdobja so v kretariatu za varstvo okolja in ul®'
janje prostora ugodili 11 zaht^ kom, 31 pa so jih zavrnili, ker bilo pogojev za uvedbo denacion3' lizacijskega zahtevka oziroma so? vložile neupravičene osebe ali drugih utemeljenih razlogov.
V sekretariatu za kmetijstvo111 gozdarstvo so ugotovili, da je tretjina zahtevkov nepopolnih, so manjkale različne listine. So P' ugodili 12 zahtevkom in v ta nafl^ so poslali poročilo o ugotovljen^ pravnem in dejanskem sta^ skladu kmetijskih zemljišč in ^ dov v Ljubljano, ki je v teh pri^ rih zavezanec vračanja tako go^ nih, kakor kmetijskih zemljišč. Ije: 21 zahtevkov so rešili z de^1 odločbo, 29 zahtevkov so prij^ za povrnitev škode iz slovensrf odškodninskega sklada in b^ upravičenci pač od tam čakali dejansko povrnitev škode.
Od 29 zahtev, ki jih je p^ sekretariat za gospodarstvo ob^ Murska Sobota, so jih 6 posre^ vali Ministrstvu za kulturo v Lj^ Ijani, ki je pristojno za reševal vlog, ki zadevajo vračanje nepte mičnin, ki so po predpisih o stvu naravne in kulturne dedinj razglašene za kulturne spomenik ali naravne znamenitosti. V prist^ nosti sekretariata za gospodar^'1 je tako ostalo le 23 zadev, vefl^ je nekaj vlog pozneje še prisp^ Do začetka septembra so iz^ 2 odločbi za delno vračilo pre^ ženja. V naravi so vrnili zgta . dveh mlinov z dvoriščema; opr^ mlina in odvzeta gotovina pa boj vrnjeni iz odškodninskega skl^ Rešili so tudi še eno drugo vendar zaradi stečajnega poster niso mogli izdati odločbe o vra#^ Na temelju Zakona o lastninski preoblikovanju podjettij pa so J dali 8 odredb o zavarovanju tevkov v procesu preoblikovanj podjetij. Na dve so se zaveza11 pritožili in jih zdaj rešuje drugod penjski organo.	A
V soboškem sekretariatu . kmetijstvo in gozdarstvo, kjer tretjino vlog ugotovili, da so polne, zato jih tudi še niso reše^' pravijo, da je temu tako predvs^' ker manjkajo zemljiško knjižiti,J piski. »Geodetska uprava ob^ Murska Sobota je v pretežni zavrgla zahtevke strank za iz^ identifikacijskih potrdil, ker i razpolaga s podatki o zemlji^, v času podržavljenja. Zastoj pf’ L kočem delu povzroča tudi ind^j, fikacija in ugotovitev površin g°^ nega zemljišča.«	Ml
V zvezi z ustanovitvijo odŠ^j ninskega sklada pa v soboški ob^ ocenjujejo, da je tako izpolnjen C goj, da začno upravni organi r^» vati tudi tiste zadeve, kjer pf1^ v poštev izključno odškoduj vendar to naj bi predstavljalo . vrsto problematike in precej dela na posamezni zadevi, ker treba ugotavljati vrednost gfe^ ženja, ki ga sedaj ni več.
ŠTEFAN SOBOTI I
TV SLOVENIJA 1
JANUAR SOBOTA
TV SLOVENIJA 1
JANUAR NEDELJA
TV SLOVENIJA 1
JANUAR PONEDELJEK
TV SLOVENIJA 1
JANUAR
TOREK
¿1 (O} JANUAR! U ^ SREDA
JANUAR O ČETRTEK
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
9.45 Silas, nemška nadaljevanka - 10.10 Topaz, ameriški film - 12.20 Že veste - 13.00 Poročila - 13.05 Umetniški večer - 17.00 Dnevnik - 17.10 Tok tok - 18.00 Studio Koper - 18.45 Štiri v vrsto, tv-igra - 19.30 Dnevnik - 20.05 Forum - 20.25 Morilski program, francoski film - 21.50 Glasbeni utrinek - 22.25 Dnevnik - 22.50 Sova: Ko se srca vnamejo, amer, nanizanka; Tekmeci Sherlocka Holmsa, angl, nanizanka - 0.10 Zadnje poletje, madžarski film
Drugi program
15.30 Slovenci v Argentini - 16.35 Četrtek v cirkusu - 17.30 Sova - 18.50 Znanje za znanje i- 19.30 Dnevnik - 20.05 Večerni gost: Zlatko Šugman - 21.05 Oči kritike - 22.05 Portret Francisca Araize
HTV 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Otroška serija - 12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica, serijski film - 12.45 Bagdad Cafe. amer, nanizanka - 13.15 Lassie se vrača, ameriški film - 14.45 Monoplus - 15.30 Angleščina - 16.00 Poročila - 1605 Otroška oddaja - 16.30 Satelitski program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zabavnoglasbena oddaja - 21.00 Latinica - 22.05 Hrvaška v letu 1903/04, dokum. oddaja - 22.50 Slika na sliko - 23.55 Tigrica, ekvadorski film
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosby šov - 9.30 Udo Jurgens brez maske - 10.15 Njegova ekselenca bo ostala na kosilu, komedija -11.45 Zakladnica zemlja - 12.15 Reportaže iz Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Številna družina -14.00 Ladja zaljubjenih - 14.50 Jutrišnji mojstri -15.00 Otroški spored - 17.00 Mini čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Baywatch - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Nerešeni akti XY - policija prosi za pomoč - 21.20 Pogledi s strani - 21.30 Gremi-lini II, grozljivka - 23.10 Čas v sliki - 23.15 Večerni šport - 23.45 Nerešeni akti XY - odmevi - 23.45 Vrnitev Eliota Nessa, film - 1.20 Miami Vice.
TV MADŽARSKA
6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera, serija - 10.30 Dallas, 160. del - 11.30 Igra - 12.00 Opoldanski zvon in poročila - 12.07 Gospodarski poročevalec -, 12.32 Usode, pon. - 13.12 Nemščina - 16.00 Dnevnik - 16.10 Domače naloge - 16.30 Euroklick - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 Okno s prilogo -18.58 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.00 Konec-tedenski šov program - 20.30 Kanarček, tv-igra - 21.20 Panorama - 22.25 Policist in dekle, kriminalka - 23.55 Dnevnik BBC-ja
2. program
15.15 Alpe-Donava-Jadran - 15.45 Za otroke - 16.15 Zabavna glasba - 16.40 Liszt v Weimarju - 17.35 Kako deluje? - 17.50 Privatizacijske zgodbe - 18.00 Regionalni dnevniki - 18.13 Madžarska danes - 18.50 Kojak, kriminalka - 19.45 Kolesa in koraki - 20.30 24 ur - 21.00 Dnevnik, vreme - 21.25 Telešport - 21.45 Naj... - 22.15 Nagrada Emerton - 23.15 Leteči cirkus Montyja Pythona
RTL
6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.00 Volčji klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Rajska plaža - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springsfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Čas hrepenenja - 15.00 Ilona Chri-sten - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Družinska groza - 18.00 Rajska plaža - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Policaja iz Miamija - 21.15 Cheese - 21.45 Pod odejo - 22.15 Kako, prosim? - 23.15 Gottschalk - 0.00 Poročila - 0.30 Dekleta z razprtimi ustnicami, erotični film.
8.00 Radovedni Taček - 8.15 Lonček, kuhaj! - 8.25 Risana serija - 8.50 Klub klobuk - 9.40 Tok tok - 10.30 Zgodbe iz školjke - 11.25 Čarovnica, ki to ni bila, kanadski film - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.50 Večerni gost - 15.25 Morilski program, francoski film - 17.00 Dnevnik - 17.10 Terra X, nemška serija - 18.00 Studio Ljubljana - 19.10 Žrebanje 3x3 - 19.30 Dnevnik - 20.05 Utrip - 20.25 Križkraž - 21.25 Tv-poper - 21.40 Domače obrti: Umetne rože - 22.15 Dnevnik - 22.50 Sova: Tekmeci Sherlocka Holmsa, angl, nanizanka - 23.45 Otrok v noči, ameriški film
Drugi program
11.10 Antologija slovenske glasbe - 12.15 Smuk (m), prenos - 13.30 Košarka NBA - 14.40 Sova - 16.00 Športna sobota - 18.50 Vodne pustolovščine - 19.30 Dnevnik - 20.00 Pa ga je..., angl, nadaljevanka - 20.55 Žametna šapa, angl, serija -21.25 Poglej in zadeni - 22.30 Sobotna noč
HTV 1
8.55 Poročila - 9.00 Dobro jutro -10.30 Poročila - 10.35 Risanka - 11.00 Otroški pevski festival - 12.00 Poročila - 12.05 Klasična glasba - 13.05 Prizma - 13.50 Poročila - 13.55 Potnik Misso-uria, ameriški otroški film - 15.40 Hišni ljubljenci - 16.10 Mladi Indiana Jones - 17.00 Poročila - 17.05 Glembajevi, dramska serija - 18.00
Televizija o televiziji - 18.30 Santa - 19.30 Dnevnik - 20.15 Texasville, film - 22.15 Film-video-film - 23.00
- 23.05 Šport - 23.20 Slika na sliko
Barbara ameriški Poročila
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosby šov - 9.30 Confetti Paletti, ponovitev - 9.50 Vroča sled, ponovitev filma - 10.10 Klub Panda - 10.30 Neskončna ljubezen, ponovitev filma - 12.10 Sao Paolo reportaža - 12.30 Halo, Avstrija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Gospod po naročilu, komedija - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Alpe-Donava-Jadran, magazin - 18.30 Zdravnica iz strasti - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Savimo, da... -22.05 Zlata dekleta - 22.30 Živeti in umreti v L. A., akcijski film - 0.20 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA
6.23 Jutranji program - 8.15 Verski program - 8.25 Za otroke - 11.30 Podeželske zgodbe - 12.00 Opoldanski zvon - 12.02 Panorama - 13.02 Hišna nega bolnika - 13.22 Telexpo ’96 - 13.47 Tostran luže -14.17 Pokrajine... - 14.47 Azurexpres. madž. čb film z Žito Szeleczky - 15.57 Madžarska polpreteklost, pon. - 16.45 Priporočamo... - 17.10 Kultura bivanja - 17.35 Loto - 17.40 Notranja politika - 18.30 Kolo sreče - 19.02 Pravljica - 19.30 Dnevnik, telešport - 20.15 Festival popevk, 1. del - 21.50 Silvestrski program, pon. - 22.20 Zasebne ure, erotika
2.	program
6.30 Sončnica - 8.00 Za Rome - 8.25 Narodnostne oddaje - 11.00 Odbojka - 13.00 Familija, pon. - 13.30 II. nacionalni glasbeni festival - 13.55 Čudovite živali - 14.20 V gravitaciji - 15.00 Dokumentarni film - 15.50 Varstvo narave - 16.20 Filmske operete - 16.55 Avtomaga-zin - 17.25 Smrkci - 17.55 Novi Lassie - 18.25 Policijski dnevnik - 18.40 Umetnik meseca - 19.00 Familija, 114. del - 19.35 Glasbena ura -20.40 Moška strast, amer, čb film - 22.25 Jazz 1992
RTL
6.00 Različne risanke in nadaljevanke - 12.50 Hary in Hendersonovi -12.50 Polna hiša - 13.15 Princ z Bel-Aira - 14.10 Major Dad - 14.45 Knight Rider - 15.45 Ekipa A - 16.45 21. Jump Street - 17.45 2000 Malibu Road - 18*45 Poročila - 19.15 Beverly Hills - 20.15 Nazaj v prihodnost, komedija - 22.20 Noč bojevnikov, akcijski film - 0.15 Sobotna noč - 1.15 Bilitis, erotični film.
8.45 Živ žav - 9.35 Prva ljubezen, švedska nadaljevanka - 10.00 Sezamova ulica - 11.00 Naša pesem - 11.30 Obzorja duha - 12.00 Kmetijska oddaja - 12.30 Vodne pustolovščine, angl, serija - 13.00 Poročila - 13.55 Lahkih nog. angleški film - 15.25 Dediščina sončnih bogov - 16.00 Calebove hčerke, kanad. nadaljevanka - 17.00 Dnevnik - 17.10 Po domače - 19.10 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zrcalo tedna - 20.30 Nedeljskih 60 - 21.30 Slava v 20. stoletju, angl, serija - 22.25 Dnevnik - 22.45 Sova: Zadeva Seznec. franc. nadaljevanka; Tekmeci Sherlocka Holmsa, angl, nanizanka
Drugi program
10.20 Slalom (m), 1. tek - 11.30 Poglej in zadeni - 12.50 Slalom, 2. tek - 14.30 Joseph Conrad. franc, nadaljevanka - 15.25 Križkraž - ^6.25 Športna nedelja - 19.30 Dnevnik - 20.05 Alpe-Donava-Jadran - 20.35 Krištof Kolumb, ameriški film - 22.30 Športni pregled
HTV 1
9.00 Poročila - 9.05 Nedeljski živec - 10.00 Malavizija - 11.00 Prenos maše iz cerkve sv. Križa v Sigetu - 12.00 Poročila - 12.05 Kmetijska oddaja -12.55 Narodna glasba -13.25 Mir in dobro - 14.00 Poročila - 14.05 Risani film - 15.00 Opera Box - 15.30 Poročila - 15.35 Družinski zabavnik - 17.20 Blueberry Hill, ameriški film - 18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Sedma noč - 21.45 Poročila - 21.50 Odletel bom, serijski film - 22.40 Šport - 22.55 Slika na sliko
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki - 9.05 Čebelica Maja - 9.30 V službi kralja, film - 11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Tednik - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Zlata dekleta, ponovitev - 13.35 Sam proti vsem, film - 15.25 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Luky Luke — 18.00 Čas v sliki - 18.05 X-Large, reportaže -18.30 Baywatch - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Usmrčen človek, tv-igra - 21.10 Kultura v živo - 22.00 Buddhov nauk - 22.00 Peter Ustinov predstavlja tenorista Luciana Pavarottija - 22.55 Fany in Alexsander - 0.10 Izzvenevanje.
TV MADŽARSKA
6.45 Vaška TV - 7.30 Risanka - 7.55 Biblijsko sporočilo - 8.05 Kje, kaj? - 8.30 Nedeljski magazin - 11.00 Glasbeni butik - 12.d0 Opoldanski ' zvon - 12.05 TV-magister - 13.40 Moja knjiga o džungli, serija - 14.00 Pesem doni - 14.30 Maddalena, iz vedenja nezadostno!, ital, čb film - 16.05 Reformatorski verski program - 16.30 Disney: Gumijasti medvedki. Leteča veverica. Kapetan Balu - 17.35 Dallas, pon. 160. dela - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden - 20.00 Dnevnik - 20.20 Zgodilo se je v La Bauleju, franc, film - 22.00 Slikar Tibor Csernus, portret
2. program
8.02 Julijina šola - 8.35 Računalništvo - 9.15 Za otroke - 10.01 Preizkušnje življenja - 10.50 Prihodnost Orsčga - 11.20 O poštenosti - 11.50 Dokler zvonijo - 12.00 Usode - 12.40 Za kmetovalce - 13.10 Znanost in tehnika - 13.25 Priče preteklosti - 13.40 Potepanje po deželi - 14.25 Shramba - 15.00 Delta - 15.30 Baywatch, serija - 16.20 Odškodnina... - 16.40 Izginuli heroj, angl, film - 17.30 Madžarska v sedanjem času - 18.40 Za otroke - 19.00 Nepričakovano potovanje, serija - 19.50 40-letnica gledališča J6zsef Attila - 20.45 Risanka - 21.00 Bobnov šov - 21.25 Otroci sužnji, angl, dokumentarni film
RTL
6.00 Različne risanke in nadaljevanke - 9.55 Dobro jutro, verska oddaja - 10.00 Čudežna ženska - 11.00 Nazaj v preteklost - 12.00 Tropska vročica - 13.00 Operacija Petticoat - 14.30 Herbi, komedija — 16.50 Bog odpušča, jaz ne, komedija - 18.45 Poročila - 19.10 Mini playback šov - 20.15 Sanjska poroka - 21.50 Spieglov tv-magazin - 22.35 Prime Time - Pozna izdaja - 23.25 Raj - 0.00 Kanal 4.
11.20 Vrnitev antilope - 11.45 Znanje za znanje - 12.15 Terra X, nemška serija - 13.00 Poročila - 13.05 Alpe-Donava-Jadran - 13.35 Športni pregled - 14.50 Oči kritike - 15.50 Videomoda, slavne manekenke - 16.20 Dober dan. Koroška - 17.00 Dnevnik - 17.10 Radovedni Taček - 17.20 Risana serija - 18.00 Studio Maribor - 18.45 Lingo, tv- igra - 19.30 Dnevnik - 20.10 Sedma steza - 20.35 Gospodarska oddaja - 21.15 Televizijska konferenca - 22.35 Dnevnik - 22.55 Sova: Na programu, amer, nanizanka; Tekmeci Sherlocka Holmsa. angl, nanizanka
Drugi program
13.35 Forum, Utrip. Zrcalo tedna - 14.35 Nedeljskih 60 - 15.35 Obzorja duha - 16.05 Sova - 18.50 Univerzitetni razgledi - 19.30 Dnevnik - 20.05 Plamenice, švedska drama - 20.55 Studio City - 22.40 Diamanda Gaias
HTV 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Otroška serija - 12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica - 12.45 Mogabo, ameriški film - 14.40 Monofon - 15.30 Spoznavajmo Hrvaško - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška serija - 16.20 Risanka - 16.30 Otrok, šola, dom - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Tit Andronik, gledališka predstava - 21.10 Športna oddaja - 22.05 Poročila - 22.10 Hrvaška in svet - 22.50 Slika na sliko
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. - 9.05 Sporna vprašanja - 9.30 Polemika - 10.30 Sam proti vsem, ponovitev - 12.20 Šiling - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi -13.35 Družinske vezi - 14.00 Ladja zaljubljenih - 15.00 Otroški spored - 15.50 Črna strela - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Baywatch - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Športna arena - 21.15 Pogledi s strani - 21.25 Kojak - 22.55 Rumeni Rolls Royce, komedija - 0.50 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA
6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera, evropska serija -10.30 Disney: Gumijasti medvedki. Leteča veverica. Kapetan Balu, pon. - 11.30 Igra - 12.00 Opoldanski zvon, poročila - 12.07 Gospodarski poročevalec - 16.00 Dnevnik - 16.10 Angleščina - 16.45 Zunanje zadeve, serija - 17.15 Tradicija - 17.55 Simboli, kentaver - 18.00 Za otroke - 18.55 Kolo sreče - 19.07 Pravljica - 19.17 O veri za otroke - 19.30 Dnevnik - 20.05 Columbo, kriminalka - 21.20 Usodna vprašanja - 22.15 Portreti: i Jackson Pollock - 23.10 Dnevnik BBC-ja
2. program
15.45 Teden pon. - 16.40 Iskanje poti, za mlade - 17.05 Otroški program - 17.25 Civilna korajža - 17.50 Privatizacijske zgodbe - 18.00 Program regionalnih studiev - 18.13 Veliki zorni kot - 18.35 Open University - 19.05 Telešport. vaterpolo - 21.00 Dnevnik, vreme - 21.25 Naši stiki, sožitje narodov v karpatskem bazenu, serija - 22.00 Filmski klub, filmi Luisa Bunuela
RTL
6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 9.10 Volčji klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Rajska plaža - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan -14.10 Čas hrepenenja -15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Družinska groza - 18.00 Rajska plaža - 18.45 Poročila - 19.10 Ekplo-zivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Elod-der, družina - 20.45 Čedna družina - 21.15 Straža - 22.15 Dan X - 23.00 Deset pred enajsto - 23.30 SK-15 - 0.00 Nočna poročila.
10.35 Sezamova ulica - 11.40 Univerzitetni razgledi - 12.10 Plamenice, švedska drama - 13.00 Poročila - 13.05 Sobotna noč - 16.20 Mostovi - 17.00 Dnevnik - 17.10 Lonček, kuhaj! - 17.20 Prva ljubezen, švedska nadaljevanka - 18.00 Studio Koper - 18.45 Lingo, tv-igra - 19.30 Dnevnik - 20.10 Žarišče - 20.35 Slovenci v Argentini - 21.30 Osmi dan - 22.20 Dnevnik
- 22.45 Sova: Dober dan, razred, angl, zanka; Tekmeci Sherlocka Holmsa, angl, zanka
nani-nani-
Drugi program
14.55 Zgodbe iz školjke - 15.45 Sedma
steza
- 16.05 Gospodarska oddaja - 16.45 Kmetijska oddaja - 17.15 Sova - 18.40 Znanje za znanje -19.30 Dnevnik-20.05 Železni Gustav, nemška nadaljevanka - 21.10 Svet na zaslonu - 22.10 Izobraževalna oddaja - 22.40 Videošpon
HTV 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Otroška serija - 12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica - 12.45 Korakaj ali umri, ameriški film - 14.30 Bagdad Cafe - 15.00 Monofon - 15.30 Spoznavajmo Hrvaško - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Cena denarja - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja - 20.45 V ospredju - 22.15 Poročila - 22.20 Zabavnoglasbena oddaja - 22.50 Slika na sliko
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosby šov - 9.30 Klub za starejše - 10.15 Revolveraški junaki s pašnika Wyominga. vestern - 11.45 Čudovite slike iz živalskega sveta - 12.15 Deset let potem - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Ladja zaljubljenih - 14.45 Jutrišnji mojstri - 15.00 Otroški spored - 15.50 Črna strela - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Baywatch - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Univer-zum - 21.07 Pogledi s strani - 21.20 Kaos, začetek nanizanke - 22.00 Reporter - 23.30 Čas v sliki - 23.35 Germinal, film - 1.20 Miami Vice.
TV MADŽARSKA
6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera, serija - 10.30 Primer za dva, kriminalka - 11.30 Igra - 12.00 Opoldanski zvon, poročila - 12.07 Angleščina - 16.00 Dnevnik - 16.10 Risanka - 16.15 Tele video - 16.22 Ameriške kronike - 16.46 Zunanje zadeve, serija - 17.15 Ženski magazin - 17.40 Za boljši jezik - 17.50 Za otroke - 18.25 Kviz - 18.50 Katoliška kronika - 19.07 Pravljica - 19.30 Dnevnik, telešport - 20.15 Ponaredki, angl, tv-film - 21.30 Zunanjepolitični pregled - 22.30 Gospodarski magazin - 23.10 Čar športa
2. program
14.50 Slovnica - 15.10 Najstniško zrcalo - 15.30 Sinovi kamenosrčnega človeka, 2. del - 16.00 Koliko je vreden podeželan? - 16.15 Za otroke - 17.10 Nemščina - 17.25 Open University - 17.50 Privatizacijske zgodbe - 18.00 Iz regionalnih studiev - 18.45 Grenko bogastvo, serija - 19.35 Rekreacijski šport - 20.05 Studio ’94, kulturni tednik - 21.00 Dnevnik, vreme - 21.25 Vse ali nič, kviz - 22.00 Pogovor z B. Bartokom ml. - 22.30 Mala večerna glasba
RTL
6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.10 Volčji klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Rajska plaža - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan -14.10 Čas hrepenenja - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Družinska groza - 18.00 Rajska plaža - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Co-lumbo: Labodji spev - 22.15 Quincy - 23.10 Gottschalk - 0.00 Poročila.
9.35 Risana serijaa - 10.00 Videošpon - 11.00 Znanje za znanje - 11.30 Žametna šapa, angl, serija - 12.00 Slava v 20. stoletju, angl, serija - 13.00 Poročila - 13.50 Svet na zaslonu - 14.50 Železni Gustav - 15.50 Istrske pripovedi - 17.00 Dnevnik - 17.10 Klub klobuk - 18.00 Studio Ljubljana - 18.45 Lingo, tv-igra - 19.30 Dnevnik - 20.05 Žarišče - 20.35 Film tedna: Dobri bog na čereh, angleški film - 20.00 Glasbeni utrinek - 22.30 Dnevnik,- 22.55 Sova: Burleske; Tekmeci Sherlocka Holmsa, angl, nanizanka
Drugi program
15.35 Televizijska konferenca - 16.50 Slavne manekenke - 17.20 Sova - 18.45 Šola podjetništva - 19.30 Dnevnik - 20.05 Športna sreda -22.30 Svet poroča
HTV 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Otroška serija - 12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica - 12.45 King Kong, ameriški film - 14.55 Monofon - 15.30 Spoznavajmo Hrvaško - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška serija - 16.30 Iz sveta znanosti - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik-20.10 Loto-20.15 Dakovo, dokum. oddaja - 21.00 Politični magazin - 21.45 Poročila - 21.50 Ekran brez okvira - 22.50JSlika na sliko
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosby - 9.30 Naravni raj Highgrove, dokumentarni film - 10.15 Podložnik, film - 12.00 Živali našega sveta - 12.10 Reportaže iz tujine - 13.00 Čas v sliki - 13.35 Družinske vezi -14.00 Ladja zaljubljenih - 14.45 Sadeži zemlje - 15.00 Otroški spored - 15.50 Črna strela - 17.00 Mini čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Baywatch - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Drombuscheva - 22.25 Pogledi s strani - 22.35 Zmešano policijsko okrožje - 23.00 Čas v sliki - 23.05 Vstaja starih mož, film -0.35 Soseda, melodrama.
TV MADŽARSKA
6.03 Jutranji program - 9.00 Čez' dan - 9.30 Riviera, serija - 10.30 Bos v postelji, serija - 11.30 Igra - 12.00 Opoldanski zvon in poročila - 12.07 Madžarska pusta - 12.33 Pnevmatika - 12.41 Sotrpini - 12.56 Pomoč v duševni stiski - 15.30 Izložba, magazin, vmes ob 16.00 Dnevnik - 16.23 Črka na črko - 16.35 Vaze pripovedujejo - 16.45 Cirkuški film - 17.15 Zunanje zadeve, serija - 17.45 Risbe T. Kovdcsa - 18.00 Za otroke - 18.35 Literarni kviz - 19.00 Vprašanja kristjanov - 19.07 Pravljica - 19.30 Dnevnik, telešport - 20.15 Kriminalka - 21.50 Iz oči v oči - 22.35 EP v umetnostnem drsanju - 23.15 Dnevnik BBC-ja
2. program
16.15 Za otroke - 17.00 Vesela slovnica - 17.20 Mena, magazin za starejše - 17.50 Privatizacijske zgodbe -18.00 Iz regionalnih studiev - 18.45 Medicina, zdravstvena tv-revija - 19.00 Kratki filmi: Burleska - Semena življenja - Zgodovina stekla - Oblikovanje - 20.27 Diakonisa Erzsebet Kelemen - 21.00 Dnevnik, vreme - 21.25 Vse ali nič, kviz - 22.00 Omizje pravice - 22.30 Kitara ne igra več, francoski film
RTL
6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.10 Volčji klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Rajska plaža - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan -14.10 Čas hrepenenja - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Družinska groza - 18.00 Rajska plaža - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Sea Quest - 22.15 Sternov tv-magazin - 23.15 Gottschalk - 0.00 Poročila.
9.10 Kroki, veliki krokodil, gledališka predstava - 9.40 Naša pesem - 10.05 Šola podjetništva - 10.40 Izobraževalna oddaja - 11.10 Po domače - 13.00 Poročila - 13.05 Studio City - 15.05 Svet poroča - 15.40 Osmi dan - 16.25 Porabski utrinki - 17.00 Dnevnik - 17.10 Živ žav - 18.00 Studio Maribor -18.45 Lingo, tv-igra - 19.30 Dnevnik - 20.10 Žarišče - 20.35 Četrtkove posebnost: Mr. Bean - 21.35 Tednik - 22.25 Dnevnik - 22.50 Sova: Hiša naprodaj, amer, nanizanka; Tekmeci Sherlocka Holmsa, angl, nanizanka
Drugi program
15.45 Kinoteka: Plesna parada, ameriški film (čb) - 17.25 Sova - 18.40 Že veste - 19.30 Dnevnik - 20.05 Habsburžani, nemška nadaljevanka - 21.00 Velika obdobja evropske umetnosti - 22.00 Ves svet je oder, angl, serija - 22.55 EP v umetnostnem drsanju - moški prosto
HTV 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Otroška serija - 12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica - 12.45 King Kong živi, ameriški film - 14.30 Bagdad Cafe - 14.55 Monofon - 15.30 Hrvaška književnost - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Družinski magazin - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Politične stranke - 20.55 Me je kdo iskal? - 21.25 Poročila - 21.30 Poslovni klub - 22.15 Večer ob glasbi -23.15 Slika na sliko
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosby šov - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Avstrija v sliki - 10.30 Smrtonosni posel, film - 12.05 Glasbena skrinja - 12.15 Industrija na prelomnici, ponovitev - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Me ženske - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Ladja zaljubljenih -15.00 Otroški spored - 15.50 Črna strela - 17.00 Mini Čas v sliki -17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Baywatch - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Hribovski zdravnik - 21.05 Pogledi s strani - 21.15 Liebling Kreutzer - 22.00 Vratolomni letalec, film - 23.45 Čas v sliki -23.50 Accident, melodrama.
TV MADŽARSKA
6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera, serija - 10.30 Moselbriiška zgodba, serija - 11.30 Igra - 12.00 Opoldanski zvon, poročila - 16.00 Dnevnik - 16.10 Nacionalna zakladnica - 16.25 Telešport - 17.00 100-letnica Nobelove nagrade, serija - 17.55 Za otroke - 18.25 Kviz - 18.50 Za otroke - 19.30 Dnevnik, telešport - 20.15 Sosedje, 176. poglavje tv-romana - 20.50 Novi muhasti letni časi, zabavni magazin -21.55 Madžarska polpreteklost; Nezakoniti socializem, 11. del serije - 22.47 EP v umetnostnem drsanju, posnetek - 23.27 Dnevnik BBC-ja
2. program
16.15 Za otroke - 17.05 Nemščina - 17.20 Centi..., serija - 17.50 Privatizacijske zgodbe - 18.00 iz regionalnih studiev - 18.50 Shakespeare: Kralj Lear, tragedija v dveh delih, tv-igra, priredba predstave gledališča MadAch - 21.00 Dnevnik, vreme - 21.25 Vse ali nič. kviz - 22.00 24 ur - 22.25 Prepovedani izumi
televizijski spored od 14. do 20. januarja
RTL
6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.10 Volčji klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Rajska plaža - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Čas hrepenenja -15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef - 17.30 Družinska groza - 18.00 Rajska plaža - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Oprosti mi - 21.15 Smrt v majhnih količinah, shrljivka - 23.10 Gottschalk - 0.00 Poročila.
stran 24 vestnik, 13. januarja 19j
vestnik
Tobo koristilo
HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA LENDAVA, n.sol.o.
LENDAVA, Partizanska 5
na podlagi sklepa upravnega odbora
RAZPISUJE '	delovno mesto
VODJE HKS
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še:
- visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri in dve leti delovnih izkušenj,ali višja izobrazba enake smeri in štiri leta delovnih izkušenj.
Mandatna doba za opravljanje tega dela je štiri leta.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Hranilno-kreditna služba Lendava, Partizanska 5, 69220 Lendava, s pripisom »za razpis« najkasneje v 8 dneh. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri.
Adriatic
zavarovalna družba d.d. kog assicurazioni s.p.a.
ADRIATICOVA POOBLAŠČENA
AGENCIJA TIARA d.o.o.
IŠČE AGENTE ZA SKLEPANJE ZAVAROVANJ
NA OBMOČJU M. SOBOTE Z OKOLICO. POKLIČITE NA TELEFON 32-040 int. 21<
nam vsem!
PTT pripravlja nov telefonski imenik Republike Slovenije, ki bo izšel v maju 1994.
JAVNI RAZPIS
za izbiro najugodnejšega ponudnika za ulično razsvetljavo v krajevni skupnosti Cven v občini Ljutomer
SPLOŠNI POGOJI
L NAROČNIK: Krajevna skupnost Cven, zadružni dom Cven, tel.: (069) 82516
II.	PREDMET RAZPISA: Ponudba za izvedbo ulične razsvetljave v 4 vaseh KS Cven (Cven, Mota, Spodnje in Zgornje Krapje). Ponudniki lahko dvignejo razpisno dokumentacijo oziroma projekt ulične razsvetljave, ki ga je izdelal Elektro projektiva Maribor, na sedežu KS Cven od 3. L 1994 do 10. 2. 1994.
III.	ORIENTACIJSKA CENA: naložbena vrednost je pribl. 6.000.000,00 SIT; naložba zajema pribl. 8 km omrežja in od 110 do 120 svetilk ulične razsvetljave.
IV.	IZVEDBA DEL: začetek dela je september 1994, dokončanje pa najkasneje konec leta 1994.
V.	MERILA ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA SO:
-	reference
-	kakovost ponudbe
-	cena in možnosti plačila
Ponudba za izvedbo ulične razsvetljave mora biti izdelana v skladu z izdelanim projektom Elektra Maribor in v smislu 31. člena Zakona o graditvi objektov Ur. 1. 34/84 z dne 19. 10. 1984
VI. Pisne ponudbe je potrebno oddati v zapečateni ovojnici najkasneje do 15. 2. 1994 na naslov KS CVEN, zadružni dom Cven, 69240 Ljutomer z oznako »NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA RAZSVETLJAVO«.
VIL Ponudbe bo odprl svet Krajevne skupnosti Cven
VIII. Ponudniki bodo o razpisu obveščeni v 10 dneh po odpiranju vseh prejetih ponudb, prispelih do 15. 2. 1994.
TRGOVIN
Beltinci, Ravenska 21 tel.: 42151 črenšovcl, stara šola tel.: 71 077
UGODNO
•	plišaste »pajkice«
•	džins
motorna vozila
V Vaše in naše dobro bo, da bodo podatki, objavljeni v imeniku, točni. Če doslej niso bili, Vas prosimo, da najkasneje do 1. februarja sporočite pravilne podatke, morebitne spremembe in popravke v Uredništvo telefonskega imenika poslovne enote PTT-ja Vaše omrežne skupine!
Le tako Vas bo lahko našel prav vsak, ki Vas potrebuje!
Mednarodno podjetje s sedežem v Ljubljani išče za svojo prodajno organizacijo na območju Slovenije, predvsem M. Sobote, mlade in uspešne sodelavce za takojšnje delo. Nadpovprečen zaslužek, socialna varnost in stimulacija.
Interesenti naj se oglasijo v ponedeljek ali torek med 13. in 16. uro po telefonu št. 062/611 180, g. Pintarič.
Kontaktni telefoni so:
PE PTT Ljubljana (061)13-21314
PE PTT Novo mesto (068)313 509
PE PTT Trbovlje (0601) 22 732
PE PTT Koper (066) 33 477
PE PTT Maribor (062) 26 650
PE PTT Celje (063) 21901
PE PTT Nova Gorica (065) 28 444,32 623
PE PTT Murska Sobota (069) 22 355
PE PTT Kranj (064) 241 444
Sporočite točne podatke o svoji telefonski številki. Koristilo bo nam vsem!
k
TELEFONSKI IMENIK SLOVENIJE 1994/95
PTT
JAVNI RAZPIS
za izbiro najugodnejšega ponudnika za ureditev ulične razsvetljave v krajevni skupnosti Cven SO Ljutomer
SPLOŠNI POGOJI
I.	NAROČNIK: Krajevna skupnost Cven, Zadružni dom Cven, tel.: 069 82 516
II.	PREDMET RAZPISA: Ponudba za ureditev ulične raz-vestljave v 4 vaseh KS Cven (Cven, Mota, Spodnje in Zgornje Krapje). Ponudniki lahko dvignejo razpisno dokumentacijo oziroma projekt ulične razsvetljave, ki gaje izdelal Elektro Projektiva - Maribor na sedežu KS Cven od 3. 1. 1994 do 10. 1. 1994
III.	ORIENTACIJSKA CENA: Naložbena vrednost znaša pribl. 6.000.000,00 SIT; naložba zajema pribl. 8 km omrežja in od 110 do 120 svetilk ulične razsvetljave.
IV.	IZVEDBA DEL: Pričetek del je september 1994, dokončanje pa najkasneje leta 1994.
V.	MERILA ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA SO: - reference
-	kakovost ponudbe
-	cena in možnost plačila
Ponudba za izvedbo ulične razsvetljave mora biti izdelana v skladu s projektom Elektra Maribor in v smislu 31. člena Zakona o graditvi objektov Ur. I. 34/84 z dne 19. 10. 1984.
VI.	Pisne ponudbe je potrebno oddati v zapečateni ovojnici najkasneje do 15. 2. 1994 na naslov KS CVEN, zadružni dom Cven, 69240 Ljutomer, z oznako »NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA RAZSVETLJAVO«.
VII.	Ponudbe bo odprl svet Krajevne skupnosti Cven.
Vlil.	Ponudniki bodo o razpisu obveščeni v 10 dneh po pregledu vseh prejetih ponudb, prispelih do 15. 2. 1994.
OPEL KADET 1,2, letnik 1977. ( dam. Kuzma 76. m2014
JUGO KORAL 45. Jetnik 1989, r dam. Tel.: 87 729. m8819
GOLF JGL, letnik 1981, pro* Krog, Dobelska 11, tel.: 26 534. m2028	t
FORD ESCORT 16 GL, letnik registriran do novembra, prodani'' «e, Vaneča 37.
m2036	।
GOLF dizel, letnik 1988, prodam-1 48 247.
m2032	/
GOLF, letnik 1981, in Zastavo J GTL, letnik 1987, prodam. Tel.: 21^ m2048
ALFA ROMEO 33 1,5, letnik prodam ali zamenjam. Povijalno * za dojenčka prodam. Tel.: 46 266-m2022	<
LADO RIVO. letnik 1989, regi® do septembra 1994, prodam. " Murska 10. m2024
LADO 1500. letnik 1978, poceni r dam. Tel.: 54 026. m2033
GOLF JL, letnik 1979, prodam zal DEM. Sotina 94.
m2037
JUGO 45, letnik 1988, registriral1, novembra, prevoženih 40.000kHU traktor Steyr, letnik 1960, z bočno in jermenico, prodam. Žižki 54 a." 71 092.
m2038	J
ZASTAVO 508, letnik 1987, rano do aprila, prodam. Tel.: 76 m2042	«
TOVORNI AVTO TAM 80 T 3 nar s cerado, letnik 1985, na novOD striran, vozen z B kategorijo, proj Silvo Peček, Završe 21, 63231 0 belno, tel.: 063 744 285. mpP	K
VW HROŠČI in rezervni deli nap1* Tel.: 72 099.
m2039	■
JUGO 45 AX. letnik 1989. reg® do novembra, prodam. Marija ™ Kovaška 28, Odranci, po 16. uri: mPP	J
LADO 1500, letnik 1981, prevoL 92.000km, registrarano do deci1? ugodno prodam. Tel.: 82 006. m8825	i
SUZUKI SWIFT GT1. letnik 1991L tober. Hondo CBR 1000 F in Manto, letnik 1979, prodam. Hod* m2049	J
HONDO CIVIC 1,4, 16 ventilov. U 2 leti, registrirano do decembra. PG Ženih 27.000km, z dodatno opre1«/ Lado Samaro 1500 S, staro 8 m*e i z dodatno opremo, prodam. T6'' 102.
m2063	j/
GOLF DIZEL, letnik 1985. pl* Dokležovje, Glavna ulica 27.
m2059	J
KOMBI VOLKSWAGEN Transi 1900 dizel, s sedeži 8 + 1, star prodam. V račun vzamem tudi avto v vrednosti do 5.000 DEM. 032.
mPP
kmetijska mehanizacija
NAKLADALKO PIONIR 17
Pečič. Krištanci 17, Križevci pri u meru.
m8817
199
——'
vestnik, 13. januarja 1994
stran 25
vestnik
rOb naročilu zaves dobite brezplačne dvotirne karnise.-\
62311 HOČE Stara cesta 42 Telefon:
(°62) 611 062
611416
Telefaks: (°62) 611 417
DA-TRE d.o.o.
PTUJ
TRGOVINA - TURIZEM
Iščemo marljive in sposobne prodajalce oziroma trgovske potnike za prodajo piva iz Češke in drugih prehrambenih dobrin.
S prodajalci želimo pokriti celotno tržišče SLOVENIJE.
GESLO: »Kolikor delaš, toliko zaslužiš!«
Prijave pošljite na naslov:
DA-TRE, d.o.o., Ob Dravi 3a, 62250 Ptuj
SAriLlT8KI SISTEMI
is
Zahtevajte katalog, cenik in dodatne informacije.
ERV1S MARJAN
STANOVANJE v M. Soboti, s souporabo kopalnice, išče samski moški. Tel.: 23 515, zvečer.
m2025
f
IK'
Ji
'i
F t
i
67; Tel: 069/63-087 84 569
®Hut?JE STEYR 120KS, Zetor 80 n !JT 539 KS in silažni kombanj SK ^ Podani. Štefan Drvarič, Lemerje »12054
Hlec™1 TRAKTORSKI NAKLA-
Boa ? nakladanje gnoja ali gra-Prodam. Tel.062 795 422.
‘S&V'AT 404. pogon na štiri (°®) 63H’“ Za 7 500 °EM. Tel.: »14324	7'
radV,.01'18'1^4 CLAAS TIP 96 oSračalni^6?1 za koruzo in 3-brazdni ~dopokL .^prodam' Tel.: 69 287 »14328 e a 1 ® 299 ’ popoldne.
EERGUSON 540 prodam.
»12029 ‘ ' S»lovci 145.
^fe1? .PR,KOLICO in panje, *8822 ’ prodam- Tel.: 87 909.
^ovlje?^ $TEYR 18 KS, generalno ^anilo kr ■ P^H^rnimi plugi, prodam. ^8823 Jnc’ Mota 29 a, tel.: 82 269.
ZET0R SOH. letnik 1983. šparič, I ,?)en' Prodam. Zlatko Ga-^eru avci 41, Križevci pri Ljuto-"18820
Unger r!? p^VTZ 4506 S prodam.
*2010’ °P°ča 49’ Rogašovci.
dogovoru s® prodam. Cena po »12018 ' Nasl°v v upravi lista.
obtiovljen,. za gnojevko, 1700-litrsko, Pečarovci j-, Prodam, Milan Gomboši, »12046 Tel- 51 055.
^o za lm^^° PREŠO in 4-redno »12034 z,nie prodam. Strukovci 8.
živali
PUJSKE prodam. Markišavci 8. m2021
VOZNO KOBILO, staro 10 let. prodam. G. Petrovci 39, tej.: 56 050.
m2047
MLADO KRAVO, brejo, kupim. Tel.: 49 340.
m!997
BREJO KRAVO ALI TELICO po izbiri, prodam. Žnidarič. Stara Nova vas 19, Križevci pri Ljutomeru, tel.: 87 047. m8815
DELOVNO KOBILO, mirno, staro 7 let, in prašiča za zakol prodam. Kolo-man Zakoč, Stanjevci 31. Informacije po tel.: 061 621 861.
mPP
PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. Farkaš, Rakičan, Zvezna 15.
mPP
KRAVO, staro 5 let, brejo 9 mesecev, prodam. Pristava 13. Ljutomer.
m8816
PUJSKE prodam. Gradišče 46. m2006
TELICO, brejo 9 mesecev, prodam.
Črenšovci, Gasilska 25.
m2055
KRAVO, brejo 5 mesecev, in svinjo za zakol prodam. Bratonci 45, tel.: 41 171. m2051
DOMAČI MED prodajam po 300 SIT/ kg, če prinesete kozarce (od vložene zelenjave), pa po 250 SIT/kg. Milena Cigan, Odranci. Ribiška 8, tel.: 70 173. m2008
80-BASNO HARMONIKO, dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 41 004.
m2009
CENTRALNOOZVOČENJE2 x 500 W in D-50 klaviaturo prodam. Tel.: 42 242 ali mobitel 0609 612 831.
m2013
KORUZO V ZRNJU, suho, prodam. Karel Kološa, Prosenjakovci 96 a. m2016
ŠTIRI HRASTOVE STOLE in gorsko žensko kolo prodam. Škafar, Vrtna 6, M. Sobota.
m2017
SENO IN VEČJE PUJSKE prodam.
Anton Krpič, Sodišinci 10 a. m2056
OPEKO, 3000 kosov, modul 6/1, prodam po 33 tolaijev za kos. Bukovec, Tomšičeva 1, Lendava.
m le
SENO V BALAH prodam. Predanovci 3 a.
m2058
MEŠANA DRVA prodam. Kovačevci 13. tel.: 51 401.
m2061
ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika), star 4 leta, 70-arsko njivo ob asfaltu v bližini Moravskih Toplic, večjo količino bukovih drv in sena ter staro hišo za rušenje prodam. Tel.: 54 086.
m2052
SATELITSKI SISTEMI
PACE in LASAT že od 409
DEM naprej. Brezplačna montaža, tudi na obroke.
AMF, d.o.o., tel.: 70 021.
DEKLE za pomoč v kuhinji zaposlimo. Hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru. Tel.: 062 631 733.
mPP
INTERESENTE za samostojno dejavnost, z znanjem nemščine, iščem. Ponudbe pošljite na naslov: Erwin Wagner, Grobßauerstrab 13, 8073 Feldkirchen, STmk., Austria.
m2012
NATAKARICO ali dekle z veseljem do strežbe zaposlimo. Oglasite se osebno. Gostilna Zakojč, Gornja Bistrica 84. ml993
ZAPOSLIMO večje število zastopnikov na območju Pomurja za prodajo zelo zanimivih artiklov, tudi trgovinam. Tel.: 061 443 387.
mPP
storitve
razno
delo
Posesti
AGEl?a^NIŠKOIN ÄrSK0P0DJETJE oodÄ prodajate, l&C^T£’UJEMATE, NCi'VSEVRSTE
Heizc^emiCnin GU^JAJTE ČASA IN DENARJA!
FH»mH)32322'
^^«4. M. SOBOTA
‘On>eru (^P ’ Križevcih 3 a pri Lju-Pr“darn. van)e št. 1), veliko 62m2, n>8812
LS»8pto?a UREJENO parcelo »11990 P Odam-Tel : 32 410
VN0gra
^’■.Protlam v“''“» (L“dava)' 1100 avto dii i ra^un vzamem tudi (pW °?Oma Počitniško hi-
^^«¿J?- Primorju.
H^M0 STANOVANJE ali gar-
mlada t°b ali okolicivzame M996 n,ada družma. Tel : 42 118.
m^0®^»? M Sobot' Prodam.
Tei^gonTpm^^^E v centru »14325° 166' P dam al' dam V naJem |5^ -lik° Te?' v°8Ma^Al9OVANJli z balko-
&C®U M Sobote. 40mi naiboiw ,8°vina' gostinstvo) !ifr?' Popi te emu ponudniku. Po' "fe^AL«.11 Upravo V'«"ika pod
»M<30rni' Bistr?e^RCELO s staro h'šo
na Parcel? VP.r°damwElek,r'ka in
mpp parceli. Tel.: 062 32 279
OBVESTILO - V kazenski zadevi pod opr.št. K 55192 sta obdolženec Avgust Bukovec in zasebni tožilec Zdravko Vnuk sklenila poravnavo, po kateri seje obdolženec obvezal, da bo v prihodnje pustil zasebnega tožilca, kakor tudi vse njegove, s katerimi zasebni tožilec živi, pri miru in se izogibal vseh nesporazumov, zaradi katerih bi lahko prišlo do ogrožanja osebne integritete.
m8813
PREKLIC - Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala za šol. leto 1966/ 67, izdanega na Osnovni šoli Šalovci na ime Ede Abraham, Hodoš 15.
1991
PREKLIC - Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala za šol. leto 1987/ 88, izdanega na SCTPU - smer strojništvo, M. Sobota, na ime Leopold Horvat, Pertoča 131.
ml994
PREKLIC - Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala izdanega na Osnovni Šoli Tišina na ime Zvonko Bokan, Murski Petrovci 14.
m2004
STROJ ZA KEMIČNO ČIŠČENJE znamke Maistreeli, kapacitete 12 do 22kg, ugodno prodam. Tel.: 061 447 623.
mPP
GOSTINSKI ŠTEDILNIK (4 elektrika. 2plin),velikosti90xl20x90,terelektrični žar, velikosti 90 x 50 x 90, oba dobro ohranjena, prodam. Tel.: (069) 65 327.
m 1995
SENO, večjo količino, in mešana drva (hrast, češnja) prodam. G. Petrovci 7. m2045
TRDI TER VOL, 4 in 5 cm, ugodno prodam. Tel.: 33 003.
m4322
AVTOPRIKOLICI in dva zabojnika 8m3, prodam. Tel.: 59 018 ali 44 141. m2031
PEČ na svetilni petrolej znamke Toy-oset, 3.000 W, prodam. Tel.: 42 238. m2030
SENO V BALAH prodam. Bakovci, Panonska 37.
m2027
ROŽENICE, 12 kosov 4m in 9 kosov 5m, 4 zidne trame 6m. 3,5 palete zidne opeke in 2 vodovodni cevi 6 m prodam.
Tel.: 061 812 238 ali Lukavci 81 a. Križevci pri Ljutomeru.
mPP
VEČJO KOLIČINO LADIJSKEGA PODA in drugi rezani les (plohe, deske in za ostrešje) po naročilu prodam. Tel.: 60 530 po 19. uri.
m4331
VEBASTOR za ogrevanje, nov, prodam. Tel.: 82 952.
m8821
VLEČNO K1JUKO, prevleke za jugo in avtoradio prodam. Rakičan, Jezera 53.
m2003
ZASTOPNIKE in organizatorje za prodajo zanimivega artikla iščemo. Tel.: (069) 61 762.
m4332
NATAKARJA in natakarico ter ključavničarja zaposlimo. Informacije: TE-KRO, Dolnja Bistrica 22.
m2002
IŠČEMO ORGANIZATORJA za pro dajo zanimivega arktikla, uvoženega iz ZDA, ki je nov na slovenskem tržišču. Dober zaslužek. Tel.: 32 232.
m2019
ZA VSE, KI DELATE V AVSTRIJI - Če potrebujete varčevanje, posojilo, avtozavarovanje ali drugo, se lahko oglasite Katarini na tel.: 0043 3476 35 02 ali pisno na naslov: Katarina, poštni predal 114, 69000 M. Sobota.
m2040
FRIZERSTVO »PICOLO«, Prežihovega Voranca 5, M. Sobota, tel.: 24 652, se priporoča s svojimi storitvami: »trajna« samo 2.500 SIT, »vodna« samo 500 SIT, »fen« frizura samo 500 SIT.
mPP
ZELO UGODNO - izdelava in montaža plastičnih rolet, žaluzij in lamelnih zaves. Priporoča se Roletarstvo. trgovina in svečarstvo »Rugelj«, Černelavci, tel.: 32 920.
mpp
AVTOBUSNI PROMET
MURSKA SOBOTA, d.o.o.
Bakovska ulica 29a 69000 Murska Sobota
PRI AGROIZBIRI
KRANJ po ugodni ceni rezervni deli za generalno popravilo traktorjev Fiat, Ze-•tor, Univerza!, Ursus, Torpedo, Tomo Vinkovič, IMT; akumulatorji Vesna in Topla: 12 V 97-100Ah, cena 8.100 SIT; gume Ba-rum 12.4/11-28.
Cena 21.600 SIT.
Pokličite nas! Telefonska številka je 064 324 802.
vabi k sodelovanju za dobro plačilo
AMBICIOZNO IN KOMUNIKATIVNO MLAJŠO OSEBO za marketing - prodaja storitev
POGOJI:
1.	Končana srednja šola ekonomsko-komercialne ali administrativne smeri.
2.	Zaželjene delovne izkušnje, vsaj opravljeno pripravništvo pri prodaji storitev.
Prošnje z dokazili o izobrazbi in kratek življenjepis naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh od objave.
Pogrebne storitve in svečarstvo
Ivan VRBNJAK
Lomanoše 12a
Gornja Radgona tel.: 069/61463
Ob izgubi najdražjih:
- prevoz pokojnikov doma in v tujini - krste po izbiri - postavitev odrov - sveče - organizacijo pogreba - pogrebno moštvo (nosače) - osmrtnice po radiu - osmrtnice in zahvale v časopisu - urejanje dokumentacije
Dragi kupci!
Dan nakupa v prodajalnah MESNE INDUSTRIJE POMURKA ZASTONJ je bil 16. december.
Vsi, ki imate račun s tem datumom, lahko v isti prodajalni dobite do 31. januarja blago za enako vrednost zastonj!
Harmonija zdrave narave
POMURSKI TISK
MURSKA SOBOTA p o.
POMURKA
Murska Sobota d.o.o.
Grafično podjetje Pomurski tisk
M. Sobota, Lendavska 1
objavlja prosto delovno mesto računovodje.
Poleg splošnih pogojev se od kandidatov zahtevajo še sledeči pogoji:
- ekonomist ali ekonomski tehnik,
- 3 leta delovnih izkušenj.
Za navedeno delovno mesto bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave oglasa na naslov: GP Pomurski tisk, M. Sobota, Lendavska 1.
Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči.
ZAHVALA
V 82. letu je umrl naš dragi mož, oče, dedek in brat
Alojz Marič
iz Rogašovec
V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in sodelavcem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in za sv. maše. Posebna hvala dr. Neradu in patronažni sestri Marici za obiske na domu, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste bili navzoči ob njegovem odhodu. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči.
ZAHVALA
V 89. letu nas je za vedno zapustila naša mama, tašča, babica, prababica in sestra
Marija Rajsar
od Sv. Jurija
V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke in za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Posebej hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za čudovito odpete pesmi ter društvu upokojencev. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Sv. Jurij, 1.1.1994
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi
stran zo
Kje si ljuba žena in draga mama, kje tvoj mili je obraz in kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas.
ZAHVALA
V 54. letu nas je za vedno zapustila naša žena, mama, stara mama, sestra in teta
Elizabeta Banfi
roj. Bačič, iz Moščanec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki sojo v tolikšnem številu pospremili na njeni zadnji poti, njen grob zasuli s cvetjem in nam izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala sodelavcem ekspedita v Pomurskem tisku in 326. brigadi v Muri. Najlepša hvala tudi zdravniškemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice, še posebno dr. Hauzerjevi. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Z bolečino v srcih vsi njeni
V SPOMIN
Z žalostjo v srcu se spominjamo 14. januarja 1993, ko nam je usoda vzela dragega sina, brata, strica, nečaka
Emila Jureša
iz Križevec pri Ljutomeru
Hvala vsem, ki se
ga spominjate in obiskujete
njegov grob.
Vsi njegovi
S svojim vedrim nasmehom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno nemočen si ostal.
V SPOMIN
11. januarja je minilo 15 let, odkar je kruta usoda iztrgala od nas dragega moža, očeta in starega očeta
Štefana Rajnarja
iz Rakičana
Hvala vsem, ki se z mislijo ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi tvoji
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 65. letu nas je zapustil dragi mož, oče, ^sin, stari oče in brat
Anton Gornjec
iz Turnišča
Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali za sv. maše, poklonili vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku, pevkam za odpete žalostinke, gasilcem, borcem in govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Marija, sin Franc z ženo Marijo, mama, vnukinje Danijela, Manuela in Petra ter sestra Katica z možem Gregoijem
NAJINI MAMI
Hčerka Tereza in sin Ivan
V SPOMIN
7. 1. 1993-7. 1. 1994
Mariji Horvat roj. Gruškovnjak, iz Dolnje Bistrice 33
Ne prebujanje jutra, ne jutranja rosa, ne sončni žarek, ne žametna roža -ničesar več te ne more prebuditi.
¿Mirno spi in sanjaj, sanjaj lepe sanje, mama.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Petra Jaušovca
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, ter mu darovali prekrasno cvetje. Še posebno se zahvaljujemo župniku g. Janezu Ošlaju, pevcem in govornici g. Perparjevi. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
4. januarja 1994 je v 76. letu prenehalo biti srce drage žene, mame, stare mame in tašče
Rozalije Kelenc
roj. Kovač, iz Dolnje Bistrice 55
V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem, znancem in vsem, ki so našo drago mamo spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče in za sv. maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice, g. kaplanu in g. kantorju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter Romanu za besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Ludvik, sin Ludvik z družino ter hčerki Ana in Marija z družino
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, kruta smrt te vzela je prerano, a v naših srcih večno boš ostal.
ZAHVALA
V 70. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi
.Štefan Jančar
iz Rakičana
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala družini Topolnik za vso pomoč, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za ganljive besede. Zahvaljujemo se tudi kolektivom Mure - Lahka oblačila in Moška oblačila, Akse, Tobaka in Potrošnika za darovane vence.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
ZAHVALA
V 66. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in brat
Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni.
Alojz Komik
iz Pertoče
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in za sv. maše ter dragega pokojnika pospremili na zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS Pertoča za besede slovesa. Hvala kolektivoma Potrošnika Rogašovci in servisa Gjdrek iz M. Sobote. Hvala dr. Peričevi, dr. Stefanu Horvatu in medicinskemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice. Vsem še enkrat iskrena hvala.
ZAHVALA
V 84. letu nas je za vedno zapustila naša mama, stara mama in prababica
Marjeta
Ferencek
iz Kobilja
V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki ste nam stali bo strani in jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala osebju soboške bolnišnice, g. župniku za prelep cerkveni obred, pevskemu zboru za lepo odpete pesmi in govorniku za lepe poslovilne besede.
Solza kane iz očesa, pred nami tvoj je mlad obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas.
ZAHVALA
V 22. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin in brat
Vsi njeni
Milan Žerdin
iz Trnja (živel je v Nemčiji)

Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala kaplanu g. Kranjcu za pogrebni obred, cerkvenim pevkam iz Črenšovec za odpete žalostinke, g. Mlinariču za poslovilne besede in mladini iz Trnja za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mama, oče, brat Jože z družino in drugo sorodstvo
Prihajamo k tebi v črno žalost odeti.
Rok si več ne moremo podati. Na tvojo gomilo pada prvi sneg.
V SPOMIN
Minilo je leto žalosti in bolečina nas spremlja 12. januarja, ko si nas tako nenadoma in brez slovesa zapustil dragi mož, ljubeči oče, dedi, tast, brat in svak
Franc Hartman
upokojeni mesar
Hvala vsem, ki z dobro mislijo nanj postojite ob njegovem grobu. Zelo te pogrešamo.
—
Tvoji najdražji
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli.
Nekje v tebi je skrita bol, pa ne veš zanjo, ko zveš, prepozno je, da bi premagal jo...
V SPOMIN
10. januarja je minilo šest težkih in žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, rože in za mrliško vežico. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu.
Žalujoča: žena Frida in sin Miran
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam izrazili sožalje.
Žalujoči njegovi najdražji
ZAHVALA
V 81. letu nas je po krajši in hudi bolezni zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Karel Krpic
iz Dolnjih Slaveč
Ludvik Talijan
iz Vučje Gomile
19S
vestnik, 13. januarja 1994
stran 27
vestnik
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš med nas.
ZAHVALA
V 82. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Franc Šaberl
iz Motovilec 62
zna' * $a ?st’ se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, izranC|em 10 VSem’ ^ so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam _• 21 s°zalje, darovali vence in ga v velikem številu pospremili na duh°V1 ta^n^ POt'' P°sebna hvala dr. Čurčiču za zdravniško pomoč, g.
ovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči.
ZAHVALA
V 75. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedi
Štefan Vučkič
iz Lukačevec
Motovilci, 31.12.1993
Žalujoči vsi njegovi
V tihi žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za svečan pogreb in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi sodelavcem Akse in Avtobusnega prometa. Vsem še enkrat iskrena hvala.
ZAHVALA
Ob nepričakovani izgubi dragega očeta
Janeza Kermana
iz Filovec
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku, pevcem, govorniku, sodelavcem iz Radenske-TPO ter družini Felbar.
Hvala vsem, ki ste očetu in nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči sin z družino
Žalujoči: žena Vera, sinova Štefan in Franc z družinama, vnuki Denis, Daniela in Maja ter sestra
Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo drugič umrli Z nami in v nas.
(Tone Pavček)
ZAHVALA
V 94. letu je mirno zaspala naša mama, babica, prababica in praprababica
Julijana Jakiša
iz Fokovec
ijem' Za ost*se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate-lriznancem' ki ste jo v velikem številu in s prelepim cvetjem vse^i na zadnji poti do večnega počivališča. Posebna hvala Štef sosedom za nesebično pomoč, gasilcem, posebno cemanU ^U^anu 'n Aleksandru Šipošu. favalaTatkovskim pev-za odpete žalostinke in duhovniku g. Škaliču za pogrebni obred.
žalujoča: sin Evgen in hčerka Marija z družinama
1—	________________*______________
Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostajata le praznina in velika bolečina.
Tiho, skromno si živela, delala za nas si in skrbela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči.
ZAHVALA
V 65. letu nas je nepričakovano zapustila draga žena, mama, babica in sestra
Frančiška Ficko
iz Beznovec
Otrini ^ ^Z^U^ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, nico Do ^hc6.01» prijateljem in vsem, ki ste našo drago pokoj-Sv- rnaš^^111^^ na nien' zadnP P°h, darovali vence, šopke in za Sosedom ter nam *zrekii sožalje. Posebna hvala vsem dobrim težjih t P°sebno Flegarjevim in Kuzmovim, ki so nam v naj-^Pniku60^^ nese^^no i° vsestransko pomagali. Hvala g. stinke ‘ Za °Pravhen pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-ln delavcem Elrada iz G. Radgone. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča: mož Anton in sin Jože z družino
ZAHVALA
Franc Feher
iz Kobilja 131
in oddelka
intenzivno nego Splošne
smo
ter pevcem za
toplo in iskreno zahvalo za nesebično ii med njegovo boleznijo dr. Borislavu Vr
V 74. letu nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
odpete Žalostinke prav tako prisrčna hvala
ežni Zlatki Gregorec. Botrini, sorodstvu in vence, cvetje, prispevali za sv. maše, izrazili
Pomlad bo v tvoj vinograd prišla in čakala, da prideš ti.
Sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
mrcH Anuška, sin Franc z ženo Eržiko, vnukinja Milena, brata n Gusti, sestra Marjeta in nečakinja z družinami
Vincem v	n va
P’sno ali S° darovali u«no sožalj
kSestran?kn^ ’zražamo
krilcu P°^tvOValnOSt
L°tei§nice kirurgije
asuin p $°hota. Posebna hvala velja duhovnikoma g. Francu
P°moč Jai}cu Krampaču za opravljen cerkveni obred. Za izkazano
Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
V 67. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Alojz Brunec
iz Mostja
V tihi žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku za svečan pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
V SPOMIN
Julijana Balajc
Katarina Kološa
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu in se je spominjate
Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče v grobu spi, nam pa solzijo se oči.
15. januarja bo minilo 21 žalostnih let, ko nas je zapustila naša draga stara mama in prababica
roj. Kološa, iz Moravskih Toplic (Cuber)
roj. Vučkič, iz Moravskih Toplic (Cuber)
Čas mineva, žalost in bolečina pa ostajata. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in ji prižigate sveče.
¡oči vsi, ki smo ju imeli radi
13. januarja mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila naša draga mama, stara mama in babica
ZAHVALA
V 50. letu življenja nas je zapustil
Istvdn Kiš
- Mišo
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki so dragega soproga, očeta, očima, brata, svaka in bratranca pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv. maše in ob boleči izgubi izrazili globoko sožalje. Posebna hvala vsem, ki so ga obiskovali med hudo boleznijo in mu stali ob strani. Iskrena hvala osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice, zdravnikom lendavskega zdravstvenega doma, župniku g. Jožefu Bernadu za pogrebni obred, pevcem iz Doline za odpete pesmi in molitve, kakor tudi Feriju Saboju in Štefanu Hariju za poslovilne besede, gasilcem, strelski in lovski družini in vsem, ki so se udeležili pogreba.
Petišovci, Dolina, Trimlini, 25. 12. 1993 '
Žalujoča družina
V SPOMIN
Boleč in žalosten je spomin na 18. januar, ko minevajo tri žalostna leta, odkar nas je za vedno zapustila naša draga in nepozabna
Helena
Vidovič-Vogler
iz Cankove
Žalostni in potrti obiskujemo tvoje počivališče - dom miru, hvaležni smo ti za vse, kar nam je dalo tvoje dobro srce. Prisrčna hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in ,	prižigate sveče.
Vsi njeni
Mrzla zima te je vzela, brez slovesa si odšel od nas, a v naših srcih bo ostal drag spomin nate.
ZAHVALA
V 48. letu nas je zapustil
Rudi Merklin
iz Bodonec 40
Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na zadnji poti, darovali vence, šopke in v dobrodelne namene. Posebna zahvala duhovniku g. Jošarju, pevcem za odpete žalostinke in predstavnikom Lastovke iz Ingolstadta.
Žalujoči vsi, ki so ga imeli radi
Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči.
N SPOMIN
15. januarja mineva pet let žalosti, ko nas je za vedno zapustil naš dragi, nepozabni mož, oče, stari oče in tast
Karel Celec
od Sv. Jurija 3
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
Tvoji najdražji
Ne jokajte ob grobu mojem, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni sen mi zaželite.
ZAHVALA
V 64. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče
DeziderCigut iz Vučje Gomile 88
. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in za mrliško vežico. Iskrena hvala duhovniku g. Leonu Novaku za lepe besede slovesa ter pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi najdražji


Radgonski mehurčki
Šiptarski branjevci s soboške tržnice so tam razglasili avtonomno albansko republiko. Sklicujejo se na dogovor, ki ga je med nedavnim obiskom v Albaniji sklenil Milan Kučan-Sezonec z albanskim predsednikom Be-risho. »Mi vašemu Sjezoncu državniški sprejem, vi nam avtonomijo,« so izjavili. »Regrat z domače grude nam bodo še naprej prodajali po pariških cenah,« se je zdrznil voditelj prekmurskih nacionalsocialistov Vinko Belak--Hajlvinci.
* * *
Ko je iz svoje pisarne opazoval šiptarsko avtonomaško akcijo na soboški tržnici, se je Koloman Cigut-Korovodja takoj odločil. »Če jim zasedemo tržišče, se Prleki ne bodo mogli odcepiti!« je izjavil in s svojimi zasedel ljutomersko tržnico. Okupacija je potekala brez bojev, ker je bila tržnica kot vedno prazna, le neki samoten pes si je lajšal mehur tam v kotu.
Tako, ljube moje prijateljice in ves moški svet, srečno smo zaplavali v novo leto 1994. Vsi so mi želeli srečo, mir in blagostanje. Pa razmišljam: sreče nimam (še vedno sem brez pametne zaposlitve), nobeden v Gornji Radgoni se ni odzval na moj poziv, da bi organiziral silvestrovanje za nas brezposelne. Miru nisem imela. V Radgoni je bilo ob polnoči v najdaljši noči res kot v Sarajevu, kot je nekdo sporočil z našega internega kanala. Pokalo je kot za stavo. Pa naj še kdo reče, da ljudje nimajo denarja (o ti ljuba Avstrija). Če bi se vsi ti metalci petard odpovedali nakupu streliva (kot se je en poslanec odpovedal »župi« pri županu!), bi imeli za ta denar vsi brezposelni lepo zabavo z jedačo, pijačo in glasbo. Pa pustimo to!
Blagostanje - ja, ljube moje, te besede sploh ne razumem, blaga je malo, stanje pa je za hudiča. Pa vseeno hvala za vse dobre želje. Tudi jaz sem marsikaj želela. V svoji okolici poslušam na pol pijano družbo (moško, seveda!), ki komentira: ta baba klepetava radgonska je v vse nove občine (prihodnje seveda!) kadrovala župane, našo mogočno (malo manjšo!) pa zanemarja! Ja, kaj pa mislite, da ne vem, koliko kandidatov je za župana? Vsaj sedem. Vam naštejem kratice? Izvolite: D. T., M. V., V. R., P. F., M. N., D. Z., M. B. pa še kdo! Upam, da ne tudi F. P. in
A. H.! Joj, kako sem bila vesela, da je nekdo pohvalil našo rubriko mehurčkov. Ta pohvala je bila na internem kanalu. Veste, vesela sem, če me kdo pohvali! Ne slišim pa rada graje, tako kot ne naš župan, ki je pripravil pravo »hajko« proti tistemu, ki ga je upal grajati na internem Kanalu 11. Dragi moj župan, če bi tudi mene povabil na kakšen sprejem pred novim letom, bi tudi jaz odkrito rekla: Častno se umakni, dokler je še čas, in ne delaj prepirov. Pa nisem imela te možnosti. Namesto stalnih prepirov z Miho Vodenikom bi raje skupaj pogledala okoli sebe, kako nekateri živijo, pogledala in uredila (!), zakaj semaforji še vedno ne delajo, skupaj pogledala Radgono in okolico zdaj, ko ni snega, in videla škodo, ki so jo naredili komunalci in cestno podjetje, skupaj pogledala cestno proti Lu-tvercem, ki jo gradijo oziroma ne gradijo. Predvsem pa skupaj še s kom, ki ima znanje, pamet in voljo, pomagala Elradu in sejmu ter (to možnost sta za vekomaj veke izgubila) skupaj obiskala vrtce in šole ter mlademu rodu zaželela kaj spodbudnega.
Mladim je treba pomagati, jaz si bom že sama. Žal tudi jaz iščem službo v sosednji Avstriji. Upam , da mi bo uspelo (veze!).
Pozdravljeni und Auviedersehen vaša radgonska klepetulja
En TOTI in TOTA iz Lotmerka
Rudi Stegmiiller-Pluralist, ustanovitelj vseh prleških strank in nekdanji zeleni prvoborec proti murskim elektrarnam, se ne bo pridružil Sherlocku (Prelogu) in Aaronu (Bratušu), ki hočeta Prleke odvesti v ptujsko sužnost. Prezidiju Prleško-prek-murske republike je izročil stare načrte elektrogospodarstva, po katerih so nameravali Muro preseliti na ono stran Prlekije, na mejo s Ptujem. Z ročnimi izkopi za novo strugo Mure bodo začeli prekmurski prostovoljci, ki se jim bodo pridružile prleške prostovoljke. Delali bodo z lopatami, ki bodo imele na toporiščih napis: »Me vemo, za kaj držimo!
* * *
Nekateri so bili menda užaljeni, da nisva zapisala tudi njihovih novoletnih želja. Ampak potem bi se to vleklo in vleklo. Kaj vse si nekateri želijo!? Zato samo še (ne)želja gospoda Hval(e)ca: Da vsaj v Lotmerki ne bi več snežilo... kajti potem so križi in težave. Stanje, kakršno je sedaj, pa najbrž povsem ustreza tudi gospodu Sonaji, saj se zna zgoditi, da bo inšpektorica iz Sobote zdaj vendarle videla, kakšna je cesta Veržej-Raz-
križje in izdala odločbo o prepovedi prometa s tovornimi vozili po tej cesti. Potem bodo lahko začeli bolj služiti tudi policisti, kajti tovornjakarji jim ne bodo mogli legalno uiti po tej trasi, ko jim trda prede.
V naši Prlekiji pa je sicer še vedno najbolj aktualna tema, kako doseči samostojen okraj. Če ne bo šlo drugače, en TOTI razmišlja, da bo povabil na obisk v Lotmerk Žirinovskega iz Rusije, ki bo vzel zadevo v svoje roke in ukazal, naj na-
redijo to deželo prleško, če ne, se bo začela 3. svetovna vojna.
Na občinsko vojno pa so pripravljeni tudi v Križevcih pri Ljutomeru pa še kje (vsekakor tudi v Veržeju). Kot je nekje te dni pisalo, so že kupili za 60.000 DEM sedem pisarn v (svojem?) zadružnem domu v Križevcih za samostojno občino. Ker so (naj bi) v ta namen porabili krajevni samoprispevek, TO TEGA IN TOTO zanima, ali je bilo to res tudi v referendumskem programu. Čakava na odgovor.
Ptujski turistični delavci so za prihajajočo turistično sezono že pripravili prospekte. V enem od njih piše: «Po ogledu znamenitosti zgodovinskega Ptuja, prestolnice vseh Prlekov, vas čaka enkratna vožnja s kočijo na ptujski grad. Kočijo vleče zeleni Prlek, kočijaži pa pameten konj.«
ČRNA TOČKA - Krajevna skupnost Veržej opozarja, da so na tem delu republiške ceste skozi kraj pešci zelo ogroženi. Večina avtomobilistov namreč vozi precej hitreje, kot je to dovoljeno s splošnim predpisom (60km), ker se jim zdi, da jim ne preti kaj posebnega. Toda ta del poti uporabljajo tudi šolarji in drugi pešci (zdaj tudi begunci), zato prihaja do hudih prometnih nesreč. tudi s smrtnim izidom. Če drugo ne, bi kazalo vsaj postaviti prometni znak, ki bi opozarjal na to črno točko. J, G.
* * *
»Naj rdeči v Soboti kar ustanovijo protestantsko gimnazijo, to še ne pomeni, da bomo mi črni v njej brez vpliva. Nobena slavistka ne bo potrjena za redno profesorico, če ne bo šla skozi uk za izgovorjavo dvoustičnega u-ja pri našem izvedencu za labiale Stefanu Šiftarju- Pičoju,« je izjavil Ivan Obal-Idži.
* * *
»Kdor se mlad nauči bati, se bo dal odrasel zavarovati!« Zavarovalnica Triglav je razpisala natečaj otroške risbe na temo življenjskih nevarnosti pred katerimi seje mogoče zavarovati. Ogenj, poplava, prometna nesreča, toča, invalidnost, suša... čim hujše stvari se mu primerijo, tem bolj je človek sam. Zato življenje potrebuje videz varnosti, ki naj se privzgaja s klicanjem nevarnosti v zavesti.
Alojz Jerebic-Luidži je prepričan, da drsenje lendavskega hriba povzročajo Marika Szabo--Madonna in njena skupina energetsko nabitih žensk. Luidži je že zaprosil za preusmeritev energetskih curkov.
Cene sadja in zelenjave
Cene rabljenih avtomobilov
»Potem pa nas zmerjajo z meceni!« je še vedno najbolj »bistra« izjava iz ust domače krvi na domači zemlji v preteklem letu. Izrekla jo je visoka uradnica zavarovalnice Triglav. »Gospa, potrebovali bomo zavarovanje pred norostjo.« (Prezidij).
KKMlftKONJ
	Tržnica Murska Sobota	Osrednja ljubljan. tržnica
Jabolka	60,00	55,00
Mandarine	150,00	120,00
Pomaranče	150,00	140,00
Limone	120,00	90,00
Banane	150,00	130,00
Hruške	130,00	110,00
Krompir	50,00	40,00
Solata	200,00	160,00
Zelje	40,00	40,00
Čebula	60,00	80,00
Česen	300,00	260,00
Korenje	100,00	80,00
Jajca	13,00	13,00
0. jedrca	1000,00	800,00
Na sejem rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu so prodajalci pripeljali 52 vozil, prodali pa 2. Opel vectra 2.0, letnik 1990, s prevoženimi 66.000 kilometri je stal 19.000 DEM; opel kadett, letnik 1991, s prevoženimi 30.000 kilometri pa 20.000 DEM.
Znamka avtomobila	Letnik	Prevoz, km	Cena
Fiat Tempra	1991	47.000	16.000 DEM
Renault 5 C	1992	17.000	11.000 DEM
Renault 18 TLS	1984	108.000	6.000 DEM
Renault 4 GTL	1986	99.000	3.000 DEM
Jugo 45 K	1990	38.000	4.200 DEM
Zastava 126 p	1988	67.000	2.500 DEM
W Jetta	1987	86.000	10.500 DEM
Lada Samara	1993	15.000	8.800 DEM
Lada 1300	1986	38.000	3.300 DEM
BMW 316	1984	92.000	11.500 DEM
Opel Kadett D	1986	90.000	10.000 DEM
Golf JL Bistro	1988	72.000	10.800 DEM
Golf JL	1984	96.000	4.000 DEM
Citroen BX 16 TRS	1987	150.000	700.000 SIT
			
Lendavski pereči
O lovcih krožijo različne zgodbe, med drugim tudi ta, da včasih pozabijo na lov in obsedijo v kaki gostilni. Lendavski »jagri« pa so bili 8. januarja pridni. Šli so torej na lov, da bi ujeli kako divjad in v bližini mejnega prehoda v Dolgi vasi naleteli na dve srnici, ki sta maloprej ilegalno prešli madžar-sko-slovensko mejo. Čeprav sta bili polnoletni in potemta- I kem »za odstrel«, ju niso zlorabili, ampak so bili do njiju zelo uvidevni. Bolj po domače povedano: niso se spravili nad ti Bolgarki, ampak so ju potem, ko so ju ujeli, predali policiji; kaj pa je ta z njima počela, o tem me Janci, ki je tudi bil na lovu, ni informiral. Medtem sem tudi zvedel, zakaj I tako zgledno ravnanje: preventiva pred aidsom. Moj Že omenjeni občasni informator je namreč zatrdil, da lovci do domačih »deklin«, ki na jesen pobirajo fižol s koruznih stebel, niso tako vljudni. Še en dokaz več za pravilnost slogana: menjaj vzmetnico, ne žene!
Ne vem, kakšne grehe pa so si »nagrebli« naši lendavski vinogradniki, kajti masikje nasadi drsijo v dolino, zlasti hudo pa je na pobočju pod Sv. Trojico, na kateri je, kot veste, mumija vojščaka Hadika. Prijatelj Geza mi je omenil, da se ta branitelj menda obrača v svoji krsti, ko je vsenaokrog toliko zakonolomov. Ne ločujejo se ali pa skačejo čez plot le meščani, ampak je vedno več »kurvarije« tudi v naših, vaseh. Drsenje zemlje naj bi bil dokaz, da Višja sila prek svojega mučenika opozarja, da je treba temu narediti konec, sicer se bo dosedanje dolgotrajno deževje spremenilo v ognjeni »dež«. Torej po nasladi huda kazen. No, da vas ne bi preveč prestrašil in se ne bi upali približati niti svoji »zda-vanjski«, moram zapisati, da je tam dovoljeno skoraj vse. Sicer pa nas je o tem pred kratkim (pod)učil modroslovni novinar iz bistriškega Osredka.
Pravica praviloma vedno zmaga. Zdaj se sliši, da bomo dobili kmetje, ki smo imeli deleže v urbarialnih skupnostih, še zlasti na gaberskem pašniku, vrnjene tiste svoje skupno- -lastninske pravice, Spet bomo lahko pasli naše kravice, ki nam bodo potem dajale še več mlekca. Zdaj pa se seveda postavlja vprašanje, kje vzeti denar za »dojnice«, ko pa so se jih nekateri rešili (prodali) po hitrem postopku? Dobro bi bilo, ko z Madžarskega ne bi prihajali k nam le jeleni in romunski ilegalci, ampak - kot se je to enkrat že zgodilo - čisto prave krave. Nori bi bili, ko bi jih vračali, saj si očitno želijo več demokratizacije v sosednji deželi. Sam osebno pa nimam nič proti, če bi hkrati s kravico emigrirala še kaka Piroška, saj nas je mnogo takih, ki si po dolgih letih zakonske zvestobe (pa naj bomo za to kaznovani z ognjenim »dežjem«) želimo majhnih sprememb. Tisti, ki so za to že poskrbeli, okusili, pa tako in tako prednjačijo.
Še nekaj prostora imam pred seboj, ki ga moram zapolniti. Namenjam ga svojim »verebratom«, ki v teh dneh pridno pijejo in jedo v svojih cehih. V moji občini imamo več kovaških cehov (kovačev pa ne), krojaških oziroma »sabolskih« cehov (krojačev pa ne), več čevljarskih oziroma »šujsterskih« cehov (čevljarjev pa ne), imamo mlinarski ceh (meljemo pa s »čekičarjem«), v moji občini je... Ja, vsega imamo, dasiravno v bolj abstraktni (neoprijemljivi) obliki, tudi šolanih ljudi je vedno več, bojim pa se, da je nekaj narobe s - pametjo.
NAC1 •
Turnišče: cene pujskov
Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem 23 pujskov, ki s° bili stari od 7 do 10 tednov in težki od 15 do 20 kilogramov., Pujski so stali od 7.000 do 12.000 tolarjev, kupci pa so kupil* 12 živali.
Sejem v Turnišču je vsak četrtek ob sedmih, prodajalci pa morajo imeti s sabo veljavne živinske potne liste.
120 let tradicije	-———--	¡
/O Pomurska banka d.d.
Vaša domača banka
Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 11. januarja 1994, tečaji veliaio od 12. 1. 1994 od 00.00.	.
Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 11. januatja 1994 od 00.00.
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup	Prodaja
Avstrija	100	1,091.3717	1,074.00	1.100.00
Francija	100	2,251.3280	2,187.00	2,256.00
Nemčija	100	7,671.6692	7,606.00	7,733.00
Italija	100	7.8190	7.58	7.86
Švica	100	9,044.8980	8,788.00	9,089.00
ZDA	1	132.6662	131.00	134.00
NOVOSTI ZA IMETNIKE PLAČILNE KARTIC^ ACTIVA
- V letu 1994 bodo imetniki plačilne kartice AC' TIVA poravnali obveznosti banki le enkrat mesečno, sicer tako, da se sami odločijo, ali bo to 8., 18. ali 2$' v mesecu. Dokler stranke same ne določijo datum* plačila, bo dan plačila obveznosti 18. v mesecu.
- Vsi imetniki plačilne kartice ACTIVA so dodati** zavarovani (zunaj delovnega časa): za primer nezgoda* smrti za 300.000 SIT in za invalidnost 1.200.000 SP v sorazmernem delu.